Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta % fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v sredo 28. junia 1854 List 51 Od zložbe (arondiranja) zemljiš Za vse pisma 5 ki (Konec.) zadevajo zložbo, naj bo od tudi zastran zložbe gojzdov kmetijska družba svoje misli ob kratkem visoki vladi razodela. To 5 dragi kmetovavci ? kar je krajnska locen poseben protokol in naj se shranujejo v po sebnem pismohranišču (arhivu). Iz uredske dolžnosti naj c. k. okrajna gospo ska opravlja pisanja protokoiov in naj opravlja do tične pisma. Okrajna gosposka naj bo izpeljevavna oblast v vsih rečéh, ki zložbo zadevajo, in naj kadar se bo tii ali tam kaka zložba dognala, premen zemljišč zapiše v katasterski zapisnik in v gruntne bukve. Vse prošnje pisma, protokoli, razsodbe, po godbe (kontrakti) in vse pisanja , ki zadevajo zložbe naj se narejajo brez štempeljna. Vsi odpisi, vpisi in prepisi v gruntne bukve kmetijska družba si. ministerstvu predložila gledé na razmere krajnske dežele. Ravno tako so tudi kmetijske družbe vsih druzih dežel našega ce sarstva vladi svoje mnenja razodele gledé na raz mere svojih dežel. Vse te predloge bo visoka vlada presodila in pretresla, in to, kar bo ona za dobro spoznala, bo povzdignjeno v postavo. To kar so kmetijske družbe ji predložile, so le nasvéti. Gospodarske skušnje 5 (Ktera koklja leže veliko jajcT) Marsiktera gospodinja se pritoži, da ima veliko put, pa malo in da se po tem takem ne plača jih rediti. \ SI oupisi , vpisi 111 prepisi V gruiliue UUKVC, JaJC) 111 u<* "c pu icm taivciii IJC piava jiu lcum. ki zadevajo zložene zemljišča, naj bojo oprošteni Neki Francoz, ki se že veliko let s kuretino peča, od percentvalne davscine. svetuje, naj pri izberi tacih put se gleda: 1) na Čeravno so blizo vkup ležeče zemljišča le po- grebén in podbradek; kolikor bolj škar seben dobiček gospodarjem samim, je vendar že- latno rudeča sta grebén in podbradek, toliko ? leti, da bi izpeljava zložbe prosta bila štempelj cc leže taka puta jaje; 2) tudi na sopek pod nov'in prep is n i ti odrajtvil, ker v našem cesarstvu ritjo naj se gleda; kolikor večji je ta šop perja, toliko boljši je puta za jajca. (Kako naj se čistijo stekla ali glaži^). Stekle nice za vodo in pitni kozarci otamné po vodi većina kmetovavcov se ni na tišti stopnji, da bi za dobiček, ki jim bo gotovo dohajal čez leto in dan, že danes kaj dali. Utegnilo bi jih veliko reci: „čmu bom še stroške imel za reč, ki mi ni ravno po- včasih tako, da se ne dajo očistiti na nobeno vizo 5 ce ce se se tako brisejo. S kišom (jesihom) jih umi vati. pomaga sicer; veliko hitreji in popolnoma po 5 trebna? sem pred opravil svoje delà na polju je ravno raztreseno bilo, jih bom opravil tudi vpri hodnje, čeravno bolj počasno in z večim trudom maga so!n~a kislina (Salzsáure) ; v tá namen "naj živine". Zato je kmetijska družba visoki vladina- se vzame polovico vode, polovico pa s o lne ki- svetovala, naj bojo vse zložbo zadevajoče pisma in sline; za veliko steklenico (flašo) je dosto 50 do prepisi navadnih davšin prosti, da se nobeden kme- 60 kapljic solné kisline z ravno toiiko vode zme- tovavec ne bo mogel izgovarjati , da ga odrajtvila šane; s tem naj se dobro izmije steklenica; potem strašijo, zamenjati svoje zemljiše in ga lepo vkup pa naj se večkrat poplakne z vodo, da se odprav! zložiti. Neka podružnica je celô — v večji spod- po kíslini raztopljena nesnaga iz nje (solnokislo b ad e k zlozbi nasvetovala, in tudi ta nasvèt ]e kmetijska družba naznanila visoki vladi: da naj • * • V V • a 1 • • v . 1 # • V v apno in zelezo). dilo Ce je mleko steklenice oger V • . • • 1 • i se naj bolje ocistijo s pepelom in vodo. za oprostenje od vojaščine tudi manjši zemljišče Vinske steklenice s svincom (šrekeljni) izmivati zadostno bo, ako je popolnoma skupej popolnoma arondirano. to je, Ker pri zameni zemljišč upniki, ki imajo ne zda veliko, ker okrogle gladke obličke ne oder gnejo dosto nesnage, in znajo zavolj arsenika (mi šice) ? 2 ki je v srekeljnih in se po kislinah raztopi, kaj terjati na tem ali unem zemljišču, utegniliove- celô škodljive biti; naj bolje za vinske steklenice rati zložbo, je zadnjič družba nasvetovala: naj bi so zdrobljene i&jcje lupine. — Za oljnate se z osnovo zastavnic (hipotečnih bank) napra- steklenice je naj bolji lug z enmalo živim ap vile zložbine dnarnice (Arondirungs Commassationskassen). iz kterih oder nom zmesan. Za serkala CsPeg'eD* za sîpe bi se opornim up- in druge stekla v staniših, posebno če jih muhe nikom to izplačalo, kar imajo na zemljišču terjati, zlo omažejo, ni boljega snažila kakor je z vodo in bi se tako njih overanje odpravilo. — zmešan salmiakovec (Salmiakgeist), vsacegapol. Kar pa gojzde vtiče, bo zložba njih veliko (Mitth. f. d. Gewerbv.) težavniši kakor sicer druzih zemljišč, ker pri goj zdih ni vrednost v zemlji, ampak v lesu, ki na zemlji stoji 5 za kurjavo, unemu tudi je temu gospodarju na lesu na lesu za stavbě in zida n j a vec ležeče 5 eden hoče steljo vživati iz Listeč za podúk in omiko. Hudobna mati pred sodbo. 22. dan tega mesca je stala pred c. k. deželno sodij njega, drugi živino pasti v njem. In tako zna na Do naj i Ana St., žena nekega vervarja (zalarja) se druzih vel javnih napotkov več biti zastran zložbe zatožena, da je svojega lastnega, 8 let starega otroka gojzdov. Gledé na te resnične težave, je vendar umorila. Lase stoje člověku po koncu slisati tako 202 grozno hudodelstvo! Od take matere ne moremo rêci 9 da jo „zivinska mati", zakaj živina nikdar kaj taceg« ne stori, kar je storila ta peklenska mati, Sodniki so budodeloico a bij a vat va krivo spoznali in jo na 12 let v teško ječo obsodili; moža nje- ki je danes nega in otrokovega očeta pa za pred sodbo stala. Čujte i mesce v zapor, zato, ker ni branil hudodelstva zoper varnost otrokovega Nesrečnega Jakca je imela ta mati še popred s življenja ; ta razsodba zoper očeta pa le zatega voljo ni V * . » m mm «V • I« • • V Y -m Y • • svojim možem, preden je omozena bila, zato sta ga imela na kmetih na reji. V zakonskem stanu sta jima cer pošten člověk. ostrejša bila, ker ima še več družine prerediti in jo si bila še 2 otroka rojena. Tudi Jakca sta vzela pred 3 Tudi pred sodbo je brusila hndodelka svoj gerdi leti domů. Pa hudobna mati ga je vse žive dní pisano jezik, in ko se ji je razsodba oklicala, je razsajala kot gledala zakaj. » psovala in têpla, čeravno ni nobeden vedil, divja zver. Jakec je bil dober fant. Še le 8 let star y je Gotovo take peklenske pošasti bi nihče miloval ne mogel že teške delà delati, vsaki dan zajterk za celo bil, ce bi jo bili sodniki tudi k smerti obsodili. Da bise tla čediti itd. Živeža pač v naših krajih nikdar ne slišalo od take grozne družino kuhati, straniša pomívati pa ga je tako malo doletelo, da ga ni bilo, kakor kost prigodbe! in koža; večkrat je fante, ki so se pri njegovem očetu rokodelstva učili, ubogajme prosil za kosček kruha. Ko ga je nekega dné hudobna mati zavolj zgubljenega ključa Slavni slikarji (malarji Slovanski popotnik gc po glavi pretepala, da se je revše celi hiši smililo io je Schiavoni Slaveni a hlapec ženo svaril: naj ne ravna tako gerdo z otrokom, ga togotno zaverne: saj je moj otrok, zato ne bom nobenega vprašala, al ga smém ali ne Pred 2 letoma si je hudobna mati kupila nalaš korobač, da je ž njim za vsako nedolžno stvarico otroka do kervavega tako pretepala, da se je nedolžni mučenec smilil vsim sosedom. Zdaj ga tudi ni pustila več v solo hoditi in le domá ji je mogel delati od jutra do večera. Ker mu nikdar ni dobrega očeša pokazala, za vsako stvarico pa ga bunkala in tolkla, je bil otrok že tako preplašen, da je mater, će ga je le pogledala, z vzdig- njenima rokama ves plah in milo popraševal: ljuba mati, kaj pa želite? » ljuba saj rad vse storim!" 5 Al peklenska mati ni imela serca! Će SO jo 80- sedine zatega voljo svarile, jim je žugala, jih iz hiše zapoditi. Po večkratnem pretepanju po glavi so se mu naredili turi po uji, in ker so se zlo guojili, je začel faut tako vidno hirati, da ga je vse popraševalo, kaj da mu je? Al boječ, da bi mati ne zvedila , če bi povedal, od kod ima toliko ran, je revež le rekel, da se je sam na glavo udaril. 14 dni pred smertjo je bil ubogi otrok že tako pre-, da si ga mati zavolj sosedov ni upala več iz hiše paden pustiti; ljudém je pa lagala, da ga mora doma imeti, ker se je tako tatvine navadi!, da si ga ne upa med ljudi pustiti. Zlodjeva baba! Huje pa, ko je Jakec pešal, huje ga je pretepala. lanskega leta pa ga je tako po Pred vsimi Sveti 2 duí tolkla, da je kot mertev se pred njo zgrudil in ga je božjast lomiti začela. Na pomoč poklicani zdravnik pravi, da mu ni več pomagati in da bo umerl zavolj ran. Pri vsem tem je zdravnik vendar hotel revčiku bolečine ne- koliko potolažiti, zdravilo zapisati » al mati brez serca mu reče : „če mu ni pomagati, pa še tega ne potřebuje". Ob zdihnil in enajstih ponoći je ubogi otrok zadnjikrat umerl. Drugi dan gré mati k zdravniku po smertni list. Al on ga ji ne dá in rêce, da bo to prigodbo na znanje dal gosposki. Prestrašena hudodelka obcta zdravniku, da ga bo dobro plaćala, ako ji dá smertni list za umerlega otroka* Zdravnik ji pokaže duri. Preiskava sodniska je razodela 10 gnojnih ran na glavi, med kterimi je bilo več smertnih; zraven teh glavnih ran jih je bilo še 16 na obrazu in 50 po životu. — Hudodelka je pred sodbo obstala svoje peklensko ravnanje z otrokom, kterega nikdar ni mogla terpeti; to grozno hudodelstvo pa je skušala » tem opravičiti, da je rekla y da jo je fant večkrat pokradel. Zaslišane priče pa so povedale î da nobeden ne ve y da bil kadaj fant kte remu kaj ukradel ali da kradljivost; marveč bil kdo nad njim zapazil je bil dober, priden fant, si ni kdar ni upal materi le nar manjše bescdico zopergovoriti. Po J. Kollar-ju. Pri novem sovetništvu (prokuracii) v Mletkah (Be netkah) y kjer je popřej knjigarnica bila, je zdaj kra Ijevo poslopje. Tu mi je serce pervikrat v M!etkah veselo bilo. Na oboku tega poslopja, v 7. razdelku, nahajajo se tri slike (podobě) izdelane od Andrej a Medola ali Slavena, kterih ena ocituje gospodstvo, droga duhovnistvo, tretja vojništvo. Kinčarije okoli oboka so delo nekega Semo-laja. Nisem v stanu popisati občutkov, ki so mi serco polnili, ko sem našel tukaj Slavena v sredi najslav-niših mletskih slikarjev (malarjev): Ticiaoa, Pavla Ve-ronezkega, Tintoretta, Molinara, Varatora, Salviata Róza, Strozza in drugih. Delà drugih umetnikov bile zveršene in sjajne: mene ni so lepe, morebiti tudi bolj nobeno toliko ganilo, kolikor to, ker je delo bilo mojega naroda. Razun slavenskih mož, slik, spomenikov itd. bilo zato sem naj raji za me manj zanimivo; je vse drugo obiskaval one mesta, kjer je kaj našega bilo. Tamo sem želel danovati in nočevati. V vsaki dvorani slik, v vsaki zbirki starin hlepelo je moje oko najbolj po tem, kar je našega. Še smo več obrazov tega Slavena v Mletkah našli cerkvi „i Carmini", in z občudovaojem gledali posebno v v okrožji Dorsoduro: obrezovanje Gospodovo, v jezuitarski cerkvi: obiskovanje blažene device Marie; v cerkvi sv. Roka: Boga očeta od ange-Ijev obkoljeuega, kakor tudi slike na oltarski pepél- mci y v kteri se telo sv. Roka hrani,* v cerkvi sv. Te režije in sv. Boštjana več obrazov. V Monfrinskem po slopji y dvorani F. je Lada z labuđi od Andreja Sla vena (Schiavona), delo prekrasno, z mehko, sokovito, umetno šćetko doveršeno. Ali naj bogateje skladiše iu kot posebno galerijo obrazov tega slikarja je utemeljila Cannareggio". v rodovina Galvani v svojem poslopji, štev. 39, kjer se do 20 najboljih del Audreja Slavena » najde. Tukaj še le sem zapopadel, zakaj so vsi veliki umetniki tako visoko poštovali Schiavona; zakaj ga je Ti ci an za svojega prijatla in pomoćnika pri mnogih obrazih izbral; zakaj je Tintoretto pri delu zmiraj imel pred očmi Schiavonov obraz in zakaj je svetoval : naj vsaki slikar v svojem stanišu kak obraz, izdelaa od Schiavona, ima in z njegovim ogledanjem k ognja slikarskomu se podbuja. V Schlavonovih obrazih nahajamo ne samo slikarstvo, ampak tuđi pesništvo, ne samo telo y ampak tuđi dušo. Ia verh tega je barva na nje Vodnik v „povedanji od slovenskega jezika-i pravi, lati je morebiti bolj slovenska kakor nemška ,,Zakaj malam" se zna reći, da pride od .,malega;i, da bi rekel: jez mal am, to je, na malem pokažem majhno podobo, v malem naeerkam liko. da ma* beseda. kakor na , kar je na sebi veli! alati pravijo vsi Slovenci. Moskovitarji malovat i ali živo pisat i. Vred- 203 Zagreb: govih obrazih tadî po stoletjih večidel tako čista in sjajna, tovavci c. k. deželne sod nije v kakor da bi bili nedavno izdelani bili* To pa je velike Vilim Mak, bivši sodnik v Podpeći na Krajnskern važnosti v mletskem vlažne » gosp gosp Med vlažném zraka, lo van s kim i slikarji stoji Andrej Sch v oni, prej ko ne, na najvišji stopnji sveršenosti i med mletskimi stoji s častjo v pervem reda barvanja in dragosti pa na cêlu vsih. Z eno besedo: Sch voni je naš Rafa slikarska ki se glede Anton Pa j man, namestnik deržavnega pravdnika v Brežcah na Štaj., — v Osek: gosp. Viktor žl. Vest prisednik dež. sodnije v Novemmesta na Krajnskern, vVaraždin: gosp. Manojlo Matavšek, sodnik okrajne y sodnije v Ljubljani. Za svetovavce žapanij Po njem se je osnovala posebna skih (komitatnih) sod nij: __. . . rnm m ft l « Vf i «I i V • gosp Italii, zvana „S c a o 1 a d i S ch 5 Ivan Pogačnik, bivši namestnik derž. pravdnika v Trebnjem, pride k žap. sodnii v Oseka za derž. pravdnika, — v Va- » je s posebnim mešanjem barv odlikovala Preprijetni ti narodni umotvori razveselili so nas raždin za derž. pravdnika gosp. Fr. Radošga. tako, da smo precej barali za rodovino potomke in sta- K deželni sodnii v Zagreb pride za prisednika gosp novanje Schiavonovo. Veslarji naši obernejo neutegoma aaskultant Hinko Zajc na Krajnsk., v Osé k: gosp. , — v Varaždin: gosp. Za ravnatelje po- Giustinianski v last bilo, zdaj pa Schiavonski. Srećko moćnih uradnij pridejo k dež. sodnii zagrebški v veliki kanal in malo za tem se astavimo pri vratih aaskultant Anton G 1 o b o c n i k prekrasnega in velikega poslopja, ki je enkrat rodovini aaskultant Vík. Besarič. (Feliks) Sch naj mlaji naslednik te rodovino, pisar dez. sodnije celjske gosp. Adolf Rudolf zdaj najslavniši slikar ne le v Mletkah, ampak morda v oseški pisar dež. sodnije novomeške gosp. Anton Křičeli Italii, bil je ravno v svoji delavnici, ko smo k nje- žanič, — k varaždinski pisar dež. sodnije celjske mu prišli, in slikal je obraz neke imenitne, tamo sedece gosp. Adolf Jon. gospé. Pri vsem tem položi ščetko na stran in dočaka nas z največjo priljudnostjo. Kojezaslišal razodetje naših namenov: „da pridemo kot Slaveni k Slavenu, \ rodnim naklonom in pozdravom od mnogih rojakov y Iz Ljubljane. QCerkvena slovesnost v Terno venf). Ker je sto in eno leto stara Ternovska cerkev ki je bila v letu 1785 v farno cerkev Krakovega in Ternovega posvećena, za sedanjo število (2160) s vose s takim umetnikom ponašajo", jame mu se lice svetiti j|h farmanov že zdavnej premajhna bila (k večjem jih je 400 do 500 ljudi moglo v njo), so jo, ko je c. k. > ki in duh plamtiti, kot v preobraženju. Ni nam znal jem poslopji meata najti; zdaj še le smo bili v tej hiši deželno poglavarstvo zidanje nove cerkve 13. dan pro senca 1. 1. dovolilo, ravno na dan poroke presvitlega cesarja (24. aprila) podirati začeli, da so tako zače- kakor doma; bili srao svoji, on in mi Po kratkem serčnem razgovoru začnč nam slavni slikar takole opisavati svoj rod in svoje pleme » Nas preded Andrej Med tek nove cerkve s spominom na to veličastno pri i Šibenika od siromašnih roditeljev, saril je v svoji mla rojen v Dalmacii v mestu g0dbo sklenili. Kakor se ta dva spomina lepo vežeta 9 dosti kri nj in tn Eaa teh skrinj pride do rok ravno tako so si prizadevali gosp. fajmošter Kar un in ž njimi združena ekerbna kljaćarja gosp. JožeDebevc popotvajočega gospoda, kteremu je to sarenje tako do- jQ g08p. Anton Podkrajšek s posebno podporo do padlo > da je mlađega šararja seboj v Mletke vzel, je pozneje slovi) kot izversten slikar. Ta Andrej imel je sina M i h a t a, tudi slikarja ; Miha imel je sina Nat Natal pa ima dva sina: J slikar, in S reč ka > ki H 1 U ^ je v Petrogradu > in ta sem jez brotnega gosp. Jane za Baumgartner-ja in še dru-zih pripomočnikov, namreč gosp. Jožefa in Janeza D e-bevca, gosp. Jožeta Matevžeta, gosp. Franc Tert-nika, gosp. Antona Podkrajšeka, ljublj. Križ a n-skega gospoda itd., da se delo, čeravno so se za terdno Novičar iz austrianskih Iz Št. Jernejske okolice na Dolenskem 19. jun. da se po mnogih krajih Akoravno „Novice" oznanujejo y m^m Misi so že marsikteremu kme zavolj lepega polja dobre letine nadjajo, se je vendar pri nas spet glada bati. , fažol , da je tovavcu, posebno kar jih je pri hostah, ječmen in drugo ozimno stern tako zlo sklestile in unicile, ne bo treba žeti, temoč kositi. Vzrok, da se je tega merčesa toliko namnožilo, da že po gojzdih konec jemlje je bil Ianski žir. Da bi pač Bog to uimo odvernil. Naj še nekoliko od Št. Jernejskih somnjev > spomnim: Št. Jerni ima le 3 somnje; želeti bilo da jih saj 5 imel. Občinski opašnik je lepa in prostorna planjava prav pripravna za somnje. Letošnji pervi so-menj v pondeljek po sv. Trojici se je prav dobro obne- sel.J ^^^j^j^j vine, svin in ovac, konj pa malo; tudi kramarije je bilo Bilo je dosti krajnske, štajarske in horvaške ži 9 in večidel so se hvalili, da so dobro teržili. vsake baže Pa tadi tacih kapcov se ni manjkalo, ki imajo dolge perste, — in ko so bili enega vjeli (od Št. M. doma) Vina seje samo je djal: saj nisem sam, nas je šest. „na gmajni « okoli 50 veder stočilo. Pri nas terta letos nic posebnega pridelka ne obeta, le lipna rodi; žlahna terta málokterá kaj grojzdja ima, in se zavolj ožiga zlo osiplje. J. 0. Lepstanski. postavo vogelnih stebrov mogli koli na 4 krajih v mo čime tla zabiti, je tako pospešilo, da je bilo mogoče 9 na sv. Janeza Kerstnika dan, patrona te cerkve y vo 9 m gelni kamen hise božje položiti in blagosloviti tako spet to slovesnost praznovati v spomin njenega patrona. Njih ekscelencija milostljivi knezoškof ljubljanski Anton Alojzi so z velikim duhovnim spremeništvom in vpričo deželnega gosp. poglavarja grofa Ch or ins ki-ga, tukajšnjega generala baron Handelna, polkovnika žandarjev žl. gosp. 'alenčiča, grofa A. Hohenwarth-a, okrajnega poglavarja Glanćnika, poglavarstvinega svetovavca in policijnega poglavarja gosp. Strobach-a, gosp. mestnega župana dr. Barger-ja in magistratnih svetovavcov gospodo v Mih. Ambroža in Franceta Oblaka, in gosp. Antona Podkrajšeka magistratnega ekonoma, većine m es tni h dvornega svetovavca gosp. odbornikov, mnozih drusih visjih civilnih io vojnih častnikov in veliko Ljubljančanov vsih stanov, vo- gelni kamen položili in blagoslovili. Omeniti moramo, da je bil na mestu, kjer bo prihodnja nova cerkev stala, v kaj lepem šotoru oltar za sv. mašo napravljen 9 okoli kterega so v ravno tišti podobi, ki jo bo nova cerkev imela, okinčani leseni stebri postavljeni bili, ktere je obdajal krasen venec krog in krog, spleten iz prelepih cvetlic, kterega so darovale pobožne dekleta iz te fare. Na desnem in levem voglu predličja cerkve sta stala dva okinčana visoka stebra, ki sta naznanovala, da tu Iz Ljubljane. C. k. ministerstvo pravosodja je na desni in na levi bota stala stolpa (turna) nove cer 14. dan t. m. iz volilo za nove sodnije naHorvaškem in v Slavonii nove vradnike, med kterimi je Slišali smo, da gosp. Goldenstein, dobroznam kve. ^^^HIHHH^HHHHHHHHH^P^HH malar, je osnoval to zares lepo vredbo šotora in stebrov, Krajncov in druzih Slovencov. Tako pridejo kot sve- ki so pred oči stavili prihodnjo vunanjo podobo cerkve, več 204 in da je tapecir Ke]i š izpeijal načert Goldensteinov elisi 9 da se bo car vdal terjatvam austrianske vlade in zares oba sta v ti lični napravi svojo umetnost prav lepo da bo rusovska armada spet nazaj šla cez reko Prut skazala. V votlini vogelnega kamna so bile v spomin, ker je nek 16. dan t. m. iz Petrograda ukaz došel Gor-dokler bo cerkev stala, sledeče reci položene in zazi- ča kovu: naj bo armada pripravljena, vsaki dan proti dane: pismo, složeno od gosp. M. Ambroža, in pisano v Prutu marširati. Res so začeli Rasi že težje topništvo slovenskem, nemškem in latinském jeziku, v kterem so iz podonavskih otokov spravljati. Pri Silistri niso mogli važniši reci î ki zadevajo novo cerkev 9 povedane » 1 nič opraviti in nezdravi kraji v Dobruči so jim pobrali cekin, 1 tolar, 1 goldinar, ena dvajsetica letošnjega sila veliko ljudi; zraven tega je vsih 5 glavnih rusov , 3 sreberne svetinje v spomin cesarjeve poroke Cpo- skih vojskovodjev deloma zbolelo, deloma so ranjeni bili leta darjene od gosp. knezoškof a), 1 rimsk dnar s podobo generalu Šilder-ju so mogli vdrugič, višji na stegnu sedanjega sv. očeta papeža (podarjen od gosp. korarja D0g0 odžagati, ker se je je spodaj snet lotil. Paskie- J. Novaka), obris ljubljanskoga mesta (podar vič ie šel v Ja š gré pa odtod nek kmaio v Kiev jen od gosp. Blaznika), obris nove,cerkve, iz- kamor pride tudi car Nikolaj. Scer pa se sliši, da iz delan od gosp. Sobl-a, šematizem ljublj. škofije, in daljnega Rusovskega še zmiraj nove armade proti bo- pa 1 list „Danice" iu 1 list „Novic" tega dneva. Obris za novo cerkev, ki se bo štela v versto tako ime novanih „rotond" in bo od znotraj zlo ljubljanski cerkvi Včeraj je prišlo iz Londona telegrafno naznanilo jiscu prihajajo in da se vse terdnjave na izhodnji meji Galicije hitro popravljajo in z živežem oskerbujejo. da " yym — ~ -- — — ~ ~ j v uviaj jc pilotu i & uuuuuua içiçgioiuu uatuauuu , um v Križankih, od zunaj pa, kar postavo stolpov vtiče, po želji našega cesarja je knez Metternich te dní nekoliko ljubljanski St. Peterški cerkvi podobna, je .nasvčt předložil, kako bi se dal spet mir doseći; pervi napravil gosp. Janez Sobi, c. k. inženirstva pomoćnik, angleški minister Aberdeen je poterdil Metternichov Le en glas je, da, kar unanji obraz te nove cerkve predlog. Sicer je pa angleško ministerstvo zlo na šprot vtiče, bo naj lepša vsih ljubljanskih. Zidanje sta pre- njh misel vzela dva Laha iz Furlanije: France Falaschini in Odvardo Franc. O vsih Svetih bo pod streho, tako da se bo mogla božja služba za silo že v nji opravljati; 9 kar se je posebno očitno pokazalo v seji gor nje zbornice 19. dan t. m.; minister Clarendon je reda pred ne bo nič prida za Europo, dokler se rusovska sila ne vkroti. in to doseći, si mora angleška kel 9 drugo leto na sv. Janeza Kerstnika dan bi utegnila po- politika prizadevati; minister Aberdeen pa je hvalii polnoma izdelana biti. Razun marljivosti gosp. fajmoštra zmernost, ki jo je rusovska vlada vseskoz razodevala po K aruna, kteremu je zdaj za pripomocnika pridružen pomirju Drinopoljskem, in da angleška vlada zamore za prečastiti gosp. Luka Jer an, in gospodov ključar je v, dovoljna biti, da gré le rusovska armada spet domu. » Antona Podkrajseka magistratnega eko- Kakor hitro Rusi spraznijo Valahijo, jo bo, kakor se in gosp. Koširja, mestn. tesarskega mojstra, za gotovo pripoveduje, obsedia austrianska armada, iu gosp noma kterim je vodstvo zidanja izročeno, čujejo vsaki dan nad delom tudi pridni farmani: gospodje: Debevc, Mišić, Tertn i k, Jože in Vine. Dolenc, Jože Pod kra j-š ek in Martin G o r šic. Stroški samega zidanja bojo morda presegli 30.000 fl. Nabralo se je po milodar ih od farmanov in druzih dobrotnikov strat mnoiroverstne rokodelstva 8898 podonavske knezije bojo potem neutralne, je general Kničanin za mertudom nevarno zbolel. Po?)Presse^ V ze > dokaj ; mestni roagi-kot patron Ternovske cerkve, je sam podařil za 31'A kr. 5 vendar do kaj pri vsem tem se manjka in caka V se dobrotnikov bojo v čast božjo V se darovali kak donesek. 5 ki Josipini Turnogradski ! na prerani grob. Cvetica mlada stala na livadi, Naj lepša, kar pomlad jih je rodila; Še komaj nježno nedro je razvila, Cvetćla v pervi 6voji je pomladi. Pa glej ! ko še stoji v naj lep nádi Novičar iz mnogih krajev Dunajski vradni list „Oest. Corr. a naznanja > da ni ^HHHHHHHMc* k. ministerstvo je soglasno z višjim vojnim vodstvom Le pade z neba slan In že cvetica glavco Za nio oj nemila! nagnila. res i da bojo cesar tako kmalo na 0gersko šli. sklenilo i da 9 če je kdo srećko (lóz) potegnil, po kteri mora v vojaški stan stopiti, jo smé zamenjati s srećko kakega druzega oprostenega iz ravno tište srečko-vavne verste, če je ta pri volji, namesto unega^sevéda proti plačilu) v vojaški stan stopiti in ako je za vojaka tudi dober. njo žaluje vse po zelenjádi. Tako za Tabo , mila Josipina! Prerano, ah! cvetica Ijubeznjiva, Žaluje draga Tvoja domovina. Ostala večno boš nepozabljiva U sercu vsacega Slovenje sina. Naj tihi mir košiće Tvoje kriva! Jos. Str Tista globa ali kazenski dnar, kterega imajo cestninarji (mavtni štantmani) plaćati za pregreške, če ne pridejo k vozu cestnine pobirat, pri šrangi ponoči ne prižgejo luči, če višjo cestnino terjajo itd., se ima prihodnjič stekati vdnarnico za V ce Današnjemu listu je pridjana 18. póla „občne zgodovine" Zemljovid rusovsko-tiirškega bojišča je ravno dodelan in bo že prihodnjemu listu, kakor smo obljubili, priložen. IB 11 ■ ' r J y il i ji ft^JLft* - v ii « ^ ^ ^ sjF Pogovor vredništva. Gosp. D. K. Sp.: Hvala serčna za oblju- blj sliko al došla nam se ni. uboge tistega kraja, kjer se je cestninar zoper po Stan kursa na Dunaji 24. junia 1854 stavo pregrešil. Cesar so izvolili več novih vojsko vodjev; fzm. baronu Hes-u je izročeno višje poveljstvo 3. in 4. armade. — Že 6 tednov gré iz Ter sta vsaki dan po 80 do 150 volov na barke v Turčijo za fran Obligacije deržavnega dolga 5 4 3 27 7, 0 i r> 86 % 76 fl 55 55 56 42 y 55 55 55 55 Esterhaz. srećke po40fl. 821fl; Windišgrac. Waldštein. n 55 Kegleviceve Cesarski cekini 55 n » 20„ » 20» 10 2 r> 55 29 y 30 J/4 „ 105/8 „ 6 fl. 5 r *1 W • «v w J. Ul vijv ' ^ ! 2 57 I ---— ~ ............- — - cosko armado; prerajtano je, da bo funt tega mesa na Oblig.5% odLleta 1851B 102% „ | Napoleondor (20 frankov) 10 fl. 24 Turškem veljal 1 gold.; to naj že bo, če bi le tudi nam ne podražili cene mesa! — 12. dan t. m. dana rusovska prepoved , da se ječmen in oves ne smeta iz Mol- Oblig. zemljis. odkupa Zajemi od leta 1834 1839 1854 4 55 Suverendor.......18 fl dave v naše cesarstvo voziti, je bila 17. dan t. m. spet preklicana. skega cara na Dunaj; 55 55 55 55 227l/ 124 y 90 7 2 55 1 55 Pruski Fridrihsdor . . Nadavk (agio) srebra 10 fl. 31 2 55 100 fl. 32 fl Do danes še ni přišel odgovor rusov od mnogih druzih strani pa se Loterijne srećke : V Terstu 24. junia 1854: 88. 87. 22. 86. 34 Prihodnje sreckanje v Terstu bo 5. julia 1854. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.