LOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
!'P« polti	velja: i* oelo leta predpluAin 15 gld., ia pol leta 8 gld., za četrt leta
A «M., za «n mesec 1 gld. 40 br. T ■dminteteaiiji prejemaš »eljii: Z* oelo lota 12 gld., ze, pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 gld. v Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr-Naročnino prejema opravnfttro (administracija) in ekspedieij», Semeniske ulice it. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanj&a Rokopisi se ne vračajo, nefrankov&na pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob >/t6. uri popoludne.
Štev. 59.
V Ljubljani, v torek 12. marca 1889.
Letnilï X VI I.
„Vsa slava, poljska trava."
Tako mere danes vsklikniti laški minkterski ¡predsednik Plrancesco Crispi in ž njim vsi oni ¡Italijani, koji -so sanjarili o velevlastni moči in svetovnem poslanstvu zjedinjene Italije. Mi smo bili, T.azmotrujoč racmere laške stvarno in trezno, v slovenski žurnalistiiki skoro osamljeni, prorokujoč žalostni konec laški vojski v Afriki in velevlastnemu napihovanju v Evropi. Dogodjaji so to potrdili. Italija nahaja se v hudi narodnogospodarski krizi, iz koje ji ni nova preosnova ministerstva ne pomore.
Zjedinjenje Italije skovala je revolucija in rop, in laški narod je to stalo neizmernih žrtev. L. 1854 r krimski vojni vrinila se je Italija med velevlasti, leta 1859, 1860, 1866 in 1870 dovršila je konečno svoje državno zjedinjenje. Od te dobe pričelo se je v prej rodovitni in krasni Italiji pojavljati siromaštvo, koje tisoče in tisoče marljivih Italijanov podi iz domorine v severno Ameriko. Po nekaterih južnih pokrajinah, osobito v Kalabriji, Apuliji in Siciliji, opuščajo najemniki, ker ne mogo plačati najemnine, najete pristave, živino in pohištvo ali pa vse pro-dado z obleko vred, da bi le mogli vkup spraviti potrebni denar za prevožnjo čez morje v Ameriko — ter ondi vsaj kot sužnji bogatih naseljencev životariti beduo s svojimi rodbinami.
Minister Crispi nazivlje sicer te uboge naseljence sramoto Italije ter hoče s posebnim zakonom preprečiti to izseljevanje Lahov — kajti to pomeni samomor Italije. Crispi, koji je to bedo laškega ljudstva zakrivil sam z liberalnimi pristaši vred, ima še najmanj prava tako govoriti.
N a r o d n o-g o s p o d a r s k i upadek in vsled tega mali državni dohodki, to je pravo lice te vrtoglave politike. Gospodarski upadek in siromaštvo v Siciliji, v Sardiniji, Kalabriji, Apuliji in Campagni „Felice" je istinito že grozovito in raste od dne do dne. Ako tako hudo ni v srednji Italiji in na To-škanskem, razširja se pa tem huje in čutljiveje beda med kmetskim ljudstvom v sicer rodovitnem Piemontu, v Lombardiji in na Beneškem. Grozovita
pellagra in tifus vsled lakote razsajata vedno ljuteje. Toda kmetsko ljudstvo plačuje kakor mezeg in trpi kakor brezorožni osel. Ne tako meščanski proleta-rijat. Ta kriči: Ali dela, ali pa uničenje! —
Toda vladajoči krogi se za to še brigajo ne; za bodo so tudi drugodi slepi, ne samo na Laškem. Tisoče in tisoče ljudi umira gladu, in vlada, da bi pokazala svetu svojo moč in slavo — potrošila je dvanajst milijonov samo za sijajni sprejem nemškega cesarja Viljema po Laškem in v Rimu.
Nemški general Bronsart, ki je postal mestu Waldersee-ja nemški vojni minister, tiral je tudi Italijo v velikanske vojne priprave in vsled tega v ogromne dolgove.
Ljud mori glad in kuga, v Kvirinalu pa prirejajo sijajne, dragocene plese. Rimska aristokracija je dostojnim načinom odgovorila na tako počenjanje ; k dvornemu plesu razposlanih je bilo minoli teden 4000 povabil, in na ples prišlo jih je samo 200 dam in 1250 gospodov, osobito državnih uradnikov in na ples komandovanih častnikov. Rimsko plemstvo, ndano sv. Očetu, ni prišlo na ples in je raje darovalo ubogim.
Kaj neki zdaj? V sobotni številki objavili smo brzojavko iz Rima, da je ministerska kriza rešena. Pokazalo se je, da Crispi ni mogel računati na pomoč mirnejših konservativcev, kakor so Perazzi, Bertole-Viale in Saracco. Utvoril je torej radikalno vlado. Radikalec Seismit-Doda prevzel je finance, radikalec Giolleti zaklad, radikalec Finali javna dela; ostale portfelje obdrže dosedanji ministri.
To ministerstvo je torej popolnem strankarsko; proti njemu bodo odločno stali desnica pod vodstvom markiza Rudinija, morda tudi socijalisti in republikanci, dalje frakcija Nicotere in Baccarinijeva. Crispi se torej more zanašati na dobro tretjino v zbornici; tri petine poslancev imel bode proti sebi, ko bi hotel delati poskuse z novimi povišanimi davki. Zbornico razpustiti in razpisati nove volitve 8i menda ne bode upal, ker v sedanji razburjenosti po Italiji bi lahko nastala anarhija.
Trocarska zveza bila bi omajana in opozicija
dospela bi do večine. Kakor je zdaj kabinet sestavljen, možno bode Crispiju samo dalje klobasariti, a ne vladati. Zabredel bode vsled strankarske vlade v še večje skrajnosti, in ako noče poseči k poslednjim virom, pomedla ga bode v bližnji dôbi z njegovo rudečkarsko tolpo nova kriza.
Crispi, ne da bi bil prisiljen k novemu drž. posojilu in zvekšanju davka, imel bi še jedno skrajno sredstvo: polastiti se imen j a revčkov, bolnikov, vdov in sirot. Na Laškem ostalo je ii srednjega veka do današnjega dne nad 20.000 — opere pie — blagotvoriteljnih društev in verskih ustanov, koji imajo premoženja tri tisoč milijonov! Kdor je oropal ligitimno dinastijo, cerkveno državo in redove, kdor je odri kmeta in ožulil delavca do kože, ne bode se obotavljal v skrajni potrebi, če treba, in obral bode: vdove in sirotke. Tri milijarde niso tako-le kaka smet, radikalni liberalci si bodo pa mislili: „a près nous la déluge!" (Za nami potop.) Bodo li dopustili Italijani to sramoto, ne ukrenejo li, dokler je še čas s proti-cerkvene in revolucijske poti? Danes je na to odgovoriti povsem težavno.
„Slovensko društvo."
(Konee.)
A Doslej se je vse mirno in redno vršilo, po govoru g. dr. Tavčarja pa bi se imela vršiti volitev predsednika in odbornikov, in ta je dala povod dolgemu posvetovanju in pogajanju, ki je trajalo čez 1. uro popoludne. Na mizi je namreč ležala tiskana lista kandidatov, konservativna stranka pa je zahtevala četvero svojih odbornikov v odboru. Tej zahtevi ni bilo nobenega ugovora, toda kateri štirje gospodje naj bi se izpustili iz predložene liste, o tem se zbor ni mogel zjediniti. Eni so želeli tega, drugi drugega. Da bi precej razburjene duhove nekoliko pomiril, oglasil se je g. ravnatelj in mestni odbornik Fran Povše ter povdarjal primerno velike zasluge slovenske duhovščine za probujenje in napredek naroda. Gospodje, naglašal je govornik,
v a r j u ter zanj sostavil prirodopisno imenoslovje (Dež. ali Dež m. Vorw. IX).
Koliko je sicer pisal v „Novicah" in v „Sloveniji" slovensko, ne včm. To pa vem, da se je brž jel umikati, ko sta v slovenskem slovstvu prikazovati se jela dr. T o m a n in dr. C o s t a n. pr. v Zgodovinskem društvu, o Vodnikovem spomeniku itd., vzajemno z dr. B 1 e i w e i s o m , in da se je naposled popolnoma umaknil v tabor nemškutarski. Vzrok temu bila je nesrečna — politika!	J. M.
LISTEK.
Dragotin Dežman — Slovenec.
Mihael Dežman, ljubljanski trgovec, stric Dragotinov, bil je Metelku prijatelj in podpornik in je Metelčico tolikanj čislal, da je svojo hišo dal si opisati v njej z reki iz sv. pisma, in dobil na svoj grob napis v Motelčici, v katerem je tudi povedano, da je bil prijatelj homeopatiji in slovenščini (Je-tičnik XI. 1873, str. 111).
Tako je bil tudi ranjki Dragotin prijatelj slovenščini in pisatelj najprej po „Novicah" v vetani in nevezani besedi. Očitno se je oglasil n. pr. » „Novicah" 1.1844., št. 94 v pesmi: „Žalovanje ob smerti Franca Hladnika, dosluženiga vodja c. kr. gimnaiija t Ljubljani, praviga člena c. kr. kranjske kmetijske in bavarske botanske družbe itd. 8 celim podpisom : Dragutin Dežman. Kavno tako v „Novicah" 1. 1845., št. 6 v posmi: Pred i ca. V it. 14 se nahaja podpisan Dragotin Dežman t pesmi: Zvonček (ponatisnjena tudi r Ber. Slo», za IV. gimn. razred 1. 1852.). Hrepenenje js pesem t št. 25 istega leta i makom „D. ix Dunaja".
Posebno iskreno popeval je v „Sloveniji" I. 1848., št. 1: Še SI o venij a ni zgubljena. D. — L. 1849. v št. 1: Slava Slavjanam. D. — Predrag in N e n a d , serbska narodna, 1. 4. 5. D. — L. 1850. je Dr. D. v št. 16, 17 spisal: Dr. Fr. Miklošič in starosloransko jezikoslovje. — V Bleiweisovo Slov. Berilo za I. gimn. razred I. 1850. je priobčil: Notranjske gore in Cirkniško jezero, str. 123—132. — V „Novicah" 1. 1850., str. 184—211 čvrst spis: Slovenske narodske pesmi vnemško prestavljene po Anastaziju Griinu, kjer mu krili-karju dr. Bleiweis pravi: Naš visoko učeni in v slovenskim slovstvu obširno izvedeni rodoljub g. D. (Vid. Slov. Berilo IV. gimn. razreda str. 114—117).
Kadar je dr. Bleiweis bival na Dunaju v zborovanju, vredoval mu je .Norice" takrat Dežman. — V Bleiweisov Koledarček 1. 1854. je spisal Dragotin Dežman: Valentin Vodnik str. 29—37 kratko pa krepko, in zložil pesem: Blesk o jezero str. 59-61. — V Koledarček 1. 1855.: Proklet9 grablje. Po narodni krajnski pripovedki str. 55—57. — V Koledarček 1. 1856.: Janko cigan. Balada str. 58—61.— Sodeloval je pri C i ga 1 e t o v e m nemško-slovenskem s 1 o-
Ptičja svatba.
„Vrabec, kaj te neki moti, Lalikoživa li žival, Komaj sneg nam prav je s poti, Že si ženo si izbral!"
Stritar.
Ne samo med ljudmi so svatbe, temveč i med ptiči. Baš danes, kakor se pripoveduje, proslavljajo ptiči tak dan, prvega so pa vže pred štirimi tedni.
Bil je neki pastir, šetal po gozdu ter ondi videl mnogo ptičev, ki so vsi letali v jedno stran. Sel je za njimi in uvidel, kako sedi na hrastu orel in okoli njega rsi drugi ptiči. — Prišli so godci in počeli igrati. Ptiči se spoprimejo ter jamejo,.-pte« :>
Y . " \
vsem je znano, v koliki meri je duhovščina vedno j podpirala posvetno razumništvo v narodnem boji^j vsa leta ustavnega življenja. Tudi so še v žalostnem spominu ona leta, ko se je narod razcepil v dve stranki in vsled tega podlegel nasprotnikom. Ne delimo torej svojih moči, delujmo složno pod jednim praporom, kater je blagi pokojnik in nepozab-ljeni oče slovenskega naroda dr. Janez vitez Blei-vveis vedno krepko držal v svojih rokah. Iu na tem praporu bil je napis: vse za vero, dom, cesarja. Gospodje duhovniškega stanu so danes pokazali v polni meri svojo spravljivost, ker so v obilnem številu prišli k shodu, poznajoč „Slovenskega društva" važnost in potrebo. Ti zastopniki pa ne govore le v svojem imenu, temveč v imenu vse konservativne stranke, h kateri pripada tudi mnogo posvetnega razumništva. Opravičena je torej tudi njihova zahteva, da so v odboru razmerno zastopani in morejo pri svojih somišljenikih opravičiti postopanje svoje.
Na to se je oglasil šeg. Andrej Kalan rekoč v bistvenem : Vzor Jugoslovana nam je vsem, tudi Vam, djakovski vladika Strossmaver. Ta je letos zopet pisal svojim vernikom prelepo poslanico, ki na podlagi papeževe okrožnice glede prave svobode krasno piše o idejalih, ki naj vodita narod v boji za obstanek. Ta idejala pa sta ljubezen do Boga, torej neomahljivo versko prepričanje, in ljubezen domovinska. Bog in narod je njegovo geslo, katero on zapušča svojemu uarodu kot oporoko, zadnjo željo. In to geslo bodi tudi nam sveto, da delamo za narod vsak na svojem polji, vsak po svojih močeh, a pred očmi imejmo eden in isti namen. Mi duhovniki ne vsiljevali bi se nikamor v javnem življenji, ker imamo v svojem poklici dovolj dela, ko bi imeli zagotovilo, da bode posvetno razumništvo vedno in povsod zagovarjalo vse svetinje našega naroda, katerega vsi ljubimo z jednako ljubeznijo. Radi Vam prepustimo vodstvo in hodimo za Vami kot združena falanga, toda uvažujte tudi naše želje in zahteve.
Konečno je gosp. Svetec v kratkih in mirnih besedah naglašal zasluge duhovščine, ki je bila vedno in povsod najmočnejši steber slovenskega naroda, ki je vedno krepko in neomahljivo podpirala posvetno razumništvo proti našim nasprotnikom. In zastopniki tukaj govore gotovo v imenu vseh iu govorili bi proti svoji vesti, ko bi se ne mogli opravičiti pred svojimi tovariši. „Dajmo duhovščini — nadaljeval je v narodnem boji osiveli veljak — belo polo, in na to naj ona zapiše vse svoje želje in zahteve, mi jo smemo z mirnim srcem podpisati."
Tudi po teh mirnih besedah ni bilo moči kompromisa doseči. Mnogi zborovalci so odhajali in konečno se je sklenilo, da se zborovanje preloži za kakih štirinajst dni ter na primeren dan zopet skliče ustanovni zbor. Mej tem pa naj bi se obe stranki sporazumeli o kandidatih. — Gosp. dr. vitez Blei-weis je dobil od celovških Slovencev nastopni telegram: „Srčno pozdravljamo ustanovitev Slovencem prepotrebnega političnega društva. Cas je, da stopimo na pozorišče in skupaj varujemo svoje svetinje in pravice. Vsem kličemo: Živio!"
Govor poslanca dr. Poklukarja
v državnozborski seji dne I. marca 1.1.
(Daljo.)
Ker so se tukaj storili sklepi, s katerimi so se naložili prispevajočim okrajem konkurenčni doneski, treba je bilo za ta deželnozborski sklep Najvišjega potrjenja. Zaradi tega so se spisi poslali ministerstvu notranjih zadev. Tu pa je menda zadevo rešil kakor mlajši uradnik, vidi se vsaj, da se ni oziral na dosedanjo rabo in besede cestne postave, ki je veljavna za Kranjsko. Zahteval je namreč, da se z nova pričuo konkurenčne obravnave s prispevajočimi okraji, dalje, naj se prašajo vojaške oblastnije o primernosti preložitve. To vse po besedah postave ni utemeljeno. (Prav res! na desnici.) Cesta je jako važna, obravnave se vrše od leta 1854, in ko smo po velikih težavah prišli do tega, da bi bili mogli že prihodnjo spomlad pričeti z zgradbo, naleteli smo na te biro-kratične, v ničemur opravičene težave v ministerstvu notranjih zadev, kjer imajo vendar tudi ravnoisto korist, ako pospešujejo preložitev za življenje nevarne cestne proge, namestu da bi jo ovirali s po-polucma neutemeljenimi zaprekami.
Dozvoljujem si tedaj prositi ministerskega predsednika kot načelnika ministerstvu notranjih zadev, naj vendar gleda na to, da se ne bodo delale prav nepotrebne težave pri podjetjih, ki so gotovo sposobne pospeševati deželno blagostanje.
Ker sem že pri cestnih stavbah, z zahvalo pri-zuavam, da vlada nekako dobrohotno ravna glede cest z enim delom naše dežele, ki je tudi najbolj zanemarjen.
Za državno cesto mej Ljubljano in Karlovcem ter Ljubljano in Zagrebom so se predlagale in sklenile poprave, ki se izvršujejo blizu dve leti sem ter so proračunjene še na daljšo vrsto let. V tem oziru bi prosil gospoda ministerskega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih zadev, naj vendar ne določuje tako majhnih obrokov za izvršitev takih poprav, ki se s tem le podražijo. Sedaj imamo podjetnika, kateremu so na razpolaganje vrli delavci. Istrijanec je, preskrbljen z izvanredno dobrimi istrskimi zidarji, ki izborno izvršujejo svoje delo. Ti ljudje so si napravili barake, v katerih imajo orodje, svojo kuhinjo; delavci so vsi zbrani. Del prege je gotov, vreme ugodno, delalo bi se lahko še mnogo, čujem, da bi bili gotovi podjetniki zadovoljni, ako bi se jim izročilo delo, tudi tedaj, če se jim dil plačilo dve leti pozneje. Priporočam tedaj, da se pospeši ta zadeva ter spomladi pravočasno razpišejo dela, da se tedaj, ko nastopi lepo vreme, more takoj pričeti delo ter tudi nepretrgano dovrši. (Prav res! na desnici.)
Omeniti hočem tukaj predmet, ki se je lansko leto precej temeljito razpravljal. Državna cesta iz Ljubljane v Novo Mesto do Metlike proti karlovski cesti je ena najčudnejših mogoče v celi državi. Poiskala se je naravnost vsaka gora, vsak hrib ter čez nje napravila cesta. Znano mi ni, zakaj; mogoče, da se je po načelu onih časov tako naklonil ljudem zaslužek za predprego. Del teh poprav se je sicer pričel, to priznavam. Osobito na Gorjancih in na zagrebški cesti iz Novega Mesta proti Kostanjevici so trije strmi klanci, kjer je moral človek stopiti iz
sati; najprej orel s svojo samico, in na to vsak ptiček s svojo. Pastirju je to všeč ter vsklikne: „Oj!" — Ko ga ptiči ugledajo, hoteli so ga ubiti, toda orel ga je branil, rekoč: „Nikomur ne smeš povedati, kar si videl, toda pridi vsako leto na svetega Gregorija dan pod to drevo, kopaj pod njim, našel bodeš veliko bogastvo, toda jamo moraš vselej zakopati!" Dal mu je na to poln klobuk zlatega denarja; pastir pa je ubogal orla, in je to povedal Btoprav na smrtni postelji.
V dan sv. Gregorija (12. marca) ali v dan sv. Valentina (14. februarija) imajo ptiči gostije in svatbe; Slovenci pravimo, da se v dan sv. Gregorija ptiči ženijo in prične pomlad. Ženijo se pa osobito ti ptiči, ki so lani zlezli iz gnezda, toda samo taka samica dobi moža, katera zná peti, kakor ji drugi ptiči pojó naprej. Običajno jo to izbran zbor pevcev — slavčki, škrjančki, penice, liščki, drozdi, kosi itd., koji sedé na brezovih vejah r črnih, pepelnatih, sivkastih in pestrih suknjicah. Oj, to je veselje in radovanje po vsem lesu! Razjarjeni ptički-pevci svatu jejo, prepevajo in se radujejo; t izobilji imajo kolačev in vino pijejo iz krasnih kupio. Ko se pa napijojo, pomečejo kupice, koje potem iščejo deca ter je nabirajo, da bi imeli srečo pri ptičkih.
Kdor r ta dan vidi parček ptičkov, ima povsod srečo; kdor pa vzre samotnega ptička, tega čaka kmalu smrt.
Narodne pesmi pripovedujejo o ptičjih svatbah jako šaljivo; tudi v Slovencih imamo mnogo takih; istotako nahajamo to pri drugih slovanskih narodih, in izvestno je, da so te pesmi o ptičjih svatbah povsem slovanskega izvora. Velikorusi n. pr. pope-vajo svatbo čapovo s prepelico; pri gahških Rusinih vzame lišček seničico, ali pa kraljica sova prireja svatbo. Pri drugih Slovanih moži zopet kukavica svojo hčerko, pri Srbih snubi vrabec senico, pri Poljakih celo „babo":
„Pod Varšavo, pod Varšavo, Oženil se je vrabec z — babo ..."
Pri Cehih je brinjevka draga polovica ee-kaču, koji je še pred časom hotel vzeti sa ženo prepelico. Ustanovljena je bila torej svatba na določan dan; sekaču pripal je nalog, iti v vtis ter kupiti teleta. Nevesta prepelica dala mu je denarje in sekač se napoti. Potoma se pa izgubi t krčmo in vse zapije do zadnjega bora. Iz krčme gredi pai je ob cesti v žito. Prepelica je dolgo čakala arojega ženina in telička, konečno se razsrdi ter ga gre iskat. Po polji je klicala: „Barto, žen' tele, žen
poštnega voza ter peš iti, da je prišel na v?ft. Euake razmere pa so sedaj še skoraj na celi prog» od Ljubljane do Novega Mesta. Tii je najprvo Kapiteljski klanec, potem pa cela vrsta do Medvedjeka. v zatiškem okraji, ki se je preložil.
Od Ljubljane doli se je pustil tudi še jako strm klanec pri Višnji Gori. Z eno besedo, to proga priporočam vladi, naj se temeljito na-njo ozira ter preloži vse klance. (Dobro ! na desnici.) __ (Dalje slddi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. marca. Notranje dežele.
Cesarjeva brzojavka Moltkeju se smatra v vladnih dunajskih krogih kot dokaz, da hoče Avstrija vstrajati pri svoji dosedanji politiki. Do-tično brzojavko je poprej presodil in odobril skupen> ministerski sovet.
Domobransko ministerstvo bo neki še v tem zasedanji državnemu zboru predložilo svojo' zahtevo za sredstva, da se napravijo domobranstvn puške-repetirke. Vsak mesec se jih bo napravilo^ 30.000, kot prvi rok pa bo minister tirjal eden milijon goldinarjev.
Vsled dunajske vesti, da bodo delegacije sklicane začetkom junija na Dunaj, prêté vladi nasprotni madjarski listi, da bo to lo tedaj mogoče, ako se bo izvršila še pred proračunsko razprav» prememba v ogerskem ministerstvu. Srditost tega časopisja zoper Tiszo je vedno večja.
Vnanje države.
Srbsko kraljico so predvčeraj pričakovali v Odesi. Dotična brzojavka pravi, da bo kraljica najkasneje v torek dno 12. t. m., to je danes, odpotovala v Bukarešt in odtod v Belgrad. Tudi iz srbske prestolnice se v tem smislu poroča. Regentstvo neki ne bo nepogojno zoper takov poskus kraljice. Z zanesljive strani se zagotavlja, da obsega vspored, kateri je kralj sklenil z regenti, točno izražene določbe glede kraljice, kateri se le pogojno dovoljuje povrnitev v Srbijo. Kaj natančnejšega se še ne vé v tem oziru. Peterburški diplomatski krogi trdijo, da je kralj Milan pred prestolnim odstopom skušal približati se ruskemu dvoru. Posrečilo se mu ni to, ker je odločno tirjal car, naj pokliče nazaj Natalijo. Napačno ne sodi, kdor méni, da bi se ne bil še tako nujno odpovedal Milan, ko bi bil imel nekaj upanja, da se bo mogel sporazumeti z Rusijo. Prisega, katero so storili pri nastopu regentje, se glasi : „Vsled imenovanja od Nj. veličanstva kralja Milana I„ katero je utemeljeno v čl. 70 ustave, prisegamo pri nastopu kraljeve oblasti podpisani regentje pri Bogu vsegamogočnem, pri vsem, kar nam je sveto in najljubše na tem svetu, da bodemo do polnoletnosti Nj. veličanstva srbskega kralja Aleksandra I. vestno izpolnovali svoje dolžnosti kot regentje v korist narodu in prestolu, da bodemo Aleksandru I. zvesti, podpirali njegov prestol in vladali po ustavi in deželnih postavah. Da je ta prisega naša odkritosrčna, kličemo Boga Gospoda za pričo, kateremu bodemo morali sodnji dan račun dati. Kakor resnično nam Bog Gospod pomagaj ! Amen !" Dotično listino so podpisali regentje in nadduhovnik Pavlovic, ki jih je zaprisegel.
Pomenljiv za razmerje med bolgarskim mi-nisterskim predsednikom Stambulovom in prineem Koburškim je razgovor, ki se je vršil mej njima pred nekolikim časom. Princ je k sebi poklical Stam-bulova ter ga prosil, naj predrugači ministerstvo ter vanj pokliče nekaj konservativcev in Radoslavovcev. Stambulov o tem ni hotel ničesa slišati sklicevaje
tele!" Sekač se vzbudi, mane si oči, in se prestraši kaj neki poreče nevesta prepelica, ko pride domov s praznima rokama. Da bi jo premotil, dela se, kot bi pred seboj gnal teleta, kakor to delajo kmetje, kadar žen6 živino: „Brr-kd.fi, brr kiič", in kakor takrat, tako še dandanes kliče in se tudi nazivlje brkač.
Zopet druga pesen pripoveduje, ko so praznovali ptiči svatbo, povabljen je bil tudi smrdokavran (udeb) za svata ter si je izposodil od kukavice korono. Ali ko opazi, da mu korona zelo prija, da se mu zelo poda in da ga vsi ptiči zbog tega zelo spoštujejo in čislajo, sklene torej, da korono obdrži in je več ne vrne kukavici. Zaradi tega kukavica neprestano kliče udebu: „Kluku, kluku (porednež)" ; toda on se ji smeji, rekoč: „Jdu, jdu, jdu!" (pojdi, pej, pejl) A tudi o njegovi svatbi jako šaljivo in norčavo pripoveduje narodna poezija češka, ker je vzel šogo.
Ljnbko in sajedno nadrobno opisuje svatbo slavčevo poljska narodna pesen, ko mlada pomlad razb<ja ledove in Vesna, prebudivši se ix sanj, cvetjem kiti dol in log, kjer se raduje i marsikak drag gost ubog. Brdki konopasek in potuhnjeni vrabček bila sta zaJa druga, mačje oči ali višnjevka ob potoku in bela lilija bili st« družici. Dolžnosti stara
se na vladi ugodni izid zadnjih dopolnilnih volitev. Princ mu je na to rekel, da je dobil mnogo pritožb o postopanju pri volitvah; vladni agentje so v nekaterih slučajih celo silo rabili. Ozuačiveu je odgovor Stambulovov: „Volitve so se vodile, kakor se je to vedno dosedaj godilo; enake pritožbe čule so se tudi zoper ono sobranje, ki je Vašo visokost izvolilo za kneza." — Vladno glasilo „Svoboda" omenja Cankovo avdijenco pri carju Aleksandru III. ter pravi, da carjeve dotične besede pomenijo le slabost ruske politike.
Potrjuje se, da je nemška vojna uprava naročila večjo množino pušk pri avstrijski tovarni orožja v Steyru. Iz tega sklepajo diplomatje, da je Nemčija že dogovorjena z Avstrijo o podaljšanju mirovne le do leta 1890 veljavne zveze.
V francoski zbornici je poslanec Pelletan interpeloval zaradi preklicanega prognanja vojvode Aumaleskega. Minister Oonstans je odgovoril : „Bila je častna zadeva za republiko, da je razveljavila na-redbo, ki ni bila več opravičena. Vojvoda Aumaleski ni bil kot pretendent prognan, marveč zaradi nekega nespoštljivega pisma državnemu glavarju, za kar je pa triletno prognanje zadostna kazen." Govorilo je že več poslancev „za" in „proti", konečno pa je bil od vlade zahtevani navadni dnevni red sprejet s 317 proti 147 glasovom. Vladni listi hvalijo ta vladni korak, „Justice" pa je še pred nekaterimi dnevi trdila, da Carnot nikdar ne more podpisati dotičnega dekreta. Desničarska glasila pravijo, da je poklicanje vojvode Aumaleskega le čin pravičnosti. Zaradi tega desnica ne bo niti za las krenila s svoje dosedanje poti. Cassagnac se odurno izjavlja. „Ako méni vlada", pravi v .Autorité', „da bo s tem napravila kupčijo, jako se moti. Vlada je menda nameravala, da se bodo orleanci sedaj obrnili od Boulangerja k vojvodi." Boulanger je rekel: „Od nekdaj že sem bil sovražnik vsake postave o prognanstvu, takô mislim tudi v tem slučaju." Poslanec Laguerre je celo trdil: „Ako dospemo do vlade, odprli bodemo vsem prognanim pretendentom vrata Francije na stežaje." — Gotovo je, da se bo sodnijski postopalo zoper Déroulède-a, Riharda Galliana, poslance Laguerre-a, Laisant-a in Turqueta ter senatorja Naqueta zaradi vdeležbe pri tajni družbi.
Italijanski ministerski sovet je predvčeraj konečno-veljavno skleni', da ustanovi poštno in brzojavno ministerstvo. Za'rjuje se, da bo vlada pretrgala zbornično zasedanje, kakor hitro bo sprejet popravljeni proračun. B nghi bo bajè vlado interpeloval o načinu, kakô se je sestavil kabinet. — Zbornica se bo zopet sešla dne 18. t. m.
Iz Budimpešte se poroča, da so Madjari jako vznemirjeni zaradi dogodkov v Humuniji ; proti-dinastično gibanje po celi kraljevini narašča. — Vodja bolgarskih izseljencev Dragan Caukov je naznanil svojim bukareškim prijateljem, da se bo stalno nastanil v Brajli.
Izvirni dopisi.
Iz novomeškega okraja, 7. marca. „Tako pada list za listom" mislil sem si dne B. t. m., ko smo spremili na šmiheljsko pokopališče ondotnega učitelja g. Janeza Novaka. Kot učitelj je bil vesten, doma skrben oče svoji družini, sploh pa poštenjak skozi in skozi in dober katoličan, katera vrla lastnost se med mlajšimi udi učiteljskega stanu žalibog tolikokrat pogreša. Ker je bil tako blag značaj in priljuden, bil je tudi na vseh svojih službah priljubljen. Z duhovščino živel jo vedno v slogi bodisi v šoli ali zunaj šole in je rad šel semtrtje v njeno družbo, kjer so ga vedno z veseljem sprejeli. Sploh kazal se je vselej katoličana; kdor pa ljubi svojo
svatbe izvrševala je z veliko gorečnostjo gospa žolna, modra teta.
S kratka, na slavčevi svatbi bili so različni svatje, a tudi godcev ni manjkalo. Mojster lišček je čarobno igral na gosli, dva drozda sta mu pomagala. Kos je kaj prelepo piskal na svojo ljubo piščalko. Mladi čižek očaroval je s klarineto vso družbo, in srakopêr, ta je pihal v fagot ko meh. Na turški boben tolkel je prepeličar, kanarček prebiral je svoje orgeljce in butej trobil je v suhoparni gozdni rog.
Umeje se, da so tudi plesali; samo prepeličica bila je nekoliko bolj pametna in ni plesala ni pela, temveč po plesu je nabirala pri gostih za godce, rekoč: „Pet pedi, pet pedi!"
Rusi vsako leto spomladi napekô pred dnem 40 mučenikov (po našem 21. marca) iz testa male ptičke, podobne škrjančkom; mlado in staro gré v ta dan iz hiše ven na dvore, na ulice, trge, na polje, na vds, vrte itd., ter je mečejo v zrak od jutra do večera, klicoč:
„Žavaronki (skrjanci) priletajte, Krasno Vesno (pomlad) prinosite, Bodro zimo odnosite!'*
A. S.
vero, ljubi tudi svoj narod, to se je videlo na pokojniku, kateremu dodeli Bog večni mir! O kako prijetno je hoditi v šolo, kjer se duhovnik in učitelj tako drug drugega podpirata, kakor je bila pri pokojniku navada! Žalibog, da ta lepa sloga vedno bolj gine in novejši učitelji (so pač častne izjeme, I ali so le izjeme) neko mržnjo in sovraštvo do duhovščine že iz pripravnice takoj na prvo službo prinesti. Izjemoma ti čudni nazori boljšim prostor na-rede, ali večinoma to sovraštvo ostane in si pri raznih prilikah išče duška. Brezverski duh, ki se sistematično vcepljuje kaudidatom učiteljskega stanu, že v šoli večjidel ostane in na deželi še globokejše korenine požene. Od tod prihaja, da je na deželi prav velikokrat, ako gre za kako versko reč, učitelj vodja duhovniku in cerkvi nasprotne stranke. To nasprotovanje se godi večkrat še celo vpričo otrok; še v šoli učitelj izpodkopava veljavo duhovnikovo in tako nauk, ki ga ta uči. Kaki so nasledki tega početja, si lahko mislimo. Nadalje, ti slabi vzgledi med marsikaterimi učitelji kar zadeva verske dolžnosti! Kako veselje morejo pač imeti otroci do spolnovanja verskih dolžnosti, do sv. maše, do spovedi itd., ako vidijo, da njihov učenik nikdar ne gre k sv. maši, marveč vse take reči stalno zanemarja ? Večino sedanje spridenosti med mladino ima na vesti naša protiverska šola, ki deluje sistematično na to, da se mladini katoliška cerkev pristudi. Kaj čuda tedaj, ako se liberalci in framasoni tako energično za njo potegujejo. Hudo je že zdaj, ali še žalostneje postane, ko še ta peščica krščanskih učiteljev izumre in mlajši brezverni njihovi tovariši povsod očitno pokažejo svoje brezverske nazore, ki se zdaj kolikor toliko vsaj očitno še prikrivajo. Nekateri pa že zdaj mislijo, da se smejo očitno pokazati v svojem sovraštvu do cerkve, kar se je posebno v zadnjem boji med liberalci in konservativci pokazalo. Zato se sme že zdaj srečno imenovati tista fara, ki ima za učitelja moža, ki vsaj zoper cerkev in njene služabnike ne deluje, akoravno je ne spoštuje in po njenih naukih ne živi. Dobro je, da tega z besedo ne podira, kar cerkev uči. Gorje pa fari, kjer zua brez-veren učitelj preslepiti ljudstvo ! Tu se mora pač duhovnik vprašati, ali je bolje, da pridem še kedaj z učiteljem v dotiko, ali pa, da se ga popolnoma ognem tudi v šoli iu podučujem krščanski nauk raje v cerkvi kakor v šoli, kamor me vsaj ne bo hodil njegov učiteljski nasprotnik nadzorovat?
Izmed raznih le en vzgled, kaki sad rodi naša brezverska šola. Na A. že dolga časa ni miru. On-dotni g. učitelj ima že od nekdaj piko na g. župnika in mu nagaja, kjer more. Kolikokrat je že moral iti g. župnik v grdem kakor lepem vremenu k sodniji zagovarjat se, ker ga je učitelj tožil, seveda brez vspeha. In koliko tožb je že poslal zoper gosp. župnika na razne oblastnije tudi brez vspeha. Ko je videl, da nič ne opravi, si morda bralec misliš, da je vsaj miroval. Kaj še! Hujskal je ljudi še bolj zoper duhovnega pastirja kakor prej, vsled česar je napravil veliko razprtijo v fari. Pretečeni mesec je prikipela njegova besnost do g. župnika do vrhunca. Kakor pripovedujejo ljudje po fari, zagrozil se je, da bo že tega f .. . a s poti spravil. Neko noč pretočenega meseca okoli 11. ure prihruje pred farovž, vpije in kriči in razsaja več ur, da je vse zbudil v farovžu. Hotel je dobiti g. župnika v roke, in le dvema možkima, ki sta ga ukrotila, se je zahvaliti, da se še kaj hujšega ni zgodilo. Zjutraj je vsa vas o tem govorila, da bi bil učitelj po noči g. župniku gotovo kaj naredil, ko bi mu onadva ne bila onemogočila. Akoravno je učitelj vedno hujskal ljudi zoper g. župnika, je bilo zdaj ljudem le preveč. Svetovali so g. župniku, naj nikar ne gre več v šolo, dokler je ta učitelj, ker ni več življenja varen. Gosp. župnik si res ne upa. Ob enem so krajni šolski svet in občinski možje vložili prošnjo na višjo oblast, naj se sedanji učitelj prestavi, sicer ne bo miru, in naznanili tudi vzroke.
Tak je sad brezverske šolske postave, ki je iz-bacnila duhovnika iz iole, učiteljem pa vdihnila tako predrznost. Kjer je namreč preveč nadiornikov, ni nobenega nadzorstva. Zadnji čas je, da se šola postavi zopet na versko podlago in se izrejajo krščanski učitelji, potem bodo taki dogodki nemogoči.
Dnevne novice.
(t Hospod Karol Deschmann), o katerega smrti emo že včeraj sporočili, je bil porojen dn«S 3. janua-rija 1821 t Idriji. Oče njegov, Klemen, je bil v
Idriji c. kr. okrajnega sodišča aktuar ter zapustil leta 1824 vdovo, dva sina in dve hčeri. Brat njegov, Mihael, premožen in neoženjen trgovec v Ljubljani, je vzel zapuščeno družino k sebi, leta 1831 pa jo poslal v Solnograd, kjer sta se dečka v duhovniškem zavodu „Rupertinumu" vzgojevala. Ko je varuh Mihael leta 1835 umrl, vrnila se je družina v Ljubljano, kjer je mlajši Karol dovršil gimnazijske nauke 1. 1839. Na dunajskem vseučilišči se je sprva posvetil zdravništvu. Vsled daljše bolezni je popustil zdravniške nauke, obrnil se k pravništvu ter leta 1849 kot pravniški doktorand vrnil se v Ljubljano, da bi nadaljeval privatne nauke. Ker je tedaj manjkalo gimnazijskih učiteljev, prevzel je na ljubljanski gimnaziji dne 16. marca 1851 mesto suplenta za naravoslovje. Dne 17. novembra 185f je prišel na mesto Henrika Freyerja kot kustos deželnega muzeja, kjer je bil na pravem mestu. Ostal pa je še do leta 1856 v ožji zvezi z ljubljansko gimnazijo, ker je vodil tedanji poljedelski kurs, kateri so obiskovali največ bogoslovci. Pokojnik jo bil po vsej deželi obče znana oseba. Leta 1861 je bil izvoljen v mestni zastop, v deželni in državni zbor. Ud mestnega zbora je bil do leta 18 83 od leta 1871 do 1873 je bil mestni župan. Dne 20. aprila 1873 je dobil red železne krone tretje vrste. Isto leto so ga kmečke občine Kočevje, Žužemberk, Trebnje, Mokronog in Rateče izvolile v državni zbor, katerega član je bil do leta 1879. Ud deželnega zbora je bil do zadnjega. Deschmann je bil poleg tega c. kr. konservator za umetne in zgodovinske spomenike na Kranjskem, častni član „Societii Adriatica" v Trstu, dopisujoči član c. kr. geološkega državnega zavoda na Dunaji in Senken-bergove naravoslovske družbe v Frankobrodu, načelnik muzejskemu društvu in sekcije „Kranjska" planinskega društva, častni meščan Tržiča in Kočevja itd. — Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri. Deschmann je bil učenjak v svoji stroki, smemo reči prvi strokovnjak na Kranjskem kot botanik, geolog in prehistorik. Floro kranjske dežele in njeno prezgodovino je gotovo najbolje poznal. Deželni muzej je obogatil z mnogimi prelepimi zbirkami, v mnogih spisih je dokazal svojo naravoslovsko učenost. Kot učenjaka so ga čislali tudi mnogi vnanji veljaki. Te kratke vrstice naj zadostujejo v dokaz, da smo i mi spoštovali pokojnega Desch-manna kot moža znanosti, akoravno je bil dolgo vrsto let hud nasprotnik našim narodnim naporom in glavni steber nemške stranke v deželi, vendar pa je ljubil kranjsko rojstveno svojo deželo. Kot slovenskega pisatelja ga je opisal v denašnjem listku marljivi naš slovstveni zgodovinar, na kar opozarjamo naše čitatelje.
(Prečastiti gospod Josip Mam,) častni kanonik, c. k. gimn. profesor, konz. svetnik itd. v Ljubljani, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaji kot podpornik ter poslal društvu pet gld. Srčna hvala požrtvovalnemu domoljubu!
(G. J. Ilc,) c. kr. policijski komisar na Dunaji, pristopil je kot podpornik podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji. Bog ga živi!
(Ustanovni zbor „Slovenskega društva".) Včerajšnje poročilo „SI. Naroda" ni popolnoma objektivno. Umestno je bilo, da je g. Vošnjak otvoril zborovanje in pozdravil zborovalce; temu ni nihče ugovarjal. Navada pa je pri vsakem osnovalnem zborovanji, da začasno predseduje starosta navzočnih, dokler se ne izvoli pravi predsednik. In le to smo uljudno zahtevali. Glede tiskane liste kandidatov moramo konstatovati, da so mnogi gospodje, ki se še nikdar niso prištevali „Slovenčevi" stranki, izjavili se, da je tako postopanje preveč brezozirno, kajti z ozirom na tako pomenljivo društvo bi se morali prej dogovoriti o kandidatih. Dva odlična gospoda, ki sta bila na listi, sta stoprv pri zborovanji slišala vsa imena kandidatov. Torej je bila lista nekak „fait aceompli" najožjih somišljenikov. Konečno ni res, da je „Slovenčevi" stranki med obedom množil se apetit. Sprva se je naša stranka, da ostanemo pri izrazu „Narodovega" poročevalca, odločno izrekla proti g. dr. Vošnj aku; ko pa je bil upor od nasprotne strani le preodločen, volila je manjše zlo in tudi ona vsprejela med kandidate g. dr. Vošnjaka, da bi dosegla sporazumljenje. To pa je „Narodov" poročevalec z namenom zamolčal. Naša stranka je priporočala poleg četverih svojih pet gospodov, katerih doslej še nismo prištevali svojim somišljenikom.
(Slovensko gledališče.) Zadnjo nedeljo se je predstavljala prvikrat izvirna veseloigra „Pene"
Pisatelj, ki se skriva za imenom J. Skalca, je v igri narisal nasprotno podobo državnega poslanca, čegar nepošteno delovanje je nekda na Dolenjem Štajerskem še v živem, a slabem 6pominu. Neznani nam pisatelj kaže spretno pero in gotovo ni ta igra prvo ujegovo delo na slovstvenem polji. Vendar pa ta igra ne bo dosegla posebnega vspeha, ako je pisatelj na mnogih krajih ne predela. Mnoge epizode v dejanji so polne zdravega in naravnega humorja, manjka pa dejanju neke višje vodilne misli, ki se koncem dejanja zgubi v pesku. Svetovali bi g. pisatelju, naj jo nekoliko predela, vlije v jasnejšo obliko in bolje konča, in smel se bo podpisati s pravim imenom. Vsi igralci so se na vso moč potrudili, da so izboruo igrali; gledališče je bilo dobro obiskano.
(Županstvo v Sodrašici) nam poroča dne 8. t. m., da je občinski zastop v svoji seji dne 22. februarija tega leta imenoval jednoglasuo visokorodnega gospoda deželnega predsednika barona Andreja Winkl er j a in blagorodnega gospoda Josipa Gorupa, veleposestnika na Iteki, častnima občanoma.
(Za „Sokolski dom") je daroval znani tržaški rodoljub gosp. Ivan Šabec 100 gld.
(Osebne vesti.) C. kr. okrajni glavar v Logatci gosp. dr. Karol Rus s je poklican k c. kr. na-mestništvu v Gradec; na njegovo mesto pride novo-imenovani okrajni glavar gosp. dr. Mihael Gstet-tenhofer. — Imenovani so pri rudniku v Idriji: gosp. Vencel Oppl rudniškim oskrbnikom, gospod K. Svoboda inžeuiriem in gosp. Jaroslav Blon-dek pristavom.
(Utopljenec.) Danes zjutraj so pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice mrtvega bivšega trgovca v Novem Mestu, zadnji čas pazuika v prisilni delavnici, Karola Seidla, katerega so pogrešali od 28. decembra m. 1.
(Popravek.) Telegrami so večkrat tako neumevni, da je često nemogoče, po besedi jih prevesti. Tako naj se čita včerajšnji telegram iz Londona: Našli so pisma bivšega premierja Chachraer Lachmanda itd.
Telegrami.
Trst, 11. marca. Zasebne vesti poročajo, da je v Milanu umrl Pavel Ferrari, prvi italijanski dramatik sedanje dobe.
Dunaj, 12. marca. V zbornici poslancev je vlada predložila postavo o gradnji železnice .Taslo - Rzeszow na državne tro.ške (proračun 5 V, milijona). V specijalni debati je bil sprejet naslov „osrednje vodstvo" minister-stva notranjih zadev.
Budimpešta, 11. marca. „Nemzet" odločno preklicuje vest o pripravah za zasedanje Srbije ter pravi, upati se sme pri današnjih razmerah, da se bodo nemoteno ohranili sedanji odnošaji mej Avstrijo in Srbijo.
Pariz, 12. marca. Vlada je včeraj predložila zbornici predlog, da se izroče sodišču senator Naquet in poslanci Laguerre, Laissant, Turquet. Zvečer se je pripeljaljiadvojvoda Aumale v Calais.
Odprto pismo
šentviškim faranom pri Zatičini.
Podpisani Vas vse Šentvidce prelepo prosim, da bi odnehali vže jedenkrat od vsega sumničenja, opravljanja, obrekovanja in grdeuja svojih domačih duhovnikov. Odločno obsojam postopanje vseh onih, kateri grde s pesmami, hudobnimi pismi in besedami svojo dušne pastirje. S takim in jednakim postopanjem kopljejo taki ljudje sebi in drugim le jamo, v katero morajo gotovo pasti prej ali slej. Spolnite, lepo Vas prosim, to-le mojo prošnjo: Molite raje in obilneje za svojega dušnega pastirja; poslušajte in ubogajte ga zanaprej toliko bolj, kolikor bolj ste ga žalili do zdaj. Ako uslišite to mojo prisrčno prošnjo, Vam bodeča vedno hvaležen. Tudi jaz bom storil od svoje strani, kar bo v moji moči, ter prosil ljubega Boga za Vas in za Vaše duhovnike, da bi Vsemogočni utolažil vsa razdražena srca, da bi se tako dolgo vže pogrešani mir v faro zopet povrnil. Ker mi drugim potom ni možno Vam izpre-govoriti, storil sem to po časopisu.
Fran Groznik,
bivši šentvidski beneacijat.
Umrli so:
8. mM-a. Klizabeta Tertnik, gostija, 76 let, Krakovske ulice št. 13, vsled zamotanja irev. '
t), maro Leopoldina Mali, železniškega uradnika hči, 11 let, Poljanska eest» št. 18, jetika. — Ivan Fink, c. kr. policijski agent, 61 let, Soteska št. 10, vsled otrpnenja pljuč. — Marija Štupica, gostija, 83 let, Kolodvorske ulice it. 13, vsled /jtrpnenja pljuč.	'
c « O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zr.knmera t nun	toplomer» po Celziju			
11	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	733-1 731-8 731-1	2-6 68 62	brezv. si. zap. n	oblačno i, megla	13-00 dež
10 marca. Vekoslav Jersok, delavčev sin, 1 leto in 2 dni, Dunajska cesta št. 7, božjast. — Koradik, soproga knjigovodje, 30 let, Gradišče it. 4, vsled notranjega krvavenja.
V bolnišnici:
7. marca. Jakob Zupančič, zidar, 50 let, vsled raka v ielodc-u. — Marija Gorjanc, gostija, 67 let, vsled sena na obrazu.
9. marca. Lovro Štrukelj, gostač, C0 let, vsled raka na jotrali. — Marija Korošin, gostija, 62 let, vodenica.
Tuj ei.
10. marca.
Pri HaJMu : Popper, trgovec, z Dunaja. — Danzingcr, Kosenberg, trgovca, t Dunaja. — dr. Stepišnik iz Kranja. — Lodner, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Sl.onu: Josip Fcrjančič, kontrolor, iz Celovca. — Corda, potovalec, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru : Plevnik, stavbinski risar, iz Gradca.
Vremeimko sporočilo.
Srednja temperatura 4-9° C., za 21° pod normalom.
Dunaj«ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 12. marca.
Papirna renta nji po 100 gl. (s 16% davka)	83
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	83
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111
Papirna renta, davka prosta......99
Akcije avstr.-ogerske banke ......	890
Kreditne akcije ..........302
London............122
Srebro............................—
Francoski napoleond....................9
Cesarski cekini ......................5
Nemške marke ..........59
gl. 15 * 75 „ 45
„ 75 „ 90
M
„ 62 „ 69 „ 45
kr.
Zahvala
zavarovalni družbi za življenje ,,rrin» Cirowlinm" v Londonu.
Gosp dr. Ferdinand Ersehen, okrajni zdravnik v Črnomlji se jo na korist svoji družini pri zgorajšnji družbi zavaroval.
Vsled njegove smrti je glavni zastopnik v Ljubljani, gospod Gvido Zcschko, s posebno točnostjo se pred določenim rokom izplačal zavarovani znesek z deležem dobička.
To točno postopanje naznanjam javnosti ter se toplo zahvaljujem, to pa zaradi tega, da vsakateremu posebno priporočim, naj sklene s to družbo zavarovanje. GRADEC, dne 8. marca 1889.
(D
Beti Ersehen.
Službo cerkovnika ali organista
ali pa obe skupaj išče neoženjen mož, kateri je že več let opravljal enako službo. Izurjen je tudi v vrtnarstvu in sadjarstvu (zlasti cepljenju in obrezovanju) ter bi nastopil v slučaji, da ne dobi kmalu prve službo, tudi službo
-mr ■«€/■■ 3» sm „ četudi samo za nekaj časa. — Službo nastopi lehko takoj. — Naslov pové upravništvo.	(3—3)
Zaloga zanesljivo dobrega g
m vina I
Istrijanca razne vrste (6-6) 9
1
je na ponudbo častitemu občinstvu, j* — Kje? pove opravništvo „Slovenca". j*
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, hripavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljučali so	(20—18)
protikataralične luogljice,
kojo izdeluje lekarnar	-v
■■ ■»	■■. i » Dunajska cesta. Njemu
naj so pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr.
Krogljico iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
Vnajem se o sv «Tririjai ocLcLči

I rt rvy ^ v Medvodah.
Hisa je jako prostorna, pripravna za gostilno in primerna za poletna stanovanja.
Več o tem se izve pri J o s i p u J ar c n v Medvodah.	(3_3)
Brata Eberl,
izdelovalca oljnatih barv, lirncžcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
JL j ai li 1J j» nit,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiiu stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ianenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
gV Conllio nt» znhtevnnjo. '•H
X X X
x x x x x
X X X X X X
-rajg Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VIT., ZieglergaMHe 27.
Zastopnik Franc ItHickiier.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
Odlikovan: 1873, 1881.
Diseldorfske oljnate barve v tubah.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
woljuatili barv, tirneža in laka-«
v
j-jlll>lji»,lli.
Pisarna in zaloga : Wolwlil dmvorc«! «i (semeniščno poslopje). Filijala: Slonov«! ulico lO-lii priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mi-za rje in, II kurjem kakor sploh p. n. občinstvu svojo priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zalitevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne 2a nzprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno oeneje.
Perstene, mineralne t Kupovakem večjih množin ', .	.	t	prednostne cene.
in kemične barve, i
S" 3

4 Vso vrste slikarskih in
Slikarskih čopičev in slikarske patrene.