NO. 196. — ŠTEV. 196.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 21, 1905. — V PONEDELJEK, 21. AVGUSTA 1905.
LETNIK Xn. — VOL. XIX
poslali obvestila o potečenej naročnini, prosimo, da izvolijo isto poravnati do konca tega meseca, sicer bi bili pri-morani z pošiljanjem lista prenehati.
Izdaja dnevnika nas velja obilo denarja, zato prosimo tudi točno plačevanje, ker list ima vendar nizko ceno kot dnevnik.
Upravništvo 44GLAS NARODA."
Zopet bitka v kitajskem delu mesta.
V NEWYORSKEM CHINATOWNU SO SE VČERAJ KITAJCI ZOPET STRELJALI.
I>va Kitajca težko, dva lahko ranjena. — Mnogo so jih zaprli.
O S VE T A ZA ZADNJI NAPAD.
V kitajskem delu našega mesta vršila se je včeraj zvečer zopet bitka med obefiia sovražnima si kitajskima organizacijama. Kot posledica najnovejšega streljanja ležita dva sinova ndbeškega ikraljestva težko ranjena v Ixtlniei na Hidson <St., dočim sta dva lahko ranjena zajedno s 5 drugimi zaprta na polieijskej postaji na Elizabeth 8t.
Policija je mnenja, da žrtve člani tajne organizacije On Leong Ton g, ktere so napadli člane organizacije Hip Sing Tong, da se tako o s ve t i jo za zadnji napad v kitajskem gledišču.
Streljanje se je pričelo zvečer ob 0. uri na -strehi hiše št. 15 Dovers St. Takoj po prvih srelib prišlo je vne tpolno Kitajcev in belih na lice me«-«ta, ta?io da je j«>tjcijn Je (počasi za-mo'.'lu napredovali proti bojišču. Ko s<i prišli ]w>licaji do imenovane liise, prjirj" se je streljanje na Pell St., kjer -o jin^li policaji v hiši štev. IS (glavni stan On Leon g Ton go v) najhujši boj. Tu je bilo kacih 200 Kitajcev, kterih nekterih so povedli policaji v tretje nadstropje, kjer so našli dva težko ranjena Kitajca. Najhujše je ranjen Huie John Yok, kteri je dobil dve ikrogli.
("'lani On Lecoig Tonga zatrjujejo, da je prišlo v sotai pet Kitajcev druge stranke in da so takoj pričeli streljati.
O p.ilunoči so zaprli Toe Su, kteri je streljal.
Zopetne priprave za štrajk premoprjev,
RAZNI POŽARI.
V Philadelphiji, Bostonu in Portlandn.
Philadelphia, Pa., 20 avgusta. Tu-kajšna luteranska cerkev na 47 ulici in Cedar Ave. je zgorela. Škodo cenijo na $ 25.000.
Boston, Mass., 20. avgusta. V East Bostonu na Marginal St. so pri gašenju nekega p< žara ponesrečili trije gasilci, kteri vsi so težko ranjeni. Požar je napravil za $ 50.000 škode.
Portland, Ore., 20. avgusta Tukaj-šne poslopje Stateroom Inn je zgorele. Pri tem sta zg< reli dve osebi dočim je sest ranjenih.
Povoden v Brunswicku
V	Brunswicku, Ca., je tako deževalo da stoji v< da po nekterih krajih po dva čevlja na visoko. Škoda je izdatna.
Mrtvec brez rok.
Ob vznožju Commerce St. Brooklyn Borough v New Vi rku so našli možko truplo brez rok. Nepoznanec je bil kacih 45 let star. Oblečen je bil le v no-govice in čevlje.
Vstrelili dečka.
Pittsbnrg, Pa.. 10. avgusta. V River view, blizo Monongahella Citv je grocer Th< mf>son Nolder vstrelil 15 letne-jra dečka Edward TToIIorana, kterega je zasačil pri tatvini. Deček je z raznimi tovariši všel iz poboljševalnega zavoda Morgansea, in ker so bili lačni so sklenili v prodajalnici krasti. Dečkovi ti variš i so všli. Grocer je hotel z strelom dečke le ostrašiti.
Protislovje.
V	New Yorku in drugod grade vedno več podzemeljskih železnic in podvodnih č</lnov. Kljub temu se pa dan za dnevom zatrjuje, da je človeštvo vedno bolj — vzvišeno.
Čudna odredba.
V	senčnem Mount Vernonu na severu našega mesta izdala so na City Hallu odredbo, vsled ktere petelini ne smejo peti pred osmo uro zjutraj. Ke-daj smejo kokoši pričeti leči jajca, nam odredba ne naznanja.
MED PREMOGARJI V OKRAJIH TRDEGA PREMOGA SE AGITIRA ZA VELIK ŠTRAJK.
Tudi posestniki premogovih rovov se pripravljajo na eventuelen boj.
ZA POBOLJŠAN JE POGODBE. -o-
Washington, 10. avg. Za poročila, ktera prihajajo iz okraja trdega premoga, se tukaj zelo zanimajo, to tem-l>olj. Iker zainore končno vendarle priti do štrajka premogarjev.
Predsednik organizacije United Mine Workers, John Mitchell, mudil se je v Wilkesbarre, Pa., več dni pred obiskom predsednika Mitchella in prirejal vsaki večer zborovanja. 0 njegovih govorih se ni poročalo časni-f;om, ki izhajajo na iztoku, pač pa je lokalno časopisje obširno poročalo o teh govorih. Mitchell je med drugim dejal, da se zaranre po njegovem mnenj sedanja pogodba med premogarji in ijwsestniki premogovih rovov izdatno |*ybo-l jšati. kar pomenja, da bodo premogarji spomladi zahtevali nove koncesije od svojih delodajalcev, ako 'bode za to čas goden. O zahtevah. ktere bode Mitchell predložil posestnikom rovov, se ne poroča, in mogoče je, da sedaj niti sam še ne ve, česa naj bi zahteval. Gotovo pa je, da bode storil vse, samo da poveča število članov premogov« organizacije. On bočen na vsak način pridobiti tudi ne unij sike premogarje za organizacijo, kajti število organiziranih premogarjev je od leta 190G nadalje I izdatno nazadovalo. Dva dni pred | predsednikovim prihodom v Wilkes-] barre govoril je Mitchell v Lnzeme ;o bivšem štrajku. kteri se je končal dovolj klaverno. Zajedno pa je po-jzivljal premogarje, naj pristopijo k ; uniji, da prihodnji veliki boj boljše obness.
Tudi je znano, da se posestniki pre-jinogovih rovov pripravljajo na even-tueleai boj. kajti zaloge premoga se neprestano povečujejo. Ako pride v resnici do štrajka. Ibode brezdvomno dolgo trajal. Posest niki rovov so s sedanjimi razmerami zadovoljni, kajti njihovi dobički so večji, nego so bili kedaj popreje.	,
Petsto ljudi je
padlo v globočino,
PRI VZIDAN JU TEMELJNEGA ZIDOV JA NEKE SINAGOGE V PITT SBTJRGU SE JE PODRL ODER.
Petsto mož, žen in otrok je padlo v globočino. — Mnogo ranjenih.
USMRTEN NI NIHČE.
Za nadaljevanje vojne.
Ruski mirovni pooblaščenci so dobili od generala Linjeviča in višjih častnikov na bojišču brzojavno prošnjo, naj ne sprejmejo japonskih
pogojev,
ROOSEVELT SKUŠA ŠE ENKRAT IZPOSLOVATI MIR. — BARON ROSEN V OYSTER BAYU, N. Y.
Pittaburg, Pa., 20. avg. Ko so včeraj postavljali temeljni kamen židovske ortodoksne sinagoge Beth David na Miller St., se je podrla tribuna in nad 500 možkih, ženskih in otrok je padlo v globočino. Skoraj vsi. kteri so •bili na odru, so bili ranjeni, vendar pa, v Ikolikor je dosed a j znano, nihče -mrtno. Med ranjenci so tudi trije rabinci, namreč G. Až i tiski j, S. Graff-man in A. Blume, kakor tudi policaj Leftevski. Oder, kteri se je podrl, je bil 50 čevljev dok'.
Malo j »red no se je pričela ceremonija, prišlo je S00 Židov z godbo pp čelu. Ko so jih pozvali, naj gredo preko odra, da vknjižijo svoja imena, ktera so potem zaprli v temeljni !ka-men, pričelo se je nepopisno drenja-njc in to je bilo tudi vzrok, da se je oder podrl.
Portsmouth, N. H., 10. avgusta. — Predsednik Iioosevelt namerava ruskim in japonskim, pooblaščencem staviti razne predloge glede še nerešenih mirovnih .pogojev. V to svrho bode obema strankama dokazoval, da je mogoče doseči mir le potem, ako obe stranki odnehata.
Ruski poslanik Ibaron Rosen odpotuje vsled brzojavne pri pros nje v Oyster Bay, N. Y., da sprejme lioosevel-tove nasvete. Japonski pooblaščenci so Roosevelta vsaki -dan obveščali o konferenci, in sicer (potom barona Kentaro Kaneka, kteri je tudi danes v Oyster Bayu. Sedaj želi dobiti tudi od ruske strani pojasnila, da zarnore o stvari pravilno soditi. Njegove nasvete bodeta naravno obe stranki vljudno vzeli na znanje, toda se-li bodeta po njih ravnali, je povsem drugo vprašanje. Japonci so naznanili mirovne pogoje in Rusi so povedali, v česa ne privolijo, ter sedaj ne preostane drugo, nego da Japonci svoje pogoje preinačijo. Rusi so Japoncem dovolili vse ono, kar so jim hoteli dovoliti že pred vojno. Za zahteve, ktere bi pa bilo tolmačiti Ikot kazen, se Wit te ne ozira. Ako bi bil končno kompromis še mogoč, morajo Japonci skrbeti, da ga izposlujejo.
Baron Rosen je odpotoval danes v .sprem s t-vu kneza Kudačeva v Oyster Bay k predsedniku in potem z Witte-jem v Magnolijo, ikjer je Rosenova rodbina na letovišču.
Oyster Bay, N. Y., 20. avgusta. — Ruski poslanik baron Rosen je včeraj obiskal predsednika lioosevelta na Saunimore Hill, in sicer po izrecnej prelsednikovej priprošnji. Po par ur trajajočem posvetovanju, kterega vsebina je tajna, je ibaron Rosen zopet odpotoval v svoje letovišče Magnolia, Mass.
Petrograd, 20. avgusta. Kolikor bolj se bliža čas, v kterera se bode v Portsmouthu N. H., odločila osoda r u sle o -j aponfik e vojne, tem bolj očitno post-aja v uradniških častniških in drugih krogih prepričanje, Rusija ne bode privolila v plačanje vojne odškodnine in odstop otoka Saha-lina.
Sedaj .;e v nujmerodostojnejših krogih zatrjuje, da je car Nikolaj, pred-no je izdal ukaz glede ustanovitve parlamenta, za trdno sklenil, da v japonske zahteve glede odškodnine in Sahalina ne bode privolil.
Imenovanih dveh pogojev Rusija ne ibode nikdar sprejela in tako je položaj danes istotak. kakor je bil pred pričetkom mirovnih pogajanj v Portsmouth-u. Car dobiva iz vsega curst va da:n za dnevom udanostne izjave s prošnjami, naj ne odstopi zemlje niti naj ne plača vojne odškodnine. Vse ljudstvo skoraj jednoglasno zatrjuje, da hoče drage volje doprina-šati še nadaljne žrtve za vojno.
Ker je car v kritičnem trenotku dal ruskemu prebivalstvu parlament, se sedaj tudi ljudstvo mnogo bolj zanima za csodo domovine in tako prihajajo iz vseh krajev carstva prošnje in tudi odločne zahteve, da rusko ljudstvo ne bode plačalo odškodnine, niti odstopilo otolka Sahaiina. Ogromna večina ruskega prebivalstva ne pritožna Japonce kot zmagovalce in trdi, da je sedaj Rusija Japoncem že
Zopet nezgoda na železnici.
Fort Edward, N. Y., 19. avgusta Izletniški vlak N. Y., Central železnice je na svojem potu iz Lake Gt rge v New York zavozil v zadnji vagon nekega posebnega vlaka, ki je vozil v Troy N. Y., Omenjeni vag<.n je bil razdejan in dvajset potnikov je ranjenih, toda le jeden težko.
11 letni morilec.
Detroit, Mich., 20. avgusta. Jednajst let star John Goodson, kteri je s svojimi tovariši streljal vrabce, je vstrelil sedemletno Hano Mc Quade, ktera se je peljala proti svojemu domu z svojimi sestrami. Vstrelil jo je zaradi tega ker ga ni hotela vzeti na voz. Dečka so zaprli, toda on se izgovarja, da je meril na vrabca.
več privolila, nego pred pričetkom vojne. Plačanje direktne odškodnine v sedanjem času bi pomenjalo za Rusijo politično smrt.
Tokio, 10. Tukaj se z vso gotovostjo pričakuje, da se bode mirovna konferenca v Portsmothu zaključila brezuspešno. Japonsko prebivalstvo odločno podpira zahteve glede vojne odškodnine in odstopa otoka Sahalina, tako da se Ibode vojna prav gotovo nadaljevala.
Časopisje odločno zahteva, da se vojna v Mandžuru in proti Vladivostok nadaljuje. Deževanje v Mandžuru je že prenehalo, tako da je mogoče z vo jeva njem vsalki čas zopet pričeti.
London, 20. avg. Japonski poslanik baron Havashi je danes z oziram na mirovno konferenco izjavil:
"Ako ruska vlada svojim .pooblaščencem ne naroči, naj privolijo v plačanje vojjie odškodnine, se bode vojna nadaljevala."
Portsmouth, N. II., 21. avgusta. Ruska mirovna pooblaščenca Witte in baron Rosen sta dobila včeraj zvečer brzojavko od generala Linjeviča in vseh višjih častnikov ru^ce man-džurske vojske. Častniki poživljajo mirovne pooblaščence, naj japonskih mirovnih pogojev na nikak način ne sprejmejo. Oni prosijo, da se jim pusti prilika, da zamorejo zopet oprati čast ruskega orožja. Linjevič zagotavlja, da ruska vojska v Mandžnru ni bila še nikoli v tako dobrem položaju, kakor sedaj, in da je vsakdo prepričan, da se bode v prihodnje j bitki vbjna sfPČa spremenila. Ob pri-hodnjej bi tik i bode sve gotovo slišal druge novice, •nego dosedaj.
Jnače pa tukaj nihče ne ve, pride-ii do sklenitve miru ali ne. Predsednik Roosevelt neče ničesar sporočiti o izidu svoje konference z ruskim poslanikom Rosenam in japonskim finančnim agentom baronom Kentaro Ka-nekom. Pač se pa zatrjuje, da bode Japonska ponekoliko ugodila ruskim zahtevam, tako da je mogoče, da bo Rusija končno vendarle plačala vojno odškodnino. Vendar mora pa v tej zadevi odločiti car Nikolaj.
Jutri se prično zopet seje mirovne konferenee, toda kako se bodo zaključile, nihče ne ve. Med Rusi je opažati zopet, pesimizem in oni za gotovo pričakujejo, da bode konferenca v sredo brezuspešno končana. Da bi car odjenjal, ni pričakovati in mir je le tedaj mogoč, ako Japonska odstopi od svojih pogojev. Položaj je toraj ravno tak, kakor v petek, !ko so se seje prenehale. Ko so včeraj vprašali Witteja, kak je položaj, je le z ramami zmajal in pripomnil, da Rusija še dolgo ni poražena in da so poročila generala Linjeviča zelo ugodna.
Rusi se že pripravljajo na odpotovati je.
Petrograd. 21. avg. V ministerstvu inosranih delt zatrjujejo, da Rusija z oziram na japonske zahteve ne spremeni svojega stališča.
Tokio, 21. avg. Po dolgej kabinet-nej seji je včeraj ministerski pred-sedni-: Katsura obiskal angleškega poslanika s kterim se ,je posvetoval skoraj celo uro. Kasneje se je posvetoval z vojnim ministrom Terauehi in mornaričnim ministrom Yamamoto.
rumene mrzlice na jugu.
TEORIJA ZDRAVSTVENIH INŠPEKTORJEV V NEW ORLE-ANSU. VZROKI POMANJ-ŠANJA SMRTNIK SLUČAJEV.
Dosedaj je umrlo za rumeno mrzlico v New Orleansu 188 osob.
V PETEK JE ZBOLELO 74 LJUDI.
New Orleans, La., 19. avgusta. Minuli petek je zbolelo za rumeno mrzlico 74 osob, toda od teh le 32 v okrajih kjer se je epidemija pričela. Inšpiekto-rji so mnenja, da se bole/cii radi tega razširja ker se je mnogo Italjant-v iz okuženega mestnega dela preselilo v druge dele mesta. Razun tega so pa tudi obiskovalci bolnikov raznesli bolezen po raznih delih mesta, pred vsem pa naravno v svoja lastna stanovanja. Severno od Canal Str. se je položaj nekoliko izboljšal, kajti tam se ljudje bolj ravnajo po nasvetih zdravstvene oblasti. V imenovanem mestnem delu obolelo je tekom zadnjih 24 ur za rumeno mrzlico le pet osob. Ker je posta la umrljivost manjša, so tudi ljudje bolj zadovoljni, nego so bili preje.
Od petka zvečer ob 6. uri do sobote o p«.ludne zbolelo je 14 osob. Vseh bol nikov skupaj bilo je dosedaj 1285 od kterih jih je 188 umrlo. V zdravniškej oskrbi je danes 415 bolnikov.
Iz nasadov Bon Ami in Arduin v Terra Bt.nne parishu se poroča, da tam sedaj nimajo rumene mrzlice, vendar pa ostanejo tam tudi v nadalje vse karantenske odredbe pravomočne. V Pa-tersonu se je prebivalstvo pomirilo. Dosedaj je tam zbolelo 56 osob za rumeno mrzlico. V Aleksandriji imajo sedaj samo jednega bolnika te bolezni.
Kdor sedanj v tukajšnjem mestu ne izpolnuje predpisov nroti rm skitom je kaznovan. Več Italjanov, kteri so grešili proti tem predpisom, so že zaprli. -—	m,.mf '
DEMONSTRACIJA PROTI CESARJU FRAN JOSIPU POVODOM NJEGOVEGA ROJSTNEGA DNE.
Turki zopet ščuvajo proti Armencem. Pomnožitev vojaštva v Macedoniji.
FRAN JOSIP PROTI ZJEDINJE-NTM DRŽAVAM.
Izgredi v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 20. avgusta V mi-nolej noči priredilo je kacih 1000 ljudi iakozvano 11 Street parv," pri kterej so pa tako vpili da so se končno pričeli pretepati in izzivati policaja Isemen-gerja. kteri je hotel napraviti mir in red. Policaj je v samobrambi končno vstrelil 39 let starega Vanghana na kar je policijska rezerva napravila red V pretepu je bil polieaj Jos. Morris težko ranjen.
O nesreči pri Allentownu.
Allentown, Pa., 18. avgusta. Uradniki Lehigh Portland Cement Company, v ktere družbe kamenolomu so se podrle stene, naznanjejo, da so dognali, da je bilo tem povodom vsmrtenih 12 delavcev, dočim je pet ranjenih. Dosedaj so izkopali 11 trupelj. Mogoče je tudi, da je med skalovjem zakopanih več nesrečnikov, do kterih bodo pa prišli šele po par tednih, kajti odvozi-ti morajo preje več tisoč ton kamenja.

Izgubljen paraik.
Angleški parni Athos, kteri je dne 2. avgusta odplul iz Port Antonio, Jamaica, v New Y< rk, še vedno ni dospel v našo luko, dasiravno bi imel priti že pred tednom dni. Radi tega se je bati, za njegovo osodo. Dne 3. avgusta je Athos srečal parnik Watson 125 milj severno od San Salvadorja. Iz Athosa so takrat signalizirali, da stroji niso v redu.
Nezgoda na železnici
Na Santa Fe. železnici sta blizo San Bernardino, Cal., zadela skupaj delavski in osobni vlak. Šest delavcev je bilo vsmrtenih in šest ali sedem nevarno ranjenih.
Led v avgustu.
Iz Washiiigtona, Warren county, N. J., se poroča, da je bilo včeraj po noči tako mraz, da je stoječa voda zamrznila. Zjutraj ob 6. uri kazal je toplomer še pod 50 stopinj nad ničlo.
Rumena mrzlica.
Razne novosti
iz inozemstva.
Zemuai, Slavonija, 10. avg. Tukajšnje oblasti so zelo razburjene. Včeraj dospelo je semkaj 150 učiteljev iz južne Ogrske. Ker je bil včeraj rojstni dan cesarja Fran Josipa, vihrala je na stolpu zastava, ktero so mongolski učitelji odstranili in jo raztrgale na drobne koščeke. Glavne razgrajače so zaprli.
Carigrad, 20. avg. Nedavno so našli v Smirni vse polno bomlb. o kterih mislijo turški uradniki, da so armenske, ktere so bile namenjene za razne konzulate. Turki zatrjujejo, da so Armenci nameravali dne 31. avg. prirediti izgrede, da bi ako inozemske vlasti nastopile proti Turkom. Naravno je, da je vse to izmišljeno in da namen temu .ni drugi, nego v kratkem zopet prirediti klanje med Armenci.
Solun, 20. avg. Vlada je poslala v Macedonijo tri nadaljne bataljone re-difov, kajti čete vstašev se od dne do dne bolj m nože.
IsehI, Avstrija, 20. avg. Povodom sestanka Fran Josipa in Edwarda se je Fran Josip pritoževal vsled hitrega napredovanja Zjed. držav, ktere zavzemajo sedaj v svetovnej politiki skoraj odločilno mesto. Oba vladarja sta baje obžalovala, da postaja pomen Zjed. držav vedno večji, kar po menja veliko nevarnost za monarhije v Evropi, radi česar bi bilo umestno skupno nastopiti proti Ameriki.
New Orleans. La., 20. avgusta. Položaj z ozirom na rumeno mrzlico se'še ni spremenil. Tekom zadnjih 24 ur je 7-bolelo za rumeno mrzlico 58 nadalj-nih < sob, dočim so štiri umrle. Dosedaj ie umrlo 192 osob. Umrljivost postaja toraj manjša in tudi vsaki dan ostavi bolnico več ozdravljenih ost.b.
V Kaine, La., se je pripetil dosedaj drugi slučaj rumene mrzlice. Tudi v Leeville. La., pripetil se je jeden slučaj te bolezni in sicer med tamošnimi Dalmatinci. V Starkville, Miss., je zbolel nek vojak.
Roparski napad Apacho-Indij ance v.
Santa Fe. Cal., 20. avgusta V glavni stan Mexico-rangerjev se poroča, da so Apaehe-Indijanci pod vodstvom elavaria Apache Kid v countyju Soc-corro napadli več naseljnikov in jim odvedli vs«. živino. Na to so naselniki zasledovali Apache, jih v njihovem taborišču na Elk Mountain iznenadili ter iim vzeli živino. Ker so napadi A-pachev vedno bolj pogosti, priredili bo do sedaj naselniki proti njim večjo ekspedicijo.
Osodepolna pomota.
Knoxville, Tenn.. 20 avgusta. Har-vev Mize iz Benneta, Tenn, je v mino-lej noči vstrelil svojo ženo, misleč da je ona kak ropar. Žena je vstala, da bi dala svojemu bolnemu otroku vode, na kar je pričel njen mož, ki se je probu-dil streljati, da odžene dozdevne tatove. Nesrečnico je pogodil v srce.
NAZNANILO.
Francoski parnik "La Savoie" pluje v četrtek v Evropo BREZ POTNIKOV, ker so se stroji pokvarili. Toliko v ravnanje potujočega občinstva.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20.55 ........................100 kron,
za % 41.00 ........................200 kron,
za $ 204.40 ........................1000 kron,
$1021.75 ........................5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nade denarne pošiljatve izplačuj« c. k. poštni hranilni urad ▼ 11 do 12 dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zs&ke po Domestic Postal Honey Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKBER, 109 Greenwich Street, New York. 177S 8t Glair St, Cleveland. Ohio.
VABILO NA NAROČBO!
Drago četrtletje je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kma* ln poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj KAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve lja za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši
"GLAS NARODA" gotovo donal« obilo gradiva in vet&no skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem pt nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še ras širil, ker vedno "naprej" je nai« gealo.
Upravništvo „Glas Naroda".
Nezgoda na železnici v Indian Territory.
South Me Alister, Ind. Terr. 20. av-trusta. Potniški vlak Rock Island železnice je včera blizu tukajšnje postaje vsled napačno postavljenega izogiba-lišča ponesrečil. Pri tem je bilo pet osob težko ranjenih. Mnogo ljudi jo bilo lahko ranjenih.

KOMAR
99
Kaznjenci zadavili farmerjevo hčer,
Rents Hill, Me., 19. avgusta. Trije ravnokar izpuščeni kaznjenci so včeraj zvečer zadavili IS letno hčer far-merja Levi J. Hacketta. Zvečer ob 0 uri prišli so štirje slabo oblečeni mladeniči na farmo, kjer so prosili da so jim da kaj jesti. Haekettova žena je bi la v istem času pri nekej s< sedi, dočim je farmer, potem ko je naročil svojej hčerki naj da ptujcem jesti, v skedenj. Z farmerjem je odšel v skedenj tudi jeden došlec, ktefi se je imenoval Harry Jones. Ostali trije so pa ostali pri uhi.du v kuhinjo. Par minut kasneje je slišal Hackett pritajen krik radi česar se je napotil z Jonesom domov. Med potom je slišal še jeden krik na polju in zajedno (.pazil kako sta dva ptujca bežala. Kuhinja je bila pra zna. Hackett in Jones sta hitela na polje in našla tain deklico nezavestno, vendar je pa še dihala. V temi nista zapazila da ima dekle z trakom zadrgnjen vrat in ko sta jo prinesla dom< v, ni bila rešitev več mogoča. Jones je kasneje pripovedoval da so njega in ostale tri zjutraj izpustili iz zap tov.
Morilci so brezdvomno hoteli deklico posiliti.
Glasom kasnejših por« čil je pa dvomljivo, so li omenjeni kaznjenci dekleta umorili, kajti oni so bili na farmi zvečer ob 6. uri. df čim se je u-mor izvršil ob 9. uri zvečer. Umora je sumljiv nek mladenič imenom Read-field.
Brezplačni zdravniki. V Turih u v Švici plača vsnk prebivalec 4 franke na leto za zdravnike. To daje na leto ."»00.000 frankov. S to svoto plačuje mesto 40 zdravnikov po 12.500 frankov, in ti zdravnici zdravijo vsakega brezplačno.
IZJAVA MR. GABESA.
Mr. B. Gabes iz Duneana, Nebr. iz-javla: "Povžil sem več steklenic Tri-nerjevega grenkega vina, ktero sem naročil k< t najboljše sredstvo na svetu za mojo bolezen. Ono je ojačilo moj tek, in mi pokrepilo spanje; razun tega sem vžival tudi navadno vino'.. ' 'Na tisoče druzih, kteri vživajo imenovano izbomo sredstvo, se izraža na isti način. Ono je najbolje sredstvo za želodec, ker pomaga v vsakem stanju. Kadarkoli vaš prebavljalni sistem ni v redu, kar se pojavi z tem. da imate slab tek in da se čutite slabega, ne morete vživati boljšega zdravila kakor je Trinerjevo grenVo vino. Izdelano je iz čisi^a trtinega grozdja in .,renkih zelišč ter je idealno sredstvo za slab želodec. Zamorete ga dati otrokom in starim ljudem. V lekarnah Jos. Triner izdelovalec, 799 So. Achland Ave. Chicago. UL
'■•"-■-' Iv- : - &	'
je šestič sfrčal v s ret in je zopet poln šal in dovtipov.
Kdor ss takoj naroči, dobi vse sedaj izašle številke, razun druge, (ktera je že pošla.
Šesta številka ima mnogo zanimivega gradiva in veliko le<pih slik-
"Komar" izhaja vsacih 14 dnij na osmih straneh in velja do konca leta 50 centov.
"Komar" je dobiti po 5 centov
številka:	1
Anton Bobek, 1778 St. Clair Streef"
Cleveland, Ohio. Josip Ausec, 205 Stone Street,
Jolier, 111. Frank Baudek, P. 0. Box 5, Sta. A, Milwaukee, "Wis.
Razprodajalci, ki se oglasijo, dobe popust.
-BANČNA PODRUŽNICA -
CLEVELAND, O.
1773 St. Clair Street.
Lastnik: Frank Sakaer, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek. ....prodaja.... parobrodne listke za razne prekoi.,orske "5rte po izvirnih cenah.
... Pošilja.... denarje^ v staro domovino
najceneje in najhitreje.
KB^TANJE PARNIKOV.
Dospeii so:
Caledonia 19. avgusta iz Gla.^gowa z 92S potniki.
Slavonia 20. avgusta iz Reke s 1344 potniki.
Philadelphia 20. avg. iz Southamp-tona z 895 pot.
Erny 20. avgusta iz Reke z 202 potniki.
Dospeti imajo-
Zeeland iz Antwerpena.
Rvndam iz Rotterdama.
Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Odpiuli bod>:
Fried rich der Grosse 22. avg. v Bremen.
Statendasn 23. avg. v Rotterdam.
Baltic 23. avg. v Liverpool.
Deutsehland 24. avg. v Hamburg.
Philadelphia 20. avg. v Southampton.
Campania 20. avg. v Liverpool.
Zealand 26. avg. v Antwerpen.
Caledonia 20 .avg. v Glasgow.
Batavia 26. avg. v Hamburg.
BOBI

•' HH
previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FK. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo v New York doepe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu H nas poklice 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da &s ic-fefoo prihrani dolarjel
"GLAS NARODA*
1*151 slovenskih delavcev v Ameriki.
Jrednik:	Editon
ZMAGOSLAV VALJAVEC. ustnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 209 Greenwich Street, New York City-
Izvirna poročila iz Ljubljane.
„«a leto velja list za Ameriko
pol leta..........
Ea Evropo, za vse l^to . . , . " " pol leta . . . . " " Četrt leta . . .
. $3,00 . 1.50 . 4.50 . 2.50 . 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
""GJ-AS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued eve»-y day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
drža<vnozbors!kih volitvah, lepo svoto eetiri milijone kron; dala sta toraj ta denar v namen, da bi se sranka ukrepala, organizovala in zmagala. °	Tako krepko toraj podpira madjar-
V Lj ubij an,i dne 3. avgusta, sko plemstvo vse težnje madjarskega
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po ilon-y Order.
Pri spremembi, k r a j a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naiedite ■aa ^or.
"Glas Nfiroda"
«09 Greenwich Street, New York City.
T*lulon t 3795 Cortland.
Pomanjkanje otrok.
d ko
?tje
te
dni izdal u ubranili
Jinjenih ( nam toraj
■iednik Kr
tera poročila o doedaj
(Konec.)
V Jesenicah na Gorenjskem začela se je zidati nemška petrazredna šola. Zida pa jo nemški šulferajn, ?ste-remu je ta posel olajšala Kranjska hranilnica v Ljubljani s tem, da mu je podarila svoto 14,000 kron! Ker pa je znano, da ima Kranjska hranilnica le slovenske denarje, to pravimo, da -e nemška šola na Jesenicah zida s slovenskim denarjem.
Tudi kiiezošJkofijski ordinarijat v Celovcu nam kaže rogove. Celovški škof ni naš prijatelj in gleda ter skrbi. da zadnji sledovi Slovenstva iz-ginejo v Celovcu. Do zdaj je bila navada, da sta v mestni župniji v Celovcu bila dva kaplana: jeden Slovenec in jeden Nemec. Sedaj je slovenski kaplan g. Dobravec premeščen iz Celovca v Velilkovec in to priliko hoče porabiti škof in postaviti Nemca, tako da bi oba kapelana bila Nriaca. Tako vidimo, da tudi škofje ne spoštujejo ravnopravnosti, ker se ne ozirajo na naše slovensko prebi valstvo.
Imeli smo v Ljubljani Prešernovo
veselico. Pravim veselico, a ne slav-nost. Že samo beseda veselica pravi la se tam. kjer se napravija veselica. ljudje vesele, to je da so veseli, a vesel je človek, ako ni laeen in že jen. Na Prešernovi veselici so tudi ljudje pih in jedli in kadili, mladi ljudje pa so plesali. Bila je toraj ve
kterimi
.Ifvk
■lica v pravem pomenu besede. Ves •' a i dobiček, kar ga je dala veselica, po-novo rojen cev v Zje- rabil se bode v prid zalogi za Pre-redno nazaduje. To šernov spomenik. Vseh dohodkov je lje, da je imel pred-1 bilo 20.000 kron; stroški so
adovanje amoumor
Počet koj o otroci rebivalrfr
označil
t LI K i
...vU.l.il
prav, »io je z besedo "ljudski Iz imenovanih poročil i naslednja dejstva: n minolega stoletja tvorili jkhI 10 leti tretjino vesga a, toda počet kom tega sto->) pa le še četrtino.
Leta 1S60 prišlo je na vsakih 1000 žensk v starosti od 15 do -10 let še po 634 otrok pod 5 leti; leta 1900 pa le še 474 otrok imenovane starosti.
Na vsakih 1000 ameriških žen o-menjene za ^porod sposobne starosti prišlo je leta 1000 le 462 otrok pred T) leti; na vsakih 1000 inorodnih žen pa 710 takih otrok.
Vf.ln«. manjkajoče se število otrok rojenih žen je zlasti opaziti v lKin mestih.
Število otrok najbolj nazaduje v državi Yanlkeejev in v aristokratič-nem Districtu Columbia (Washington).
Naseljeno prebivalstvo se pa potom rojstev izredno liitromnoži. * * *
Ta dejstva so preresna in prepo-membna, tako da o njih ni mogoče razmotrivati le v jednem samem članku. Radi tega zamoremo na tem me->tu navesti le to, o čemur mislimo, da je zakrivilo, da število otrok redno nazaduje.
Ako skupimo razne vzroke zgoraj navedenih žalostnih dejstev v jedne-ga, zamoremo ta vzrok navesti Jkot — posledico višje civilizacije.
Kolikor nižja je kulturna stopinja kakega naroda, tem več otrok ima ta narod. l>okaz: Kitajci, Italijani in Japoncu Kolikor višja pa je kulturna stopinja kakeira naroda, tem manj otrok je pri njemu najti. Tako je bilo že v starem Rimu, ko je dosegel višino svoje civilizacije, in tako je dandanašnji tudi v Franciji.
S civilizacijo rastejo tudi zahteve, potrebe in razkošje — in to je vzroik, <la mora biti pri takih ljudeh veliko Število otrok kot "drag luksus" iz-kl.jačcn-i, ; »ti .<jer so otroci, tam ni mogoče vživati življenja v polnej meri.
V sled tega je tudi prebivalstvo na deželi, kjer nim%jo prilike privoščiti si \ s etra, kar si {M)žele, bolj zdravo in "bolj plodo vrtno.
Massachusetts, ali naša "Creme of the Civilization", ter Washington s svojim izvlečkom rafinirane "Society" imata najmanj otrok. In to zgolj radi komodnosti in "eionomije".
Toda tudi med srednjimi stanovi v mestih je opažati "ljudski samo-urnor". Vzrok temu je pa ta, da se pri nas mož k i po ženskah izpodrivajo vojih poklicov in da tudi srednji vedno več zahteva: vse to po-,jša priložnost za sklenitev plodo-rh zakonov.
aseljenei so pa še zdravi; fizično tudi duševno. Oni potrebujejo manj, kakor dnugi in radi tega na jo toliko skrbi. Naseljenci — kor se ne oženijo z domačinkami lajdejo celo v slabih časih doma ojej <-bitolji tolažl«> in veselje do nja. Toda to traja le toliko ča->kler -e naseljenec ne civilizuje, >1 je poameričani, za kar potrebu nekteri le par let, drugi pa vse nje.
Slovaška razstava v Hodoninu na
"Moravskcin je bila odprta 30. julija Da i še ni poq>olnoma izgotovljena, vendar kaže lepo sliko razvoja češko-morav.ska obrtnije in rokodelstva Škoda, da iz osrrsikega Slovaškega je izloženih tako malo predmetov. Zelo zanimiva je izložba narodopisna, ki obsega zbirke noš, keramike in raznih starin moravskih Slovakov. Tudi u-c zbirke zanimajo gledalca, značilne slike Josipa Uprke.
bili vena-f liki. vendar je še ostalo čistega dobička 13,000 kron (a ne 20,000 kron).
Prešernova veselica je bila res velikanska. Udeležilo se je te veselice 14.000 ©sob. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Nekteri so bili bolj veseli, drugi manj; to je pač bilo odvisno oid temperamenta. Ali veselica se je vršila povsem dostoj-no.
Veselico so priredili liberalci, na-prednjaki. To pa klerikalcem ni bilo všeč in r.,ni. glasilo ''Slovenec" je poročalo, \akor ua bi se na tej veselici bog ved ik a j godilo. To so porabili vsi nemški časopisi, ki sedaj slikajo Ljubljano tako, kakor da bi ta bila prava Sodoma in Gomora. Seveda Nemci, ki to čitajo, ne morejo oditi, kalko je pravzaprav bilo na Prešernovi veselici, in verujejo svojim poročevalcem. Na zunaj toraj trpi ugled in morala slovenskega naroda.
"Slove-iec" je toraj dosegel svoj namen. Aii mi moramo vendar reči, da tak tboj ni pošten. V političnem, strankarskem boju ne sme se rabiti vsako sredstvo; ne sme se nasprotnik posluževati vodoma neresnice. Kdor poroča, d a je 14,000 Slovencev in Slovenk zaslužilo grajo, ta mora vedeti, da je s iein očrnil cvet slovenskega naroda, ki je bil zastopan na Prešernovi veselici. Tu je namreč bilo zbrano le najboljše slovensko občinstvo, ktero ve, kaj se spodobi ali ne spodobi.
Ali ne govorimo o tem več. Hoteli »mo le reči, da ni prav, ako se v trankarskem boju rabi vsako sred-tvo, in to velja za vsako stranko, ker tako postopanje je nepošteno in le kaže, da se nahaja slovensko časnikarstvo na nizki stopinji navadne omike. A to je za vse Slovence sramota. Nika'kor pa ne sme noben časnikar poročati o stvareh, kterih ni bilo.
Jako požrtvovalen je narod ma-djarski. To moramo priznati. V sedanji takozvani ogrski krizi pokazalo se je zopet jasno, kako jedini in složni so vsi madjarski sloji, a pokazalo -e je tudi, da se je madjarsko plemstvo popolnoma podernoikratilo. Madjarski grof se danes brati z madjar->kim meščanom. Ako pomislimo, da je še nedavno vladalo veliko nasprotje med plemstvom in demokracijo, to moramo priznati, da se je preobrat izvršil silno naglo.
Ogrske župauije ne priznavajo se-lanje vlade Fejervaryjeve in so sklenile, da ne bodo prejemali rado^oljno plačanih davkov. Vlada pa uikazuje, da davčni uradniki morajo sprejemati davke in jih potem pošiljati v državno blagajno. Župauije se temu upirajo in dajejo s tem nezaupnico sedanji vladi; zajedno pa kažejo, da tudi one podpirajo združeno opozicijo, to je sploh Košutovo stranko. Računajo pa z možnim dejstvom, da bi vlada lahko takoj odslovila one uradnike kteri ne bi hoteli prejemati davkov. Ali ogrska koalicija je skribela tudi za take slučaje. Dva bogata grofa — Vesselenyi in Evgen Zichy — zavezala sta se plačati vse one uradnike, kteri bi izgubili službe radi tega da ne bi hoteli prejemati rado voljno vplačanih d a vi ko v ter jih pošiljati v državno blagajuico. To je velika požrtvovalnost, kakoršni ne nahajamo primera v naši di"žavi. Tako se pod pira koalicija in tako postopajo madjarski velmožje, kteri čutijo z narodom in ikteri so pripravljeni žrtv-vvati za narodne ideale in težnje tudi svoje imetje.
Jednakih primerov narodne požrtvovalnosti imamo več v madjarskej aristokraciji. Navedimo samo jedne-ga. Ko se je pred nekaj leti snovala na Ogrskem takozvana naroana, to je liberalna stranka, žrtvotetla sta grofa Ferdinand in Ivan Zlchy za prvi nastop te stranke, to je Vbilo ob
naroda, talko deluje madjarska aristokracija za narod. V nobeni državi ne nahajamo primera, da bi aristokracija tako globoko pojmila narodne težnje; nikjer ne vidimo primera, da bi se aristokracija tako srčno spajala in bratila z vsem narodom. Madjarska aristolkraci j a je danes ravno tako demokratska kak* r je ves narod madjarski demokratski. V tem pa je moč, ona zmagujoča moč, od ktere so in bili odvisni uspehi sedanjega političnega gibanja.	A. T.
Imadžinejšn.
John Dobernidge, Esq., ima po zatrdilu svoje žene tako bolezen.
Bronx Borough,
Egost de twenty-fojst t. m. VOICE OF THE PEOPLE,
down in Manhattan, kjer zidajo American Express Co. Mister Editor:—
Vse, kar je prav. Mister Editor, in baš pravilno je, da rečemo, kaj je prav, ako je tako, — in taiko je, pa nič drugače. Namreč moja stara! Ona ima tudi zelo dobre qualities. For in-štenc samo zatajevanje in tudi kon-sekvenc. Jaz ne mislim ono konse-kvene, o kterej pravimo in inglish in consequence of", temveč ono drugo konseikvenco, ktera konsista iz tega, da človek v njej tiči.
V tem moje stare nihče ne prekosi. For inštenc, ako se jej pri kuhanju kaj pripeti. Recimo, da je juho osolila tako, da se človek prične od samega strahu potiti, aiko je povžije samo je-dno žlico. In potem rečem: "Stara, juha je nekoliko preveč osoljena." Potem je stara pokuei, prične oma-kati. majati z glavo in napravi tako začuden fejs, kakor da bi baš v tem trenotku prišla na svet ter reče:, 14 Preveč osoljena ? Not a bit, juha je še presladika." In potem je prične še soliti in z vidnim veseljem uživati. Pri tem napravi zelo dober imitejšn žene, kterej juha i zborno ugaja. Od vsega tega imam Jaz le setisfekšn, da potem stara skoraj vso noe stoji pri hidrantu in si gasi notranji o-genj.
Ako tu pa tam naš butcher (to se lahko pripeti) pošlje slabo meso, mi-slite-li, da moja stara to pripozna? Za vse na svetu ne! Nedavno smo imeli roastbeef. Mister . Editor, kdor je vtaknil vanj svoje vilice, potreboval five-horse-povver-moč, predno jih je zopet izdrl. Pri tem sem popolnoma nedolžno omenil, da je menaža dokaj god damn! Stara je naravno i roastbeef talk o j pokusila, ter takoj izjavila, da je delišjos. "Saj se vendar kar topi a- ustih", me je zavrnila. Pri tem je tudi obstala in je .ne meneč se za eventuelno smrt, žvečila goveje usnje. Še danes <se čudim, da se ni zadušila.
Kadar je kaka jed zasmojena ali pa sežgana, mislite-li, da potem moja stara to prizna? Not in your mind, temveč ona izjavi, da je baš tako prav.
In ako pozabi položiti pivo na led. potem je pivo gotovo "cool and nice" In vsa ostala femili je d resi ran a tako, da vedno le starej pritrdi. Oni tudi nikdar ne čutijo preslaniii in zasmo-jenih jedil. Oni si namreč ne morejo drugače pomagati.
Kaj naj toraj počnern, Mister Editor? Proti ženskam se ne da ikaj o-praviti. In kadar mi moj Smvanee kaj pritrdi, ootem dobi par boxerjev. — Konsekvenc vsega tega je, da stara sedaj prisega, da je pri meni vse le imadžinejšn.
Ona tudi trdi, da je le moj imadžinejšn, da deva v jedilo čebulo. Jaz namreč nisem prijatelj čebule, Mister Editor. Konsekvenc tega pa je, da stara vse s čebulo kuha. In ako rečem: "Stara, tu notri je pa čebula", potem takoj priseže, da že pet mesecev ni bilo čebule v hiši. Ko pa najdem potem Ikomadič čebule, kterega nataknem na vilice in vprašam: "Tako ! Kaj pa je to f mi odvrne -tara: To je soup-greens." V jednej stvari me je pa stara vendar le dolgo časa sukcesfully fulala. Jaz namreč porkčapsov ebsolutli ne maram še izza časa, ko smo imeli me-nažo v restavrantu pl. Krodž. Veselil sem se, da mi stara v resnici že dolgo časa ni napravila te jedi. Todr veal-katlets, ktere zelo rad jem, mi je večkrat priredila, — tako, povaljane v jajcih in pečene v drobtinah. Te kat-lets Gem z veseljem jedel, dokler mi ni moj kid Suwanee prajvetli povedal, da mi dela stara porkeapse v drobtinjah, ktere Jaz potem jem kot veal-katlets preoblečene.
Ko smo zadnjikrat zopet imeli veal-katlets, sem pa bolj pazil in sem stari ta švindel prnifal. Toda stara i tega ni hotela pripoznati, dasiravno sem jej
pokazal celo naš butcher-bi?I. Ona trdi, da je vse to le imadžinejšn.
With regards,
Yours,
John Dobernidge, Esq.
P. S. Danes opoludne je stara by mistejk tometuse polila s keresinom mesto z jesihom. Vsa hiša je smrdela po keresin; le stari to ni smrdelo. Bil je namreč zopet moj imadžinejšn. Of eourse !	J. D., Esq.
Poljsko časnikarsko in pisateljsko družtvo so ustanovili v Poznanju.
Svojeglaven grom. Neki kmet je oral na polju. Nenadoma nastane vihar s strelo in gromenjean. Strela u-dari v verižico kmetove ure, preskoči v uro samo, od tod pa na plug. Kmet sam je ostal dalje časa onesveščen, sicer se mu pa ni nič zgodalo. Ura seveda ne gre več.
POZIV.
John Stanovnik, ki je bival letos meseca aprila v Ramey, Clearfield Co., Pa., se opetovano poživlja in prosi, da nam izvoli naznaniti svoj naslov, ker mu imamo nekaj važnega za vročiti.
Upravništvo "Glasa Naroda".
(17-22—8)
Iščem IVANA RONKO, doma iz Cir-knice na Notranjskem. Pred 6 meseci bival je v Conemaugh, Pa., potem na Garrett, Pa., odkoder je neznano kam odpotoval. Cenjene rojake prosim za njegov naslov. — JOHN PAJK, P. O. Box 91, Conemaugh, Pa.	(17-21—8)
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Nemški pamik FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorfka v Bremen.
Poštni parnik
STATENDAM odpluje 23. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik LA SAVO HE odpluje 24. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški brzoparnik
DEUTSCHT/A ND
odpluje 24. avgusta ob 11. uri dop. iz New Yorka v Hamburg, odpluje 30- avgusta oib 10. turi dop. iz New Yorka. v Rotterdam.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje 26. avgusta ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v Antwerp en.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM odpluje 2G. avgusta ob 2. uri pop. iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni parnik RYNDAM
Francoski brzoparnik
LA TOURAINE odpluje Si. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yoiika v Havre.
Nemški parnik
HAMBURG odpluje 31. avgusta ob 10. uri dop. iz New Yorka *v Hamburg.
Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 2. sept. ob 10:30 uri dop. iz New Yorka v A n twerpen.
Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. sept. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bresmwi.
Poštni parnik
ROTTERDAM odpluje dne 6. sept. ob 10. uri dop. iz New Yoifca v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje 7. septembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
N<-„. išlkj parnik
BLUECHER odpluje 7. septembra ob 11:30 dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje 9. septembra ob 10:30 dop. iz New Yorka v An-twerpen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pri lakaje ga naš vslužbenee a* postaji, dovede k nam v purarro in spremi na parnik brerlačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Ys$ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po itev. 379S Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkeg". jezika, izogniti odemho. ia sleparjev t New Yorku.
Vožnje listka za navedene pmmOt« prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glavnih pisarnah parobrodnih družb.
i ,, FRANK fcAKlim. 108 Greenwich Street, New York
Pojdite k majkliiajoa afeate p« vožnje listke via
The Grea' Wabash
železnice«
Vozovi za turiste ali izletnike veak torek, žetrtek in eoboto z izbornicr vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. nn popoludne in je v zvezi istega dne popoludne y Rotterdam Junction » "Continental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortai vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaba. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega pola-dnevnika.
Informacije glede vozi« jih een, oskrbljenja Pullmanorih in t uri« tiskih vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. S. A., 387 Broadway,	New York,
J. E. BAILEY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
POZOR!
Rojakom Slovencem ia. bratom Hrvatom se priporočam naj topleje tez naznanjam, da prodajam raznovrstna parobroda* listke, menjavam acvea, ter odpošiljam densrjc t etaro rlae.
Postrežba solidna in % valeeooŠfcovan^esB
BOŽO G0JZ0VIC
SIS Chestmai St. JOHNSTOWN. PA.
Slovensko katoliško

podp. društvo
Cr

svete Barbare
Z)edln]ene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City", Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 -v državi Pennaylvanlji.
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rnn, P*.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va, FRANK SUNK, P. O., Lnzerne. Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. J^KN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaJjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607 Per^F City, Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
CUNARD LINE
F>ARINIiCI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PAEN1KI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PBOSTOB Na KBOTU ZA ŠETANJE POTKIXOV TBETJECA UAZBEDa
SLAVIM PA1I01A
odpluje iz New Torka dne 29. avg. ob 2. pop.
odpluje iz New Yorka dne 12, sept. opoludne,
ULTONIA, SLAY0N1A m PAtfNONIA so paraild na dva vi-l&ka, Ti parniid so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo priklada* 5» tretji razred, JEDILA bo dobra in potnikom trikrat na dam pn miai postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblašče_ii agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
Rev. J0SiK Martinček, iS: 29 Broadw*?, N ew York,	126 State St., Boston.
pravlja službo Božjo North 6th Street,	67 Dearborn St,t Chicago,
Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stan uje 135 Bedford ave., Brooklyn, N. Y.
Slovenci naj ne dvomijo več
spehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan
========== mnogo poverjenih nanj. ==============
opravljena od kbonicne očesne bolezni, zaprtja in spolne slabosti.
Profesor na Universal Medical Institnte v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolgo ua kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — hot gola istina.
x. maria losic, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GAT.TiO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, spolneslabosti in ZAPRTJA Gospod profesor!
Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih 'n nisem mogel skoro vee dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dni j po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKUAL PANICEVIC,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosil« so nas, da se na ta način izkažejo" hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobi-vajo na ta način kronične bolezni
Ali trpite za kako izmed navedenih boleznijf
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — skbab — bolezen na OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — slab želodec — na maternici — HEMEROEDI — TRIPER — SITILIS — IMPOTExTTNOST — NERVOZNO st naduha — kašelj — ZDRAŽLJIVOST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU?
Mi "^ns zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.
Pišite v svojem materinem jezika, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljem« po ekspresn. .Ta zdravila pa morata vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimatf denarja je pa bolje, da ne pišete.
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 West 29th Street, blizu Broadway-,	New York: City
Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in sobote si 10. do 12. dopoldne, od 2. do popoldne i* ud 7. do t. are zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. nre popoludne.
Jugoslovanska
Inkorporiranu dne 24. januarja 1901 v državi Minnesotac Sedež v ELY, JVUISISESOTA.
URAD^TIKL::
Predsednik: JOHN HABJAN, P. 0. Box 303, Ely, Mirni. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calmnet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, "^a. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati ra I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
VI. glavno zborovanje Jugo-Slov. Kat. Jednote
ee bode pričelo v ponedeljek zjutraj dne 11. septembra 1905 v Clevelandu, Ohio, kterega se udeleže sledeči glavni uradniki:
Ivan Habjan, predsednik; Ivan Ivržišnik, podpredsednik; Jurij L. Brožič, glavni tajnik; Anton M. Gerzin, pomožni tajnik; Ivan Govže, blagajnik; Josip Perko, Ivan Germ in Ivan Primožič, nadzorniki; Miha J klobučar, Jakob W. Zabukoveein Josip Skala, porotni odborniki.
DOSEDAJ PRIPRAVLJENI DELEGATI KRAJEVNIH DRUŽTEV:
Fran Ferlan za dmžtvo sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa. Alojzij Tolar za družtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa. Anton Poje za družtvo sv. Petra in Pavla žt. 35 v Dunlu, Pa. Fran Medoš za družtvo sv. Jurija št. 22 v South Chieagu, 111. Anton Jerina za družtvo sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. Josip B. Pezdirtz za družtvo v. Štefana št. 11 v Omahi, Neb. Ivan Stariha za družtvo sv. Jožefa št. 23 v San Frauciscu, Cal. Mihael Rovanšek za družtvo sv. Alojzija št. 3G v Conemaugh, Pa. Fran Gabrenja za družtvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown a, Pa.	v
Fran Šifrar za družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, 1 a.
Ivan Plautz, Mihael Sunich in Fran Sedlar za družtvo sv. Cirila in
Metoda št. 9 v Cal ume tu, Mich.
Ferdinand Volk za družtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa. Matija Kramar za družtvo sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio. Štefan Pavlišič in Fran Lesar za družtvo sv. Cirila in Metoda št.
I	v Ely, Minn.	„
Ivan Merhar in Josip Sekula za družtvo sv. Srca Jezusovega st. 2
v Ely, Minn.	.	t t j
F ran Safkser za družtvo sv. Jožefa št. 45 v Indian apolisu, Ind.
Alojzij Tavčar in Anton Justin za družtvo sv. Alojzija štev. IS v
Rock vSprings, "Wyo.	., . . „
Matevž Ivikel in Anton Sotler za družtvo sv. Aiojzija stev. dl v
Braddocku, Pa.
Anton Jajiaček za družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, \\ ash. Fran Kolroer za družtvo Sla.lko Ime Jezus štev. 25 v Evelethu,
Minnesota.
Josip Bregač za družtvo sv. Barbare Št. 3 v La Salle, 111. Fran Špelko za družtvo sv. Janeza Krstnika štev. 37 v Clevelandu, Ohio.
Vsi delegati so vljudno prošeni tako urediti svoje potovanje, da pridejo v Cleveland v nedeljo zjutraj dne 10. septembra_ in se udeleže -!avn<'-ti, ki jo priredi družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 isti dan. — Nad;> je si ima izposlovati vsak zastopnik 'krajevnega družtva poverilni list od družtva, ktero ga pošlje na zborovanja; vsi poverilni listi imajo biti podpisani od predsednika, tajnika in zastopnika družtva ter potrjeni /. dni ž t ven i m pečatom. Cas prihoda v Cleveland se ima naznaniti ff. Josipu Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio, in vsaki delegat je
II	rosen i tudi izposlovati pobotnico od agenta železniške družbe, (kjer si kupi svoj \ ižnji listek.	„
S potovanjem	JURIJ L. BROZIC, glavni tajnik.
DROBNOSTi
KRANJSKE NOVICE.
2500 kron izgubil in povrh še obsojen. Josipu Golevščeku, trgovcu iz Gorice, jo bilo baje dne 30. junija vkra-denih 2500 kron v stanovaju v Vodnikovi hiši v Kolodvorskih ulicah. Pri tej priliki je obdolžil vratarja Iv. Cerar ia na južnem
de
'in
kolodvoru, da mu je ar ukradel, ker je imel samo on ihf.d v njegovo sobo. Ivan Cerar lne 1. julija aretovan in izročen »mu sodišču. Bil je 17 dni v preiskavi in potem izpuščen radi pomanjkanja izkazov. To je dalo povod, ■ hi j.- vi žil Cerar tožbo proti Golevšče ku radi zaželjenja časti, ker ga je po krivem obdolžil hudodelstva tatvine. Josip Golevšček je bil obsojen na deset dni zju^ora, katera kazen se izpremeni v lOOkron denarne globe.
Zadavljena. Pr« ti večeru dne 1. avgusta ie peljal Pavel Volkar iz Zgor. Tuhinja voz pšenice domov. Sel je pred živino. Za vozom pa sta nesli nje-,,vi h<"< rki zravnano vrv. jo p« tem privezali za voz. jo odvijali, kar se pri majhni češplji 6 in pol letna Ivanka tako nesrečno zamota z vrvjo za vrat. da je bila v trenutku zadavljena. Ubogi stariši!
Iz Višnje gore in okolice. Strela. Dne 22. julija je udarila strela v hlev in v |K)(1 Dragi |>o domače pri Lahovei. Pogorelo je vse do tal. Zgr.relo je tudi več sto stotov mrve.
Zgradbo nove šole se je pričelo dne 24. julija. D' sedaj še bolj počasi, pa bo že šlo, ker mora biti zgradba do 1. oktobra pod streho. Prevzel je zgradbo Franc Weilgoni deset odstotkov pod proračunjeno ceno.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Zaradi hudodelstva žalenja cesarja, preklinjanja Boga in nevarnega pretenja, je bil tukajšnji prisiljeno^ Henrik Stanieh, črev-ljar iz Pirana, obsojen na 15 mesecev težke ječe.
France Merzelj iz Moravč, delavec brez stalnega bivališča, je v Planini Gartnerjevemu hlapeu Alojziju Grad-
nu izmaknil telovnik, v katerem je bila 15 kron vredna žepna ura ter jo v P. stojni prodal. Ker je bil že večkrat kaznovan, je bit obsojen na šest mesecev težke ječe.
Janez Mihelič, delavec v Zgor. Ka-šlju, je svojega očeta Andreja udaril s kolom po glavi in levi roki. nato pa še vrgel pr. ti njemu precej debel kamen in kričal, da mu je vse eno, če ga prav ubije, saj ga tako nič ni škoda. Sin se je zato ujezil nad očetom ker je ta hotel delavko Marijano Vrečar, s katero so stani-vali skupaj v eni hiši., braniti da bi !e sin ne tepel. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe.
Poredna vajenca. Ko se je dne 30. julija popoldne na "Pasjem brodil" v Gradišči pri Ljubljani kopal krojaški vajenec Ivan Vivoda, sta prišla mimo dva mizarska vajenca, ga zgrabila in vrela v najirl« bokejšo vodo ter odšla 1 dalje. Fbogi Vivoda je npil in se na vse kriplje pomagal, da bi prišel iz vode. toda ker ni j-nal plavati, se je začel potapljati in gotovo bi bil utonil, ako bi ira ne bil mimu prišli črevljar, Anton Tomšič, potegnil iz vode.
PRIMORSKE NOVICE.
Na vajah si je zlomil nogo poveljnik 3. bataljona 97 pešpolka, major Jožef Zoppetti na potu iz Trsta v Sežano. — , Odpeljali so ga v Tržaško vojaško bol-| ni sni co.
Žena mučenica. Lep, zakr.n-ki mož I je Karol Kreiner v Trstu. Kreiner je železničar na južnem kolodvoru. Policijski stražniki so v ulici Belvedere
I zapazili da ima Kreiner vso roko onesnaženo s krvjo- Ko so ga izpraševali, kaj je počenjal, se je zelo neumno izgovarjal. Zato so stvar preiskali in prišli na posled na to, da Kreiner svojo ženo vedno pretepa do krvi. Zverinskega moža so zaprli.
Nova bolezen. Iz Trsta poročajo: Kakor na Reki, tako se je tudi tu pojavila neka sumljiva bolezen, ki zahteva svoje žrtve. Tri hčere nekega pazni ka v starem mestu so naglo obolele pod raznimi znaki in vse tri so umrle za isto boleznijo. Potem sta oboleli dve teti umrlih deklic, n lihova četrta sestra in ena deklica v sosedstvu. Vse
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU 31—33 Broadway. 4, floor.
Daje nasvete na tnior~ macije posreduje brezplačno službe ter deli v potrebnih s'»učajih podpore
ipisarn« odprt«; xt 9, arr '- ■utra_' do 5. ate poporadm- ra-■■icmS •'ledelt & praznikom
S( i takoj odali v bolnišnico v ločen prostor ter odredili najstrožje odredbe, da se bolezen ne razširja.
Ujel se je. Nedavno je prišel na tržaško policijo pek Silvij Bernardi iz Tridenta in povedal, da mu je nekdo v spanju ukradel iz denarnice 200 K. Kmalu na to pa je tridentinska policija pisala tržaški, naj prime Bernardi-ja. ki je svoje mu gospodarju v Triden tu poneveril G50 kron in pobegnil. Zato je bil Bernnardi aretovan.
Trije v Soči utonili. Dne 31. julija so tri osebe utonile v Soči. Dva sta po nesreči utonila, tretji se je pa z železniškega mostu v Gorici vrgel v vodo, ki mu je prinesla zaželjeno smrt.
STAJERSKE NOVICE.
Celje S. avgusta. Sinoči ob pol desetih je napadla nemčurska tolpa, bro-ječa kakšnih 100 oseb. " Narodni dom", metala kamenje in tolkla s koli no vratih. Lastnik opekarne Wehrhan je z železnim drogom razbil hišna vrata.. Divja tolpa, v kateri je bilo tudi mnotro tnkih. ki se štejejo med inteligenco. se je na to valila kričaje in raz-irraiaie rvred " Zvezno tiskamr1" in uredništvo "Domovine." Nemčurii so s kamenjem bombardirali poslopje in razbili vsp šipe. Od tu so se izsrjrredni-ki odpravili pred hišo dr. Kukovea. kjer je nastanjena slovenska gimnazija. ter navalili nanjo s kamenjem in koli. Mestna policija je izgrednikom celo asistirala in pomagala, mesto da bi skrbela za mir in red in ukrenila vse potrebno' v varstvo Slovencev. Izgredi so bili baje vpriznrjeni zaradi kritik, priobčenih v "Domovini" in dru-gih slovenskih listih o slavnosti polaganja temeljnega kamna za "Den-tsches Haus." Demonstracije so se namenoma vprizorile včeraj ker je odšlo vojaštvo in je okrajni glavar na dopustu. Slovenci so se pritožili na naraestništvo in ministrstvo in zahtevajo- da se celjska policija podržavi.
Nesrečni padec. Z nekega voza je Martin Kunšek v Golobinjakn tako nesrečno padel da je bil takoj mrtev.
Osebna vest. Davčni kontrolor Maks Koscher je iz Lierzna prestavljen v Celje.
V	srce je zasadil nož v vasi Verače kovaški pomočnik Ki umpah 45 let s:a reinu posestniku Jugu. Jug je vrgel Tvrumpaba v jarek kar je Knimpaha tako razjezilo da je skočil za Jugom in mu zabodel nož v srce. Jug je bil takoj mrtev. Krumpah se je sam javil oblasti.
Lovski tat ga je obstrelil. Posestnik Pongrac v Dornavi pri Ptuju je poslal svoja dva lovca v svoje gozdove, da bi izsledila lovske tatove, ki so se zadnji čas večkrat p. tikali po njegovih gozdih. Ko sta pa enega izsledila, pomeril je ta puško v lovca in ga zadel v roko ter zbežal. Orožniki so ga zasledovali in ga naposled ujeli. Lovski tat je že večkrat kazn< vani pos. sin Ignacij Veršič iz Bukove pri Ptuju.
KOROŠKE NOVTCE.
Samoumor ženske. V Ukvah na Koroškem se je obesila 37 let stara aro-zdarjeva vdova Doroteja Wedam. Zapustila je troje nepreskrbljenih ctrok.
HRVATSKE NOVICE.
Zadar 2. avgusta. Kakor znano, se vrši sredi tekočega meseca v Dubrov-nikxi shod vseh hrvaških poslancev iz Dalmacije. Na tem shodu se bode nastopilo proti sedanjim političnim od-nošajem med Avstrijo in Ogrsko. Pred vsem pa se bodo vršile sledeče točke: 1. Kje in kdaj naj bode sestanek hrvaških poslancev iz Dalmacije s člani op. zicije v hrvaškem saboru ? 2. Kdo se naj vabi na ta sestanek? 3. O čem je na tem shodu razpravljati? — "Novi list " zahteva, da se morajo hrvaške zahteve spraviti na čisto še pred sestankom ogrskesra državne<ra zbora. Kje se naj vrši ta shod. je stranskeira pomena : p> glavi t no pa ie. da se udeleže hrvaški poslanci vseh strank in da se ustanovi odsek vseh hrvaških strank, kakršnega imajo Madjari v svojem odseku devetorice. Ta odsek naj sestavi zahteve hrvaškejra naroda v tei krizi pred vem: 1. Združitev Dalmacije s Hrvaško; 2. finančna neodvisnost in 3. ban se imenuje po nasvetu hrv. sabora.
BALKANSKE NOVICE.
V	Monastiru prično izdajati italjan-ski list ki bo HHstopal politične in gospodarske koristi Italije. Turčija je že dovolila da sme list izhajati.
Zemunski francoski list "Le Rayon' trdi da ima pismo rajnega avstro-ogr-skega civilnega agenta dvornega svetnika Miillerja ki dokazuje da je Miil-ler malo pred smrtjo postal — moha-medanee.
Italjanske aspiracije v Macedoniji.
Belgrad 2. avgusta. Turška vlada je dala koncesijo da se začne v Bitolju izdajati v najkrajšem času italijanski časopis ki bo zastopal politične in ekonomične interese Italije.
RAZNOTEROSTI.
Nemška nestrpnost. Vsi vladni predsedniki na Pruskem so dobili odločbe da ne smejo, biti v tovarnah vslužbeni ruslki in avstrijski delavci poljske narodnosti.
Umrl je v Seniei na Slovaškem Jan B2Ž0, učitelj v pokoju, vnet Slovak, v G4. letu svoje dobe. Velikih zaslug na slovstvenem in pedagogičnem polju si je pridobil kot urednik lista "Xoviny malyeh" za slovaško mladino.
Srbski časnikarski shod bode meseca septembra v Belgrad u.
Avstro-italijansko prijateljstvo. Iz
Inomosta poročajo: Blizo Stilserjeve-ga gorskega sedla so se sestali avstrijski vojaki (cesarski lovci) in italijanski vojaki jednake branže (italijanski lovci). Italijanski vojaki so pozdravili tovariše iz zavezne države Avstrije 3 sovražnimi klici ' ' A basso 1'Austria!" Prišlo bi bilo brezdvom-no do krvavega spopada, da niso bili avstrijski častniki trezni in hladnokrvni. Vselkakor p^i je afera jasno merilo za trozvezno razmerje.
Bela nevarnost. Generalni guvermer Indo-Kine je došel na Francosko, da meti drugim izposluje pri vladi, da smejo Francozi prosto uvaževati v kraljestvo Siamsko opij. Za tean tiči namen, osvojiti si polagoma Siam. ki se bode sam pač težko ubranil francoskih vojalkov. Franeozi pae ne računajo z Japonci, ki že dalj časa grdo gledajo Francoze, in z Indokitajci samimi, ki so skrajno nezadovoljni z brutalnim francoskim gospodstvom. Generalni guverner Indo-Kine je sicer na nekem banketu v Marzilji dejal, da. se Japoncev ni treba bati, pa se je zelo zmotil. Veliko vprašanje je, ali bodo azijski narodi stploh trpeli, da se sme uvažati oipij in tako raz-širjevati vpliv ptujcev. V Aziji že govore o beli nevarnosti. Evropci so po zgledu Angležev jeli zastrupljati ljudi s prostim uvažanjem opija in azijski narodi imajo prav, če se ustavljajo takemu '"kulturnemu" delu.
CO. GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(FRANCOSKA ČRTA) naznanja, da Slovenci in Hrvatje, kteri potujejo preko Italije in ne čez Basel, ne bodo drugače sprejeti, nego da doplačajo polno svoto. Oni potniki, kteri pa pridejo z listki od tvrd-ke FRANK ZOTTI & CO., pa sploh ne bodo sprejeti, ker imenovani NT AGENT NE V NEW YORKU NITI V NOBENEJ PODRUŽNICI.
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mt JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene eomišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjcdinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluš-ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drago.
Upravništvo "Glasa Naroda"
Oklic.
Dne 10. septembra t. 1. se odkrije v Ljubljani veličasten spomenik našemu pesniku prvaku: dr. FRAN JU PREŠERNU, kterega pozna ves slovenski narod.
Prav bi bilo, da se tmdi mi ameriški Slovenci iz hvaležnosti spominjamo te slavnosti, na ktero bodo prihiteli zastopniki vseh slavjanskih narodov, proslavit Prešerna.
Več newyorskih rojakov se je do-•ovorilo, da položimo pred spomenik erasen venec s primernim napisom v menu ameriških Slovencev.
Zato prosimo cenjene rojake in rojakinje, ako bi v ta namen kak nikel darovali in s tem dokazali, da — ako-pram daleč od rojstne domovine — smo jej še vedno hvaležni za vse, kar nam je sedaj nudila.
Imena darovalcev bodo priobčena v listu.
New York, 10. avgusta 1905.
Za odbor:
FRANK SAKSER.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
117 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu IS. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglUte in igulna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoIH! Vse bo-dem dobro postregel Za obilen obisk se priporoči.
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
« A'Xh 4 v S
P'lxlpxs&iii nazzisjiittcc -"oja-koh, Slovencem	^ -oisr.
>voi lepo areieiv
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street
San Francisco, Cai
Vedno točna ^vefe pivo dote* kalifornijska vina. vsakovrstni whiskey ter brandy, line smodke itd. Preskrbim stanovanja in hrane n najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporočaš
ZDRAVJE!
Katero je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Enj'iga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak ! rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo * njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeSkega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem | o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali I žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi I tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zarav-je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje iu najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Sto 11 zdravi ali l>oliri pišite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na v&kk način poprej nego se obinete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to jigo, v njej bodete naSli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila,
knjigo, v njej t>odete nasu natančno opisano svoj ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
* Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COL.LIXSU ker je to koristno knjrgo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
20 tisoe knjiga zastonj razdeli med naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
\	Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno
' in koristno knjigo, ker je P", bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazlfivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni na j h i tre j e zadobi nazaj" prvotno ZDRAVJE.
Kateri pige po knjigo jo dobi precej iu zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL
IA'STITITTE,
NEW YORK. N. Y.
i 140 W. 34th Street,
\ t POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo | da so mogli toliko časa čakali sa nje* kajli nam ni bilo mogoče poprej post^eči, ker so kn.iige | še le sedaj gotove.
L dole* postreib*
z mesom ifi gfocerij#9
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
»oi-?u>3 E. Northern Av.a
Ptiblo, Colo.
j^udi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno sulic meso. umrič'.
tslobase, rebra, jezik«.. Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim w za oi^i ni obisk
FOREST CITY BRETOG CO.
-vAS Jedina Češko-SIavjanska
protitrustna pivovarna družba
......... = v Clevelandu, O- -	—
Fari iz najboljšega ameriškega sladu in iz importiranega čeikega h me I a iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bode zahteval drn-*ega! Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev odinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na Ullion StFOGt^ nasproti Wheatland in Homewood St.
■ -- 1 ......■ Jaroslav V. Mašek, kolektor.	■
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago in mm tudi lepo ksg 1 j išče. Točim vedno »veže in dobro, Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse preikomorske črt? po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevrem kurzu. V zvez; sem z banko Frank Sakser v New Yorku.
Svoji k svojim!
Z velespoštovanjem
JOSIP KO MP ARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, ILL (1* v t)
NA PRODAJ
so TRI HIŠE z dvema lotoma. Cena $1150. Vse v dobrem stanju. Ugodna prilika za kupce! Več pove:
Alojzija Butar, 1130—1132 Ekn St., Pueblo, Colo. (31-7—30-8)
VAZINO!
Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16" — in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka, Elgin ali Springfiele na 15 kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo $15
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z
velespoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. IVIadisors St.,
Chicago, III.
p^W^KlHlI i I» »|>H<V>M i^ljii' ll VU1

Qo^dovrtllc.
Povest iz ameriškega življenja.
Dalje.
Pepo in Fabij se zavijeta v odejo, pa kmalu trn do zaspita. Ko se jame na iztoku pojavljati rdeča zora, mogli so trije lovci ravan pregledati in tu so opazili, da so se Indijanci, bivši tja postavljeni, na višavje potegnili. Kr> je postalo svetlejše, razbrati so mogli trije lovci tudi naprave, ki jih je sovražnik naredil, podpirajoč svoj napad. Ob kraj« pr.ta, vodečega na višavje, je bilo postavljenih umetnih grmov in od bičevja narejenih kupov, za kterimi so se sovražniki krili, ali pa vsaj nevideni ostali.
T tem se pokaže na mestu, od grmovja ne zastrtem visoka postava, ma hajoča z roko.
"Santa Laureta, poznaš tega nievre dneža. Rdoles?" vpraša iznenadjeni Pepo.
"Mešanik. res razbojnik! Kjer je ta tam mu tudi oče ni daleč!"
"Da. prav on je!" potrjuje Fabij. "Kmalu se bi. prepričal, kako mi rabi njegova puška"' — zdaj vzdigne svoj glas el-Mestizo:
"Kakošni možje so tu dolu na grobo vju?"
"Takoj jih boš videl, ti nepridnež,' odgovori gromovito Kanadčanov glas.
Kanadčan vzravna svojo velikansko postavo, da je visoko segala čez hrnilo Tudi Pepo skoči kvišku, postavivši se P' leg njejra. Takoj vzdignejo Indijanci na drugej strani od veselja zagluše-no till en je. prepoznali so bili one tri lovce, ki so jim bili z otokom v Rio Gilo tako nezapopadno ušli.
"Veliki orel." krikne Mešanik.
" Treskavec," izpolnjuje Pepo, čvrsto se naslanjajoč na cev svoje puške. "Kje pa imate starega lumpa ki se da zmerjati z Rdečoročnikom?"
Zdaj se vzdigne zraven mestiza slo-ka a ki ščata postava njegovega roditelja.
"Tukaj-le si ga oglejte," reži tjakaj Rdečoročnik. "Poznamo se že del j časa. ka-li ?"
"Mislim, da od onega dne. ko vas je udarec s kopit«.m prepričal, da lasje drugih ljudi niso rasli na vaši glavi. Kaj hočete danes od nas?"
"To mahoma zveste. Vi imate zaklad pod seboj. Dajte nam ga, pa morete prosti oditi."
"Izvrstno rečem vam. če hočete z nami obravnavati, besediti morate z nami tak«., kakor se z možmi <;ovori. ki se s pretnjami ne dado preplašiti in ne nalagati."
Mešanik dade migljaj na stran; Indijanec pristopi. Ko se ta dva živahno pomenkujeta, pregleduje Kanadčan z ostrim očesom vse obpotno grmičevje ter pripomni:
"Pepo, vidiš-li tamkaj, v lovoričju cev puške, kako ti gleda semkaj? Pazi d< bro. Kakor hitro se posveti, treni do lu. To more. ker toliko časa potrebuje krogla med bliskom in zadet jem."
"Ne skrbi. Ono človeče me ne pogodi."
"Pa jaz njega." zagotavlja Rdoles, lnuodno legajoč in puške cev previdno med kamenje porivajoč, da od zgoraj ni bilo uiti opaziti.
Zdaj se vzdigne onkraj z< pet glas Mešanikov.
"Vdajte se. na milost in nemilost! Omotu* bi vas rad videl pri sebi in jaz vos mu izročim nepokvarjene."
"Odgovarjam vam: Je mož, ki ima vašo puško; < kušali boste njene kro-gle."
"Ki ima mojo puško?" vpraša Mešanik napeto.
Fabij se vzdigne pokončno.
"Hočete-li še enkrat od nje se posloviti?" vpraša Fabij, kažoč orožje.
"Vidiš «a vrajra: Tiburcijo Arelja-nos! Zdaj ni milosti. Ogenj!"
Onkraj blisne; Mešanik, Rdečoročnik Indijanec treni ma izginejo. Ir.daj-ska krogla udari tu v kamen a onkraj je čutil silni kričaj. Z bliskom onkraj je bil Kanadčan počil in krogla je našla svojo žrtev. Boj se je začenjal na lcvar oblejrovalcem ki so izdajstvo svoje morali platiti s prvim mrtvecem. Pepo izvleče nož pa naredi zarez v smrekovo deblo.
' MJe-ifn rdečokožnih : ostane jih jed->iaj*t."	I Hi i
• "Ali pa: trije beli, ■ staneta dva," meni Kanadčan. "Grmovje, izmed kte r< _'a se je ustrelilo, je sredi tanko in za njim ne tiči teman obraz, zdi se mi, da sem videl belo obličje ."
Ta menitev se je tako uresničila. On kraj namreč je šestero rok vzdigalo čez eriT' v je beletra: določno se je vide lo. da mn je šla krogla skozi glavo.
"Baraha." reče Fabij.
"Da, Baraha," potrjuje Rdoles. "Pravica božja ga pokopava na onem mestu, na kterem je njegova žrtva, O-ročej. našel svojo smrt."
"Tn ta pravica." prideva Dormi-Ijon "mu je odločila pasti prvemu v boju. ki <ra je sam zasnoval." Zdaj je nem zadnji, od kterega se je bilo izdaj stva bati clede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, senor Fabij."
"Napadno črto po delimo na tri pro-icd kterih vsaki izmed nas po eno s puško čuva. Jaz jemljem del na desni do divjega trsja: ti. Pepo vzemi levo krilo do oreh« vja. in ti. Fabij, pazi nad sredino med obema."
"Potem si mahoma poiščem rdecni-meni Pepo. "Stavim kaj, da je zn ono majliino cipreso Indijancev, ki
je tam svoj viervam posta vil."
Dade svoji puški čvrsto podložilo, meri trenotek pa sproži. Glasna tulitev svedočila, da je pred« bro zadel.

"Potepenci so tako jlobri, da nas obvestijo, koliko imajo še jednajst kož za preluknjati," govori smejaje.
"Od kterih pa takoj ena dobi svojo odprtino," pristavi Fabij.
Tudi njegova puška zagrmi in druga tulitev se oglasi, v pričo, da je bil mož beseda.
Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prilete krogle pred lovce in za-nje, udarivši v kamen je branika in pločadi toda niti ena ni napravila najmanjšega kvara.
Še več, tac-ih pozdravov se odpošlje, a z enakim uspehom. Po noči napravljena ograja se je tako obnesla, da so bili lovci prav varni v svojem zatišju.
"Vidiš li na moji progi čop, ki gleda čez grme?" pripazujc Pepo." Obesili so ga na vejo a zdaj pričakujejo, da vanj strelimo."
"Veja je vtaknjenia v zemljo, ker na čopu ne opazujem niti najmanjšega gibanja. Naj le delajo! Ko bodo videli. da se ne damo slepariti, bodo ne-strpljivi, pa bodo vejo pomajali.. To se bo zgodilo tako, da bo eden legel na ze m/jo, da se bo k veji priril, da jo bo prijel z iztegnjeno roko. Ti vzameš svo jo točko na desni od njega in jaz na levi dva čevlja oddaljeno prav pri tleh in jaz stavim kaj. da p ležuha zadene-mo."
Preteče nekaj časa, a na to se prikaže, da je Kanadčan prav menil, je bilo dokazano. Čop je jel premikati se.
"Ogenj. Pepo!"
Iz cevi dveh p.ušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev.
"Napravi nov zarez, Pepo, da se ne vštejemo."
Nekdanji stražnik zareže.
" Še devet. Če pojde naprej po tem načinu, moremo v dveh urah dobiti 14 oglavkov.''
"Tako hitro ne bomo oproščeni, Pepo. Opazili bodo. da na ta način nam ne morejo do živega držali bodo vojni svet, da si izmislijo bol ji nastop."
Res je ostalo onkrej odslej mirno; skoro celo uro ni bilo slišati glasu, ne videti gibanja.
"Gotovo iščejo boljšega kraja, da bi jim bili bolj na roko, se reče: na strel, de Fabij.
"Umevno pa že vedo, zakaj tega niso storili. Ko bi bili za onimi skalami tam gori, p< ševno stoječimi, bili bi jim kakor na dlani."
"Pazite, jaz strelim," šepeče Fabij in ta hip poči puška.
Opazil je bil. kako se grm trese, a prav malo. Ni se slišalo tulitve, toda Lrrm se je silno zganil.
"Še osem," šteje Pepo delajoč zarez."
Fabij še ni bil gotov z nabijanjem puške, ko od onkraj zagrme vse puške. Strel sledi strelu in krogleni dež je u-zročal kamenit drobiž, ki je letel na vse strani.
"Oprezujte!" opominja Pepo. "Sedaj imamo načrt storjen, ki ga pa s tem < gnjem uvajajo in prikrivajo, in dam si vzeti oglavek, če ni oni, ki smo ga uirenili."
"Tu čakaj na presledek med strel-bami in potem pritisni karabinec," veleva Kanadčan. "Imej pa puško takoj pri rokah . . , Zdaj!"
On pa Dormiljon sprožita ob enem. Menenje < stoumnega lovca se je uresničilo. Indijancev čvetero, misleči, ka ko so varni po strel javi, skače s puška-mi v rokah proti onim poševnim skalam, za kterimi sta se bila skrivala tudi Baraha in Oročej, ko se je bližal KuČilo.
"Jaz prvega. Pepo drugega, ti Fabij tretjega," veleva Rdoles.
Troje ognjenih žarkov blisne izmed kamenov osrradbe; trije divjaki se zgrudijo in le četrti pribeži za skalo.
Ne jeden glas ni oznanjal razjarje-nosti ki je mi rala nastati pri divjakih videčih, kako se jim je prestregla njih vojna zvijača.
"Tri zarezej še pet." šteje Pepo, ki ie z vidno za do vol jnostjo delal globoke ureze.
"Od 15 s< vražnikov jih je padlo že pripoveduje smeje Kanadčan. " Manjša polovica nam bo dala pač več opravka. Pritisnita se prav dobro k o-gradbi. če ne kažeta preveč cilja tem nepridipravom tu gori."
Njegove, svarilo ni prišlo za hip prezgodaj. Pepo je bil legel na hrbet, pa vznak basal. Zdajci se zabliska gori pri skali in krogla prasne v tla prav med njegovimi nogami.
"Santa Laureta, sitnež mi hoče pod petke pribiti. Čakaj ti višnjogoree, ti nimaš dolgo cveteti in zoreti."
"Fabij, sezuj čevelj, pa ga s puško porini na vidik.. Divjak se ga bode takoj polakomnil in nri tem mi ra pokazati komolec in del glave."
Sozuto obuvalo je stfdo tako zapeljivi , dft ga je hotel Indijanec s strelom počastiti.
Blisne tu in tam. Strela počita kakor v enem. Čevelj ni bil oplazen. divjak pa se skopiea mrtev dolu po strmini. dasi je bil le zahip pokazal obraza od i čes do ušes.
"Tzborno, Rdoles!" hvali Pepo tovariša. " Za na prej nam bo puščal čevlje nmirii. Osem zarez, še štiri."
Onkraj je vladala zopet tihota. z no benim srlawm ne prekinjena. Vekako so sedeli oblegalci v vojnem svetu.
Po dolgih urah se opazi nekaj giban ia. Prav na kraju so razprostrli čez dva erma plašč iz bivolove kože.
"Kaj nameravajo?" izveduje Pepo.
"Ako imajo tri, ali štiri take plahte. notem jih celo z našimi puškami ne prederemo."
Pem vzame odstreljeno v jo, z nožem ji da podobnost puškine cevi.
"Rdoles. bodi tako dober, pa ustreli s tem klinom, da senor Mestizu eno pripečatim."
Pepo meri, Rdoles porine vejo, strel poči, in veja se zavrti v zraku, in krik je bil čuti vznamenje, da krogla ni zgrešila, kajti Pepo je istočasno vstrelil v onkrajni blisk.
"Nova zarez v deblo."
"Ali pa tudi ne, Pepoj" odvrača Rdoles. '1 Krik ni bil kakor od smrtno-zadetega, nego kakor besnilo od ranjenega. ''
Zopet preteče dolgo časa. Sonce je tonilo na zapadnem obzorju. Mrak je nastopal. Globoki molk, in tiha mirnost je vladala.
"Počakali bodo noči, da nas napadejo. ''
"To bodo pustili, mi smo trije proti šesterim." Naša utrdba je neuzetna Ako se poslužimo one votline, pridemo jim za hrbet.'
"Oni pa tudi nam, po istem potu."
"Verjetno je, da nekaj store, da nam beg onemogočijo, kar bi se dalo le v temi . . . ."
Fabij je govoril te besede, kažoč na pjanoto. Tam sta se premikala dva Indijanca, blizo Indijanomorčevega konja. kterima sta se pridružila še dva druga.
"Kakor bi se hoteli tam naseliti, da bi vam zaprli pot po ravnoti."
linije ) »rili od nič.
Na
Nad 30 let se je obnašal Dr- RICHTERJEV
SVETOVNI, VRENOYIJENI

SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZE1E, POKOSTNICO, PODAGP.O itd.
in razne renmatične neprilike.
SAflO t 35ct. in 5Oct. v vseh lekarnah «11 prt
P. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
NA PRODAJ
je gostilna z vso potrebno upravo blizu tovarne po nizki ceni zaradi od-potovanja iz Clevelanda, Ohio. Vec
pove:
JOHN BOHTE, 63 Sherman St.,. Cleveland^ Ohio (24-7—24-8)
Službo dobi takoj
—: DEKLE, :— ki zna izdelovati avstrijske viržinke.
Dobra plača in stalno delo v unijsfci delavnici. Več pove:
ANTON HORVAT, 407 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
(19-22—S)
Kje je IVAN MEZEK, doma iz Le skovce nad Škof jo Loko? Pred 2 leti je bil v Coloradi. Za njegov naslov bi rad zvedel: JOHN JELAV-ČEN, Irwin No. 2, Westmoreland Co., Pa.	(19-21—8)
HIŠA NA PRODAJ.
Na Loigen Hill je na prodaj hiša, ki ima prostora za dve rodbini s šest sobami.
Dela se v tem kraju dobro ter stalno. V bližini so štiri rudniki. Cena $1600.
Več pove lastnik:
LEONHARD VERDINEK, P. O. Box 366,	B ridge ville, Pa.
Kje je JOSIP FABJAN, doma iz Toplic na Kranjskem? Čul sem, da se nahaja sedaj v Bloctonu, Ala. Rojake prosi za njegov naslov: JOHN BOHTE, 36 Sherman St, Cleveland, Ohio.	(18-24—8)
Kdo ve, kje se nahajata brata FRAN in ALOJZIJ BARAGA, po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku na Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali Nas je bilo 9 mož in ie 2 drage o-sobe, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva ničvredneža sta vzela od dražbe $800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj zelo ogoljufani in prevarani ter brez denarja. Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo še plačati okoli $70.00 boarda za onima tatovoma. Skupaj imamo škode okoli $900.00, to je za nas o-gromna svota. Tukaj podaj emo c. rojakom sliko od prvega ali starejšega Fran j a. V imenu človekoljubja prosimo toraj vse rojake, da nam naznanijo brez odlašanja njih naslove, da jih izročimo v roke pravice, za kar plačamo $5.00 nagrade. ALOJZIJ BARTOL, P. O. Box 99, Cross Fork, Potter Co., Pa.
(14x — 1—9)
in tisoče ljudi boluie na obistiti (ledi-cah) in o tej bolezni prw nič nevedo,
Slabe ia bolne obisti so vzrok naj različnejših bolezni in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti, zato je potreba, da se posebno nanje pazi. Da ste na obistih bolni, spoznate najlažje na ta način: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v časi ali steklenici mirno stati in če se po preteku tega časa najde na dnrj usedek, podoben grisu, ali ako je vaši voda meglena in dimasta, je to znak vaše
ZASTONJ t
Sk. se naši občeznacl
"Jersey električni pasovi-
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo j one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur lednega za-stonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re» elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar po* tiljati, ker tc Je darilo.
Kedar* zgubljate vašo telesno moč, ali sto utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi " Jersey električnega pasa" ozdravljeni.	SP
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vti električni pas je toraj vse u£inil, kai sto
bolezni na obistih in vam so zdravila	obUubUi,in fcvApM me je isnova xopet »>-
... . „ , , .	Hladil. Fran Jen£>£, 30 Bryon Ave., Chicago, UL
neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, za vrto-
glavico, slabo prebvvo, nervoznost, vzburjenost, revmatizem, za vse kožne bolezni proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. Thompsona zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO; v dokaz mnoga priznanja: Dragi gospod Dr. J. E. Thompson:
Sprejmite od meue in moje žene srčen pozdrav in Vam damo s tem na znanje, da sva po Vaših zdravilih za ledice popolnoma ozdravila in se Vam prav lepo zahvaljujeva,
Josip Mance, Coal Basin, Colo.
Da se o dobroti zdravil za ledice prepričate, pišite na:
SIovensko-Hrvatsko zdravlšče
Dr. J. E. THOMPSON I
334 W. 29th St.	New York City,
in dobili bodete jedno bočico teh zdravil brezplačno, samo priložite vašemu pismu znamke (marke) za poštnino.
Jaz sem uporabljal vai električni pas u neke selc hudo in skoro neozdravljivo bolezsn ter sem narisi zopet popolnoma zdrav.
Ivan Oulič, 645 E. 152nd St_ N. Y. City.
govorimo, tudi držimo! Izrežite to temam dopošljii« vaše ime in naslov ter pcidenite craven znamko za odgovor — fc pas vam bode došeJ čisto zastonj.
PišiU"	^
Jersey Specialty Co^ 135 Cedar St	New York. M. t,
NA PRODAJ.
Ker nameravam odpotovati od tukaj, prodajam svojo
HIŠO Z DVEMA LOTOMA in z vsem drugim poslopjem. Hiša je nova s tremi sob?mi in v dobrem stanju.
Natančno se poizve pri lastniku: Lovrenc Kremžar,
J/	NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljatu Zajedno z naročilom naj gg na-roaiiki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
NA PRODAJ.
Radi odpotovanja je na prodaj LEPO UREJENI SALOON s precejšnjim prometom. Zelo ugodna prilika za kupce. Natančna pojasnila in ceno daje:
Charles Schroeder,
P. O. Box 1SS, Frontenae, Kansas. P. O. Box 6, Summit, Cook Co., BI (16-19—S)	•	(17-21—8)
Compagnie Generale Transatlantique,
iFranuiska parohrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA UO HAVRE, PARIZA. ŠVICE. INOMCS'A (N LJUBLJANI
POAriVt PaWMKI SO;
~fL& Lorraine • au, cm. * .ajca., "La Savce" 'LaTouraine * * 'L'Aquhtame'" 44 > " *La Bvetagne4*. _ -'L® Champagne-.
GcacogneT____
-. 12.000 »on
.12.000	"
. o. io.ooo	•
.„.10,000	»■
8,000	-4 8,000 ... 8,000
o,000 woe.,-ž:* .'i 25,000 i2,00č '6,000 S.000 3,00C >.00C
Slavna agencija; 32 BROADWAY. NEW YORK.
Nrafe ^wneio oa xedat naprej vedno ob čerrtkib od 10. ari copoinde* m it ^onfc Kivef, ->!> Monoo St., New >orv
*LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE ♦LA TOURAINE
31. avg. 1905 *LA LORRAINE 7. sept. 1905. La Bretagne 14. sept. 1905. *LA SAVOIE 21. sept. 1905. *LA TOURAINE 26. sept. 1905. *JjA LORRAINE	2. nov. 1905
Panika ■ irndo nniamal imajo po Ara vijaka. M. W, Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn|St., Chicago, 111.
5. oktobra 1905.
12. okt. 1905. 19. oktobra 1905 26. okt. 1905. o

| Ž« be
AUSTR0-AMER1GAH LINE
Regularni potni parnik!
odpluje 9. septembra "FRANCESCA" odpluje 16. septembra "GERTY"
odpluje 30. septembra vozljo^med'INew Yorkom, Trstom in Reko.
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Črta Trst New Orleans
Austro-Ameriška črta odpošlje parnik „Giulia" dne 29. septembra, parnik „Gerty" 30. oktobra iz Trsta naravnost v New Orleans. Izvanredno ugodna in ceha vožnja v južne in južno zapadne dele Zjed. držav-
Železniške cene iz New Orl-ansa so zelo nizke na vse strani.
Bell Phooe: South 143 .
Cuy. Phone Cent- 1619
THE STANDARD BREWING GO.
izdeluje najboljšo vrsto pivs.
137 Train St.
Cleveland, O.
MOLITVENE KNJIGE:
Cenik: knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 10» GREENWICH STREET, NEW YORK
Nezgoda na Palavann, 20c. Narodna biblioteka, posamezno, 20«, Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih pisanj
80 centov. Nemičina brez nčitelja, 49c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20e. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zriajski. 20«. Najdencek, 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, L do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hčei 20c. Narodne pripovedke, L in 1. d«L | vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. j Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c.
Opomba. Naročilom je pridejati do-nar. Knjige pošiljamo poštnin/ proste.
Podnk rojakom Slovencem, 30e. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p«.
sem, 50c. Podobice svete, razne male 3e. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. ^ri Vrbovčevem Grogi, 20c. J-od turškim jarmom, 20e. Princ Evgen, 20c.	>
Prešernove poezij«, broširane, 50«. Pravljice, 20c. Pted nevihto, novela, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavlina, 20c. Pravila iostojnosti, 20c. Ročni slo v-nemški slovar, broš., 40ft. Ročni sJ^? angležki besednjak, novi 30 2u:'i0\
Rntfamit //..i ieikfli, Sieriie^icz, 1-3V $3 .no
Ribičev sin, 10c.	.
Eadecki, 20c.
Resnicoljub, 20c.	... v,
Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorške, 3c.
„ narodna noša, 3c. ,, ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zveztov, 5a Robinzon, 50 c.	^
centov.
Spisovnik ljubavnih in ženitovan^sJdii? 1 pisem, 30e. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c.	'
Spretna kuharica, jroširana. 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in IL knjig*.
vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley v Afriki, 20«. Srečolovec, 20o.	»
•enilja, 15c. Spisje 15c.
Stoletna pratika, 60c. Spominski listi, 25e. Sv. Notburga, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. S prestola na morišče, 20c. Stesosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. Strelec, 20c.
Šaljivi Jaka, L in n. del, jedna knji
ga, 20c. štiri povesti. 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tinn Ling, 20c.
Voščdlna knjižica za vse priliko, 20e.
V	gorskem zakotju, 20c. Vence!; pripovesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30e.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20«.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonsk« vojne, 25 . Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c, Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, v»e
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60e. Zlata vas, 20c.
Zgodovinske povesti, (VrhovecJ, L, 3X
III., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Žirovnik, narodne pesmi z napevi, I.
in H., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti 20c.
Maid duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v šagrin-nsnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, šagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(mičen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, rn-
deča obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza, 60 centov.	■
Nebeške iskrice, platno, zlata obreza,
60 centov-Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagnn, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, pla^uo, zlata obreza, $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, $1.50.
Skrbi za dušo, fino vezane. zJata obreza, $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, angleiko-nemski slovar 50c. Aladin 8 čarobno svetilnico, slikano,
10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c Admiral TegeUuot Ave Marija. x>aron Trenk, *•
Belgrajski bis6»	kX-veav, U-
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo j.režen: vitez« pravljica, 10c. Benetska vedeževa v iOe U ur ska vojska, 30 o. Božični darovi, 20c Bleiweiss, Slovenska ^ ti ari ca, Cvetke, pesmice in p>-v«-st20«, Cesarica Elizabeta, . ;>j»ifcc;v Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pra\ > r. > Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska. 30<« Cesar Maksimilijan L, cesa mehikiu
ski, 20c. Cas je zlato, 30«.
L. e trto berilo za slovensk« tele, 50c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven-»ko-nemški besednjak
vezan, 90c. Druga nemška slovnici*, vezana, 50c. Darinka, 20«. Doma in na tujem, 20«. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski 15«. General Laudon, 30e. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, L in H. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račun ar, 40c. Hubad, pripovedke. T. i.i IL del, vsak
po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonfca, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11,
skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman.
(novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk. 30c. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40«. Lažnjivi kljukec, 20c. Lurške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., m. del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bled-, I5c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20c Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Poštenjakovii 20«. Miklova Zala, 30e. Mrtvi gostac, 20c. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janes, 40«.
NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3. ZA POL LETA $1.60 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — ' GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK CAS.