St 567. Po zaplembi druga izdaja. V Ljubljani, ponedeljek dne 25. septembra 1911. Leto II : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do* p«ldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, K 1-70. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. Telefon Številka 303. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev ; Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne Sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Občinske volitve na Kranjskem. Po novem volilnem redu se vrše letos po Kranjski občinske volitve; volilni red so si prikrojili klerikalci tako, kakor so mislili, da jim bo v prid in korist, a kakor se razvidi iz par rezultatov, ki javljajo izide v posameznih občinah, ponehuje po deželi klerikalna premoč in sugestija. Že zadnje državnozborske volitve so v posameznih okrajih dokazale, da je ono naše dobro ljudstvo odprlo oči in spoznalo, da duhovskim agitatorjem ni posebno veliko verovati, naravnost presenetljivi so bili n. pr. rezultati iz Demšarjevega volilnega okraja, kjer 80 se združili neodvisni kmetje ter šli v volilni boj za svojega kandidata. Neodvisna kmetska organizacija se je prikazala kot najnevarnejša nasprotnica klerikalizma. Ne da se utajiti, da je slovensko ljudstvo jako inteligentno, žal, da se doslej v slovenski politiki ni oziralo na to vrlino slovenskega ljudstva, z nekako resignacijo je prešel naš na-rod v klerikalni Jarem, klerikalna gospodarska organizacija, dasi na vseh koncih in krajih zavožena, je kmečkemu prebivalstvu vendar kolikor toliko pomagala, duhovščina je znala na temelju svojega vednega stika s prebivalstvom pridobiti isto na svojo stran, ko se je klerikalcem to posrečilo, šli so najprej in vodili skrajno borbo proti onim, ki se niso pustili preslepiti od klerikalnega navideznega dela za ljudstvo. Ta borba ni bila brezuspešna, ker oni elementi med kmečkim prebivalstvom, ki so se borili proti klerikalizmu, niso našli močnega in zanesljivega zaledja v onih faktorjih, ki bi morali podpirati ta boj proti klerikalizmu z vsemi mogočimi sredstvi. Vzemimo samo kranjsko učiteljstvo, ki je bilo steber in izhodišče vsega naprednega gibanja na Kranjskem, koliko njih je moralo resignirati na svoje službe, koliko jih je s svojim političnim, gospodarskim in izobraževalnim delom na deželi zaigralo svojo boljšo eksistenco. In tako postopanje merodejnih faktorjev se je kruto maščevalo. Postojanka za postojanko je padala, spomnimo se samo Notranjske, na vseh volilnih shodih se je povdar-jalo: naš kršni, napredni Kras ... a v teku nekoliko let je postala Notranjska klerikalna kakor Gorenjska in Dolenjska. Narodna napredna stranka je uvidela, da je doživela na deželi popolen poraz, zapustila je svoje pozicije in se umaknila v meste in trge, kjer Je kot meščanska stranka menila, da ima nepremagljivo večino. A današnji čas zahteva neprestanega dela in boja, klerikalci so to razumeli, a napredni faktorji v mestih in trgih so se zanašali na svoj vpliv, na svoje tradicije. Zato pa je prišlo danes tako ialeč, da morajo napredni faktorji po *nestih in trgih voditi še skrajni boj, da si ohranijo svoje nekdanje nepremagljive postojanke. Ravno letošnje občinske volitve bodo našemu meščanstvu prinesle kazen za dolgoletno brezdelje, kajti že danes lahko trdimo, da doživimo marsikje bridko razočaranje 1 Kakor je to žalostna perspektiva za bodočnost naših mest in trgov in žalostno izpričevalo za politično zrelost našega meščanstva in njega pojmovanje sedanjih razmer, vendar ne obuoati in udati se v resignacijo poraženih. Novo delo, nove zmage I Popolnoma drugačne so pa razmere na deželi; prebivalstvo, ki je občutilo neizprosno pezo klerikalizma, ki je čutilo na svojem telesu izkoriščanje in koristolovstvo klerikalnih agitatorjev, je začelo akcijo na svoje roke; in nekateri rezultati minulih občinskih volitev po deželi dokazujejo, da ta akcija slovenskega prebivalstva ni brez uspeha. Nepričakovane zmage v raznih občinah, zmage neodvisnega kmetskega prebivalstva so porok, da ljudstvo odpira oči, da hoče samo obračunati s svojimi dosedanjimi izkoriščevalci. Neodvisna kmečka organizacija, ki izhaja iz naroda samega za koristi naroda, bo brezdvomno slavila svoje zmage nad klerikalizmom, ker oni, ki so najbolj občutili njega škodljivost, bodo v boju proti njemu tem odločnejši in neizprosnejši. Danes seveda manjka v mnogih krajih še delavcev, ker si jih merodajni faktorji niso znali vzgojiti, manjka ljudi, ki bi svoje misli prenesli v najširšo maso prebivalstva, ter jo tako pripravljali na zadnji in odločilni boj, ki bo končal na deželi s popolnim porazom klerikalizma. In prav nič se ne bodemo čudili, ako pride čas, ko bo slovenski kmet neodvisen sam odločeval v vprašanjih, ki se tičejo napredka kmetskega stanu, ko bo obračunal s svojim največjim sovražnikom, a ko bo slovensko meščanstvo v kazen za svoje brezdelje tlačanilo klerikalizmu! Njegova stvar bo potem, da se tudi ono organizira, da pusti pasti zastarele predsodke ter da pošlje v boj moči, ki so željne dela in boja. To je perspektiva naše politične bodočnosti in priznati moramo, da ni moglo drugače priti; vendar pa bo politični boj, ki se bo razvil v prihodnosti v naši deželi, popolnoma različen od dosedanjega. Volja ljudstva, ki bo prišla v neodvisnih organizacijah do pravega izraza ljudske moči, bo obračunala s klerikalizmom in naše meščanstvo bo moralo slediti zgledu kmetov! Neodvisen, napreden kmet bo stopil v ospredje našega političnega boja, in njegova zmaga je na vsi črti popolnoma zagotovljena. Da bo pa ta boj uspešen, treba je tudi medsebojne zveze posameznih neodvisnih kmetov in organizacij, treba je najožjih stikov med posameznimi okraji, ker kmetski interesi so povsod enaki, boj za obstanek je povsod enako hud in močna neodvisna kmetska organizacija bo znala prekoračiti vse zapreke, da pride do zaželjenih uspehov. Klerikalci se boje te bodočnosti, kar dokazuje njih razburjenje, ko se govori in poroča o zmagah neodvisnega kmeta^da so pa klerikalci spoznali nevarnost teh neodvisnih organizacij, je dokaz, da' so v zadnjem času strnili ves politični boj v dosego zmage v mestih in trgih. Vidijo namreč dobro, da je gibanje na deželi, ki prihaja iz naroda samega, zanje uso-depolno, zato se pripravljajo na naskoke v mestih in trgih, kjer računajo na uspeh radi naše politične lenobe. A kakor bo obračunal slovenski kmet s klerikalizmom, storil bo to tudi slovenski meščan, takrat se šele začne nova doba na Slovenskem! In letošnje občinske volitve so prva zarja na obzorju slovenske politike, prvi znaki propadajočega klerikalizma. Slovensko vseučilišče. (Govor drž. poslanca g. dr. VI. Ravniharja na vseučiliškem shodu v soboto v „Mestnem domu". Slavni zbor! Govoril vam bo za menoj mož s katedra, upam da bodoči profesor slovenskega vseučilišča. Z vso temeljitostjo vam bo dokazal stvarno potrebo lastnega vseučilišča za Slovence. Pred nami stoji sedaj politik. Ne bi smel kot tak govoriti na zborovanju, ki mu je predmet: zahteva po lastnem vseučilišču, kjer se podajaj slovenskemu narodu naj-višja izobrazba na narodni podlagi. Profaniral bi to zahtevo. Toda politiko so iz zadeve napravili naši narodni nasprotnikii, ki prav s političnimi argumenti — saj stvarnih nimajo — nasprotujejo vresničenju te srčne zadeve slovenskega naroda. Vlada pa žal akceptira te argumente, napravlja jih za svoje, deloma iz bojazni pred nemškim terorizmom, deloma pa, ker prihajajo na pol pota nasproti njenim lastnim željam. In prav, da izpodbijemo tudi te politične razloge, je treba, da se od časa do časa tudi z naše strani oglasi politik. Ali je morda stvaren prigovor proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ako je še leta 1901. ob vseučiliščni debati v drž. zboru poslanec dr. Pommer, po poklicu nemški profesor, poudarjal, da je slovenščina nesposobna, da se v nji predava znanost? Že jjoslanec Ploj je takrat tega nemškega^gospoda prav dobro zavrnil z Goethejevimi besedami: Kdor tujega jezika ne pozna, ta tudi svojega jezika ne pozna. Temu dodajam: Kdor tujega jezika ne spoštuje, zaničuje svojo lastno materinščino. Toda ne glede na to bi zaklical: oni časi so že davno minu’i, ko je grof Auersperg, po poklicu nemški pesnik, smel izustiti besede, ki so za nemške šoviniste postale krilate besede: da spravi vse slovensko slovstvo v malo culico. Velika drznost je, še danes prihajati s tem razlogom, drznost tem večja, ker ga uveljavljajo ljtidje, ki ne poznajo niti našega jezika niti naše literature. Jezik, ki nam ga je ustvaril Anastazija Grtina veliki učitelj France Prešeren, jezik, ki so nam ga iz njegovega bogatega samoniklega zaklada izolikali Levstik, Stritar, Jurčič, Levec, jezik, ki v tej milini doni s srebrnih strun Gregorčičevih, Aškerče-vih, Aleksandrovih, Ketteje* vih, Župančičevih, jezik, ki nam ga v vsej njegovi gibčnosti in lepoti kaže Cankar, da bil nesposoben za znanstveno predavanje!? Pevci ga hvalijo* da je poleg italijanščine naj-blagoglasnejši. Ta jezik je kodifickal Pleteršnikov slovar, monumentalno delo, za katero bi nas smel zavidati marsikateri po številu močnejši narod nego smo mi Slovenci, delo, ki nam je živ dokaz za vse bogastvo slovenščine. V njej se vrši poduk v ljudskih in našh in srednjih šolah, vhod si je priborila v sodno dvorano ter v domače naše parlamente, z odra nam doni v najčistejši obliki, v njej pišemo knjige, tudi znanstvene in časopise. Imamo popolno pravno in sodno-zdravniško terminologijo, pripravlja se tehnični slovar. Vsi zakoni so prevedeni v najlepšo slovenščino. Kdo je, ki bi v polnem poznanju tega jezika danes mogel še govoriti o njega inferiornosti. Nasprotno rečemo, visoka razvojna sposobnost slovenščine je dokazana s tem, da se je le-ta razvila do današnje lepote v razmeroma kratki 601etni dobi, v kar so drugi jeziki — tudi nemščina — rabili stoletja. Ako sem se ob tem argumentu, ki ga navajajo nasprotniki naši, mudil dalje časa, storil sem to zategadelj, da dokažem na tem primeru, da so njihovi argumenti le na videz stvarni, v resnici so pa to argumenti političnega značaja. Taki so vsi po vrsti in najmanje je šteti tudi razlog, češ, da nimamo niti znanstvene literature niti svojih profesorjev. Ta argument je še vrh tega poln rabuli-stike, saj Nemci sami so dobili svojo znanstveno literaturo stoprav z univerzami, tudi oni niso imeli profesorjev, preden še niso imeli univerze. Ne bi verjel, ali resnica je, da prav s tem razlogom je pobijal naučni minister drž. poslanca Šukljeta izvajanja glede slov. vseučilišča 1. 1891. v proračunskem odseku, kakor je bil to enako storil dvajset let prej v držav-nein zboru poznejši pravosodni minister dr. Glaser. Pa že takrat je poslanec Costa dobro poudaiil, da je to goli circulus vitiosus. Take raz loge pobijati na resni razpravi, bi se reklo, tepsti se z mlini na veter. Ob vsaki priliki tudi, ne samo kadar se gre za slovensko vseučilišče trkajo Nemci na cvenkajoči svoj žep ter nam bahato predočujejo svojo davčno moč. Ne glede na to, da je absolutna nezmožnost, to davčno mo£ izračunati do vinarja kakor to .oni store, da je torej tak račun velik hum-bug, pa je povdarjati, da j^ pri tem računu ločiti direktne davke od indirektnih. Dočim znašajo neposredni davki okroglo 350 milijonov, znašajo indirektni, ki se torej precei enakomerno visoko razdele po glavah, okroglo eno milijardo in 89 milijonov kron. Da torej 14 milijonov Slovanov plačuje več davkov, nego 8 milijonov Nemcev, to ni težko preračunati, kakor tudi to ne, da prvi odrajtujejo več krvnega davka nego drugi. Ali tudi pri neposrednih davkih bi se dala prav uspešno utemeljiti trditev, da končno le navadna delavna fizična sila stvarja kapital in ta sila je po vseh računih v Avstriji po veliki večini — slovanskega rodu. Toda prav s celokupnega državnega stališča je čisto odločno protestirati proti nazoru, da je vsakemu narodu v zadostitev njegovih gospodarskih in posvetnih potrebščin s strani države dajati l e toliko sredstev na razpolago, kolikor ta narod prispeva k .celokupnim dohodkom. Čemu pa potem država? Saj državna ideja pravzaprav ni drugega nego zadružna ideja, ki postavlja načelo solidarnosti, vsi za enega, eden za vse, skupnost podpiraj šibkejšega, kjer leta potrebuje podkrepitve in podpore. Ugovori naših narodnih nasprotnikov so torej piškavi in ničevi. To dokazati nam ni mogoče samo iz šibkosti teh ugovorov samih, ampak z dokazili, ki so nam jih dali nasprotniki ideje slov. vseučilišča sami na razpolago. Tako je nemški minister grof Stadion na dr. Ulepičevo interpelacijo v drž. zboru že 1. 1849 izrazil prepričanje o koristi, o potrebi visoke šole za jugoslo-vja n s k e pokrajine. Za prikladno mesto, kjer naj se ustanovi univerza, je smatral Ljubljano. Petdeset let pozneje je izjavo skoro enakega smisla podal naučni minister, Nemec Hartl. Ali naj še povdarjam, da smo imeli 1. 1 849. v Ljubljani vseučiliška predavanja v slovenskem jeziku, da se je v tem jeziku predavalo do 1. 1870 in stavila v proračun vsota 3600 fl. za slovenska predavanja v Gradcu? Položaj, kakršen je dejanski obstajal, je potemtakem jasen dokaz, da nam je vlada sama ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi pripo-znala upravičenost po zahtevi slov. vseučilišča. A bili so tudi Nemci-stran-k a r j i, ki jih lahko navajam v dokaz. Bili so to baron Schwegel, dr. Schaffer, grof Barbo in tovariši, ki jim nihče 1M1CHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. Taki vzkliki so leteli semtertja. — Hvala vam, gospodje, je dejal Roland in se naklonil. Skupina se je oddaljila. Toda najmlajši se je med hrupnim grohotom naenkrat obrnil nazaj in vprašal: — Bili ste nemara tudi vi, gospod tujec, zaljubljeni v božansko Imperijo? — Mogoče! je dejal Roland s tako mirnim in ledenim glasom, da je mahoma prenehal ves smeh in krik mladih veseljakov. Vsa družba je pospešila korak ter izginila molče, dočim je Roland počasnih korakov nadaljeval svojo pot po temi. Blizu mosta Štirih Glav je žarka luč nenadoma razsvetlila ulico. In v krogu te luči so se z zmedenim šumom pokazale Rolandovim očem kočije, nosilnice, lakaji, berači, z eno besedo, vsa tista množica, ki se pojavlja o prilikah veselic, služinčad, konji in siromaki. Zagledal je pročelje palače, ki je igralo v nebrojnih lučih. Stara navada kurtizane je bila razvijati v razsvetljavi neču-veno razkošje. In ta palača je bila palača kurtizane Imperije, ki je s svojim prihodom v Rim prehitela Bemba za štiri dni. Njena vrnitev je bila velikanska senzacija v svetu orgije, razuzdanosti in posvetnega razkošja, Roland se je splazil skozi gnečo ljudi. Deset minut nato je bil v notranjosti palače. Kaj je počel tam? Kakšnemu načrtu je pripravljal pot? Ali se je izgubil v gneči velikašev? Ali je videl Imperijo, žarečo bolj, nego kdaj poprej? ... Uro kasneje je zapustil palačo, ne da bi ga bil kdo zapazil v čimdalje večjem vrvežu ljudi, ter se z vso naglico vrnil proti krčmi, v kateri ga je čakal Skalabrino. V tem trenotku je bila ura nekoliko preko poldvanajste. Roland je našel Skalabrina na ulici, pred krčmo, ki je bila že zdavnaj zaprta. — Kje je kočija? je vprašal. Skalabrino mu je pokazal s prstom na nekaj temnega, kar je stalo par korakov dalje. Roland je pristopil, ogledal si konje ter se prepričal, da se da voz z vseh strani trdno zapreti. — Dobro! Izvrstno! je zagodrnjal. — Da, je zagodrnjal Skalabrino takisto. Pazil sem na vse. — Vozil boš ti, je povzel Roland. — Da. Po kateri cesti. — Po isti, kakor vsa prišla. Zdaj pojdi z mano. Skalabrino je prijel enega izmed konj za uzdo, in kočija se je premaknila. Moža sta stopala peš. Roland je krenil proti mostu Štirih Glav. Vso pot nista govorila ničesAr. Dvajset korakov pred Imperijino palačo je Roland zavil na levo v stransko uličico, in nato še enkrat na levo. Naposled je obstal. Bila sta tik za palačo. Ulica je bila temna, polna črne teme, ki jo je luč zvezd na brezmesečnem nebu jedva razsvetljevala z negotovimi, bežečimi Ž3 rki. V notranjosti palače se je slišal nerazločni šum veselice. Roland je obstal pred stranskimi vrati. V zatišju teh vrat je čakal neki moški. — Ali ste še pripravljeni? — Za isto svoto, da, žlahtni gospod, se je odrezal možak. — Dobiš torej tisoč cekinov. — V Benetkah, da, gospod. — Dobro. Pokaži nama pot, nato pa se vrni semkaj ter pazi na konja in na kočijo. — Pojdimo, je dejal možak. Bil je eden izmed slug v Imperijini palači. Napotil se je navzgor po strmih stopnicah; Roland in Skalabrino sta mu sledila. Nato je hodil po dolgih hodnikih, šel po tesnih stopnicah zopet navzdol in stopil naposled v tesno sobico, kjer je gorela sveča in razsvetljevala z medlo lučjo. Ta sobica je imela troje vrat. . Kmetska posoiilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4Va °/0 brez odbitka rentnega davka. »si pa je — Tu, je dejal sluga, je gospejina soba; tukaj salon. Pokazal je po vrsti na leva in na desna vrata. Tretja s« bila tistj>, skozi katera so prišli. — Ali boste vedeli, kod nazaj? je vprašal možak. — Bodi brez skrbi. Samo idi pazit na kočijo. Sluga je odšel. Roland je upihnil svečo. Ostala sta v globoki temi. Na njuni levi je bilo vse tiho. Nasprotno pa sta slišala na desni godbo, glasne razgovor« in šumen smeh. Toda polagoma so pojenjali vsi ti glasovi. Roland je razločil glas Imperije, ki je odgovarjal poslavljajočim se gostom. Nato je ostalo vse tiho. Skalabrino je prijel Rolanda za roko. Tudi Roland je stisnil njegovo. To je pomenilo: — Ali je prišel trenotek? . . . — Počakaj! ... Naenkrat pa je Skalabrino razločil dvoje glasov. Moškega in ženskega. Spoznal jih je takoj; mrzel znoj mu je orosil čelo. Ta dva glasova sta bila glas Bemba in glas Imperije. Imperije, ki jo je pahnil v kanal! — Oh! je zamrmral. Ali so sanje, ali je resnica? — No, je dejal Roland z glasom, tihim kakor dih, kaj ti je pravzaprav? . . . — Ta glas, gospodar! ... , — To je glas Imperije. Mislil si, da si jo utopil . . . Zmotil si se pač; kaj hočeš! . . . — Oh! . . . Saj se mi sanja ... —- Imperija je; daj si dopovedati. Imperija, ki je izročila svojo . . . in tvojo . . . hčer kardinalu ... ali ti mar ni povšeči, da je tu? . . . . Roland je naglo pritisnil roko na orjakove ustnice, da ustavi vzkrik, ki se je hotel dvigniti nanje — vzkrik groze in gneva. / (Dalje.) ne more odrekati, da so vsaj po duhu — veliki Germani — ki so v deželnem zboru Kranjskem prav živahno pledirali za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Kako to, da torej nimamo še svojega vseučilišča? Ker od nemških vlad vladana država ne izpolnjuje in noče izpolnjevati kulturne svoje naloge napram narodu slovenskemu. Vladi izpolnjevati njene dolžnosti zabranjuje nemški veto, ki padajo pred njim na kolena avstrijski ministri. Nemci v svoji megaloniji žive še vedno v fiksni ideji, da Avstrija je in mora biti nemška država. Zagotavljam jih, da prav gotovo pride dan, ko bodo korenito ozdravljen te duševne svoje bolezni. Dotlej bo še mnogo boja in mnogo vlad se bo še spodtaknilo ob pragu, ki je čezenj samo en korak do narodne strpnosti, pravičnosti in absolutne ravnopravnosti. Mir nastane v Avstriji stoprav tedaj, kadar pride državnik, ki bo imel poguma dovolj, da z vso odločnostjo napravi korak črez ta prag. Dotlej bo trajal ta boj, ki na naši strani ni drugega nego boj za pravico in ravnopravnost. Pa se čudijo, da Avstrija niti na gospodarskem niti na kulturnem polju ne uspeva tako kakor sosednje države! Naravnost frivolen pa je očitek, da Slovenci kulturno nismo še razviti. Kdo pa je temu kriv. če ne oni, ki nam odrekajo pravico do samostojnega kulturnega razvoja in ki nam ne privoščijo niti najprvotnejših pripomočkov za kulturni razvoj. Potem pa še rogati se nam, češ nismo kulturni — ali je to kulturno? Prav prijazno se zahvaljujemo na taki kulturi, ki nam jo ponujajo tu na jugu naše države in ki poganja najlepše svoje cvetke v Celovcu, Celju, Ptuju, Mariboru in Gradcu. Slovenci smo v tem pogledu nekoliko razvajeni, saj smo v svoji prošlosti bili srebali ob virih vse drugačne kulture, bila je italijanska, bila je francoska, ki nam je pred 100 leti brez prošnje naklonila to, kar nam danes po sto letihne-usmiljeno odrekajo avstrijske vlade — vseučilišče ali kakor se je pred 100 leti imenovalo — č c o 1 e centrale. Avstrijska vlada je po svojem birokratizmu prevzela nalogo ponemčevanja v slovenskih deželah; kar smo dosegli, smo dosegli le samo z največjimi žrtvami in proti volji nemškomislečih vlad. Da je temu res tako, nam ni treba segati v preteklost, naj nam zadostuje najnovejši škandal — sit venia verbo — državne obrtne šole v Ljubljani. Zadevo, ki smo jo imeli takorekoč že v žepu, za katero je ljubljanska mestna občina doprinesla velikanskih gmotnih žrtev in za katero je celo vlada sama v letošnji proračun stavila potrebne vsote — to zadevo nam je tik pred otvoritvijo tikoma pred pričetkom šolskega leta vedel preprečiti v finančnem ministrstvu sedeči nemški birokrat. Treba bo največjega napora, da spravimo zadevo zopet v pravi tir. Iz tega slučaja pa lahko spoznate fospoda moja, da moramo zlasti mi lovenci vse svoje kulturne potrebščine zahtevati in izvojevati v trdem političnem boju. V tem boju bomo izvojevali tudi slovensko vseučilišče in prav tudi zategadelj se čutim legitimiranega, da danes govorim pred vami kot politik. Že nekaj časa sem je vse tiho o tej naši »stari pravdi" kakor da bi ugasnilo zanimanje zanjo. Pač, čuli smo nekaj jeznih udarcev in vzklikov, ko so nam v deželnem dvorcu konfiscirali vseučiliški sklad. Od izvestne strani se je takrat reklo, kaj bomo mi zbirali denar za take stvari, ki nam jih mora država sama dati. To bi bilo vse prav lepo, če bi se vlada zavedala te svoje dolžnosti, toda ravno slučaj obrtne Šole nam kaže, da nam vlada ni voljna dati niti tedaj, kadar sami doprine-semo tudi največje žrtve. Prav tako bi bilo, če bi čakali kedaj nam vlada zgradi vseučiliško poslopje, bilo bi to o svetem nikpli in bogve, ako prav tega ne želijo oni, ki v demagoški pozi vpijejo skozi okno, država nam mora zidati poslopje. Toda slovenska javnost pozna činitelja, ki ni nikdar miroval, ampak držal zadevo slov. vseučilišča v stalnem gibanju. To je bilo in je še danes slovensko dijaštvo, mladina slovenska; ona, kina lastnem telesu, časih v prav neprenešenem pomenu besede, občuti potrebo po lastnem domačem ognjišču znanosti. Bodi ji izrečena iskrena zahvala tudi s tega mesta 1 Naj še nadalje budi in drami, zakaj klic po slovenski univerzi mora biti v drž. zboru kakor tudi v deželnih zborih in drugih korporacijah naš: ceterum censeo! Dodetno včerajšnjemu poročilu o shodu v »Mestnem domu" še sledeče: Shod ni bil tako mnogoštevilno obiskom, kakor bi bilo pričakovati. Dež ne more biti vzrok temu, tudi gledališče ne, kajti tudi tam je vladala praznota. Pogrešali smo inteligence, in ko bi ne bilo dijaštvo prišlo v tako lepem številu, bi se skoro ne bilo izplačalo shod otvoriti. Na shodu smo opazili gg.: ravnatelja Hribarja, posl. dr. Reisnerja in dr. Trillerja, prof. dr. Ilešiča, gospo dr. Tavčarjevo, zastopnike raznih prosvetnih političnih in dijaških društev. Na shodu so se soglasno sprejele sledeče resolucije: Slovenci, zbrani dne 23. septembra 1911 na shodu v »Mestnem domu" v Ljubljani: I. Zahtevamo, da se obenem z italijanskim vseučiliškim vprašanjem reši tudi slovensko in da se postavi v proračun za to potrebna postavka. II. Poživljamo slovensko javnost, oziroma poklicane faktorje, da se z vso energijo oprimejo akcije za slovensko univerzo in da se nemudoma osnuje vseučiliško društvo. Vseučiliški odsek v Ljubljani poživljamo, da pripravi ustanovitev tega društva. III. Izrekamo bratom Čehom in njih univerzi zahvalo za njihovo dosedanjo naklonjenost nasproti našim kulturnim stremljenjem. IV. Smatramo za smotreno in potrebno, da se vse slovenske akademske sile in vse slovensko dijaštvo koncentrira na češki univerzi v Pragi. V. Poživljamo slovensko javnost, da posebno izdatno podpira slovensko podporno društvo v Pragi, ker s tem omogočuje potrebno koncentracijo slovenskega dijaštva na češki univerzi v Pragi. VI. Shod izjavlja: slovenska napredna javnost ne goji nikakih apatij do poljskega naroda ali njegovih univerz, ampak kot zastopnica prave slovanske misli med Slovenci si želi najožjih kulturnih stikov s poljskim narodom; vendar pa volimo češko univerzo v Pragi v svrho priprav za slovensko vseučilišče zato, ker je v sedanjih razmerah razvidno, da potom te univerze pridemo prej in lažje do lastnega vseučilišča. VII. Pridružujemo se zahtevi bratov Hrvatov po reciprociteti zagrebškega vseučilišča. Teroristi v Spod. Šiški — tepeni. Včeraj so se vršile v Spod. Šiški občinske volitve. Nasproti sta si stali dve stranki: narodna napredna in socijalno-demokratična, ker klerikalci kakor tudi Nemči sploh ne pridejo v poštev in so postavili svoje kandidate — klerikalci v prvem, Nemci pa v tretjem razredu — samo zato, da bi markirali .samostojni" nastop, v resnici so se pa socijalni demokrati, klerikalci in Nemci prav prijateljsko med seboj podpirali, kar se je videlo tudi pri komisiji sami, kjer so socijalno demokratični in klerikalni člani komisije dosledno enako glasovali pri vsakem spornem vprašanju. Sicer se bo pa o tem in še mnogih pojavih še pisalo in govorilo, za danes pa konstatiramo veselo dejstvo, da je bil Anton Kristan, ki je hotel postati v Sp. Šiški nekak mali diktatorček in je še vnaprej žugal svojim nasprotnikom z najhujšim terorizmom, grozovito poražen, ker naprednjaki so sijajno zmagali v i. in II. razredu — imajo torej že sedaj dvetretjinsko večino v novem obč. odboru — rezultat v III. razredu pa še ni znan in morda je izid volitev tudi v tem razredu za naprednjake zelo ugoden — v najboljšem slučaju zmagajo s klerikalci in Nemci združeni socijalni demokrati samo s par glasovi večine. Pod.obnejše se za danes ne moremo pečati z izidom volitev v Spod. Šiški, ker hočemo imeti pred sabo popoln in definitiven rezultat, ali veselje navdaja že danes nas in veseli bodo vsi napredni Slovenci, da so končale volitve v Sp Šiški z zmago narodne in napredne misli. Veselje in navdušenje nad to zmago je bilo sinoči v Sp. Šiški velikansko in Anton Kristan je mogel videti, da je preveč podcenjeval narodno zavednost spodnješišenskih vo-lilcev. Še nekaj. Pred nekaj dnevi je rekel Anton Kristan na shodu pri Anžoku, da je »Jutro" cunja. No, ta »cunja" mu je včeraj — zamašila usta, ker zmagi narodne in napredne misli v Spod. Šiški je pripomoglo v veliki meri tudi »Jutro", ki je bilo in bo vedno demokratično, ali tudi narodno in bo tudi v bodoče posvečalo veliko pozornost nemškutarstvu v Sp. Šiški, ki se skriva pod plaščem internacionale. Iz slovenskih krajev. Iz Ježice. Jaz nič več, jaz nič več župan! tako govorice dela vedno pred občinskimi volitvami naš Rogo-vilčev Tone. Letos je še celo toliko poguma imel, da je za celi dan župansko čast odložil ter ponujal 1000 K, ako bi ga nič več za župana ne izvolili, potem zopet 100 K. Seveda ni nobeden tako več slep, da bi take obljube za resne imel — ampak vsak zaveden človek ve, da bi toliko on dal če bi še bil. Saj smo vendar že dosti opisali Toneta kot župana, kako se je vedel pred volitvami itd. ter mu dokazali, kdo je največ kriv vsega razdora glede občinskih volitev. Vemo tudi, da ako bi dopisi glede Vilfana ne odgovarjali resnici, bi si on drugje poiskal resnice, kakor je to že letos pri Ahlinu storil — a vtakniti je moral vse, čeravno nerad v žep — kajti resnica, dragi Tonče, oči kolje. Več priobčimo glede občinskih volitev prihodnjič. Čitatelji »Jutra" zasledujejo Vilfanovo politiko — posebno so si Ljubljančanje navskriž — nekateri ga imajo za naprednjaka, drugi pa zopet za klerikalca. Pokažite se no oče župan ali ste krop ali voda, pri naprednjakih ali pri klerikalcih, vsaj se vam ni treba bati, da bi ubožali vsled bojkota, in naslednikov, da bi jih pozneje kdo črtil tudi nimate. Torej s politiko na dan! Tudi Vamše nekaj zapišemo v Vašo zlato knjigo. Kakor znano bila je izmed ljubljanske okolice občin Ježica vsled suše najbolj prizadeta. Druge občine imele so že komisijske oglede — a na Ježici bode mogoče še le po dežju. Občni zbor »Prosvete*, se je vršil v petek zvečer v hotelu »Ilirija" ob prav povoljni udeležbi s strani članov in starejšin. Otvori ga s pozdravom vseh navzočih podpredsednik g. Pekle, ki omenja, da je bilo delovanje društva prav živahno. Otvo-rile so se štiri nove knjižnice: v Št. Pavlu pri Preboldu, v Beli cerkvi, v Notranjih goricah in na Viču. Posebne važnosti je zadnja knjižnica. Mnogo že obstoječih knjižnic se je pa izpopolnilo. »Prosveta" (centrala) šteje danes 49 ljudskih knjižnic in pa svojo društveno knjižnico, ki ima zdaj okoli 600 knjig. »Prosveta" se je obrnila med drugim na »Družbo sv. Cirila in Metoda" z nasvetom, naj bi se iz taktičnih razlogov »Družbena" glavna skupščina delila na dva dela: na javni in zaupni del. Žal, da »Družba" tega nasveta letos ni mogla več vpoštevati. »Prosveta" je letos tudi prav ugodno poslovala kot informacijsko središče slovenskemu dijaštvu. S prošnjo do slovenske javnosti, naj bi bila »Prosveti" naklonjena tudi v naprej, zaključuje podpredsednik svoje poročilo. — Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bilo dopisov odposlanih 285, prejetih pa 127. Odborovih sej je bilo 9. — Blagajniško poročilo izkazuje dohodkov K 1337 61, stroškov pa K 90L81. Zahvala za podpore gre v prvi vrsti ljubljanski mestni občini (200 K), »Narodni tiskarni" (120 K), g. minist. svetniku Šublju (100 K) in drugim. — Društvenih podružnic je bilo 5. Novomeška podružnica vzdržuje 7 knjižnic, preteklo leto je osnovala eno (v Semiču). Mariborska podružnica ima 11 knjižnic, ustanovila je ostale pa izpopolnila. Slovenjebistriška podružnica je svoje tri knjižnice izpopolnila, Jako marljivo je delovala idrijska podružnica; osnovala je 3 nove ljudske knjižnice in položila temelj dijaški knjižnici. Celjska podružnica ima 10 knjižnic, ki jih je izpopolnjevala; prirejala je pridno tudi predavanja. — V imenu pregledništva podaja poročilo g. Zupančič, ki želi več agitatoričnega dela in reklame; predlaga celemu odboru, posebno še blagajniku absolutorij, ki se soglasno sprejme. — Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: Zorman (predsednik), Pekle, Šlajmer, Štor, Železnikar (odborniki), Lapajne, Milavec (namestnika), Brilej, Vizjak (preglednika). Novoizvoljeni predsednik je občnemu zboru podal program dela za bodoče leto. Pred vsem bo izkušal uresničiti misel obrambnega muzeja. Posamezne karte, mape in statistične tabele so že izdelane, treba je le kakih 300 K denarja, da bi se dale tiskati. Predsednik upa, da se mu posreči kje dobiti teh 300 K. (Pomislite, zaradi borih 300 K se ne more uresničiti tako važna misel, kakor je o-brambni muzej! Ali ni to živa slika našik kulturnih razmer!) Druga skrb bo »Dijaška knjižnica". Naše šolske knjižnice so zaostale za časom. Poleg tega se ponujajo osmošolcem knjige, ki bi jih moral poznati že četrtošolec. Vsled tega se je osnovala dijaška knjižnica, ki nudi mnogo najlepših modernih del. Knjižnico je treba še izpopolniti. Tretje vprašanje je ureditev ljudskih potujočih knjižnic. Knjižnice se pogosto ustanove v krajih, kjer ni stal- nih dobrih knjižničarjev in tako se razgube ali propadejo. »Prosveta" naj stopi v dogovor s Sokolskimi društvi, ki naj bi prevzela knjižnice v svojo oskrbo. »Prosveta" bo izkušala vplivati na primerne reforme C. M. skupščine. Uredila bo po možnosti svoje razmerje do »Vesne". Po tem so prišli na vrsto samostojni predlogi, ki se tikajo večinoma notranje orgazizacije in razmerja »Prosvete" do nar. rad. eksekutive in do nar. rad. društev. Vpeljejo se skupne legitimacije, »Prosveta" dobi svoje zastopstvo v eksekutivi, da bo organizacija tem bolj enotna. Pri slučajnostih se je priglasil k besedi g. Ribnikar kot bivši zastopnik »Prosvete" v Simon Gregorčičevi javni ljudski knjižici. Prej so imela odločevati pri knjižnici tri društva po svojih zastopnikih: »Akademija", »Sokol" in »Prosveta*. Zgodil pa se je slučaj, ki je zahteval, da se te razmere izpremene: umrl je namreč v Gradcu neki Ljubljančan Dittl, ki je zapustil večjo svoto za javno ljudsko knjižnico v Ljubljani. Za dediča se je priglasila Simon Gregorčičeva ljudska knjižnica — toda ob enem je zahtevala (denar zase podružnica »Stld-marke". Mesto je prisodilo dedščino Simon Gregorčičevi knjižnici — vlada pa je sklep razveljavila — in tako je dobila polovico volila nemška stid-markina knjižnica, polovica pa Sim. Gregorčičeva knjižnica. Vlada je zahtevala, da se imenuje za knjižnico nekaka pravna oseba. Ker je bilo v knjižnici itak treba reda, se je lotila dela »Akademija" in svetovati je, da se prepusti knjižnica v skrb »Akademije", in da se »Prosveta" odreče svojega zastopstva. (Se sprejme). Dalje predlaga g. Ribnikar naj bi se tudi revizija »Prosvetnih" knjižnic prepustila »Akademiji", s čemer bi bilo »Prosveti" olajšano delo. Sprejme se pod pogojem, da bo Akademija razpolagala s potrebnimi močmi. Končno poziva govornik, da Prosveta podpiše peticije, ki se bodo v prihodnjih dneh odpošiljale na ministrstvo zaradi ljubljanske obrtne šole, ki je za našo prosveto velike važnosti. Ob 11. uri zvečer je bil občni zbor zaključen s pozivom predsednika, da naj se vse dijaštvo marljivo udeležuje dela v »Prosveti" za prosveto ljudstva, DNEVNE VESTI. Zaplenjeno! Cvetlični dan se je vkljub ofici-jelnemu bojkotu klerikalcev in Nemcev, vkljub šikanam vlade in vkljub skrajno slabemu vremenu naravnost sijajno obnesel in govori se, da bo dal kakih 5000 K. Naše marljive gospe in gospodične se niso strašile ne klerikalcev, ne Nemcev, ne vlade in ne dežja in so neumorno prodajaln cvetke, ki jih je občinstvo prav rado kupovalo. — Zvečer je bil na čast tem vrlim damam in v korist podpornim dijaškim društvom v Pragi, na Dunaju |in v Gradcu v Nar. domu koncert »Slov. filharmonije" in »Ljub. Zvona* s plesom, ki je potekel prav animirano in je trajal pozno v noč. VII. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori prve dni meseca oktobra. Obsegala bo v glavnem dela kiparja A. Štefica, ki nastopa zdaj prvič v slovenski javnosti z veliko kolekcijo svojih proizvodov. Dalje bodo zastopani na tej razstavi kipar A. Dolinar in slikarja P. Gustinčič in M. Rašica. Nakup c. kr. naučnega ministrstva Iz umetniških razstav v Ljubljani In na Bledu. C. kr. naučno ministrstvo je nakupilo sledeče umotvore: Tv. Grohar: »Sejalec II.", »Na hribčku" in »Pri delu"; R. Jakopič: »Breze" in »Poletje"; M. Jama: »Cvetlice na oknu"; Iv. Vavpotič: »V zgodnji pomladi". Klub ljubljanskih diletantov naznanja vsem onim izvenljubljanskim društvom oziroma korporacijam, ki žele, da jim klub priredi gledališke predstave, da priglasijo svoje želje na naslov: Ivan Kralj, Ljubljana, Kongresni trg 13, najkasneje do 15. oktobra, da se more razvrstiti zimski spored. Vsem društvom pa, ki so se priglasila, naznanimo v najkrajšem času vse potrebno. Sedaj je prilika za vsa društva, da prirede s pomočjo kluba predstave, kar je gotovo najiskreneje pozdravljati. Uradne ure kluba so ob pondeljkih, sredah in petkih od pol 8. ure do pol 9. ure zvečer v areni Narodnega doma. Letošnja sezona društvenih koncertov Glasbene Matice se je pričela. Odbor pevskega zbora stopa pred gospode pevce ter gospe in gospice pevke s prošnjo, da zopet, oziroma na novo pristopijo k zboru Glasbene Matice in posvetijo svoje moči v po-vzdigo glasbene prosvete našega naroda. Prva pevska vaja in sestanek za ženski zbor je danes v pondeljek, dne 25. t. m. ob pol 6. uri zvečer, za moški zbor pa v sredo dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer. Idrijski odsek akad. fer. društva .Prosveta" naznanja, da se je na II. rednem občnem zboru dne 19. septembra 1911. novoizvoljeni odbor v svoji prvi seji konstituiral sledeče: tov. Fran Lapajne, stud. tech., načelnik; tov. Hinko Prelovec Hinko, stud. geod., tajnik; tov. Gustav Dežela, stud. tech., blagajnik; tov. Fran Burnik, stud. tech., knjižničar; tov. Janko Mač-kovšek, ing. cand., tov. Matija Lipužič, stud. mont., tov. Fran Erjavec, stud. geod., pregledniki. Osrednja banka čeških hranilnic v Pragi in njene podružnice v Brnu, Krakovu, Lvovu, Černovicah, na Dunaju in v Trstu, Piazza del Pon-terosso št. 2, pričnejo izplačevati brez vsakoršnih odbitkov in provizije z dnem 27. septembrom t. 1. izžrebane papirje in polletne obresti 47« in 4 °/» komunalnih obligacij ter 4 °/o želez-ničnih obligacij Deželne banke kraljevine Galicije in Vladimirja in velike vojvodine Krakovske. Do sedaj se nahaja v prometu 49,109.400 K 472 °/», 29,009.800 K 4 °/0 komunalnih obveznic ter 43,981.400 K železničnih obveznic. Odborova seja »Matice Slovenske" dne 20. septembra. Prva korektura enega dela Slov. zemljevida je došla julija meseca. — Nekatere letošnje publikacije so že natisnjene, druge se dotiskujejo; ustanovi se rok za natisk I. zvezka Mencingerjevih Izbranih spisov. — Na društveni hiši so se izvršile obsežnejše poprave in prenovitve. — Rokopis »Zanesi, o gospod" se v dosedanji svoji obliki ne sprejme, sprejme se pa spis »Madež." — Za prošlo leto se je prodalo 4070 garnitur društvenih publikacij, dijakom se je dalo za znižano ceno naknadno 286 garnitur. — Za 1. 1911. je plačalo le 1888 članov (polovica poverjenikov); članarine je došlo 9000 K. V spomin narodnih žrtev. Gosp. Fran Stele, tajnik moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Kamniku nam je zopet poslal znesek 35 K 52 vin. za Ciril-Metodovo družbo, katerega je nabral v spomin na 20. septembra 1908. padlih žrtev Adamiča in Lundra. »Sokol" v Mostah priredi dne 1. oktobra pri »Malem slonu" v Novem Vodmatu veliko vinsko trgatev. Ker je odsek nameraval že poprej prirediti veselico z javno telovadbo, kar pa je bilo vsled preobilih narodnih veselic nemogoče, naj se občinstvo udeleži te veselice v naj večjem številu in podkrepi tako mlado a uzorno društvo. Politično In izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 1. oktobra t. L v vseh prostorih restavracije pri »Perlesu", Prešernova ulica št. 9, vinsko trgatev. Pozor pred nakupom ! Uljudno se prosijo gg. čevljarski mojstri in posebno gg. kramarji, naj ne kupijo otročjih in ženskih čevljev od gosp. Antona Brajerja. Če bi jih komu prišel ponujat, naj to takoj naznanijo policiji ali pa gosp. Antonu Šolarju v sv. Florijana ulici št. 3. Ljubljanski gg. traffkantje in trafikantinje so imeli preteklo soboto zvečer v prostorih pri Mraku na Rimski cesti svoj prijateljski sestanek. Na tem sestanku, katerega se je udeležilo precejšnje število trafikantov in trafi-kantinj, je poročala tudi trafikantinja gospa Šmelzing z Dunaja. Pred vsem je povdarjala revno stanje trafikantov z ozirom na prodajo poštnih vrednost-nic ter poživljala in vspodbujala navzoče, naj se združijo in si z združenimi močmi sami sebi pomagajo do boljšega stanja. Vsi navzoči so njenim besedam pritrjevali. Po živahni debati se je enoglasno sklenilo izmed navzočih voliti pripravljalni odbor, ki bi imel nalogo vse gg. trafikante in trafikantinje začasno samo iz Ljubljane združiti v društvo, ki bi imelo namen medsebojno podpiranje in skupno na-ročevanje blaga, ki se prodaja skoraj v vsaki trafiki poleg tobaka, kolkov in poštnih vrednostnic, kakor: vžigalice, cevke, stročnice, papirčke za ci- Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plaža podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatin* pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! TolstovrSlio slatino garete, razglednice itd. Lastniki in lastnice c. kr. trafik se opozarjajo, da gotovo pridejo na sestanek, kadar dobe vabilo. — Pripravljalni odbor. Nove razglednice o požaru v Mokronogu so ravnokar izšle. Dobe se pri tvrdki Vaso Petričič nasl. v Ljubljani. . Nevesta mu je ušla. Te dni bi neki ljubljanski krojač poro-r“* *e se je približal svatbeni dan, 0<« na veliko začudenje je krojač rfoel, da si je njegova nevesta •zorala drugega moža in odšla ž njim neznano kam na Koroško, Požlgalka. V Št. Petru na Krasu So na prošnjo tržaške policije aretirali neko 301etno žensko iz Reke, ki je osumljena, da je zažgala neko hišo v Lokvah na Hrvaškem. Izročili so jo postojnskemu sodišču. Jz novomeške ženske bolniški se nam P0r0^a> da se množe obiski bolnic izven določenih ur vedno boJj. Ljudje si vedo z vsakovrstnijni nujnimi izgovori priprositi vstop v bolnišnico. Nikdo teh sitnežev ne pomisli, da moti in ovira bolnično osobje pri strežbi ubogih bolnic, akoravno bi lahko svoj čas tako uredil, da obišče ob rednem času svojo bolnico. V •nnogih slučajih se je pa dovoljenje za obiske ob izvanrednem času zlorabljajo. Vodstvo bolnišnice opozarja v smislu sklepa upravnega odbora ob-da se smejo bolnice edino in Ključno le od 1. do 3. ure popoldne oiskavati. Isti čas velja tudi za Mrtvašnico. Bolnišnično osobje ima na*og, se strogo tega ukrepa držati. Društvo slovenskih trgovskih potnikov naznanja svojim c. članom, ., Je zopet pristopilo nekaj podpornih oz. ustanovnih članov kakor: gg. fcdmund Kavčič, veletržec in imetnik destilacije nFlorian“, in J. Samec, nasl. Vaso Petričič v Ljubljani kot Ustanovna člana, za kar se društvo ema dvema slov. veletržcema in dobrotnikoma najiskreneje zahvaljuje ter prosi naše gospode redne člane, da naj se teh tvrdk vedno spominjajo na potovanju ter jih dosledno priporočajo, kakor tudi naj vedno in povsod obiskujejo naše gospode podpornike hotelirje in gostilničarje. Tržaški gosti v Ljubljani. Včeraj so posetili Ljubljano socijalni demo-12 Trsta. Poset je pravzaprav | samo ljubljanskim socijalnim de- rat?m’ ali tržaški gosti' so bili 51' "0 sprejeti od ljubljanskega P ebivalstva sploh in upamo, da so H z izletom v Ljubljano zadovoljni. »\er so se vedli gosti popolnoma mirno, nam je neumljivo dejstvo, da je bil na nogah ves policijski aparat, kakor bi prišli v Ljubljano kaki razbojniki in ne mirni in dosiojni ljudje. Živimo pač v Ljubljani, kjer vodita državno policijo Schvvarzin njegov ad-latus Fink, mestno policijo pa famozni 7rtUtef* Tržaški gosti so odšli ob pol 10 uri po noči in so šli čez mesto z godbo na čelu; medpotoma so tudi peli in vzklikali, pa to ni bilo nič nenavadnega, ker to se v takih slučajih razume samo po sebi. Slovensko deželno gledališče. Remija. Komedija življenja. Spisal SchOn-h e r r. Prvič na slovenskem odru v soboto 23. t. m. Vsled slabe udeležbe pri prvih letošnjih predstavah je moralo gledališko ravnateljstvo za en teden prekini-Predstave. Gotovo slabo znamenje za naš napredek. In tako smo šele v soboto doživeli zopet predstavo. Gledališče je bilo srednje obiskano, lože zopet po večini prazne, to pa zato, ker se je istočasno vršil v »Mestnem Domu" shod za slovensko vseučilišče in je torej narodna dolžnost klicala drugam. Obisk je bil torej srednji. Ker je bil ravno cvetlični dan, so požrtvovalne gospodične prišle tudi v gledališče s cvetkami; med premori je igrala Slov. Filharmonija. Igrala se j® novit^ta »Zemlja". Pisatelj K. Schčn-herr je Tirolec in tudi igra je zajeta iz gorskega tirolskega kmečkega življenja in se da pri nas približno lokalizirati v gorenjske ali koroške gore. O pisatelju Karolu Schčnherrju se je mnogo pisalo lansko leto; dobil je Grillparzerjevo nagrado za svoje delo: »Vera in domovina*1, ki so jo vprizo-rila lansko leto vsa večja gledališča. Takrat je tudi »Jutro “ pisalo o tem delu in o vprizoritvah na Dunaju in v Pragi. Pisal je o njem Milan Skrbinšek, ki je prevel tudi »Zemljo* na slovenski jezik. Pisatelj je nazval svoje delo kot »komedijo življenja”. Pri nas je dobro posluževati se besede »komedija". Beseda sama že vabi. Vendar bi se motil, kdor bi si mislil, ‘da se bo zopet enkrat nakro-hotal, če gre gledat Zemljo. Pridejo v tej komediji življenja seveda tudi trenutki za smeh, toda sicer je igra resna in ima tudi zelo resno idejo, ki je na odru jasno izražena. Stvar je taka: Stari Kremen je prava kmnečka gorska korenina; nič mu ne škodi. Ima recimo žo čez 60 let, toda ko sliši godbo, se mu hoče še plesati. To svojo trdnost in veselost je ohranil zato, ker je vzrastel na zemlji, v prirodi, v boju in delu; zato pa nič ne zaupa svojemu sinu Janezu, ki je — po njegovih besedah — kup testa: neodločen, slabo-tinec, brez kmečke samozavesti in možatosti; tudi ni tako vnet za svoj dom in za zemljo. Ko je prišla k hiši dekla Katra, se je spečal z njo, ko pride čez deset let nova, bolj mlada Reza, mu je ta bolj všeč. Katra ni imela nič proti temu, da bi se z Janezom vzela in odšla v svet, če mu oče ne izroči grunta, Reza pa bi ga vzela le, ako ostane doma na svoji zemlji; kajti želi si imeti svoj dom, vrt, njive. Janez seveda ne vzame nobene; nima nikake odločnosti, stari Kremen pa dobro pozna sina, zato mu ne da grunta. Naravno je, da nekateri precej težko čakajo, da bi starega Kremena vzela smrt. In res se primeri, da Kremena udari v prsa konj, ki ga niti drugi mlajši ne morejo ukrotiti. Udarec je bil hud, bolest v prsih položi Kremena na postelj, ali boljše na klop, kajti Kremen noče ležati na postelji. Vidi dobro, kako mu žele smrti. Takrat pa se zglasi mimogrede tudi »ledeni gruntar z Visokega", vdovec s tremi otroki, ki bi rad našel ženo gospodinjo. Vpraša Rezo, kako in kaj, a Reza pravi, da je treba stvar prespati čez zimo. Zima je huda in tudi bolni Kremen jo čuti. Pošljejo po zdravnika, toda Kremen ne veruje na učena zdravila in izlije vsa skozi okno, pač pa skuša bolezen z naravo premagati. Toda zdi se mu vkljub vsemu, da pride smrt. Zato pokliče grobarja in si izvoli svoj prostor na pokopališču; da ne bi ležal poleg mešetarja, ki ga je pred leti ogoljufal za kravo, odkupi tri grobove. Ob enem si da pomeriti in napraviti krsto. Vaška napovedovalka prerokuje smrt, Reza pa z veseljem opazuje, da je stari Kremen vsak teden za par kil lažji. Zato misli, da bo gotovo kmalu gospodinja na Kremenovem in na ta račun živita z Janezom. Janez že zbija zibko. Tam krsta, tu zibka — a smrti ni, da bi odločila. Tako pride pomlad. Zemlja se otaja. sneg kopni po gorah, vetri z dolin prinašajo toploto, njive se odkrivajo, plaz ubije hlapčeta — pomlad je tu. Naenkrat se staremu »Kremenu vrnejo sile: Zopet ima kilo več, v rokah čuti novo kri, narava zmaguje, stari Kremen vzame sekiro, razseka krsto in zavlada zopet. Sin Janez je dogotovil zibko, a sam ne ve, kaj bo. Med tem pride ledeni gruntar in vzame Rezo, ker ljubi zemljo. S tem je konec komedije. Taka povest se v življenju večkrat ponavlja: stari je še mož — sin za nič, babjak, lenuh, brez sile in volje. V našem kmečkem življenju imamo mnogo podobnih komedij, ki jim sledi — propad. Igra ima torej vzgojno tendenco in bi bila primerna za ljudske odre. Tuintam gre pisatelj do skrajnosti: medicina se kaže kot brezpomembna za prirodnega človeka, ledeni gruntar da najbolj neumnega sina v šolo, boljši ostane doma na — zemlji. Torej nekak evangelij prirode, povrat k naravi. Med igro so zapletene razne domače scene iz kmečkega življenja, ki oživljajo igro in jo spopolnjujejo. Igralo se je vobče dobro. Glavno vlogo je imel g. Verovšek, kot stari Kremen. Vloga je kakor ustvarjena zanj. Po dal nam je izborno tip starega, neu* pogljivega gruntarja, ki mu je zemlja Vse. Maska je bila izborna. Rezo je podala ga. Danilova z vso kmečko naravnostjo. Sina Janeza je igral g. Skrbinšek, ki je skušal podati neodločnega kmečkega fanta v besedi in gestu; vloga je težka, posebno, ako se jo hoče podati naravno, nam se je zdela tuintam nekoliko prisiljena. Tudi g. Nnčič ni mogel iz ledenega gruntarja napraviti kaj posebnega, kajti težko je zadeti ono ljudsko govorico, ki je tako dobro pogodi g. Verovšek, ali n. pr. Danilo, ki je podal v svoji mali vlogi tako pristnega konjskega hlapca. Tudi g. Peček bo morebiti drugič iz svoje »proklete medicjne" napravil kaj več. Pristna kmečka izgovarjava je delala težave tudi drugim manjšim vlogam; to moti enotnost. To se je že mnogokrat poudarjalo. Včeraj popoldne so igrali E. Kristanovo dramo »Samosvoj*. Gledališče je bilo prav slabo obiskano. V Ljubljani šobili tržaški gospodje »sodrugi*, pa bi človek mislil, da pojdejo vsaj nekateri pogledat v gledališče delo svojega voditelja. Niti enega nismo opazili, kajti cviček je gospodom »so-drugom* važnejši, nego gledališče, pa magari, da se v njem slučajno igra E. Kristanov »Samosvoj*. Igralo se je prav dobro. — Zvečer pri Ruy Blasu z obiskom ni bilo dosti boljše. Igralo se je pa tudi zvečer jako dobro. Gosp. Danilo ni več plaval in je vsled tega III. dejanje prišlo mnogo bolj do veljave. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Maroška pogajanja. Pariz, 24. sept. »Temps* in »Journal des Dč’bats“ poročata o franco-sko-nemških pogajanjih glede maroškega vprašanja silno optimistično. Nasprotno pa »Liberte* zatrjuje, da bodo pogajanja sicer ugodno rešena, vendar pa ne bodo definitivna. Poroka nadvojvode Karola Franca Jožefa. Dunaj, 24. sept. Vest, da je poroka nadvojvode Karola Franca Jožefa s princeso Cito parmsko preložena, je neresnična. Poroka se vrši, kakor je bilo prvotno določeno dne 21. oktobra v gradu Schwarzenau. K umoru Stollpina. Petrograd, 24. sept. Kakor poroča »Novoje Vremja* je bil pri atentatu na grofa Stolipina Jsoudeležen tudi revolucijonar Muravijev. Baje je ravno Muravijev stavil predlog, naj se Stolipina usmrti. Toda on ni imel zato poguma in se je usmrtil v pisarni državne policije. Nato je dobil nalog u-smrtiti Stolipina, revolucijonar Bagrov. Dosedaj je aretiranih 61 oseb, ki so v ozki zvezi z atentatom, mnogo so jih pa že izpustili, V Petrogradu se je vršila hišna preiskava pri generalu E-gerstromu. Stari general se nahaja sedaj na Finskem. Garibaldi v Tripolis. Genova, 24. sept. Kakor se poroča, zbira Ricciotti Garibaldi v okolici Genove svoje pristaše, da se napoti ž njimi v Tripolis. Garibaldi ima baje na razpolago denarja in orožja. Radi nevihte so izostala najno-vejša telefonska poročila z Dunaja. Razne vesti. * Kaj vse Pariz konsumira. Pariški statistični urad je izdal uradno poročilo o uporabi različnih življen-skih sredstev v Parizu tekom lanskega leta. Številke so jasen dokaz, kako velikanske svote živeža porabi Pariz vsako leto. Leta 1910. so pojedli v Parizu 320 milijonov kg govejega in telečjega mesa, 73 milijonov kg prašičjega mesa, 62 milijonov kg divjačine, 53 milijonov kg masla, 78 milijonov kg jajc in 18 milijonov kg sira. K temu pride še 5 milijonov kg paštet in konserv in 7 milijonov kg klobas. Popilo se je 6,673.000 hi vina, 97.000 hi. jabolčnika in sadjevca in 741.125 hi. piva * Prazniki in gledališča. Z ozirom na nameravano odpravo nekaterih praznikov so imeli zastopniki vseh praških gledališč sejo, na kateri se je poudarjalo, da bi odprava praznikov pomenila veliko oškodovanje gledališč. Ravnatelj mestnega gledališča na kralj. Vinogradih g. Stech bo stopil zaradi skupne akcije v Lzvezo tudi z dunajskimi gledališči. * Milijon v samih malih novcih. Iz Budimpešte se poroča: Dne 19. t. m. je umrla v Hoszufabvi živeča vdova Martina Ostya, ki je zapustila velikansko premoženje v znesku milijon kron in sicer za milijon samih 10 in 20 vinarskih novcev. Otroci pokojnice so živeli v veliki revščini in niso imeli niti pojma o velikanskem premoženju svoje matere. * Zaklad v smetišču. Glavni dobitek poznanjske razstavne loterije v znesku 60000 mark je zadela štev. 33.074. Srečni mož se nahaja v Malo-panu. Srečko so v zadnjem času njegovi otroci raztrgali na drobne kosce in vrgli v smetišče. Nekega dne je zapazil g. G. na smetišču kosce pla-vega papirja. Hitro zbere vse skupaj in zapazi, da je na srečni v resnici zadeta številka. Odpeljal se je takoj v Poznanj, kjer so mu izplačali denar. * Čudne vesti o atentatu na Stolypina. V Peterburgu se vedno bolj utrjuje mnenje, da je bil atentat na Stolipina maščevanfe birokracije, kej je Stolypin brezobzirno nastopal proti razvadam v upravi. Za to mnenje govori dejstvo, da Stolypin ni bil obveščen o tem, da je pri policijt nastavljen Bagrov, niti ne, da je dobil vstopnico za gledališče. Zatrjuje se tudi, da bi bil Bagrov čisto lahko ušel, če bi ga ne bil prijel neki častnik, ki ga pa potem ni hotel izročiti policiji, češ, da bi tam lahko ušel. Tudi samomor kijevskega policijskega pre-zidenta je v tem oziru sumljiv. Splošno mnenje je, da ob pazljivosti policijskih organov atentat na Stolypina nikakor ne bi bil mogel biti izvršen. * Čudodelno zdravilo za bolno rusko carico. Kakor poročajo iz Petrograda, se je pripetil v carski palači v Petrogradu pred kratkim silno skrivnosten dogodek, katerega še sedaj ne morejo razrešiti. Pri grajski straži se je namreč zglasila neka stara kmetica, ki je prinesela s seboj priporočilno pismo kolegijskega svetnika Jahtonova na grajskega oskrbnika. Radi tega je straža dovolila kmetici vstop v palačo brez vsakih sitnosti. Kmetica je nato izročila graj- skemu oskrbniku pismo Jahtonova, v katerem je bilo potrjeno, da je imenovana kmetica Marija Ivanovna naravnost na čudežen način ozdravila hčerko Jahtonova, ki je silno bolehala na živcih. Kmetica Ivanovna je pripovedovala grajskemu oskrbniku, da je slišala, da tudi ruska carica nevarno boleha na živcih, vsled česar se je takoj odločila na pot v Petrograd, da izroči bolni carici čudežno zdravilo zoper živčne bolezni. Grajski oskrbnik ni vedel, kaj bi storil in sprejme majhen paket, v katerem je bilo spravljeno čudežno zdravilo. Nato ukaže kmetici, naj malo počaka, sam pa odide z zdravilom v sobo. Ko se je vrnil, ni bilo o kmetici ne duha ne sluha. Hitro se obrne po informacije k straži, ki je pa izjavila, da ženska med tem časom ni mogla skozi grajska vrata. To je grajskega oskrbnika silno osupnilo. V trenotku mu pride na misel, da se najbrže namerava kak atentat in odpre v navzočnosti artilerijskega inženirja paket, v katerem je imelo biti spravljeno čudežno zdravilo. Na veliko začudenje zapazi v njem peklenski stroj. Odredil je takoj obširno preiskavo. Kolegijski svetnik Jahtonov je izjavil, da sploh ne pozna Marije Ivanovne, še manj pa, da bi ji dal kako priporočilo. Kmetica je najbrže nameravala atentat na carico ali pa njenega oskrbnika. Vse poizvedovanje policije o tem čudežnem dogodku je ostalo dosedaj popolnoma brezuspešno. * O uspehu inseriranja. Veletržec svetovnega imena Viljem Anhalt v Kolbergu je pisal nekoč prijatelju: Deseti inserat vpliva bolj nego prvi, petdeseti bolj nego deseti. Če se komu inseriranje ne izplača, je to zategadelj, ker je prezgodaj z inseri-ranjem prenehal. Kdor je v resnici dobro stvar v renomiranem listu inse-riral in potem inseriranje ustavil, češ da se mu ne izplača, je kakor vrtnar, ki lani vsajeno drevo poseka, ker še ni z njega trgal sadja. Pri takem napačnem naziranju je denar in trud v vodo vržen. Če hočemo pri inseriranju doseči uspehe, se moramo privaditi vztrajnosti in potrpljenja! * Inteligentnost psa. V nekem kraju na Angleškem je živel pes, ki je imel to navado, da je — če je le mogel, vsak dan podavil par ovac; kadarkoli je na ta način zadostil svojim krvoločnim nagonom, je bil seveda pošteno tepen. Joda pes si je znal pomagati. Ponoči, ko je vse spalo si je snel z vrata ovratnik (bil je namreč priklenjen na verigo) in se splazil na tihem k ovcam in vsaj eno zadavil, da si ohladi kri. Potem je šel k bližnjemu potoku in si umil in izpral okrvavljeni gobec, nato se je splazil spet domu k svoji hišici in si z veliko težavo in spretnostjo nataknil spet ovratnik in spal mirno v svoji uti s tako nedolžnim obrazom, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Ta slučaj je popolnoma resničen in kaže, da je pes tako razumen, da izkijša z zvijačo zavedno in premišljeno varati in goljufati gospodarja, za ksr je pač potrebna že precejšnja stopnja inteligentnosti. * Zanimiva matematična naloga. Kako dokažemo, da je 4 = 5? Postavimo najprej sledečo jednačbo: — 20 = — 20 Pretvorimo na eni strani — 20 v diferenco 16 — 36, na drugi pa v 25 — 45, torej: 16 — 36 = 25 — 45 Zdaj pretvorimo na eni strani — 36 v — 2.4 .*/2, na drugi strani pa — 45 v — 2.4 .9/ž in pišemo: 16 —2. 9.9/2 — 25 —2.5.9/2 ali: 4' — 2.4 .®/2 = 5’ — 2.5.9h Prištejemo zdaj na vsaki strani (9hy in dobimo sledečo jednačbo: 42 — 2 . 4 .»/2 + (9/2)2 = 52 — 2 . 5 .®/2 + (9/2)2 ali: (4 — 9/2)2 = (5 — 9/2)2 Ker smemo (tako vsaj so nas na srednji šoli učili) v vsaki jednačbi na obeh straneh potegniti kvadratni koren, dobimo, če to storimo tudi v tem slučaju, sledeče: 4 — »/2 = 5 — 9/2 Iz tega pa sledi: 4 = 5 * Novo sredstvo proti koleri. Otomanski bakterijologični institut je baje prišel do zaključka, da ruski ka-vijar pokončuje bacile kolere. Institut priporoča kavijar kot sredstvo proti koleri. * Visoka starost. Pred par dnevi je prišel k varšavskemu guvernerju 150 let star ruski veteran s prošnjo, naj mu preskrbi prostor v ubožnici, Z listinami je dokazal, da je bil leta 1785. za vlade Katarine II. kot 201etni mladenič potrjen v vojake. Pozneje se je večkrat proslavil v bitkah; iz njih si je odnesel dosti slave, pa malo denarja, in zdaj na stara leta mora apelirati na javno dobrodelnost. * 801etna dijakinja. Amerika je v resnici domovina vseh akordov. Sedaj se namerava na vseučilišča v Madi-sonu upisati neka dama, ki nima nič manj kot 80 let na svojem hrbtu. Bila je že dve leti slušateljica na vseučilišču v. Ohio, toda vse to so bile samo pripravljalne študije. Po štirih letih namerava napraviti izpit. Ko je neki žurnalist vprašal gospo Winship, zakaj je šele postala tako ukaželjna je odgovorila, da je že brala pred 50. leti neko knjigo o dušeslovju, ki jo je pripravila k študiji. Ker pa je bila takrat še omožena, ni našla nikdar dovolj časa za svoje študije. Prenašala je svojo usodo vedno potrpljivo in čakala boljšega časa. In ta je sedaj prišel. Mož ji je umrl, vsi otroci 12 po številu so že poročeni. Upa dokončati svoje študije, ker je še popolnoma zdrava. Prošnja do blagih src! Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto dne 19. avgusta v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuše solze onim, ki obupano zro v pogorišča svojih uničenih domovanj. Vsak dar bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev. Pošiljatve hvaležno sprejema »Odbor za podpore nujno potrebne Pogorelce.* Mokronog, 23. avgusta 1911. Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik; Ivan Arh m. p., davčni predstojnik; Ivan Pirnat m. p., nadučitelj; Josip Tratar m. p., učitelj; za župnika Hinka Bukovvitza Franjo Žitnik m. p., kaplan; Ivan Ziherl m. p., trgovec; Peter Strel m. p., trgovec; Ivan Hutter m. p., sodnik. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mllun Plut. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. ali oglasi. Beseda d viti. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 60 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. url »veto. Prod« se radi selitve tri postelje, kuhinjski posteljak, ena menterga in ena miza. Kje pove upravništvo .Jutra*. 401/3—3 Mlad, inteligenten inož s par razredi srednje šole, vojaščine pro-t, izurjen v pisarni, išče službe. Gre tudi za akviziterja. Ponudbe pod šifro ..Izobražen" na Prvo anončno pisarno. ___________________________________568 3-3 Išče se meblovanu mesečna soba za samostojno damo in siccr pri solidni rodbini. — Ponudbe pod ..Solidna" na upravništvo Jutra. Vojaška suknja (Waffenrock) za bosanski polk, prav dobro ohranjena se ceno proda. — Vprašanja: ..Vojak" „Prva anončna pisarna". ___________________________________ 573/3—1 Sprejmejo še gospodične na hrano In stanovanje. Glasovir na razpolago. Breg št. 20, 111. nad.___________________________ 415/1—1 Uniforma za enoletnega prostovoljca se ceno proda. Miklošičeva cesta 26, II. nad. _______________________________414/1-1, Okrog 100 kg različne esence, kakor malinovec, ananas, prvenec, limonada 1. dr., pripravno posebno za kavarnarje in izdelo-natelje pokalic proda po prav nizki ceni Pran Jakša v Novem mestu._________________416/3—1 I*gubil Je neki gasilec gasilsko sekirico na poti od Domčal do Dobrave pri Črnučah. Kdor jo je našel, naj jo prinese k „Alešu" na Ježica. KORESPONDENCA. Gospodični R. N. Moj zavod ne oddaja službe, ker ni delodajalec, pač pa preskrbuje službe pridnim in hvaležnim gojenkam po številu ponudb, ki mu dohajajo. Ako nimate še do sedaj službe, ste si pač sama kriva. Josip Chrlstoph. Prvi slovenski fotografski atelije D. Rovšek v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 32 a Ustanovljen leta 1890. Cter n it K.C.L Cenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam od danes naprej vsaki dan M. RAVTAR za Sp. Šiško in okolico v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve, sprejema poročila za uredniški det lista, oglase, naročnino Itd. ter iste na zahtevo dostavljam na dom, Uradne ure od 2.-5. popoldne. Pekarija ŽAGAR, Dunajska cesta 9. delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo »Jutra Patent HATSCHEK Najboljše pokrivanje streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. Slavna zalogra: T. Kora, Ljubljana. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea J. ZAMLJEN Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla" v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. čevarski mojster V LJUBLJANI — Sodnijska ulica št. 3 — Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Rezerva! zaklad Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol mijjona milijonov kron registroTana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih ■trakovni učitelj na gremijalni trgovski šoli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, trg. računstvo i. dr. Vpisovanje ob delavnikih od 9.—12. in 3.—5. ure, ob nedeljah od 9.—1. ure. Zavod je razven onega na liceju edini te vrste, ter je pod vodstvom strokovno naobraženega lastnika. Nastanjen je sedaj v hiši, kjer je bil dosedaj internat »MLADIKA", ter je popolnoma moderno opremljen. Užni načrt je strokovnjaško izdelan, ter se je natančno po tem načrtu osnoval tudi b 1 o y e n. trgovski tečaj v Trstu. Poučuje se: eno- in dvostavno knjigovodstvo, trgov, računstvo, trgov, korespondenca, sloven. in nem. pouk o blagu, trgovsko in menično pravo, stenografija sloven. in nem., trgovski zemljepis, strojepisje, laščina in dr. tuji jeziki. Razun tega praktična manipulacija v odvetniških in dr. pisarnah. V bodočem šolskem letu se bodo vršila na zavodu tudi razna strokovna ' ■ predavanja. ........ ................ Šolnina letno (10 mesecev) K 160’—, mesečno K 16*—. Vpisnina in prispevek za učila 2 K 50 vin. Vodstvo. Eskomptuje Eskomptufr trgovske menice, trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. == Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet t letu 1910 K 100,000^00 — Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. mmmmmmmmaBsssssss=s===s registrovana zadruga z omejenim jamstvom -... i... ■ ..-'-nn-inH m - ■ ■■ priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t* risanko in Biografsko stroke spadajoča dela ter jft izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov ZL