BAJNA UD !
TRST, četrtek 3. maja 1956
Leto XII. . št. 105 (3343)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93 808, 37*338
k	St'	*' “• na<1, ~ TELEFON 93-198 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel.
lrie V Sirim i	-	.	,	0Ab'	,PeUl5° MI" T.el- 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
se—	pc	■	tr2ovski	30,	finančno-upravn« 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OOLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. -FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa siovenij^ Ljubljana, Stritarjeva 3-1., t«l. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdata založništvo tržaškega tiska D.
Zakonska ureditev slovenskega šolstva toneš na seji ministrskega sveta
Jle*a^°nU °	volitvah bodo razpravljali danem pred senatom
*a uresničenje ustavne določbe o ustanovitvi deželnih avtonomij
(Od našega dopisnika)
V?’ ~~ Ministrski svet, ki se bo jutri dopoldne se-'ttsltim i'n*,u’ b0 med drugim razpravljal o šolah s % n0iT J.ezi*{om na področju tržaškega ozemlja in go-ter 0 ukrepih v korist učnega osebja na It n *50br°tju.
llov*nsk-r°^-la izha-ia. da vlada ne bo razpravljala tudi o 8°lstv“ v Beneški Sloveniji, ki je sestavni del '»ko p. Pokrajine, čeprav imajo tamkajšnji Slovenci prav Stskeu jUstavi zajamčeno pravico do sol v svojem mate-
>*s
•'sva 0 )e nadaljevala raz. i spreminjevalnega predloga Mtičp, zak?nskem načrtu za I senatu, po katerem naj bi novi volitve pred senatno 23 notranje zadeve.
'ded«-,—
'Huj- 'k Zotta je dejal, da ’>]itev .. akonski načrt za iz-5*Ct „.i,ai}ov poslanske zbor-Jli. ia atere pomanjkljivo-[•4, jjj Slcer v tistih določ-% : Ureiujejo inkompati-!.*' izvn,;?rimere. ko ni mo-W\ *Uev, ki se nanašajo , i. Volitve senatorjev, kfji a- rekel dalje, da sena-!'ti ®. nameravali saboti-b>«ov in i iae odobritve za-''(dlojil “a zaradi tega ne bo Nloj. spreminjevalnega ^Vji ,er da bo celo za-Noži komisija takoj ►’ to »n- onski načrt sena-IOOho , ga čimprej odobri. 'tn.-.JO lziavil nni n; -,,1!,.
golilaJavil’ naj bi Vla Se jba Po:
V kompatibilnosti.
nov zakonski na-
Se ing Posebej uredil vpra. , V t,“*°mpatibilnosti.
,'ki s. 3V’ s' )e demokrist-avico na*or Lepore pridržal Predložitve svojega
zakon veljal samo za volitev poslancev in ki bi odstranil določbe glede inkompatibilno-sti, ki zadevajo tudi senatorje. Komunistični senator Ter-racini pa je poudaril, da levica nima nobenega interesa zavlačevati odobritev zakona in da se od vlade ne bore zahtevati poseben zakonski načrt, ker je sedanji načrt že odobrila najprej vlada, nato pa poslanska zbzornica. Terrac cini je nadalje dejal, da je prav zares edinstven primer v parlamentarni zgodovini, da bi vlada odobrila zakon, za katerega izjavlja, da ga hoče spremeniti v istem trenutku, v katerem zahteva njegovo o-dobritev. pripomnil je, da gre tudi v tem primeru za rezultat nesoglasij in pritiska, ki vladajo v vladni koaliciji.
Državni podtajnik Bistori je v imenu vlade priporočil, naj se zakonski načrt čim-
Brentaiio je zaključil
šotore z britanskimi ministri
( 'H ocenitev angleško sovjetskih razgovorov * Poudarek [l0sl> zedinjenja Nemčije • Vprašanje nemškega prispevka
4*e vzdrževanja zavezniških čet v Nemčiji še nerešeno
s 2' — Danes do-le zunanji minister * Nemčije von Bren-aj z britanskim zu-■tiinistrom Selwynpm in^ a ministrom trgctvi-tjjJ^Proftom in zakladni 'Kom Boylom, «i ka-
St
razpravljal o gospo-
jo (j trgovinskih proble-Sevajo obe državi. |A i Pa je imel še raz-Zakladndm ministrom Z»^an°m
k' j le bilo izdano poro-lj,otanJ^Sovorih med von *'n 'n Edenom ter VS' Poromlo zatrjuje, da J!bve,..ražgovori proučevali 'ke L razvoj sovjetske
Jlji	<‘VUJ	flUVJtionv
kt' »P °ročilo nato nada-llKaPai„redstavniki obeh dr-
^ ■ vietJ bodo zadni1 an~
ij Uč^ietski razgovori lahki 4 za. resničnega izbolj-•tk Wi fh)8 med država-j °“eh držav sta pre-
C Wa ne moreta niti zali ob.,t*vliati o kaki osla-Vj.h tak rh organizmov, ihir 0 učinkovito zagoto-itije in ne predstavljajo
'»Nila* n‘kogar »
se je
tudi o vprašanju W1»t1wVarnosti in zedinje-«Obe vladi, iz-
k-
hd "* — poročilo, sta še '»(«' le L^Pričani, da vse 0°sti b° v Evropi prave C*liw “Ukler bo trajala liAi m. Nemčije. Britanski
> "»nen'8161, je zopet p0‘
V^tva vl“de njenega K da ostaja zedi-C»Ui ^,'Učije v miru in a0v . izmed glavnih ."Isj nJene politike«.
1 “ az, nemš
*»01*<-
H’N^r°*kL'ernŠK e « a prispevka 'ib?1 ki v2drževanja čet M.-.')!, , So razmeščene po Ok1 tlr;a leto 195G-57, po-0	da	«je	bilo
V' Jdlišce izrazeno od-
se zadevna nadaljujejo.
t>reJtn so začasne ? da V5 st lahk'>
l‘i«v dali3 Prepričam, izjavit teoae Poročilo, da je re-'is. ■»lat«. Problema bistveno istvo med obema !,»v *ke ln za učinkovitost i\.,la<ia]ii:Veze>>- Eoročilo kik i.	■	da	;ta obadva
iPirazila svojo odkri-W	da	bi bil skle-
”• %n'	•	raz-
pri-
hV <wv'is“resn*enje raz; n«- . n° večinoma od
N.	esemh	političnih
V Nemčiji in dru-
NbVdeva gospodarske u^i Jfiav'ja poročilo, da til,	kar	0teni potluževa-
.......
kratkim usta
S'
Si:
i?»i. ua', sporazum o tj.’ 8» .ekakor pa sta
iVt, JC Urp«n i/V'n if»
Vbil. *ar	po.'iuzeva-
i ir t gn- ,laJ bolj angleško-Ni. 'la darske komisije, SS z?red kratkim usla-Nlj.^kea- Pospeševanje go-“-lb i-a sodelovanja med mčijo. Poročilo rlH«T. Vlaa ua obstaja med 81 dama široka isto-ilLbrsi,- in koristi na ’ Z »*ŽLm Področju, a a! Pr??V°ri so proučeva-N s4daa^l_, Poročilo, itevil-i\ llfti. ,°due probleme, l\ 'P r> idl Problem Bliž-Miu^riio? }nfga vzhoda «v ,ljstva in Oboje-
hupanja«. ^sku?|.ZakliucuJe: <<Rc,‘
Vi" okr Je bil V tt,m' v\l *8 ^ ePilo prepričanje
f'( 1 t- a je bistveno kar
sod
V ru državam
Ul
H i ®ren At, lskov!1ano ie imel danes Pa 0 konferenco, na ■ k'!i^ Povedal nič po-"isar na pr. ni ho-
sodelovanje ko-
svobodnega sve-
vanjem prispevkov za zavezniške čete v Nemčiji. Glede Srednjega vzhoda je dejal, da je prišlo do popolnega sporazuma z Anglijo za sodelovanje na tem področju. Rekel je tudi, da Nemčija ne namerava posredovati med Anglijo in Grčijo zaradi Cipra. Glede angleško-sovjetskih razgovorov je von Brentano dejal, da je Nemčija vedno pripisovala važnoit take vrste razgovorom in je mnenja, da lahko zadnji razgovori med britanskimi in sovjetskimi voditelji pripomorejo k ustvaritvi takega ozračja, ki bi lahko dovedlo do zmanjšanja mednarodne napetosti. Končno je von Brentano poudaril važnost združitve Nemčije, vendar pa je dodal, da bonn-ska vlada ni pripravljena doseči to združitev za kakršno koli ceno.
Medtem pa je v Bonnu u-radni predstavnik zvezne vlade dejal, da trgovinska pogodba med zvezno republiko in Sovjetsko zvezo ne bo aktualen problem pred normalizacijo diplomatskih odnosov med obema državama. Eden izmed pogojev za normalizacijo odnosov med Bonnom in Moskvo pa je združitev Nemčije.
Nemški veleposlanik v Moskvi dr. Haas, ki je trenutno v Bonnu, se bo vrnil v SZ prve dni prihodnjega tedna, to je takoj po povratku zunanjega ministra von Brentana iz Pariza-
V Bonnu se je italijanski poslanik Umberto Grazzi danes razgovarjal z Adenauerjem v zvezi z nedavnimi ita-lijansko-francoskimi razgovori v Parizu. Izročil mu je spomenico, v kateri se poudarja. da sta Groncbi m Martino na teh razgovorih «opozorila francosko vlado na nevarnost, ki bi lahko nastala, če bi nemško javno mnenje prišlo do zaključka, da so se zavezniki odrekli tezi potrebe in nujnosti nemške združitve«.
Spomenica pravi, da so s francoske strani dali italijanskim državnikom pristanek, naj zagotovijo bonnski vladi, da francoska vlada — čeprav z veliko pozornostjo sledi razvoju in odmevu sedanjih pogajanj o razorožitvi — nikakor nima namena odpovedati se načelu dejanske in medsebojne povezave med vprašanji nemške združitve, varnosti in razorožitve, im'čeprav niso s francoske strani mnenja, la mora eno od teh vprašanj imeti prednost pred ostalimi.
Francoska vlada je dalje zagotovila, da bo upoštevala nasvet, ki ji je bil dan, naj bi v drugi fazi pogajanj o razorožitvi načeli istočasno vprašanje nemške združitve in razorožitve.
Bevan v Rimu
RIM, 2, — Voditelj levega krila britanske laburistične stranke Aneurin Bevan je prišel nocoj z letalom v Rim. Ob prihodu je izjavil, da je prišel v Italijo na «strogo zaseben obisk« za nekaj dni.
v zvezi g plače- 4o častnikov.
HAVANA, 2.	—	Kubanski
kongres je odobril sklep vlade o ukinitvi ustavnih jamstev.
Na podlagi izrednih pooblastil, ki jih je izglasoval parlament po neuspelem uporu, je vlada odredila upokojitev
prej odobri, in je dejal, da nima vlada nič proti zahtevi, naj predloži poseben zakonski načrt o inkompatibilnosti. Predsednik Zotta je nato dal na glasovanje sklep:	nanaša
se samo na volitve poslanske zbornice, ne pa za senat; da mora biti zadeva inkompatibilnosti in juridičnega položaja javnih uslužbencev, ki so izvoljeni v parlament,’ urejena v skladu s členom 51 u-s4ave’ ki omogoča slehernemu volivcu, da je izvoljen in da hkrati ohrani svoje delovno mesto; vlada naj čimprej predloži zadevni zakon, ki bo uredil vsa tri vprašanja.
Komisija je nato gornji predlog odobrila z 11 glasovi, proti so glasovali levičarski senatorji (9).	2 pa sta se
vzdržala. Predsednik Zotta bi jutri zvečer predložil senatu svoje poročilo, o katerem bodo razpravljali v ponedeljek 7. t.m.
Kot vidimo, so se demo-kristjanski senatorji odrekli predložitvi novih spreminje-valnih predlogov .nikakor pa se niso odrekli zahtevi, ki bo še dalje omogočala, da bodo župani in državni uslužbenci sploh hkrati tudi senatorji in poslanci. Na ta način nameravajo s posebnim zakonom zagotoviti svojim pristašem, ki so že v državnih službah, da bodo imeli čimveč funkcij, od katerih bo vsaka posebej pomenila tudi posebno plačo.
Danes je bilo objavljeno, da bo v kratkem odšla v Peking posebna gospodarsko-tr-govska misija, ki jo bo vodil senator Teresio Gugliel-mone, med njenimi člani pa bodo številni predstavniki glavnih italijanskih industrij, bank in trgovskih podietii.
Senat je razpravljal danes o proračunu ministrstva za javno šolstvo, pri čemer so se mnogi senatorji izrekli proti pouku latinščine v poenoteni srednji šoli; pouk latinščine . naj bi ostal samo v liceju. Razpravo bodo nadaljevali jutri, poslanska zbornica pa je razpravljala o številnih vprašanjih krajevnega značaja.
V svojem govoru, ki ga je nocoj imel v Cagliariju, je Nenni med drugim razpravljal o problemih krajevnih avtonomij. Omenil je, da je ustanovitev dežel s posebnim statutom pred desetimi leti povzročila resno zmedenost, nato pa je dejal, da je izkušnja pokazala, kako je bila deželna avtonomija zelo učinkovito protisredstvo proti separatizmu, bodisi tam, kjer je ta separatizem imel eun-ške korenine — kot v obmejnih pokrajinah — bodisi tam, kjer je bil političen akt, pravzaprav politična potvorba, kot na Siciliji.
«Takoj po volitvah 27. maja, je dejal Nenni, bodo socialisti v parlamentu zahtevali odobritev zakona za izvolitev deželnih svetov, ki je že bil z veliko večino izglasovan v senatu. Krščanska demokracija bo tako postavljena pred tole izbiro; ali liberalci ali socialisti, ali gospodarska desnica z denarjem ali ljudske množice s številčilo močjo in s tisto socialno funkcijo, ki so jo vsi prvega maja, tudi papež, povzdigovali. To je ista izbira, pred katero je krščanska demokracija postavljena, kadar gre za reševanje temeljnih gospodarskih in socialnih problemov države in družbe.«
Potem je Nenni dejal, da
se je moral Segni v zadnjih desetih mesecih prepričati, da ni mogoče verjeti v neko socialno odprtje brez odkritega odprtja na levo.
Nenni je potem poudaril potrebo, da pride ob volitvah do take večine, ki je ne bo izsiljevala desnica, pač pa se bo opirala na ljudske množice; namesto da se KD pogaja z liberalci, naj se pogaja s socialisti, potem ko se že s komunisti noče pogajati. Pr: tem je Nenni rekel, da stavijo socialisti za pogoj podpiranja nove večine izvajanje poslanice državnega predsednika in zakonov tako imenovane «tretje socialne faze«.
A. P.
Po mnenju Stena Se te no ia;oto2iive
LONDON, 2. — Pododbor OZN za razorožitev je imel danes zopet sejo; predsedoval ji je kanadski delegat Robertson, trajala pa je samo eno uro. Pododbor se bo ponovno sestal jutri popoldne.
Popoldne pa sta se zopet zasebno sestala Stassen in Gro-miko ter tako nadaljevala razgovore, ki sta jih imela v četrtek in soboto.
Pododbor OZN za razorožitev je imel danes svojo 16. sejo, poleg tega pa sta imela Stassen in Gromiko še več zasebnih razgovorov, med katerimi je šlo za dosego spora zuma o osnovnih razlikah med predlogi, ki so jih stavile zahodne velesile in na drugi strani Sovjetska zveza. Stas-sen je včeraj izjavil tisku, da bo do sporazuma o razorožitvi nedvomno prišlo nekega one, vendar ni nikakega upanja, da bi bil ta dan'blizu. Poudaril je tudi, da se je med obiskom Bulganina in Hruščeva pokazalo, da Sovjetska zveza danes ni pripravljena sklepati sporazuma. Potrdil je tudi, da bodo ZDA s potrpežljivostjo in vztrajnostjo skušale doseči tak sporazum, da bo mogel jamčiti pravi in trajni mir. Londonske seje pododbora. je dejal Stassen pa so vsekakor imele ta uspeh, da so zmanjšale razdaljo med Vzhodom in Zahodom. Dosegel se je tudi marsikak važen napredek, toda še vedno so bolj važna področja, kjer se nesoglasje nadaljuje kakor tista, kjer je bilo soglasje možno. Stassen je tudi poudaril, da Sovjeti niso nikoh popolnoma sprejeli sledečih ključnih točk za razorožitev: 1. nujnost za politično uredi-t tev, preden bi se mogel doseči splošni sporazum o razorožitvi, 2. nujnost, da i.i prišlo istočasno do kontrole nad nuklearnim orožjem in konvencionalno oborožitvijo, 3. bistvene zahteve za primeren sistem nadzorstva.
V londonskih diplomatskih kiogih mislijo, da se bo delo pododbora OZN za razorožitev, ki se je pričelo 19. marca, končalo še pred koncem tedna in mogoče že jutri, ne da bi prišlo do konkretnega sporazuma o splošnem programu razorožitve. Tajništvo londonske konference je baje danes prejelo nalogo, da sestavi poročilo o teh sedmih tednih dela, namenjeno komisiji OZN za razorožitev, ki ima sedež v New Yorku. Tekst tega poročila bodo baje proučevali jutri popoldne predstavniki petih držav članic pododbora.
Maser povabljen v Rim
Vabilo je sinoči izročil v Kairu italijanski poslanik in Naser ga je sprejel - Dan obiska ni bil še določen
KAIRO, 2. -— Predsednik Naser je nocoj sprejel v svojem uradu italijanskega poslanika Fornarija, ki mu je izročil vabilo predsednika Gronchija, naj uradno obišče Italijo. Predsednik Naser je vabilo sprejel. V uradnih krogih izjavljajo, da bodo dan obiska določili pozneje sporazumno. upoštevajoč razne obveznosti dveh predsednikov. Predvideva pa se, da Naser ne bo mogel priti na obisk pred jesenjo.
V egiptovskih političnih krogih izražajo zadovoljstvo nad Gronchijevim vabilom Naserju. Ugotavljajo tudi. da je vabilo Gronchija prvo vabilo države članice NATO, ki ga je Naser sprejel. Naser se bo z italijanskimi najvišjimi predstavniki razgovarjal o vprašanju skupnega interesa, zlasti pa o položaju na Srednjem vzhodu.
V diplomatskih krogih pa ugotavljajo, da spada to vabilo v okvir prizadevanja palače Chigi, da bi Italija vodila ((odločnejšo sredozemsko politiko«. kakor je to poudaril zunanji minister Martino.
irskioeldovi razgovori
DAMASK. 2. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes prišel iz Jeruzalema v Damask. Takoj po prihodu se je razgovarjal s sirskim zunanjim ministrom. V Jeru»ele-
mu se je Hammarskjoeld pred odhodom razgovarjal dve uri z izraelskimi voditelji. Jutri se bo vrnil v Jeruzalem. V petek pa se bo na svoji poti v New York ustavil nekaj ur v Rimu.
Iz Jeruzalema javljajo, da so izraelske oblasti danes popoldne dale dovoljenje za odhod nizozemskega letala, ki ga je včeraj izraelsko letalstvo prisililo, da pristane na letališču v Liddi. Letalo je imelo izvršiti geografsko misijo nad egiptovskim ozemljem za račun egiptovske vlade, pomotoma pa je zašlo nad izraelsko ozemlje. Danes se je letalo vrnilo v Kairo skupno s petimi nizozemskimi državljani, ki so bili v letalu, ko ie to pristalo v Liddi. Šestega člana posadke, nekega egiptovskega pilota, pa so izraelske oblasti pridržale. Medtem je opazovalec OZN, ki je imel nalogo zaslišati posadko letala in druge priče, pripravil poročilo za mešano komisiji za premirje, pri kateri je Izrael proestiral zaradi kršitve izraelskega zračnega prostora. Tudi egiptovska vlada je protestirala pri tej komisiji zaradi začasnega pridržanja letala.
LONDON, 2. — V krogih blizu predsednika vlade izjavljajo, da ni res, da bo Eden v kratkem odšel v ZDA, da bi se razgovarjal z Eisenho-werjem, To vest je namreč objavil neki londonski list.
KLJUB IZRECNI DOLOČBI ČLENA 6. MEMORANDUMA
V'
Skedenjske antifašiste bodo sodili	1
11. junija tl. pa bodo sodili dr. A. Sosiča, ki je po krivici obtožen
Tržaško porotno sodišče je včeraj končno objavilo, da se bo v četrtek 19. julija t. 1. začela razprava proti šestim ške-denjskim antifašistom, ki že vet kot eno leto ječijo v zaporih. Kot smo že večkrat poročali, so škedenjski antifašisti Ivan Horvat, Benjamin Sancin, Vinko Plečnik, Miro Stepančič, Alfred Prunk, Josip Rutar in Jurij Benčič obdolženi umora »trgovca« Aleccija iz Sicilije, ki je med najhujšimi demonstracijami za rešitev vprašanja pripadnosti Tržaškega ozemlja prišel v Skedenj z revolverjem. Obtožene antifašiste bodo branili odvetniki K. Ferluga, A. Kukanja. Morgera in J. Skerk, Kezich, Tončič in V. Bologna ter Ca-ravelli, od katerih sta bila zadnja dva uradno imenovana za obrambo Benčiča.
Hkrati je včeraj isto sodišče objavilo, da se bo začela sodna razprava 11. junija t. I. proti dr. Alojzu Sosiču, ki je po krivici obtožen dvojnega umora z ropom in kratenja svobode dvema osebama dne 3. maja 1945, ko so bile v te-
ku še zadnje vojne operacije v Trstu. Gre za smrt dveh finančnih agentov, zaradi katerih je bil poleg Sosiča obtožen tudi Flego iz Rojana, ki ga je sodna oblast oprostila vsake obtožbe. Kot nam je znano, zanikuje obtoženi dr. Sosič vsako krivdo. Branila ga bosta odvetnika Kezich in Berton.
Ponavljamo tudi.ob tej priliki, da do obeh procesov sploh ne bi smelo priti, ker bi za skedenjske antifašiste moralo sodišče upoštevati določbo 6 londonskega memoranduma, ki prepoveduje sleherno — tudi sodno — preganjanje prebivalcev Tržaškega področja, ki so se pred podpisom memoranduma, t. J. pred 5. oktobrom 1954, borili za drugačno rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja. Z napovedano sodno razpravo krši sodna oblast svečano podpisani mednarodni sporazum, potem ko je obtožene držala protizakonito v zaporu že več kot eno leto, tako da so njihove družine zaradi tega živele v bedi in v negotovosti. Za ob-
Hapredne množiee vsega sveta so svečano proslavile prvi maj
Skupen proglas množičnih organizacij v FLRJ ‘Vojaška parada v Beogradu ■ Govor Žukova v Moskvi • Prvič prvomajske proslave v Ceylonu
Po vsem svetu so napredne množice svečano proslavile mednarodni praznik dela prvi maj, V Italiji so bile v številnih mestih velike pivo-majske povorke in zborovanja v okrilju sindikalnih orga. nizacij, povezane tudi z volilnimi govori.
BEOGRAD, 2. — S tradicionalnimi prvomajskimi paradami v glavnih mestih republike, športnimi in kulturnimi prireditvami in ljudskim rajanjem so narodi Jugoslavije proslavili mednarodni praznik dela 1. maj. Kljub dežju se je v Beogradu zbrala ogromna množica Beograjčanov in prebivalstva okoliških vasi, ki so s pločnikov opazovali veliko vojaška parado, kateri so prisostvovali poleg predsednika republike maršala Tita ter drugih osebnosti tudi predstavniki diplonratsfeega zbora, predvsem Svetovne zveze bivših borcev Albert Mo-rel, sovjetska sindikalna delegacija, delegacija holandskega letalstva, delegacija francoskih pravnikov in poljskih novinarjev, ki so te dni na obisku v Jugoslaviji.
Mimohod vojaških enot, ki je trajal eno uro, so zaključili težki tpnki tipa «Sher-man« in «T-34». Zaradi dežja pa se parade niso udeležile skupine reakcijskih letal m okrog 50.000 fizkulturnikov, mladincev, mladink, pionirjev in članov SZDLJ.
Velika diplomatska dejavnost pred zasedanjem sveta NATO
Dulles se je včeraj razgovarjol s francoskim zunanjim ministrom Mollet in Pineau sta imela tudi prvi razgovor z Adenauerjem
PARIZ, 2. — Ta teden bo v Parizu velika diplomatska dejavnost ob priliki zasedanja sveta NATO, ki bo od 4. do 6. t. m. Prvi važen razgovor sta imela danes v zunanjem ministrstvu ameriški državni tajnik Dulles, ki je prišel danes v Pariz, in francoski zunanji minister Pineau. Med njegovimi sodelavci, ki so se udeležili razgovora, je tudi državni podtajnik za evropske zadeve Livingston Merchant.
Jutri zjutraj se bosta Mollet in Pineau sestala z nemškim zunanjim ministrom von Brentanom. Ta sestanek pričakujejo z zanimanjem, ker so francosko - nemški odnosi zašli v slepo ulico. Nesoglasja v zvezi s Posarjem so se povečala, odkar so v Parizu mnenja, da je združitev Nemčije odvisna od splošne razorožitve.
Popoldne pa se bo sestal svet zahodnoevropske zveze, ki bo razpravljal o vprašanju nadzorovanja oborožitve in višine oboroženih sil, kakor to določajo pariški sporazumi. Sedem zunanjih ministrov ZEZ bo razpravljalo tudi o vprašanju standardizacije orožja, ki ga proučuje posebna komisija. Jutri popoldne pa bodo še drugi razgovori. Dulles se bo razgo-varjal s von Brentanom, zvečer pa je Dullesa povabil na večerjo Pineau.
V petek zjutraj in popoldne bo zasedanje sveta NATO, zvečer pa bo Pineau priredil
večerjo zunanjim ministrom NATO.
V soboto se bo zasedanje sveta NATO nadaljevalo, zvečer pa je Pineau povabil na večerjo britanskega zunanjega ministra Sehvyna Lloyda
V nedeljo zjutraj se bodo sestali zunanji ministri treh velesil NATO, med dnevom pa bo verjetno nov sestanek sveta NATO.
Popoldne se bodo sestali predstavniki šestih držav evropskega sveta, da se sporazumejo o dnevu in postopku konference, na kateri naj bi proučili Spaakovo poročilo glede ustanovitve skupnega tržišča med šestimi državami članicami, glede integracije nekaterih sektorjev, zlasti, pa glede ustanovitve Euratoma.
Glavno zanimanje pa vlada za zasedanje sveta atlantskega pakta, ker bodo na njem določili načela nove smeri zahodne diplomacije, ki postajajo neogibna, zlasti še po zadnjih dogodkih v Sovjetski zvezi. Na dnevnem redu do tudi vprašanje razširitve delovanja NATO na politično in gospodarsko področje. Napovedujejo, da bo francoska vlada predložila tudi načrt o ustanovitvi posebnega sklada za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam.
Ministri treh zahodnih vele sil bodo skušali vskladiti stališče svojih vlad predvsem o razorožitvi in Bližnjem vzhodu, ker se ta sedaj znatno razlikujejo. Znano je, da fran coska vlada vztraja na tem,
da je treba splošni razorožitvi dati prednost pred združitvijo Nemčije in pred sistemom evropske varnosti. Ameriška in bonnska vlada pa nista tega mnenja in dajeta prednost združitvi Nemčije. V zvezi z Bližnjim vzhodom pa Francija napada britansko politiko v okviru bagdadskega pakta. Vsi ti razgovori' so važni zlasti zaradi tega, ker bosta Mollet in Pineau odpotovala še ta mesec v Moskvo m bosta zahtevala, naj SZ privoli v prepoved dobavljanja o-rožja Bližnjemu vzhodu. Znano je, da je Francija predlagala tudi širšo konferenco o Bližnjem vzhodu. V Parizu so mnenja, da so možnosti francoskih državnikov, da vplivajo na zbližanje stališča Vzhoda in Zahoda, zdaj o o londonskih razgovorih precej ugodne.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, sta Dulles in Pineau govorila danes o Srednjem vzhodu’ Daljnem vzhodu, razorožitvi in o zasedanju sveta NATO. Dulles in Pineau sta izrekla zadovoljstvo nad uspehom Hammarskjoeldovega poslanstva in sta govorila o vprašanju morebitnega embar. ga na dobave orožja državam Bližnjega vzhoda. Govorila sta tudi o Koreji in o volitvah v Vietnamu. V zvezi z NATO je Pineau obrazložil glavne obrise načrta, ki ga nomerjjva predložiti pojutrišnjem atlantskemu svetu in ki se tiče pomoči nerazvitim deželam.
Prvomajska proslava je bila v Beogradu obeležena tudi z veliko baklado študentov in mladine in z veličastnim ognjemetom.
Skupni prvomajski proglas CK ZKJ, Zveznega odbora SZDLJ, centralnega sveta Zve, ze sindikatov Jugoslavije m centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije ugotavlja, da se danes jasno vidijo poti, ki vodijo k miru in miroljubnemu sodelovanju med narodi. Tu je potrebno, da miroljubne sile v svetu s svojo uporno borbo prisilijo tiste odgo-v.orne činitelje, ki ne vidijo ali ki nočejo videti neobhod-nosti mednarodnega sodelovanja. da krenejo na pot, ki vodi k miru. Upravičeno se lahko rece, da je svet na pragu razdobja, v katerem konstruktivno sodelovanje .n nnrna aktivna koeksistenca držav z različnimi sistemi postaja ne le mogoča temveč objektiven neobhoden pogoj družbenega napredka.
Razdelitev sveta na bloke, ugotavlja proglas, ni izraz teženj človeštva, ki v miru in miroljubnem sodelovanju velikih in malih držav vidi edino pot napredka in blaginje Proglas ugotavlja, da so se na svetovni pozornici pojavile milijonske množice narodov Azije in Afrike, ki gredo po poti samostojnega razvoja, in da bodo nhrodi Jugoslavije tudi v bodoče vložili vse napore, da se premagajo pregrade, ki dele napredne sile v svetu in da se odpravijo pojavi, ki ovirajo razvoj socialistične misli in socializma sploh. Proglas nadalje poudar. ja, da narodi Jugoslavije pozdravljajo vsak napor r.a Vzhodu, zlasti v Sovjetski zvezi v smeri hitrejšega socialističnega razvoja in napore miroljubnih in socialističnih sil na Zahodu, da se odpravijo ovire, ki zavirajo širše in plod. nejše sodelovanje med Vzhodom in Zahodom ter da se najdejo nova pota za razumevanje in sodelovanje med državami. Narodi Jugoslavije visoko cenijo prispevek narodov Azije in Afrike za krepitev miru in reševanje aktualnih mednarodnih vprašanj. Proglas ugotavlja nadalje, da proslavljajo narodi Jugoslavije prvi maj v znamenju novih zmag socializma in socialistične demokracije. V zvezi s 'tem ugotavlja proglas pozitivno vlogo delavske samouprave in družbenega upravljanja v so-cialističnerti razvoju. Pred našo državo, ugotavlja proglas, so po zaslugi dosedanjih pridobitev in prirodnih bogastev široke perspektive za nadaljnji gospodarski razvoj in njene preobrazbe v napredno in-dustrijsko-agrarno državo.
Narodi Jugoslavije, ugotavlja na koncu proglas, so vnašali in vnašajo ogromne napore v borbi za izgradnjo in socialistični preporod svoje države, v borbi za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Danes so lahko ponosni na plodove te borbe in teh naporov. Socialistična Jugoslavija je pridobila velik ugled v svetu. Enotnost narodov Jugoslavije in njihova visoka socialistična zavest so vir nepremagljive volje in moči za uresničenje postavljenih na. log. Narodi Jugoslavije bodo tudi v bodoče še z večjim poletom nadaljevali borbo za izgradnjo in krepitev svoje države, za mir, za sodelovanje vseh socialističnih in demokra-
tičnih sil, za družbeni napredek v svetu.
Organ Zveze jugoslovanskih novinarjev »Naša Stampa«, prvi list, ki je izšel po pr-ao-majskih praznikih, ugotavlja, da je za letošnji prvi maj značilno povečanje optimizma in realnih možnosti, da se s skupnimi napori utrdi mir na svetu. K temu so prispevali po mnenju lista vzpostavitev ravnotežja med bloki, porast miroljubnih sil, povečanje vloge neblokovskih držav, nova orientacija v Sovjetski zvezi in sprememba politike vzhodnoevropskih držav sploh. Svet je na pragu novih, boljših časov, če bodo mednarodni odnosi obeleženi s sprejetjem novih naprednih idej v mednarodni skupnosti in sodelovanju, idej, ki temelje na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, nevmešavanja, medsebojnega sodelovanja in skupnih naporov, da se ohrani mir in zagotovi napredek v svetu.
MOSKVA. 2- — Na Rdečem trgu je bila na dan 1. maja velika tradicionalna parada, ki ji je prisostvovala ogromna množica. Trg je bil okrašen z Leninovimi slikami in z grbi 16 sovjetskih republik. Na tribuni so bili vsi člani vlade in partijski voditelji. Po vojaški paradi je govoril obrambni minister maršal 2U-kov, ki je poudaril, da je sovjetsko ljudstvo doseglo letos nove uspehe. Poudaril je nato važnost sklepov 20. kongresa Kp SZ in je dejal, da želi SZ živeti v miru z vsemi državami ter da ei bo še dalje prizadevala za mirno koeksistenco med državami z različnim družbenim ustro-
jem. Sovjetska zveza se bo še dalje borila za ublažitev mednarodne napetosti ter za gospodarsko sodelovanje vseh držav. Pri tem je poudaril, da je še dalje potrebna budnost proti nevarnosti nove vojne.
V Parizu je policija prepovedala vse prvomajfke proslave na prostem. Zato so bile proslave v zaprtih prostorih. V ostalih krajih pa so bile proslave na prostem. V Lionu in Sain* Etienne je večja, množica alžirskih delavcev med proslavami protestu ala proti vojni v Alžiru.
V Bruslju eta ministrski predsednik Van Ačker in zunanji minister Spaak govorila zbrani množici na veliki prvomajski proslavi.
V Zahodnem Berlinu je na prvomajskem zborovanju govoril župan Otto Suhr, v Vzhodnem Berlinu pa je bila tudi vojaška parada enot nove vzhodnonemške vojske.
V Pragi je prvomajski paradi prisostvoval predsednik republike Zapotockv. Tajnik Kp CSR Novotny je v svojem govoru poudaril važnost sklepov centralnega komiteja za vzpostavitev zakonitosti v državi.
Tudi v Bukarešti je bila na glavnem trgu velika parada, ki so ji prisostvovali vsi člani vlade in druge osebnosti.
Pekinški radio javlja, da je letošnja prvomajska proslava v kitajski prestolnici presegla vse dosgdanje proslave.
V Colombu so se letos prvikrat cevlonske oblasti udeležile prvomajske proslave. Kakor je znano .je na zadnjih volitvah zmagala koalicija naprednih gibanj.
toženega Sosiča pa velja poleg tega še člen 16 mirovne pogodbe, ki prepoveduje preganjanje vseh onih, ki so se borili na strani združenih in pridruženih sil v zadnji vojni. Zato je bil tudi Sosič protizakonito zaprt več kot eno leto.
Pripominjamo, da je prav v zvezi s podobnimi primeri vladni generalni komisar izdal sodisču navodilo o izvajanju člena 6 londonskega memoranduma. Porotno sodišče se niti lega navodila ni držalo. Ni nobenega dvoma, da bi moralo porotno sodišče takoj ob začetku obeh razprav ugotoviti, da za oba primera velja člen 6 memoranduma, za primer Sosiča pa tudi določba mirovne pogodbe, in zaradi tega takoj sodni postopek ustaviti.
 	-	o
0 bližnjem zasedanja zveze bivših borcev
BEOGRAD, 2. — Predsednik Svetovne zveze bivših borcev Albert Morel je danes odpotoval iz Jugoslavije. Pred odhodom je izjavil, da je kot Francoz in bivši pripadnik francoskega odporniškega gibanja srečen, da bo lahko v Franciji pozdravil predsednika Tita, ki simbolizira junaško borbo Jugoslovanov. V zvezi z zasedanjem glavne skupščine Svetovne zveze bivših borcev, ki bo v Bruslju, Ce Morel izjavil, da pričakuje, da bo to zasedanje ie bilj utrdilo medsebojno plodno sodelovanje, da verjame, da bo zveza povečala svoje delovanje v raznih mednarodnih organizacijah pri reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj, zlasti vprašanja razorožitve in uporabe nuklearne energije v miroljubne namene.
Mogoče lipred 8. majem Hjda noRleama eksplozija
WASHINGTON, 2. — «ZDA morajo napraviti vsak možen napor, da zavro oboroževalno tekmo«, je izjavil na neki tiskovni konferenci senator Ke-fr.uver, kandidat za investitu-ro ameriške demokratične stranke za prihodnje predsedniške volitve. Dostavil pa je, da morajo ZDA nadaljevati poskuse z vodikovo bombo ne samo z namenom, da bi proizvajale najbolj učinkovite bombe, temveč 2a dokaz novih odkritij, potrebnih za znanstveni napredek v splošnem.
Iz uradnih virov se je izvedelo, da se lahko prične letošnji program nuklearnih poskusov v Pacifiku čez nekaj dni z eksplozijo' majhne atom. ske bombe'. Najprej je bil napravljen načrt za »javno« eksplozijo vodikove bombe na Eniwetoku. Ta eksplozija bi morala biti, če bi bilo lepo vreme. 8. maja. Vendar pa bodo izvedli mogoče že ta teden poskus manjše eksplozije. Vseh poskusov pa bo kakih deset, vendar pa ostale bombe ne bodo tako močne kot tista, ki jo bodo odvrgli 8. maja in bo imela moč več megaton; bržkone pa bo večina bomb le imela moč vsaj tisoč ton tritola.
Zaupnica Molletoi/i vladi
i/zi/i:zi s pokojninskim skladom
Za zaupnico je glasovalo 350 poslancev, proti pa 68 Veliki boji v Alžiru • Sto ranjenih med demonstracijami
PARIZ, 2. — Francoska narodna skupščina je danes s 350 glasovi proti 68 izglasovala vladi zaupnico o nadaljevanju debate za ustanovitev solidarnostnega sklada za izboljšanje življenjske ravni u-pokojencev.
Skupščina je zavrnila resolucijo, ki jo je predložil neodvisni poslanec Moreau in s katero je zahteval, naj se skupščina ne izreče o tem načrtu, dokler np bo pregledala načrta izdatkov za leto 1956.
Debata je potekala brez incidentov in zaključil jo je ministrski predsednik Mollet, ki je izjavil, da je namen vlade izboljšati življenjsko raven starih in boriti se proti inflaciji. Za ustanovitev sklada za zvišanje pokojnin bo potrebnih približno 140 milijard frankov letno.
ALZIR, 2. — Francoske oblasti so danes javile, da je včeraj bilo ranjenih nad sto ljudi med spopadi, do katerih je prišlo, ko je neki muslimanski pogrebni sprevod šel skozi evropski del mesta. O-koli 12 demonstrantov in dva policijska agenta so prepeljali v bolnišnico- Zaradi teh spopadov so oblasti odredile, da bo za pogrebne sprevode
morala odrlej vedno prej dati dovoljenje policija.
Med vojaškimi operacijami v zadnjih 48 urah pa je bilo ubitih 260 upornikov in .14 francoskih vojakov. Največjj spopad, pri katerem je bilo ubitih 60 Alžircev in 6 francoskih vojakov, je bil v goratem predelu severozahodno od Batne. Francoska letala so obstreljevala skupine u-pornikov. Medtem se množijo povsod atentati in sabotažna dejanja.
Neurja s snegom po Italiji
BOČEN,	-—• Južno Tirolsko
je zajel nov mrzli val. V višini nad 1000 metrov je temperatura padla pod ničlo, tako je bilo na Brenerju danes dopoldne ob 10, uri 11 stopinj, v raznih krajih niže pa okrog 5 stopinj pod ničlo, kmetijsko nadzorništvo je izdalo poljedelcem navodila za obrambo proti mrazu in slani. Sadovnjaki so prav sedaj v cvetju in znano je, da predstavlja sadjarstvo eno izmed glavnih gospodarskih panog te pokrajine.
Sneg, pomešan s točo, je padal tudi Vallombrosi v višini okrog 1000 metrov ter okrog 35 km od Florence, Sneg je dadel tudi po Apuanskih hribih, kar se menda v maju še nikoli ni zgodilo-
Iz Cosenze sporočajo, da je na prelazu Montescuro dosegla sveža snežna odeja višino 25 cm. Tudi na Etni, kjer je sneg že skoraj popolnoma izginil, se je v zadnjih 48 urah zopet pojavil. Okrog Catanie pa močan veter s posameznimi sunki do 90 km ovira letalski promet.
Močne nevihte so divjale po vsej jonski obali, v Kalabriji pa je deževalo nepretrgoma že več dni. Dež in toča sta povzročila mnogo škode.
Izvršni odbor svetovne meteorološke organizacije javlja, da se je po natančnem proučevanju podatkov, ki jih je zbralo tajništvo organizacije, izkazalo, da ni nikakega povoda za mnenje, da bi nuklearne eksplozije imele znaten učinek na meteorološke razmere v svetu. Odbor je zaradi tega to vprašanje arhiviral ter ga bo vzel ponovno v pretres, čim bi se pojavila kaka nova dejstva.
FRIMORSK1 DNEVNIK
— a —
3. m«j» !W
VREME VČERAJ
Najvišja tem.peratu.ra 15,6, naj-nižja 8,9. ob 17. uri 15,2, zračni Mak 1014,8 stanoviten, veter 5 km. vlaga 65 odst.. 1,9 mm padavin, nebo 5 desetin pooblače-no, morje Lahno razgibano
f
Danes, ČETRTEK 3. «"*J>
Mavra, n., SonCarkta Sonce vzide ob 4.50 in■ z**°, M 19.14 Dolžina dneva 14.34. vzide ob 1.06 in zatone ob >*• Jutri, PETEK 4. mala Florijan, m"f Valim11 ^
Prvomajske proslave v znamenju zahtev po izboljšanju življenjskih razmer delavstva
Velika množica meščanov in okoličanov na ljudski veselici in na volilnem zborovanju MSL - Povorka in zborovanje nove Delavske zbornice GGIL - Govor socialdemokratskega poslanca Mattea Matteottija na 'lrgu Goldoni
t
Kljub dežju, ki je nagajal, je ljudrka veselica na stadio-jju «Prvi maj* lepo uspela; udeležilo se je je več ljudi kot prejšnja leta. 2e v prvih popoldanskih urah so začele prihajati skupine, eni z avtobusi, drugi z motornimi vozili in peš. Mnogi, ki so bili tokrat prvič na stadionu, so si najprej ogledali dvorano, druge prostore in igrišča. Ljudje so posedli za mize, na stopnišča in drugod ter se pogovarjali z znanci in prijatelji ob kozarcu vina in piva. Na vseh krajih so bile večje in manjše skupine, kjer je komu bolj ugajalo. In kot vsako leto, je bilo videti več skupin po stezah v bližnjem Bosketu. Na številnih^ drogovih so plapolale rdeče in športne zastave, volilni napisi pa so opozarjali na bližnje volitve.
Ob 16. je dolinska občinska godba zaigrala udarno koračnico, nato pa je imel govor tov. Bortolo Petronio. Od vseh strani so se zgrinjali temni oblaki. Ljudje so poslušali govornika in se zaskrbljeno ozirali v nebo, če jim ne bo treba zbežati, preden bo govoril dr. Dekleva. \ endar je vreme prizaneslo. In ko je dr. Dekleva zaključil svoj govor, se je ulila ploha. Dvorana, hala, oder, vsi prostori, kjer je kakšna streha, vse je bilo natrpano. Iz previdnosti ro organizatorji dvorano pospravili, da je bilo čim več prostora. Dopoldne in še okrog poldne je tako lepo kazalo, da ni skoraj mhce vzel s seboj dežnika, ati ga je na poti pustil pri -lancih. Skoda, da je bilo iako vreme, sicer bi na veselico prišlo ie več ljudi in vsi bi prišli na svoj račun-'tako pa so bili prizadeti najbolj naši najmlajši, za katere so bile nalašč pripravljene posebne igre. No, kljub temu pa se je tudi deca zabavala, saj se otroci takoj znajdejo. Gugalnice so bile vedno zasedene, na stadionu pa je toliko drugih stvari in kotičkov, ki so kot nalašč za otroške igre.
Po končanih govorih se je razvil spored v dvorani. Godba je zaigrala nekaj partizanskih in narodnih. Folklorna skupina iz Brega je zaplesala vojvodinski ples, dolinski ples, dolinski kvartet je odigral nekaj narodnih, folklorna skupina je spet zaplesala srbske narodne plese, zaigrala je godba, sledil je nastop Tržaške tamburice, ki je pod vodstvom učitelja Gerdola zaigrala venček narodnih, folklorna skupina se je nato predstavila z novim plesom »Zidana marela* v priredbi Olge Gorjupove, ki vadi skupino. Novi ples je tako «vžgal» občinstvo, da ga je morala skupina ponoviti. Dolinski kvartet je spet zaigral , nekaj pesmi, spored pa je zaključila občinska godba z ((Internacionalo«.
Po kratkem odmoru je godba odigrala še nekaj plesnih
komadov; v dvorani je bilo malo več prostora, da so se lahko pari zavrteli. Nato je za plesalce igral dolinski kvartet,
V kioskih so ves čas točili dobro domače vino ter pivo in stregli gostom s kranjskimi klobasami. Vladalo je prijetno toavriško vzdušje. V takem prvomajskem razpoloženju so se stari in novi znanci pogovorili o volitvah in o raznih stvareh, ki zanimajo našega človeka. Eni so prepevali partizanske pesmi, starejši so obujali spomine na prve prvomajske proslave, drugi so komentirali najno-vejše svetovne dogodke; nekateri so se spet po dolgih letih srečali s starimi znanci in pili na zdravje ter lepše in srečnejše dni.
Prvomajske proslave so se dopoldne pričele s povorko in zborovanjem, ki ju je organizirala nova Delavska zbornica CGIL. Povorka se je pričela pomikati s Trga Fe-stalozzi in s Pončane ob 10. uri, toda že mnogo prej so bile šentjakobske ulice polne vrveža, ko s* hodili delavci in drugi delovni ljudje na obe zbirni mesti. Po ulicah so se čule delavske in revolucionarne pesmi, na mnogih oknih pa so visele rdeče zastave-
Povorka je krenila čez Trg
sv. Jakoba skozi gost špalir delavskih množic, ki so stale na obeh straneh ulic, koder re je pomikala. Okrog 11. u-re je prispela na Trg Peru-gino, kjer je bilo zborovanje. Na čelu povorke so se pelja-ji, sledilo fr UT delavcev v li delavci z motorji in skuter-delovnih oblekah, ki so nosili rdeče zastave, nato godba «Rinaldi», zastava Delavske zbornice, člani izvršne komisije, člani raznih strokovnih zvez s svojimi prapori, mladina in končno številna množica-
Zborovanje na trgu je začel tajnik DZ Benini, ki je poudaril vazen korak naprej, katerega je predstavljala u-stanovna sindikalna skupščina za utrjevanje enotnosti tržaškega delavstva. Nato je dal besedo tajniku DZ Gombaču, ki je s krajšim govorom v slovenščini poudaril pomen prvomajskih proslav in naštel glavne zahteve delavstva v sedanjem položaju. Omenil je tudi krepitev miru v svetu in koeksistenco.
Sledil je govor člana o-srednjega vodstva CGJL iz Rima dr. Lame, ki je trajal celo uro. Lama je dejal, da ima letos proslavljanje prvega maja v Trstu še poseben pomen in značaj spričo okrepitve sindikalne enotnosti z ustanovitvijo nove Delavske zbornice CGIL, ki mora uveljaviti popolno spoštovanje vseh struj in manjšin. Lama je tudi dejal, da pozdravlja CGIL okrepitev miru v svetu in uspehe, ki so jih dosegle vse socialistične države; še poseben pozdrav pa je naslovil na kolonialne narode, ki
se borijo za evo.jo neodvisnost, in na španske delavce.
Nato je omenil borbo proti fronti «morskih psov», splošne uspehe CGIL in uspehe posameznih strok ter dejal, da se mora uveljaviti geslo o ekonomiji dela' namesto monopolov, izkoriščanja in velikih dobičkov. Prikazal je stalno naraščanje števila brezposelnih, ki je že doseglo 2. milijona 300.000 enot, čeprav so medtem narasli dobički kapitalistov in se je zvišal narodni dohodek. Potem je našteval razne zahteve tržaškega delavstva za izboljšanje tržaškega gospodarstva: zahteval odcepitev IRl od Confindustrie, kritiziral Segni-jevo vlado, ki je obljubljala najprej razne reforme, potem pa ostala na pol poti. Spričo tega se bo moralo delavstvo še odločneje boriti, da vlada izpolni tvoje ooljube ter da se s tem izboljšajo njegove življenjske razmere.
1. maja ob 11. uri je bilo na Trgu Goldoni tudi prvomajsko volilno zborovanje PSDI. Glavni govornik je bil poslanec Matteo Matteotti. Pred »jrim 'p* je o tržaških vprašanjih govoril član vodstva tržaške fedčracije Giu-ricin. ki je močno napadel dosedanjo občinsko in pokrajinsko upravo. Dejal je, da morajo tržaški volivci z letošnjimi volitvami popolnoma obnoviti občinski in pokrajinski svet, da morajo postaviti na vodstvo teh dveh najvišjih upravnih organov nove ljudi, bolj sposobne od dosedanjih, ki bodo razumeli dejanske potrebe vseh meščanov. Ljudje, ki so preveč časa na oblasti, je poudaril govornik, se izraoijo. Zato morata biti občinska in pokrajinska uprava obnovljeni. Danes smo šli Že tako daleč, da „e prijatelji občinskega odbornika vozijo z občinskim avtomobilom, namesto da bi se odborniki in župan vozili s tramvajem kot navadni meščani*. Sedanji gospodarski položaj in predvsem tako visoko število brezposelnih, je izjavil, ((predstavljata bank-rotsko politiko ljudi, ki so bili do sedaj na oblasti*.
Vse to je sicer točno in pravilno- Toda povedati je treba, da se morajo socialdemokrati, če hočejo uresničiti to svojo politiko, otresti dosedanjega jarma, ki jih drži privezane za voz krščanske demokracije, liberalcev in republikancev. Vsi štirje nosijo odgovornost za dosedanjo »bankrohko politiko*. Zaradi
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI UPRAVNE KOMISIJE
Jutri. 24-urna stavka
vsega osebja podjetja ACEGAT
Dveurna prekinitev dobave električnega toka - Stavke so oproščeni le uslužbenci, ki skrbijo za vzdrževanje in zaščito naprav
Sindikalne organizacije ACEGAT so napovedale za jutri 4. t. m. 24-urno stavko, ki se prične opolnoči. Stavkali bodo delavci in nameščenci vseh uslug podjetja razen uslužbencev vodovodov, postaj za dviganje vode, plinohranov, pli-nomerov, električnih central in kabin, ki bodo stavkali samo dve uri, in sicer od 8. do 10. ure. Uslužbenci kabin in central, ki bodo prekinili dobavo električnega toka za dve uri, se odstranijo z dela ter se vrnejo nanj po določenem roku, V plinohramh in plinomerih ostane na delu za časa stavke samo osebje, ki je nujno potrebno za vzdrževanje in zaščito naprav. Osebje vodovodov se bo ravnalo kot osebje električnih kabin. Stavkanja so oproščeni delavci skupin, ki hodijo opravljat nujna dela po hišah, kaaaor jih' kličejo.	. .
Sindikati poudarjajo, da ne bodo dopuščali nobenega pritiska delovodij na stavkajoče Vsi delavci in uslužbenci morajo natančno izvajati pred. ptse sindikalnih organizacij. Sindikati so napovedali stavko zato ker se ravnateljstvo ni hotelo pričeti pogajati pred 3(1 aprilom, kot so zahtevah sindikati, za kar so Jih pooblastili delavci in nameščenci z referendumom.
O stavki so sindikalne orga-
nizacije obvestile upravno ko- prvomajske manifestacije zelo
misijo ACEGAT s pismom, ki
so ga poslali v vednost tudi dr. 1’alamari in uradu za delo. V pismu najprej ugotavljajo, da pada vsa odgovornost za stavko na vodstvo, ki noče spoštovati svobodno sklenjenih in podpisanih sporazumov, na j pa navajajo razloge stavke. V podjetju se dejansko izvajajo poenotene normativne določbe že vsa povojna leta, zato ni potrebna nobena višja odobritev. Sama upravna komisija je pozvala sindikate, naj predložijo načrt kolektivne delovne pogodbe. S' sporazumom 2; dne 15. decembra 1953 sta se obe stranki obvezali, da bosta dali pobudo za čimprejšnji pričetek pogajanj za sklenitev nore normativne pogodbe. Sindikati so predložili načrt za novo pogodbo že 18. julija 1955. Pogajanja o tem načrtu so se začela 19. oktobra lani prekinila pa 2. februarja.
Iz ..e kratke navedbe razlogov je razvidno, da so vsi izgovori vodstva CEGAT jalovi irf n.utemeljeni in da je napoved >a stavka popolnoma upravičena.
Pohvala DZ delavcem
Nova Delavska zbornica CGIL ugotavlja, da so njene
mi socialisti škodljiva za u-resničitev enotnosti vseh delavskih sil v Italiji v borbi proti monopolom,	enotnost,
ki jo je mnogokrat poudaril, je pa bila njegova ocena o rešitvi tržaškega vprašanja in o italijanskem nacionalizmu v Trstu in v Italiji sploh zelo pozitivna.
Glede rešitve	tržaškega
vprašanja je Matteotti dejal, da so oni podpirali neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Dejal je, da je ta sporazum ((prispeval k utrditvi miru v svetu*. To, kar smo ((žrtvovali*, je dejal Matteotti, je malenkost, če pomislimo,	koliko in	kaj smo s
tem napravili za	mir. «Ta
smo se uvrstili med države v sporazum nam je omogočil, da svete), ki se borijo za mir in koeksistenco*. Poleg tega pa so bili	ustvarjeni	pogoji za
zbližanje med obema državama. Nato je ostro obsodil i-taljjanski nacionalizem, ki je toliko gorja prinesel ne samo Tržačanom, ampak vsemu italijanskemu narodu. «V i» menu tega nacionalizma je Pella grozil z vojno in je za-tega	menimo,	da	se	bo	nji-11.0 Prec4	Poslal	italijanske
hov	program	uresničil	samo,' j;e^e na	j
če se bodo oni pridružili vsem naprednim socialističnim in demokratičnim silam v borbi za zrušenje demo-kristjanskega desničarskega monopola v občinski in pokrajinski upravi in v vseh ostalih javnih ustanovah.
Poslanec Matteo Matteotti pa je govoril o sedanjih pogojih za mir in koeksistenco v svetu, o politični borbi v Italiji in polemiziral s KiPI in PSI v zvezi s sklepi zadnjega kongresa KP SZ. V koliko je bila njegova polemika s komunisti in Nennijevi-
Ta parada italijanske vojske je stala Italijo 1 milijardo lir samo za gorivo motoriziranih enot*.
Ta njegova realna in objektivna	ocena	omenjenih
NEZASLIŠAN UKREP NABREŽINSKEGA PODJETNIKA
F. Gratton odpuščen iz službe
ker je na dan Lmaja izobesil rdečo zastavo!
Veliko ogorčenje nabrežinskega prebivalstva - Policija snela slovensko zastavo, ki jo je izobesil domačin v Trebčah
Kar se je včeraj zgodilo v Nabrežini, presega vsako mero in dokazuje, kako reakcionarne sile uporabljajo vsa sredstva, da bi potlačile demokratične pravice delovnega človeka.
Ko je včeraj zjutraj Fer-ruccio Gratton prišel na delo v kamnolom «Cava Romana* v, Nabrežini, mu je podjetnik Sonzogno -sporočil, da je odpuščen z dela, ker je 1. maja izobesil na svojem domu rdečo zastavo. Kot utemeljitev odpusta je Sonzogno baje izjavil Grattonu, da v njegovem podjetju ni mesta za antifašiste.
Seveda, saj Giuseppe Son-■ zogno, podjetnik kamnoloma «Cava Romana*, kandidira na listi MSI za pokrajinske volitve v nabrežinskem volilnem okrožju!
Vest o tem nesramnem, nadvse krivičnem in fašističnem ukrepu omenjenega podjetnika se je naglo razširila po Nabrežini, v okoliških vaseh in v mestu ter vzbudila ogorčenje vseh demokratov, in to tembolj, ker sovpada v predvolilno dobo. Morda mislijo gospod Sonzogno in drugi podjetniki, da bodo s takimi ukrepi ustrašili delavce in jih z grožnjo odpusta z dela prisilili, da bi se odpovedali borbi za svoje pravice? Zelo se motijo v svojih računih, ker se delavstvo za-
vprašanj je precej preseneti-1 veda svojih pravic in moči
la mnogo poslušalcev, ki so v Trstu vajeni poslušati ‘amo izzivalne in klevetniške govore ,s katerimi hbčejo razni reakcionarni elementi držati mesto v stalni napetosti in preprečiti vsako zbližanje med tržaškimi Slovenci in Italijani in med obema državama.
ter bo to tudi dokazalo na bližnjih volitvah.
Taki ukrepi kratijo demokratične pravice državljanov in so protiustavni, poleg tega pa globoko žalijo demokratična čustva vsega prebivalstva, zato energično protestiramo proti ravnanju podjetnika Sonzogna in zahteva-
S SESTANKA ODBORA ZA VOLILNO PREMIRJE
Danes	opolnoči
na posebnih oglasnih deskah
Poziv volivcem, ki so se preselili v zadnjem času - Dokončno zavrnjena kandidatura dr. S. Mašere - Tržaška unija vložila priziv
dobro uspele in izraža zato pehvalo vsem kategorijam delavcev in godbam, ki so prispevale k temu uspehu. Hkra. ti poziva delavštvo, naj se včlani v CGIL, da se bo pod njeno zastavo borilo za kruh, delo in svobodo.
Odložite/ stavke bolniških uslužbencev
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je sklicalo za 8. maj sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij bolniških uslužbencev in predstavnikov uprav bolnišnic, da Li se dosegla rešitev spornih vprašanj. Zato so sindikalne organizacije uslužbencev, vključene v CGIL, C1SL in UIL, sklenile, da odložijo stavko, ki so jo napovedale za 3. in 4. maj. Temu sklepu so se pridružile tudi tržaške sindikalne organizacije.
Ntjdena ključ in lislnica
Na stadionu »Prvi maj* sta bila po ljudski veselici najde, na ključ znamke iiMemi* m ženska denarnica z majhno vsoto denarja. Lastnika lahko dobita izgubljena predmeta na sedežu pripravljalnega odbora v Ul, sv. Frančiška 20.
Sinoči se je na občini sestal odbor za Volilno premirje. Sporočil; so, da bo danes občinski odbor potlal vsem strankam in skupinam, ki sodelujejo na volitvah, pismo, s katerim jih bo obvestil o mestu, naznačenem s posebno številko za lepljenje plakatov na oglasnih deskah- Lepljenje se bo lahko začelo danee ob 24. uri. Na sestanku so tudi razpravljali o razdelitvi mest na posebnih oglasnih deskah med strankami, organizacijami in skupinami, ki niso pred ložile svoje kandidatne liste in ki se hočejo posredno u-deležiti volilne propagande.. Odbor bo nadaljeval razpravo o tem vprašanju na današnji seji, ki bo ob 19. uri. Občina je sporočila odboru, da se stranke za lepljenje plakatov lahko poslužijo zadevne občinske ustanove.
Razpravljali so tudi o volilni propagandi v kino dvoranah. Predstavniki vseh strank so bili soglasni, da se ne bi posluževali tega načina propagande, samo predstavnik KD je izrazil pomisleke, ker bodo verjetno dobili iz Rima ustrezni propagandni material. Soglasno so sklenili, da se nihče ne bo posluževal letal za volilno propagando.
Drevi bo odbor za volilno premirje določil volilna zborovanja za prihodnji teden.
Občanski volilni urad vabi vse mehčane, ki so menjali stanovanje po 15. oktobru 1935 in niso sporočili spremembe anagrafskemu uradu, da sporoče cimprej naslov svojega novega bivališča.
Vsi tisti, ki ugotovijo razliko med anagrafskimi podatki na osebni izkaznici in volilnem potrdilu, naj se obrnejo na volilni urad v Ulici Santi Martin 3, kjer jim bodo izdali posebno potrdilo, da ga bodo predložili predsedniku volišča.
Sinoči so imeli socialdemokrati zborovanje v Rojanu, kjer sta govorila Giorgio Ce-sare in Giovanni Picot. Oba sta obljubljala volivcem prosto cono, čeprav je znano, da so njihovi predstavniki v vladi in predvsem podpredsednik vlade Saragat ter podtajnik Treves proti ustanovitvi proste cone v Trstu. Hkrati pa sta omenila tudi, da je treba spoštovati narodnostne pravice Slovencev v Trstu.
Poleg tega pa je Giorgio Cesare samo omenil krivično izločitev celotne kandidatne liste za tržaške občinske volitve «Trst Tržačanom*, ne da bi protestiral proti tej izločitvi. kot bi bila to dolžnost resničnega socialista in demokrata, Omejil se je le na pripombo, da mu ni znano, kdo je kriv za to izločitev; Tržaška unija ali okrožna volilna komisija.
Za njimi pa so imeli na istem prostoru zborovanje monarhisti, ki so poleg drugega tudi močno napadli londonski sporazum o rešitvi tržaškega vprašanja.
Centralna volilna komisija je zavrnila pritožbo predstavnikov kandidature neodvisne kandidatke na Neodvisni socialistični listi za volilno 0-krežie, Devin-Nabrežina dr. Sonje Mašere, ki jo je okrožna volilna komisija izločila,
češ da volilni znak ni bil predložen skupno s I/andida-turo. Conska volilna komisija trdi, da ni pristojna spreminjati sklepov okrožne volilne komisije.
Izločitev dr. Sonje Mašere je protizakonita, ker eo predstavniki njene kandidature že v soboto, po zakonu pravočasno, naknadno vložili volilni znak. Hkrati pa moramo poudariti, da člen 32 zakona št. 203 piedvideva izločen je le tistih kandidatov, ki nimajo predpisanega števila predlagateljev, ali pa v primeru, da kandidati ali predlagatelji nimajo aktivne ali pasivne volilne pravice. Nikakor pa ne zaradi pomanjkanja volilnega znaka, zlasti še, če je bil na zahtevo pravočasno predložen, kar je bilo za dr. Sonjo Mašero tudi napravljeno.
Glede krivične izločitve celotne kandidatne liste Tržaške unije iz volitev v tržaški občini pa nam je Tržaška u-nija poslaja naslednje pojasnilo:
((Mfhoge osebe in tudi čat^ niki in radio so poudarili, da bi Tržaška unija lahko predložila priziv za dopolnilo in izpopolnitev dokumentacije do 9. ure dne 29. aprila.
Resnici na ljubo pa pojasnjujemo, da je bila dokumentacija liste »Trst Tržačanom* popolna. Conska volilna komisija je na seji z dne 28. a-, prila ugotovila, da na seznamu kandidatov niso vpisani poleg imena in priimka tudi podatki dneva in kraja rojstva. Ti podatki pa to bili razvidni v osebnih izjavah o kandidaturi posameznih kandidatov in na ustreznem potrdilu volilnega urada, ki potrjuje, da so bili kandidati vpisani v volilne sezname. Te podatke je overovil na osebnih izjavah o kandidaturi posameznih kandidatov tudi notar.
Te ugotovitve je conska komisija sporočila predstavnikom lit te šele v soboto po 20- uri, in sicer samo s pripombo, naj se javijo prihodnji dan, v nedeljo 29. aprila, da jih bodo zaslišali. To pomeni, da m bilo treba, odnosno ni bilo mogoče vložiti nobenega priziva. Isto velja tudi za dokumentacijo. Kraj in datum rojstva posameznega kandidata sta bila označena v listinah, ki so priložene kandidatni listi.
Ker je bila celotna dokumentacija skupno vložena, ni bil mogoč noben dvom o 1-stovetnosti osebnih podatkov kandidatov in o namenu predlagateljev, da predlagajo prav tiste kandidate, ki so bili označeni na kandidatni listi, ko je bila ta dne 27. a-prila vložena in na katere se je nanašala in se še nanaša ustrezna dokumentacija.
Kljub vsemu temu so predstavniki kandidatne liste #Trs't Tržačanom*, potem ko so bili zaslišani, izjavili, da so pripravljeni popraviti vsako morebitno netočnost z vpisom podatkov o kraju in dnevu rojstva na osnovi podatkov označenih v predloženih listinah.
Komisija pa ni dovolila nobenega dopolnila kandidatne liste.*
Tržaška unija sporoča, da bo sedaj vložila pritožbo proti izločitvi njene kandidatne liste na prizivno sodišče in na vladnega komisarja.
Sinoči pa je Tržaška unija poslala časniku «11 Ficcolo* izjavo glede članka, ki je bil objavljen v omenjenem časniku in v katerem je bilo rečeno, da je prišel v njihovo redakcijo neki indipendentist in jim povedal, «da so pred okrog desetimi dnevi titovci prišli k voditeijem Tržaške u-nije in jih z grožnjami skušali prepričati, naj ne gredo na volitve*.
«0 vsem tem Tržaški uniji ni nifi znano. Glede resničnega in morda celo izmišljenega informatorja, bi bila dolžnost ravnateljstva lista, ki je objavil gornjo vest, da objavi o njem tudi ustrezna pojasnila- Ni mogoče verjeti, da časnik, ki se ima za resnega, sprejme in javno razširja vesti takšnega značaja, ne da bi se prej zanimal, če odgovarjajo resnici in o osebi, ki mu jih je dala.*
mo. da prekliče svoj ukrep. Oblasti pa naj poskrbijo, da se odpust prekliče in da se take krivice ne bodo več dogajale.
Proti krivičnemu ukrepu so že včeraj energično protestirali tudi predstavniki Liste občinske enotnosti v Nabrežini, na kateri kandidira tudi Ferruccio Gratton. Protestno pismo se glasi;
((Predstavniki Liste občinske enotnosti energično protestiramo proti g. Sonzognu, podjetniku kamnoloma «Cava romana* v Nabrežini, ker je odpustil z dela nameščenca Ferruccia Grattona baje z motivacijo, da ni mesta v njegovem podjetju za antifašiste, ker je na mednarodni praznik dela, ki je priznan tudi kot državni, praznik, izobesil na svojem domu rdečo zastavo.
Ravnanje gospoda Sonzogna obsojamo, ker ima sleherni delavec in državljan pravico, da se politično opredeli v svojem prepričanju in da svoja čustva tudi odkrito izraža.*
Do prav tako antipatičnega dogodka je prišlo 1. maja v Trebčah. V vasi, daleč v stran od glavne ceste, sta Ivan Malalan in njegov sin Lucijan izobesila na oknih svoje hiše rdečo, delavsko zastavo in slovensko zastavo. Okoli 9.30 sta zastavi zagledala dva policista, ki sta takoj odhitela na policijsko postajo v Trebčah, od koder sta se ponovno vrnila z zahtevo, da mora Malalan slovensko zastavo sneti. Tako oče kot sin sta se temu uprla in izjavila, da je slovenska zastava simbol borbe za osvoboditev izpod nacifašizma in da se je zaradi tega ne dotakneta. Policista sta odšla, a sta se kmalu vrnila in pozvala Lucijana na policijski komisariat, kjer je moral kasneje, podpisati zapisnik.
Med tem časom pa so prišli v Trebče še policisti s komisariata javne varnosti na Opčinah, ki so v velikem številu skoraj obkolili hišo in slovensko zastavo sneli. Odnesli so jo na policijsko postajo v Trebčah in L. Malalanu izjavili, da je ne bo dobil nazaj, ker je zaplenjena.
Omeniti moramo še, da je neki funkcionar s komisariata fhvne varnosti polesttziral z Lucijanom, češ kako se upa izobesiti slovensko zasjavo. Pi-j-tem ga je vprašal, če ve, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo izobesil italijansko zastavo v Ljubljani. Ne vemo, kako je omenjeni funkcionar prišel do te primerjave; ali morda še vedno misli, da je slovenska prestolnica sedež Ljubljanske pokrajine, ki je bila ((krivično* odtrgana od rimskega imperija, ali pa morda meni, da živijo tam ljudje, ki pohrustajo vse, kar je v zvezi z barvami italijanske trobojnice. Na vsak način lahko temu gospodu povemo, da znajo v Ljubljani spoštovati italijansko zastavo mnogo hoij kot slovensko v Trstu, o čemer se je lahko že matsikdo prepričal. Poleg tega naj omenimo tudi to, da če bi bila v Ljubljani italijanska manjš na, ji nihče ne bi branil iz obesiti svoje zastave, kot ne brani nihče izobesiti italijanske zastave Italijanom v Kopru, o čemer se lahko prepričajo tisoči Tržačanov, ki so v posesti obmejnih propust-nic
Vest o policijski akciji za odstranitev slovenske zastave je v Trebčah naletela na veliko ogorčenje, kajti ljudje zahtevajo, da se policija ne
Iz živčne razrvanosti
sta si sama vzela življenje
Komaj 45 let star mož skočil pred očmi matere z okna svojega stanovanja, drugi pa sl je izbral smrt v vodnjaku
2ivčna razrvanošt dveh meščanov je včeraj povzročila dve tragediji in spravila v žalost dve družini. 45-letni Mario del Rio iz Ul. Cunicoll št. 9 je včeraj izvršil pred očmi svoje matere samomor s tem, da je skočil iz okna stanovanja. Kaj je moža pognalo v smrt, ni znano in mogoče tudi ne bo mogla nobena preiskava ugotoviti. Dejstvo pa je, da je bil Del K10 že nekaj časa na zdravljenju v svetoivanski umobolnici.
Nekaj ur kasneje je tudi 66-letni Josip Tul iz hriba imenovanega Cuk med Miljami in Sv. Barbaro našel smrt v vodnjaku nedaleč od svojega doma. Mož je bil zadnje čase in še posebno po odhodu svojega sina v Avstralijo precej živčen in včeraj, takoj po kosilu je svoji ženi in hčeri rekel, da gre na zrak in se oddaljil. Malo zatem je neki otrok, ki je v daljnem sorodstvu s Tulom, začel kričati, da je neki mož v vodnjaku in s tem alarmiral okolico. Na mesto so prišli karabinjerji in nato osebje Rdečega križa, ki so Tula potegnili iz vodnjaka, vendar je bila zanj vsqka pomoč zaman. Njegovo truplo je sedaj na razpolago sodni oblasti, ki je uvedla preiskavo.
Sodni ogled v Križu
Množica Križanov je sinoči prisostvovala sodnemu ogledu v stanovanju znane Ljudmile Savi, ki je ob prihodu italijanskih čet v Trst oktobra 1954, leta prijavila Ferdinanda
Bogatca, da je sramotil italijansko zastavo. Bogatca je porotno sodišče skupno z njegovim sovaščanom Silvijem Košuto decembra lani obsodilo na po_ gojno zaporno kazen, proti kateri pa je Bogateč takoj vložil priziv. Pretekli teden so začeli razpravljati o prizivu, a porotno prizivno sodišče je sklenilo izvršiti ogled na mestu, kjer se je pripetil dogodek, ker iz aktov ni bilo mogoče ugotoviti nič točnega.
Včeraj zvečer so bili pri o-gledu prisotni poleg predsednika dr Arbanasija, tožilca dr. Colottijii in zagovornika odv. P. Sardosa tudi Savijeva ter giavni in edini obtožilni priči Cia ra Fois in neki Schiff.
Do kakšnega zaključka je prišlo porotno prizivno sodišče še hi znano. Vsi skupaj so namreč po pgledu odšli v Devin, kjer so sestavili zapisnik. Danes zjutraj pa ?e bo sodišče' ponovno sestalo
Tudi K. Lavrenčič umrla
V noči med torkom in sie-do je v bolnišnici umrla 60-letna Kristina Lavrenčič, to je sestra Eorzinove, ki sc je pred nedavnim obesila v ko-ronejskih zaporih. Kristino, ki je bila obtožena skupno s sestro in njenim svakom umora Antona Zorzina z Lonjer-ske ceste, so morali zaradi hude bolezni premestiti iz zaporov v bolnišnico in včeraj, ko so ji hoteli zdravniki z operacijo podaljšati življenje, je iznenada podlegla. Od treh obtožencev je ostal torej v zaporu samo brat žrtve.
dotika simbolov, ki so vodili naše ljudstvo v borbi za svobodo izpod suženjskega naci-fašističnega jarma.
VOLILNA ZBOROVANJA
KP: ob 17. uri na Trgu Vit-torio Vcneto - Calabria in Massi; ob 19. San Lorenzo in Selva - Mira Rijavec; ob 18. v Ul. Marconi na vogalu Ul. Torricelli - Radich in Jole De-ferri; ob 19.30 v Rocolu Spa-daro in žužek.
Radikali; ob 18.30 na Trgu delle Giarizzole - Lupo in Giu-stolisi, v peteke ob 18,30 na Trgu Cavana - odv. Coen in dr. Lorzet, v soboto ob 18,30 na Trgu Verdi - odv. Tiberini in Letizia Fonda Savio in V nedeljo ob 11.45 na Trgu Goldoni - prof. Cervani.
G Dne 1. maja je bila uprava Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata premeščena iz legalnega urada na ravnateljstvo za finance in proračun. Vestnik bo še vedno urejeval legalni urad.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V soboto 5. maja 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj*
KONCERT
PEVSKEGA ZBORA primorskih študentov ■ VINKO VODOPIVEC* iz Ljubljane
šteniakov*. Toto. p.
lilpPO.	,	-v;	gfdl-6
Supercinema.	16.00.	««i	s
P Laurie. R. Calhoun. y Arcobaleno.	15.30:	*Pe	f.
Rancl*iipuru», L. 7U ’ Mac Murray.	.sanih M
Astra Rojan. 15.30.	^
C »rol. C.	Boyer.	Mia«'
prepov.	M-arrfia liuW'
Capltol. 15.30; «Naj**J>^ & zen na svetu*. A. Sne Cohran. Ob 21.00; «Odn
nadaljuješ*	„.into	^
Cristallo. 16.00:	«Na	uslug« ^
Obm-2f.S5r«OdAehaTali
Grattacielo. 16.00; «Odn*^. M.
nadaljuješ*. Toto, B. Bongiorno. „	ur«*1
Alabarda. 16.00: »BrezuP jjoo:
H. Bogart, F. March. , «Odmehaš ali "^5» trtf
Ariston. 16.00:	((Ukročen. ^
glavec*. R. Cumminih. >11 son. Ob 21.00:	«Odnen*
nadaljuješ*.	„,»„i,inic»t ^
Armonia. 15.00: «Kam»"^» ski oddelek*.	poičrh'
Aurora. 16.30: »Zarpojml[ JV c.
I.iena žalost'*, M. . p Kondinella. Mladoletmm ^ povedano. Ob 21.00. *»>
ali nadaljuješ*.	in
Garibaldi. 15.30: «Tot* ;i« o« lina*, Toto, A M,
21.00: »Odnehaš Mi5. Ideale 16.00:	((Preklet
Tracy. A, Francis .Jube^i Impero. 16.30:	J
na svetu*, A. sne /jjnd# Cochran. Ob 21.00. ali nadaljuješ*.
Italia. 16.00: «Steklem C« ji.OO. L. Caron, M. tVikbMl ^ ((Odnehaš ali S. Marco. 16.00:	“Prež- 31.00
K. Douglas, M. Vitah ((Odnehaš ali Kino ob morju. 10-00.	. j D,
na kolesih*. S.	*»
Scala. Ob 21.00; nadaljuješ*.
Moderno. 16.00: (<ct,j	01
kat*. D. 0’Ke«fe-,,AnadaIj«i^!i 21.00: ((Odnehaš ali Savona. 15.30:	«GoSpa
mesecev*. P.	J AP"
Viale. 16.00: «Tarante3»- pfe
M. Cordav. Mladoht^j gl pov. Ob 21.00: «°dnf" nadaljuješ*. cft0. kS«*8^ Vittorio Veneto. 16-00- M 00
ie spala tu*. D. - --aaijuj-' 21.00: ((Odnehaš a1; »d 9% Beivedere. 15.30: «Mrtvl JJjs. f hu». D. Martin, J. jLfeijujf*’' 21.00: ((Odnehaš ah "Ajnark8'' Marconi. 16.00:
S. Loren. V. W ^£*j'1 Massimo. 15.30: »Mlad®.	jj.OO-
bogata», J.
((Odnehaš ali nadal!'1-' n Novo cine. 16.00: «Id qj, 31^ ke žene*. M. Pre?„1'(Uješ»- .a. ((Odnehaš ali nadaB^ Odeon. 16.00: dams, M. Carol. Mi
prepov.	v
Radio. 16.00: ((Groza ■»	j).w
»Odnehaš Venezia. 15.30: «Tihotalk	ji.OO
kau*. T. Curfis. -((Odnehaš ali nadal«J ^ Skedenj 18.00: »Daleč
Dirigent Anton Nanut
Spored obsega narodne in umetne pesmi, med katerimi dela, ki bodo v Trstu prvič izvajana.
Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU
priredi 5. maja t. 1.
1 POMLADANSKI P1ES
Mi 	I	 .111
v mali Rossettijevi dvorani, ki jo je cpremii Milko Bambič
Igral bo »VE SE LI TR2I S KI KVINTFT» iz Tržiča na Gorenjjkem »**
Vstopnice in rezerviranje miz od danes dalje v Tržaški knjigarni
Rossetti. 15.00: «Tri lise na soncu*. A. Ray. M Kimura
Excelsior. 15.00: ((Možje se poročijo 6 črnolaskami*, J. Rus-se.Ll. J. Crain.
Fenice, 15.00: «Pepote», Pablito Calvo.
Nazionale. 15.00:	((Ugajam*, W.
Ctiiari. P. De Filippo.
Filodrammatlco. 16.00: «To]pa po-
OD UČERAJ DO DDNES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 1. in 2. maja 1956 se je v Trstu rodilo 18 otrok, u-mrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 12.
Umrli so; 63-letna Maria Vasilič por. Soranzio, 77-let-ni Riccardo ‘SaUu, 53-letni Larlo Famea. 81-letni Secon-do Sulli, 82-letna Para Pache, 78-letna Giovanna Počkaj vd-Fabian, 60-letna Kristina Lavrenčič vd. Skrlavaj, 74-letni Luigi Bevilaqua, 73-letni Er-manno Heinze, 43-letna Anita Massari por. Lorenzetto, 71-letna Amalija Podberščik.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontahe 39; dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Al Llovd. Ul. delTOrologio 6; dr, Signori, Trg Ospedale 8.
ČETRTEK, 3. mti* ^ tkmt ••«s,'A.Jf2(io£
11.30 Lahki orkestra 'davenje; 12.10 Za	p
kaj5 12.45 V 5velu,,Ki3.30 P*,, Mekxtne iz oRe,rfjN Rach- Kv operna glasba; t4-0?;. i7.3° cert za dva kDvirj^. na glasba; 18.00 CfiOi AJ^ za violo in	JLjtd
riški zbori; 18.40 K _ gj-K ^ sta Danila Sv^a;,.ola in Mantovani; 19.15 S_ .Jjjje, -jjO
19.30 Priljubljene
Šport; 20.05 Vesela* m>i>^,(. Koncert mladinskež'sla,v-n4Vj; Stičnega zbora: 2 ki; 21.00 Dramatiziraj «4!
22.00 Predavanje:	rUiJjjiH mann: Simfonija,* -3.00 ” Razni samospevi.
T K * 1	.	iJ.10	2»
11.40 Operna kester Angel-ini:_ L go kulturna kronika. 2• l0 G Milleluci; 22.30. U”Sii*-no: ((Fedora*. 2. ol:j
K «» I' 14 11 Vf&C
5.00-6.00 Spored^2 6.401 “ j*
6.00 Jutranja g‘f&a’
ba za dobro iutr0j, ufl1 V,
11.00-12.00 Spored « . pA" ,(d
13.30 Glasba po žeh^ oO “V bavria glasba;
iz Ljubljane; 16.00	*n*,i
rovske skladbe izvao^
zbori; 16.20
17.15 Valčki:	12,5	,z
18.00-19.30 Spored r, ** jpf*
19.30 Martin,i Time. lS^ji Art van Damme; 20-^ M®l red iz Ljubljane:
za trobento.	. ,»	j
-......
11.00 Radijski Za dom in žene, *■ 5 in lahka glasba; zbori pojo; 12-00 JKra*#lfg^ ni koncert: 12-40 Sj Bostonski promeri	ijjie	N’
13.35 Popularne »l»« H.V be: 14.30 Nove knP* ^1 vid rodne in umetne	5
Ljubljanski zvom ( jz glasba; 15.40 UV,n$et: ture - Alphonse D3lTepe oLjtU nji dan»: 16.00 G1	po*,	ij'
17.15 Želeli	A*
18.00 Domače aktu jg.30 ^ Pesem skozi stol«*
sten-t Ivan Toličič-In vpojne tpžavc
20-15,
..................  Marti"11
vir; Bobuslav Ma|jVif št. 2 za čelo i*1
steni ivari	tf
in vzigojne težave joeJ. obdobju: 18.40 ,p , vveStf^fdL Z orkestrom Pad* 2g.l5 ^ Kulturni obzornik- pesrn* p|j», kov večer* dom»f'
pevov - sodeIV*5i-	(L
ansambli In	’am^iO jV
Fitzgerald - prer<* '	|g
ljubljene genrractif^j stlmic Perifič: So vf>u. »buslav	f
i čelo W Kl	.	j)
17.30 Spored *Xg,a,
Veoti; 20.45
reka na Dansk^’jj.50
has ali nadalJuJ«^^^
SOZALjfi <S!»€
Prosvetno dru|‘v/ Aj Škamperle* 1petričd ( o<* pevcu Aldu izgub* sožalje ob bridki
n*'V
V starosti 7’d'0m» ^
1. maja nenad naša draga
Bnioniia
r«,-« ,,*■>: te
2.lo,ioo --V!,
SS* vtf ,„4
šsp
ostalo sorodst^0
Pogreb t3rpt^aj»
b0 , ,ianf. fnlošn«
iz kapele sp'°s
lbko Zborovanje nove DZ na Trgu Peruglno
le ulil dež, so se ljudje, ki so prihiteli na prvomajsko slavje na stadionu «1. maju, v dvorano in vse prostore. Na sliki množica v dvorani sledi kulturnemu programu
Jože Dekleva je v svojem govoru na prvomajski proslavi na stadionu 1 • ma/» prikazal pereče gospodarske in socialne probleme Trsta in poudaril “Pravičene nacionalne zahteve tržaških Slovencev, B. Petronio pa je ožigo-Sdl protitržaško usmerjenost dosedanje demokrščanske občinske uprave
■Gdvora tovarišev dr. Jo Dekleve in Bortola ftro>»;a na letošnji prvomajski proslavi na stadio-nu »Prvi
maj«.
' M
ljudi	?ra?n'lc vseh	delovnih
H0b:',.	'	istočasno	praznik
ij	delavskih	množic
in jj ,..0Ve. Pravice, za lepše hejši° jSe „živlienje, za pravična
''»ske ____________4.
m --------------------  svete
boljše
družbeni red, stopa vo-^ampanja za nove ob-
v Dol* • *n P°krajinske kot raz^ah, tako v Italiji, ^ pri nas.
hiift v°Hlne borbe se udeie-
tUrti MCr, _	,	■
Co^andidatov zvenečih na-
tudi NSZ z Neodvisno 'stično listo. Na naši li-
•kade ’	k'	bi	imeli
iti,h. Itlsl5e naslove, z majhno Našo listo predstavlja-
Vri	1__..
111 čela
za seboj prekaljeno preteklost v borbi proti fašizmu in nacizmu, proti reakcionarnim in konservativnim silam, za so cialne pravice delovnega človeka in za nacionalne pravice tržaških Slovencev. Na naši kandidatni listi so Slovenci in Italijani, ker delovnega človeka ene in druge narodnosti bije isti bič, ker vsi, ne glede na narodno pripadnost, stremimo k istemu cilju, to je k novim socialnim odnosom, k pravičnemu socialnemu redu. To je pravilno tudi zato, ker tržaški Slovenci moramo iskati z italijanskimi demokratičnimi in naprednimi ljudmi pomoč za rešitev naših nacionalnih vprašanj. Naš volilni znak vsebuje tudi srp ih Kladivo, ki sta simbola dela v tovarni in na po-
danes več kot eno milijardo ljudi, med katerimi hočemo biti tudi mi!
Bližnje volitve in volilna kampanja sploh imajo svoje značilnosti. Prvič; Prebivalstvo kaže veliko brezbrižnost, apatijo in pasivnost do volitev. Podoba je, ko Ja bi bilo vseeno, če upravlja še nadalje tržaško občino Bartoli, človek, kateremu šovinizem in skrb za neogroženo italijanstvo zapira vsak pogled na stvarne potrebe tržaškega prebivalstva, na pereče gospodarske in socialne proble me in na upravičene nacio nalne zahteve tržaških Slovencev.
Občina in pokrajina sta dva važna samoupravna organa, v katerih se odloča o bistvenih vprašanjih za dobrobit prebi-
""»JSKa povorka nove Delavske zoormce p,t ci, aonnino na Trg Perugino
nih nameščencev in od vprašanj, o katerih odločata oba organa. Zmaga naprednih sil pomeni, da bodo predstavniki delovnega ljudstva odločali o vprašanjih, ki se njega neposredno tičejo. Z zmago naprednih sil v občinskem ni pokrajinskem svetu je za nas Slovence pogojena uveljavitev narodnostnih pravic, ki jih predvideva Fosebni statut. Zato je naša in v^ša dolžnost, da pobijamo to brezbrižnost in da opozarjamo vse, s katerimi pridemo v stik, da delovni človek in Slovenci bomo imeli le to, kar si bomo sami priborili z naporom 'n z žrtvami, kakor nam dokazuje preteklost.
Druga značilnost teh volitev je v tem, da tržaškega prebivalstva ne razdvaja več teritorialno vprašanje, ki je bilo dobro ali slabo rešeno Po rešitvi tega vprašanja so stopila v ospredje upravna in gospodarska vprašanja, ne da bi bili izključeni politični problemi
Izločitev IrSaške zveze
Tretja posebnost je, da je izpadla iz volilnega boja lista Tržaške zveze, lista ki je šla do sedaj v borbo z geslom; «Trst Tržačanom!» NSZ je že protestirala, ker se je tako onemogočilo pomembnemu sektorju javnega mnenja da bi z volitvami izrazilo svoje težnje. To je tem huje ker se ta nedemokratičen u-krep opira zgolj na formalne pomanjkljivosti in na čisto birokratsko tolmačenje zakonov, na formalnosti, ki bi se lahko popravile in ki nikakor ne bi smele biti povod za tak ukrep. Tudi s tega mesta izražam v imenu naše kandidatne liste svojo solidarnost 'n simpatije Tržaški zvezi. Njenim pristašem in simpatizerjem pa zagotavljam, da bodo izvoljeni kandidati NSZ vse storili v bodočem občipjkem in pokrajinskem svetu, da bo njihovo geslo «Trst Tržačanom.» ne samo formalno, - am. pak po duhu ijl vsebini prišlo do popolnega izraza;
Četrta značilnost je, da se je pojavila na volilnem področju nova lista in sicer lista nacionalnega gospodarskega gibanja. To je lista, ki jo skuša KD vtihotapiti med tržaške volivce z namenom, da bi zajela v to mrežo svoje bivše volivce, ki ji bodo pokazali hrbet zaradi njene fali-mentarne gospodarske in u-pravne politike. To je lista političnih šovinistov, eksponentov gospodarske desnice, to je konfederacij za trgovino, industrijo in poljedelstvo, lista velikega finančnega in industrijskega kapitala, velikih monopolov, ki črpajo kri delovnega človeka. Po sestavi kandidatov je lista pravo sračje gnezdo, v katerem so 'e znašli bivši občinski svetovalci KD, monarhisti, bivši fašisti, kvalunkvisti in disidenti misinov. Kdo bo tej druščini zaupal, da bo zastopala interese delovnega človeka, delavca, kmeta, obrtnika, malega trgovca, uradnika in še posebej, da bo zastopala koristi tržaških Slovencev? To je lista, ki naj reši KD pred polomom. S svojim programom ne vnaša ničesar novega, za kar se ne bi že napredni občinski svetovalci borili in za kar se bodo nedvomno še borili v bodoče.
Moje mnenje je, da tej listi ne sme zaupati svojega glasu noben Slovenec, noben napreden in deloven človek. Nadaljnja značilnost te volilne kampanje je, da sovpada z razpustom Kominforma, kar omogoča pospešitev raz-čiščenja raznih ideoloških razlik, ki še obstajajo med raznimi socialističnimi in naprednimi gibanji in odpira na široko možnosti, da se ustvarijo vsi pogoji za akcijsko skupnost gibanj, katerim so iskreno pri srcu interesi delovnega človeka ter gospodarski in so-
cialni napredek Tržačanov.
Končno posebnost teh volitev je, da ni več v veljavi sleparski volilni zakon, ki je omogočil današnji večini, da ima večino v občinskem svetu, čeravno je v manjšini po številu prejetih glasov. Toda motite se, če mislite, da se ie KD sprijaznila z mestom, ki ji pripada po proporčnem volilnem sistemu. Podvzela je vse ukrepe, da bi se izognila prvi sodbi tržaških volivcev. Na novo je vpisala v volilne imenike več kot 22.000 Netr-žačanov, beguncev, med* katerimi pa ni onih, o katerih je dvomila, da bodo za njo glasovali. Več kot 8.000 Tržačanov je pognala s svojo brezglavo politiko s trebuhom za kruhom v Avstralijo in na druge kontinente. Okoli 3000 volivcev je izbrisala iz volilnih imenikov na podlagi Scelbove okrožnice, ker so bili zaradi malenkostnih prestopkov kaznovani. Med temi je na stotine takih, ki so bili še pod Avstrijo kaznovani na nekaj ur zapora ali na nekaj kron globe. Nov zakon, s katerim so se skušale popraviti te očitne krivice, se tu ni u-pošteval, niti izvajal.
Da si zagotovi KD večino v pokrajinskem svetu, je bil spremenjen zakon za pokrajinske volitve. Podeželje, ki bi imelo pravico, do 8 svetovalcev, je priključeno k mestu. Sv. Jakob so razdelili na pet delov in jih priključili k predelom mesta, kjer imajo demokristjani svoja gnezda. KD je poteptala demokratična načela le zato, da si zagotovi zmago. Toda zadnjo beseda bo vendarle izreklo ljudstvo in ta beseda mora biti trda in odločna in mora privesti zastopnike delovnega ljudstva in Slovencev v večini v mestno in pokrajinsko posvetovalnico.
KD je vse to storila, da izogne sodbi za njeno falimen-tarno gospodarsko in socialno politiko in za upravni kaos, ki ga je povzročila s politiko; ki je upoštevala le koristi 'sameznih političnih sestavljajo večino skem svetu ne glede na koristi občanov in splošnosti.
Odgovornost K D
KD in njeni priskledniki nosijo levji delež odgovornosti, da se je število brezposelnih dvignilo v zadnjih 4 letih od 18.000 na skoraj 22.000; da Tržačani morajo v svet, da je padlo število zaposlenih pri SELAD in v tečajih za rekva-lifikacijo v enem letu od 5000 enot na 1900 oseb. KD nosi odgovornost, da je naše pristanišče še vedno brez ladij in tradicionalnih prog. ki so vezale Trst s celim svetom. Od 560.000 ton ladjevja ima danes Trst na razpolago komaj 100-000 ton. Svoj čas .ie tržaško pomorstvo zaposlilo okrog 9000 mornarjev, medtem ko jih danes zaposluje komaj 4000.
Tržaška industrija še zdaleč
Prvomajsko slavje na stadionu «1. maju je kljub slabemu vremenu privabilo veliko množico
ne izkorišča niti polovice svo- cev, ki še vedno čakajo na
je zmagljivosti. Oktobra 1954 je bilo določeno 38 milijard rotacijskega fonda, da bi oplajali tržaško gospodarstvo. Pred dnevi je bil imenovan predsednik tega sklada. Kje je 70 milijard, o katerih se je toliko besedičilo, ko je bilo to ozemlje izročeno v upravo Italiji? Pa ne samo to. Vsa u piavna politika KD pomeni zlo.. V tej zvezi hočem opozoriti, da se je zvišala davčna obremenitev v zadnjih 4 letih od 7500 letnih na osebo na več kot 13.000 lir. Užitnina to je davek na najnujnejše potrebščine vsakdanjega življenja, ki je znašal leta 1947 300 milijonov lir, je znašal 1952	1.200.000.000. leta 1956
pa je narastel ta znesek po proračunu na skoro 2 milijardi lir. Do skrajnih meja je privila davčni vijak, pri čemer je zlasti trpel mali delovni človek, tako da glavno breme občinske uprave nosi danes občan, ki živi od dohodkov iz dneva- v dan in ne ljudje, ki žive od rent in ki imajo velike dohodke.-Nato se je tov. dr. Jože Dekleva dotaknil tržaškega socialnega vprašanja, ki je še vedno skrajno pereče. V ilustracijo tega dejstva je navedel primer 15.000 brezdOm-
dostojno stanovanje. In tu gre predvsem za ljudi, ki so ie od nekdaj v Trstu in ki jih je hudo prizadejala poslednja svetovna vojna, medtem ko se stanovanjska politika dosedanje upravne večine briga predvsem za tiste brezdomce, ki so taki postali brez potrebe, po lastni volji in na pobudo italijanskih šovinističnih krogov.
Stališče do SDZ
V nadaljevanju se je. tbv. dr. Dekleva dotaknil odnosa dosedanje občinske uprave do Slovencev in njihovih upravičenih zahtev. Kritiziral je njeno brezbrižnost do slovenskih otroških vrtcev v mestu in otroških zabavišč, ie posebej pa njeno brezbrižnost do šolskih prostorov 'v Ulici Lazzaretto Vecchio, kjer ima slovenska srednja šola povsem neustrezne prostore. Omenil je tudi okoliščino, da d ernokr-ščanska občinska uprana ni namestila niti enega samega slovenskega uradnika, da ni nič napravila za uvedbo dvojezičnosti v javno poslovanje občinske uprave in da ne spoštuje načela o dvojezičnosti liri objavljanju občinskih razglasov. Šovinistično nastroje-nje demokrščanske občinske
uprave je prišlo zlasti do izraza ob preimenovanju nekaterih mestnih ulic, kjer so slovenska imena dosledno izključili tudi v čislo slovenskih mestnih predelih. Skratka: de-mokrščanska občinska uprava m uveljavila niti ene same točke Posebnega statuta.
Nato se je tov. dr. Dekleva dotaknil dr. Agneletta in njegove SDZ. Dejal je, da je še nu zadnjih občinskih volitvah nastopil s ((slovensko narodno listov, sedaj pa je moral
je po prihodu italijanske civilne uprave glasoval za občinske proračune, kljub temu, da v le-teh ni nikoli bilo niti najmanjše postavke, ki bi zadovoljevala upravičene zahteve tržaških Slovencev, in da mu demokrščanska občinska uprava prepoveduje, flc>-voriti na svojih sejah v materinem jeziku. Kljub vsemu temu pa dr. Agnele tlo t-"-c sodelovanje s krščansko demokracijo in se v svoji politični dejavnosti nanjo povsem nastopiti samo s ((slovensko j naslanja. In tudi zaradi lena listo«, kar je tudi s te plati | nal ne b° Slovenca, ki bi
očitna posledica njene vedno večje izoliranosti. Ce k temu dodamo še okoliščino, da st dr. Agneletta zapustila tud dr. Tončič in dr. Besednjak ki sta mogla s svojo prisot nostjo na prejšnji njegovi sti vsaj delno opravičiti izraz «narodne» liste, potem je še bolj očitno, da se je list dr. Agneletta dejansko spre menila v listo njegove oseb in družine ter tistega krog ljudi, ki jim je, zaradi njiho vega jugoslovansko-begunske-ga porekla glavna v olitičn naloga bruhanje klevet i strupa proti matični domovi ni. To svojo politično izolira nosi si je dr. Agneletto ((pri boril» zlasti s svojim zadržanjem v občinskem svetu, kje
Godba z Brega je z igranjem borbenih in poljudnih komadov učinkovito izpopolnjevala program prvomajskega slavja
KAKO	OCENJUJE	SOI'/JETSHI STROKOVNJAK
V Sovjetski zvezi opravijo na leto 8 milijonov	preventivni
Znani mehiški slikar Diego, moč z dokajšnjo natančnostjo i Valdonia. Vendar ta metoda Novembichin N
'ivpra In if» 7nn1a1 n »4 v* -j Ir	i— xt ^ I _	___ ......	•iv
Rivera, ki je zbolel od raka. j ugotoviti, do kod je človeštvo, 1 ne more predstavljati povsem je skušal to strašno bolezen oziroma znanost prišla v svo- učinkovitih sredstev. Dosebno
(Vse fotografije M. Magajna)
ozdraviti v Sovjetski zVezi. In res so ga tu ozdravili, kar je v svetu, posebno v znanstvenih krogih zbudilo velikansko zanimanje.
Lahko rečemo, da danes vse človeštvo z največ-jo pozornostjo spremlja plemenito borbo, ki jo znanost, oziroma njeni ‘ predstavniki vodijo proti tej zavratni in posebno v zadnjem času zelo razširjeni bolezni. Navzlic pomembnim uspehom, ki so se na tem področju dosegli, pa se neko zanesljivo in učinkovito sredstvo proti tej bolezni še ni našlo, oziroma so doslej primeri, da je nekdo, okužen <■ to boleznijo, ozdravel, zelo redki.
Utegnil bi kdo pomisliti, da so morda v SZ na tem področju prišli dlje kot drugje po svetu, kar bi bilo povsem mogoče, vendar, če se upoštevajo izjave,ki jih je s tem v zvezi pred kratkim dal profesor Blohin, eden najvidnejših sovjetskih znanstvenih delavcev na področju borbe proti raku, temu baje ni tako.
Kar zadeva raziskovanja v pogledu raka. pravi on, je stanje v vseh deželah približno enako, bodisi glede sredstev kot metod. Vsekakor je zeio pozitivno dejstvo, da se mednarodno sodelovanje in vezi na tem področju niso pretrgale, tako da je danes
jih naporih, da to strašno bolezen omeji, oziroma odpravi.
Po mnenju profesorja Blo-hina neko generalno in splošno učinkovito sredstvo proti raku ne samo, da danes ne obstaja, marveč ga tudi v bodoče ne bo moč doseči. To zaradi tega. ker so, po njegovem mnenju, narave raznih tumorjev povsem različne, kakor je povsem različen njihov izvor in na osnovi tega tudi način zdravljenja za vsakega od teh posebej. Tako, denimo, če so moški spolni hormoni odlično sredstvo za zdravljenje raka na dojkah, pa so ti docela neučinkoviti, če skušaš z njimi zdraviti katero drugo obliko raka.
V Sovjetski zvezi, kot povsod v svetu, pravi profesor
učinkovitih sredstev, posebno ker z njo ni moč preprečiti tako imenovane metastaze, se pravi tega, da bi se tumor znova ne pojavil na katerem drugem organu.
Tudi z radioterapevtičnimi sredstvi:	rt atgenom, radijem
in, zadnji čas, z izotopi, se dosezajo lepi uspehi. Glede slednjih se je z njihovo uporabo šele začelo. V prvi vrsti se uporablja radioaktivni kobalt. Perspektive zdravljenja raka s pomočjo izotopov so brez dvoma lepe, toda doslej se možnosti njihove uporabe še daleč niso v zadostni meri izkoristile. Da <e bo to v bodoče storilo, bo potrebno še mnogo trdega dela. Z znanstvenim raziskovanjem na tem področju se v SZ ukvarjata radiološka inštituta v
Blohin, poznamo tri osnovne j Moskvi in Leningradu. Kakor načine za zdravljenje raka: kirurška, tudi ta metoda ne
kirurško, radinterapevtično in kemično metodb. Zraven teh ,so tu še tako imenovana hormonska in, v zadnjem času, tudi metoda, pri kateri se kot osnovno sredstvo uporabljajo antibiotiki.
Kar zadeva prvo, to je kirurško metodo, so se v SZ pravtako kot drugje po svetu dosegli lepi uspehi, kar je bilo razvidno tudi iz referatov na kongresu kirurgov v Moskvi, med katerim,i je veliko zanimanje zbudilo tudi poročilo Italijana, profesorja
nudi dokončnega jamstva, da bi se rak z njeno pomočjo v vsakem primeru zanesljivo in dokončno ozdravil.
Glede metode zdravljenja s kemičnimi sredstvi, se Rusi lahko pohvalijo z dvema novima odkritjema. V svetu nasploh se za zdravljenje krvnega raka (levcemije) in raka v limfnem sistemu uporablja tako imenovani cloretilamin, To sredstvo ima v različnih deželah različno ime; v SZ se imemiie Embichin, v najnovejši izpopolnjeni varianti
a njuni osnovi je profesor sestavil dva nova preparata: sartolisin in do-pan, ki sta se izkazala kot izredno učinkovita. Vendar je njuna pomanjkljivdst v tem, da se tudi z njima ne morejo zdraviti vse oblike raka. kot je bil doslej primer skoro z vsemi, dasiravno v omejenem obsegu, sicer učinkovitimi sredstvi.
V splošnem so se dosegli tako v <JZ kot v svetu nasploh relativno zelo dobri uspehi, posebno, če se je bolezen začela zdraviti pravočasno. Problem pa je v tem, da se v večini primerov rak začne zdraviti šele. ko <-e je že močno razvil, ker ni pred tem nobenih simptomov, ki bi ga napovedovali, in potemtakem prizadeti sploh ne more vedeti, da ga ima. Zaradi tega so začeli v SZ posvečati posebno pozornost tako imenovanim «profilaktičnim» ukrepom. v tem pogledu je SZ gotovo na prvem mestu, saj razpolaga z nič manj kot 160 onkološkimi dispanzerji v vseh večjih mestih. Zraven tega se, posebno v tovarnah, periodik no opravljajo zdravniški pregledi vseh delavcev z nad 35 let starosti. V splošnem se na tisoč pregledanih najde po eden. ki ni vedel, da ima raka. Tako se v letu dni o-pravi povprečno do 8 milijonov pregledov, to pa seveda brezplačno.
j dal svoje zaupanje takemu kompromisarskemu politiku.
Za zaključek je tov. dr. Dekleva spregovoril na kratko še o upravnem programu »Neodvisne socialistične liste«, ki ga je podrobneje obrazložil pred njim tov. Petronio, in zlasti podčrtal, da se bodo kandidati te liste vztrajno in dosledno borili za življenjske pravice tržaškega delovnega ljudstva, za integralno prost o cono, za krepitev tržaške trgovinske mornarice in za dosledno izvajanje določb Posebnega statuta, ki jamči tržaškim Slovencem vsaj nekatere osnovne narodnostne pravice.
Govor tov. l etronia
Tov. Bortolo Petronio je v svojem govoru na proslavi J. maja najprej na kratko spregovoril o pomenu tega delavskega praznika, na kar je o-menil spremenjeno mednarodno politično ozračje, v katerem. ga praznujemo letos. V tem novem czračju je možno in zaželeno sodelovanje med vsemi naprednimi in demokratičnimi delavskimi političnimi m sindikalnimi gibanji.
V tem novem mednarodnem političnem ozračju najdemo potrdilo za pravilnost nase dosedanje ideološke in politične usmerjenosti, ki je v nemajhni meri prispevala k temu razveseljivemu dogodku.
Po teh uvodnih besedah se je tov. Petronio dotaknil sedanje volilne kampanje in političnih skupin, ki vanjo posegajo. Najprej se je vprašal, kaj so naredili, oziroma niso naredili in niso hoteli narediti vsi tisti možje iz sedanje občinske uprave, ki ponovno kandidirajo, in je pribil; niso delali za splošne koristi Trsta; niso hoteli in nočejo integralne proste cone: niso hoteli izvajati ustreznega pritiska na osrednjo vlado, da bi držala obljube (70 milijard, rotacijski fond, obnova pomorskih prog, vpis v tržaški pomorski register ustreznega števila ladij, polna zaposlitev ladjedelnic, prosta luka, kot izhaja iz črke in duha Spomenice o soglasju). Iz vsega tega izhaja, da sta glede osnovnih tržaških interesov občinski svet in tržaški župan poslovala tako, kot peta kolona v službi protitržaških koristi. Njihova politika je politika gospodarske, davčne, politične in nacionalne desnic*, protidemokratične in proti-ljudske desnice. Taka politika je privedla do naslednjih posledic; imamo skoraj 20.000 brezposelnih; skoraj prazno pristanišče, 11 let po zaključku vojne; delovna mladina brez perspektive; tisoči in ti? soči Tržačanov po svetu s trebuhom za kruhom; tisoči in tisoči družin še vedno v nemogočih stanovanjih, a'i brez njega; Slovencem še vedno zanikajo njihove osnovne nacionalne pravice, z našteva, njem bi mogli nadaljevati. Položaj pa bi bil še slabši, da ni bilo ljudi, ki so se odločno borili in zahtevali rešitev vprašanj, ki so žal št vedno odprta in nerešena.
V nadaljevanju je tov. Petronio govoril obširno o programu, za uresničanje katerega bodo kandidati »Neodvisne socialistične liste» zastavili vse svoje moči, da bi končno vendarle izšli jz sedanjega gospodarskega mrtvila in da bi se tržaško javno življenje v bodoče razvijalo po poti ne. zadržnega gospodarskega, so* cialnega političnega in kultur, nega izboljševanja, ki naj tu-di tržaškemu delovnemu ljudstvu odpre perspektivo dela, miru in gospodarskega napredka in mu za vedno odstrani tragično dilemo; brezposelnost ali izselitev.
^Morski dnevnik	-	'	•	...	.	.	„	.	,
   —— _______________________________ '  ~~ 3 —  ___________________________________ *. maj« MMj
Tržaško delovno ljudstvo je proslavilo svoj naj večji praznik 1P manifestiralo borbeno enotnost in mednarodno solidarnost
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
3. maja
. . ■
11S11
	
PRVOMAJSKA ZBOROVANJA DELAVSKE ZBORNICE IN FEDERTERRE NA GORIŠKEM
Trojni zvezi delodajalcev ni dovolj oblast nad gospodarstvom, hoče jo tudi nad politiko
Na praznik prvega maja je Delavska zbornica v Gorici organizirala na Trgu C. Batti-sti- zborovanje, katerega se je kljub dežju, ki je mestoma precej hudo padal, udeležilo veliko število prebivalstva-
O pomenu mednarodnega delavskega praznika je spregovoril član tajništva Delavske zbornice Armando Di Laz-zaro, potem pa je imel tajnik Delavske zbornice Fulvio Ber. gomas obsežen govor, v katerem se je dotakfiil številnih važnih vprašanj, ki se tičejo našega javnega, gospodarskega ter sindikalnega življenja.
V začetku je dejal, da je prenehanje hladne vojne ter mednarodnih nasprotij na naše mesto ugodno vplivalo ter omogočilo večjo mobilizacijo množic za socialne pravice in gospodarske koristi.
Vendar se še vedno najdejo ljudje, kot na primer neki občinski svetovalec (odv. Pe-droni, op. ur.), ki s svojimi interpelacijami na občinski svet, kakršna je bila zadnja o prosti coni, skuša prikazati borbo delavcev v goriških tovarnah za škodljivo nacionalnim interesom.
Govornik je kritiziral vodilne osebe, da izkoriščajo nacionalna čustva za očuvanje gospodarskih koristi. Delavski zbornici se očita, da postavila zahtevo po plačnih po viških ker se bližajo volitve. Ker so skoraj vsako leto take ali drugačne volitve, delavci sploh r,e b smeli zahtevat' mezdnih izboljšav, ampak bi morali pustiti, da bi si delodajalci polnili žepe.
Majhni skupini delodajalcev in velikih trgovcev ni prav, da Delavska zbornica razkrinku-je delovanje proste cone. Prigovarjajo ji, naj ne kritizira njenega delovanja, ker bi lahko kritike izkoristili Videm-čani in Tržačani, da bi zahtevali morda tudi njeno ukinitev, V resnici pa govorijo ti ljudje na tak način samo zaradi tega, da bi si v miru delili torto, pripravljeno z ljudskim denarjem, ki ga vlada daje našemu mestu z odpovedjo pobiranja carine z povedjo pobiranja carine za nekatero blago.
Ko je govoril o trojni zvezi delodajalcev, je dejal, da ji ni dovolj oblast v gospodarstvu, ampak da se skuša sedaj polastiti tudi politične oblasti.
Omenil je tudi izredno izko. riščanje slovenskih kmetov, ki morajo grofu Taufenbachu za eno njivo na Prevalu plačevati po 24.000 lir najemnine, da si lahko pridelajo nekaj koruze.
Na koncu je pozval delavce, ki delajo po tovarnah, naj se med seboj ljubijo in naj bodo enotni, kajti samo tako bodo mogli doseči priznanje svojih pravic.
V Krminu je nad 2.500 oseb sodelovala na veliki povorki, v kateri so bili tudi motociklisti, traktoristi, pari v furlanskih narodnih nošah ter godba.
Govoril je tajnik vsedržavne
zveze kmetov Giorgio Varo-nesi, ki je poudaril nujnost izvedbe agrarne reforme. Zahteval je spoštovanje socialnih, gospodarskih in nacionalnih pravic naše manjšine. Tudi tajnik Federterre Mariz-za je govoril o vprašanjih kmečkega prebivalstva ter pozval prebivalstvo obeh narodnosti k sodelovanju v borbi za svoje pravice.
Popoldne je bilo tekmovanje v «briškoli», ki se ga je udeležilo 3Q parov. Sledil je ples, ki je trajal do ene ure ponoči.
Uspelo zborovanje Delavske zbornice je bilo tudi na trgu v Tržiču.
Olje po znižani ceni
Trgovinska zbornica sporoča, da bo vsak družinski član prejel mesečno tudi po en ji-ter semenskega olja, ki bo v prodaji po znižani ceni.
Kot je znano, je potrošnja semenskega olja zadnje mesece izredno narasla zaradi visoke cene olivnega olja,« ki stane sedaj 860 lir liter. Zaradi velike potrošnje je bila preskrba s semenskim oljem včasih tudi pomanjkljiva, kar je trgovinsko zbornico privedlo do sklepa, da se z nakaznicami zajamči zadostna
količina semenskega olja vsakomur, ki prejema nakaznice prosto cone.
Trgovci na drobno bodo na. kazila za -sladkor, kavo in olje proste cone lahko dobili od 8. maja dalje. Nakazilo sladkorja za maj bo znašalo 250 g na osebo.
Zbor «Vinko Vodopivec* deluje že štiri leta
Kakor poročamo na drugem mestu, bo v nedeljo nastopil v Gorici pevski zbor primorskih dijakov »Vinko Vodopivec# iz Ljubljane. Zbor deluje že štiri leta in ga vodi Anton Nanut.
V tem času je zbor že večkrat pel v Ljubljani, največ koncertov pa je imel na Primorskem v okviru raznih gostovanj in festivalov. Zbor združuje okrog 50 pevcev; to so študentje raznih fakultet in šol.
Z letošnjim programom, ki je zelo pester, saj obsega dela Gallusa, Vodopivca, Simonitija. Srebotnjaka in razne priredbe slovenskih in drugih narodnih pesmi (v sedmih jezikih), bo zbor na povabilo tržaške Glasbene Matice nastopil v Trstu, v Gorici pa na povabilo Zveze slovenskih prosvetnih društev.
PEVSKI ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV « VINKO VODOPIVEC« IZ LJUBLJANE
priredi
v PROSVETNI DVORANI r GORICI
na Korzu Verdi št. 1 v nedeljo 6. maja ob 16. in ob 20. uri
PEVSKI	KO
Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi
Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuž. V soboto popoldne prodaja samo v kavarni Bratuž. — Cene 400 lir, 300 lir. 200 lir. Stojišča 150 lir.
Podrli bodo
Zanejevo hišo
V zvezi s podaljšanjem Ul Roma je občinski odbornik dr. Grusovin pred dnevi poslal županu interpelacijo, v kateri zahteva izvedbo načrta.
Te dni pa je poslal še eno interpelacijo, v kateri zahteva od župana, naj mu pojasni, kako je mogel na občinski seji od 18. aprila trdifT, c'a Zanejeve hiše ne bi bilo treba porušiti, če bi smer ceste premaknili za tri metre proti zahodu. S tem bi se prihranili županstvu stroški za odkup poslopja.
Odbornik Grusovin je o tem načrtu, ki ga zagovarja tudi lastnik poslopja, obvestil občinski tehnični urad, ki je prišel do zaključka, da bi bilo v tem primeru treba podreti hišo št. 20 v Garibaldijevi ulici, ki je last Sicherla. Izvedba tega načrta bi bila veliko dražja, zato se z njim tehnični urad ni strinjal in je proglasil prvotni načrt, ki predvideva odstranitev Zanejeve hiše za dokončen.
Seja občinskega odbora
Včeraj zvečer je bila v beli občinski dvorani seja občinskega odbora. Na dnevnim redu so bila razna upravna vprašanja.
Padec starke
V ambulanto Zelenega križa se je včeraj okrog poldneva zatekla 62-letna Enrica Mi-lanese iz Svetogorske ulice št. 99 v v Gorici, ki je doma po nesreči padla in si ranila levo nogo Ker je bila poškodba precej resna, so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. O-zdravela bo v nekaj dneh.
Preložen občni zbor SPD v Gorici
SPD v Gorici sporoča, da je izredni občni zbor, Iti bi moral biti v nedeljo 29. t. m. zaradi nepredvidenih tehniških ovir preložen na prihodnjo nedeljo 6. maja ob 9.30 z enakim dnevnim redom v gostilni Zvezda.
Zaradi tega bo pozneje tudi izlet SPD na Korado.
DE21JRNA LEK\RNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102 - tel. 31-52.
KINO
CORSO. 17.00:	»Tolpa	pošte-
njakov«. Totd.
VERDI. 17.00:	»Zelo	priden«.
A. Sordi.
CENTRALE. 16.30: »Osvajalec Mehike«, B. Davis in P. Muni; ob 21.: «Odnehaš ali nadaljuješ«.
VITTORIA. 16.30: «Saratoga». G. Cooper; ob 21.: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
MODERNO. 15.00: »Beta 7, tajna služba«; ob 21.: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
FIIIT (IfllilllTlIJT RAVNATELJSTVO PODGORSKE PREDILNICE
nobena leh^Hna imiarna u liaflll ne nžlua toliko prloMu tol tovarna Molle
Po eni strani je prejemala državno podporo za odpravo tekstilne krize, po drugi strani pa olaj&ave proste cone
Zveza industrijcev iz Gorice je v imenu ravnateljstva podgorske predilnice odgovorila na pismo, ki ga je FIOT poslala ravnateljstvu predilnice in v katerem podpira zahteve notranje komisije.
Zveza industrijcev je odgovorila, da je vrsta zahtev sindikata »povzročila zaskrblje-nje zaradi ciljev, ki jih sindikat namerava doseči«. Kriza v tekstilni industriji še ni odvrnila vseh skrbi iz industrijskih krogov. Kriza zavzema v enaki meri tudi podgorsko predilnico ,od katere se z izredno lahkoto zahtevajo nadaljnji stroški za delo, ki so za 10 odst. večji od sedanjih.
V pismu je končno rečeno, da so bile zahteve prikazane s površnostjo; obenem v sedanjem trenutku, ko se vodijo vsedržavna pogajanja za obnovo pogodbe, ni mogoče na podlagi teh zahtev pričeti pogajanj, ki bi zajamčila interese obeh strani.
FIOT je takoj poslala odprto pismo Zvezi industrijcev, prefektu in tisku, v katerem odgovarja Zvezi industrijcev.
V začetku je rečeno, da CGIL FIOT ne zasleduje nobenega drugega cilja kot izboljšanje delavskih plač, zaposlitev ljudi, zboljšanje življenjskih pogojev, varstvo zdravja delavcev in njihov kulturni dvig.
Zahteve sindikata niso bile prikazane «površno», ampak so samo podpora, ki jo je dala organizacija enotnim zahtevam notranje komisije v predilnici v Gorici, ki so podlaga za diskusijo med zainteresiranima strankama.
Odgovor se nadalje spušča v analizo krize tekstilne industrije in pride do zanimivega zaključka, da ni nobena tekstilna tovarna v Italiji u-živala privilegijev, kot predilnica v Podgori, ker je bila deležna državne podpore, da bi industrija lahko prebrodila krizo, obenem pa je imela na razpolago tudi olajšave proste cone pri nakupu strojev in pogonskega goriva, kar je delodajalec v izdatni meri izkoristil, kar potrjuje izredno povečanje proizvodnje.
Povečanju proizvodnje ni sledilo nikako povečanje de-
lavskih mezd, zaradi tega vsi razlogi potrjujejo pravilnost zahtev notranje komisije.
Na koncu je v pismu rečeno, da je sindikat pooblastil v skladu z drugimi sindikalnimi organizacijami pokrajinski urad za delo, naj se po svojih močeh trudi, da doseže sestanek med prizadetima strankama.
Razpravljanje o zahtevah
delavstva podqorske predilnice
Pokrajinski urad za delo je na poziv sindikalnih organizacij po sestanku predstavnikov sindikatov in ravnateljstva podgorske predilnice sklenil sklicani predstavnike prizadetih strank v soboto ob 9. uri.
Glavni namen sestanka je razprava o zahtevi notranje komisije, ki jo podpirajo sindikalne organizacije, da se izplača delavkam proizvodna nagrada v znesku 25.000 lir ter določi stalni mesečni plačni povišek v znesku 3.000 lir.
1 |	m	gj	BBBSI
H :::: :
r.:-;:
ii, li l
LAHKOATLETSKA IEKMOVANJA SREDNJEŠOLSKE MLADINE NA GORIŠKEM
SLOVENSKI DLIAKI NA GORIŠKEM sc se pcstuviU stlcitrimi rezultati
ZflCETEK VELIKE DIRKE VARSAVA-BEBllMM|lj
TRIJE ITALIJANI PRV> v etapi okrog Varšave
Težki pogoji za športno izživljanje slovenskih srednješolcev v Go-Končno je tudi med gledalci prevladala koristna strpnost
nci
Pretekli teden so bile notranje zavodske tekme vseh goriških srednjih šol kot priprava za pokrajinsko prvenstvo. Tudi slovenski srednješolci so tekmovali med seboj in so v nekaterih panogah dosegli boljše rezultate kot lani.
Rezultati so naslednji:
Tek na 80 m:	1. Anselmi
9”8; 2. Sirca 10”3;	3. Leban
10”9.
Tek na 80 m z zaprekami: 1.
Anselmi 13”; 2. Širca 13”1; 3. Furlan 13"2.
Tek na 1000 m: 1. Anselmi 3’5”: 2. Černič 3’11”; 3. Krpan 3’13”.
Skok v daljino: 1. Anselmi 5,59 m; 2. Di Battista 5,22 m; 3. Širca 4.80 m.
Met diska: 1. Krpan 33,45 m: 2. Gruden 26,17 m; 3. Anselmi 25.69 m.
Met krogle: 1. Krpan 11,71 m; 2. Anselmi 11.51 m; 3. Fer-letič 10,19 m.
Staleta 2x100 m: 1. III. licej; 2. IV. gimnazija; 3. III. gimnazija.
Kot vidimo je bil najboljši atlet Anselmi, ki se je odlikoval v skoro vseh disciplinah. Rezultati bi prav gotovo bili še boljši, toda slovenski srednješolci nimajo dostojne telovadnice, kjer bi se lahko vadili, niti nimajo na razpolago atletskega igrišča in so bili pripuščeni le nekajkrat na občinski stadion, medtem ko imajo njihovi italijanski kolegi na razpolago stadion kadar se jim zljubi, imajo lepe telovadnice. poleg tega pa sodelujejo nekateri pri raznih atletskih društvih, tako da lahko primerno trenirajo.
* * *
V soboto 28. aprila pa so bile na goriškem stadionu polfinalne pokrajinske tekme. Nastopili so tudi slovenski srednješolci. Ugotoviti moramo z zadovoljstvom, da številna publika, sestavljena iz italijanskih srednješolcev letos ni — prvič(!) — izžvižgala mimohoda slovenskih tekmovalcev. Zaradi slabega vremena in slape atletske steze niso bili doseženi dobri rezultati. Po nagraditvi zmagovalcev lanskega leta in po prisegi mladega atleta se je tekmovanje pričelo. Vsaka šola je v vsaki disciplini postavila dva tekmovalca tako. da je bilo v vsaki disciplini dvajset tekmovalcev. Od teh jih je bilo izbranih dvanajst za finalne tekme. Slovenski tekmovalci so se izkazali le v nekaterih panogan in kaže, da bo njihov letošnji končni plasma slabši od lanskega. Rezultati so naslednji:
Tek na 80 m — 1. skupina: 1. Primas (Tehnična srednja šola - Gorica) 9’8; 2. Berto (Industrijska srednja šola - Tržič) 10”; 3. Piemonti (Klasični licej - Gorica) 10”1; 6. Širca (Slovenska srednja šola - Gorica).
2. skupina: 1. Sartori (Učiteljišče - Go) 9”6;"2. Tonca (Klasični licej - Go) 10”I; 3. Franco (Učiteljišče - Go) 10”2.
Tek na 1000 m — 1. skupina: Pizzi (Industrijska šola - Krmin) 2'55”4; 2. Buzzi (Industrijska šola - Tržič) 2’55”5; 3.
De Savorgnani (Klasični licej -Go) 2’55”9.
2. skupina: 1. Colausig (Industrijska šola - Go) 2’48”8; 2. Bledig (Tehnična srednja šola - Go) 2’49”; 3. Larocca (Realna gimnazija - Go) 2’55”5. Oba slovenska tekmovalca v tej panogi sta izpadla.
Tek na 80 m z zaprekami —
1. skupina: 1. Tavella (Klasični licej - Go) 10”9; 2. Culot (Industrijska šola - Go) 11”7; 3. Marini (Industrijska šola -Krmin) 11'9.
2. skupina: 1. Canevari (Realna gimnazija - Go) 11 ”4: 2. Sclauzero (Tehnična srednja šola - Go) 11 ”7; 3. Canier (Realna gimnazija - Go). Oba slovenska tekmovalca sta izpadla.
Skok v daljino: 1. Fetter (Industrijska šola - Tržič) 5,90 m;
2. Anselmi (Slovenska srednja šola) 5,70 m; 3. Martelossi (Industrijska šola - Go) 5,69 m,
Skok v višino:	k finalnim
tekmam je bilo pripuščenih nekaj tekmovalcev, med katerimi tudi Slovenec Leban.
Met krogle: 1. Schira (Realna gimnazija - Go) 14,48 m; 2. Gregorič (Tehnična srednja šola - Go) 14.40 m; 3. Raccolini (Realna gimnazija - Tržič) 13.15 m.
Met diska: 1. Mazzoli (Indu-
strijska šola - Tržič) 35,17 m 2. Marini (Industrijska šola -Krmin) 34,89 m; 3. Sguerzi (Realna gimnazija - Tržič) 31,77 m; 6. Krpan (slovenska srednja šola) 30,45 m.
Štafeta 4x100 — 1. skupina: 1. Klasična gimnazija - Gorica; 2. Industrijska srednja šola - Tržič; 3. Industrijska srednja šola - Gorica.
2. skupina: Realna gimnazija - Gorica; 2. Realna gimnazija - Tržič; 3. Tehnična srednja šola - Gorica. V drugi sku. pini je bila eliminirana Slovenska srednja šola zaradi nepravilne predaje palice.
Ločeno so tekmovala tudi dekleta.
Na slovenskih srednjih šolah so bili doseženi naslednji rezultati:
Tek na 50 m:	1.	Mikulus
Aleksandra 7”3; 2. Sereni Vijolica 7”8; 3. Marušič Elda 8”1.
Skok v višino:	1.	Marušič
125 cm; 2. Lenardič 120 cm; 3 Frandolič 120 cm.
Skok v daljino: 1. Mikulus 4,29 m; 2. Sosol; 3. Ličer.
Met diska: 1. Mikulus 26,10 m; 2. Cigoj 24,60 m; 3. Mikulus K. 22.80 m.
Met krogle: 1. Marušič 8.70 m: 2. Bonini 7,27 m; 3. Lenardič, 7,22 m.
V NEDELJO NA STADIONU «PRVI MAJ»
Športni troboj dijakov iz Trsta, Gorice in Kopra
V nedeljo zjutraj je bilo v dvorani na stadionu «Prvi maj« prijateljsko športno srečanje med dijaki iz Kopra, Gorice in Trsta. Organizacijo športnega troboja je imelo tržaško Društvo slovenskih srednješolcev. Zal, da je srečanje motilo slabo vreme ter ni bilo mogoče odigrati nogometne tekme zaradi neuporabnosti igrišča, zato pa je bila posvečena glavna pozor-
.nost drugim, srečanjem in sicer v šahu, namiznem tenisu in odbojki.
V šahu si je priborila prvo mesto tržaška ekipa, ki so jo sestavljali šahisti; Lakovič, Antončič, Miloš Pahor, Gvardjančič. in Drago Pahor. Drugo mesto so zavzeli goriški .šahisti, ki so nastopili z Bc-nedetičem, Ferletičem, Bednarikom, Valtnčem in Nanutom. Za Koprčane pa so tekmovali: Cetin, Snajič, Čermelj, Race in Bandelj. Izid posameznih srečanj se je končal z rezultati: Trst - Koper 4:1, Trst-Gorica 3:2.
Prvo in drugo mesto v namiznem tenisu sta si delili goriška in tržaška ekipa, na tretjem pa je koprska. Goriško ekipo so sestavljali pa-slednji igralci; Benedetič, Gru. den, Leban in Ferletič; tržaško ekipo: Senica, Patrizio, Ba. jec in Sosič; koprsko pa; Sta-dina, Kermac, Kastelic in Božič. Posamezna srečanja so dala naslednje rezultate: Ko-
per - Trst 3:3, Gorica - Trst 2:4, Gorica - Koper 5:1.
Na prostem pod dežjem „e je vršila še tekma v odbojki, kjer se je posebno odražala pripravljenost koprske ekipe, ki je z visokim rezultatom (15:8 in 15:0) premagala tržaško. V koprski ekipi so igrali; Božič, Race, Bandelj, Kosmi-na, Kastelic in Cetin, v tržaški pa Cupin, Pečar, Pilat; Gr-dovič, Zafred in Mešnik.
Upamo da je to srecaltje doseglo svoj cilj in naj Do v spodbudo še za nadaljnje prijateljske tekme in obiske med mladino.
M. BAN
Izključitve, globe...
MILANO, 2. — V zvezi z nedeljsko tekmo Triestina-Bo-logna je italijanska nogometna zveza izrekla proti tržaški enajstorici naslednje disciplinske ukrepe: kolektivno globo celotni erajstorici v višini 40 tisoč lir. Za en dan izključen Belloni in Lucentini, poslednji opomin Dorigo in navadni opomin Claut, Globe posameznikom zaradi protestov proti sodniku: Brighenti 12000 lir. Petagna 9000 lir, Dorigo 6000 lir.
Med ostalimi disciplinskimi ukrepi je zveza ponovno diskvalificirala igrišče Napolija za 3 nedelje zaradi 'ncidentov na tekmi Lazio-Napoli.
■ Ve*
Petrovič, Varga in Valčič med najboljšimi kipnem plasmaja Italija prva, Jugoslavija š«^8
POZOR
I T T ■ ■ ■
3 m volnenega bloga in podloga za moško obleko skupno L 4.950
in
7.480
10.700
dobite v trgovini
A. PERTOT irsi,
I Einlica 22. lel. 92-991
OOOOOOCOOOO'
©OOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCOO
Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
68. J|_Tretje poglavje« Trst sredi vojn« ■ Prva ljubezen - Zgodba o Šakalu
Spominjam se, kako je ena izmed sestričen nekoč z navdušenjem pripovedovala o neki mladi zakonski dvojici, ki sta se vzela proti volji staršev in sta živela bomo v nekem podstrešnem stanovanju ter sta bila vendarle neizmerno srečna v svoji ljubezni, ki jima je nadomeščala vse udobnosti, ki bi jih bila sicer imela. Molče sem poslušal, toda v srcu sem čutil povsem drugače. Ne vem, če sem se že takrat zavedal, da je bilo to povsem žensko gledanje in čutenje. Taka realizacija ljubezni se mi je zdela nekako preborna, skorajda zanikrna. Jaz sem od ljubezni zahteval več, veliko več. Ljubezen oboževanega dekleta si moraš zaslužiti z dejanji, z velikimi dejanji, s trpljenjem, s požrtvovalnostjo, z nadčloveškimi žrtvami. Priboriti si moraš slavo, da to položiš k nogam oboževane deklice ter postaneš s tem končno vreden
njene ljubezni.
Hodil sem ven, v samoto, s svojimi škatlami in kozarci; toda živalic, ki so me še pred letom ali dvema tako razveseljevale. skoraj nisem več opazil. Ogenj ljubezni v meni, vse premočen za mojo šibko, shujšano telesce, mi Je črtal privide za daljno bodočnost, ko si bom z dejanji zaslužil milost, da bom ljubljen. Nista me več vznemirjala niti vojna niti lakota, ki je sleherni dan huje šibila moje telo. Ko mislim danes
nazaj in se gledam takega, kakršen sem bil, se mi zdi, kot da bi bil ena sama goreča bakla, iz katere plamenov so se dan za dnem rojevali zmerom novi fantastični prividi bodočnosti.
In spet ne najdem bolj odgovarjajoče prispodobe za takratno svoje stanje, kot da se ponovno zatečem k Platonu, tokrat k njegovi »Gostiji«, ki je ostala po mojem mišljenju do danes največja knjiga o ljubezni v svetovni literaturi.
Ko so gostje, najvišji umski predstavniki takratnih Aten, vsak po svoje povedali, kaj je Eros ali ljubezen, pride končno vrsta na Sokrata, ki pripoveduje, kako ga je kot mladeniča poučila nekoč slavna hetera, svečenica ljubezni, Diotima, o tem, kaj je ljubezen. Ko sta Diotima in mladi ljubitelj resnice najprej ugotovila, da ljubezen ni bog, začne Sokrates s svojim izpraševanjem.
Sokrates: «Kaj je potemtakem Eros? Smrtnik?«
Diotima: «Ne, zares ne.»
Sokr.: »In torej? Kaj Je?«	_
Diot.: »...nekaj vmes med smrtnim In nesmrtnim.«
Sokr.: »Kaj, o Diotima?«
Diot,; »Velik dčmon, o Sokrates. In zares, vse, kar je
demoničnega, je nekje med smrtnim in božanstvom.«
Sokr.: »In v čem je njegovo bistvo?«
Diot.: «Da tolmači in posreduje bogovom to, kar pride od ljudi; tem pa, kar pride od bogov...«
Sokrates vpraša nato Diotimo, kakšno naravo ima Eros. Tedaj mu Diotima pove, kako se je Eros rodil. Ob rojstvu Afrodite, boginje ljubezni, so priredili bogovi na Olimpu veliko pojedino. Med povabljenimi je bilo tudi Obilje, Poros, ki je sin Modrosti. Ko so se božanski gostje nasitili in napili, se prikrade na vrata Penia, Siromaštvo. Poros, Obilje, je pijan in zaspi na vrtu. Penia, Siromaštvo, se splazi za njim, ga zapelje in zanosi z njim Erosa, Ljubezen.
Diotima: «...Zato je Eros spremljevalec in služabnik Ljubezni, ker je bil spočet ob njenem rojstvu in ker ljubi Lepoto in Afrodite je lepa. In ker je Eros sin Obilja in Siromaštva, je njegova narava taka: predvsem je zmerom siromašen in nikakor ni niti nežen niti lep, kot povečini mislijo, marveč je trd in upadel, bos in brez strehe nad glavo; vajen je ležati gol in razcapan na zemlji in spati pred pragovi in po cestah pod milim nebom; kajti naravo ima po materi in je zatorej utrjen v pomanjkanju. * Kar ga pa družrt z očetom, po tem je zasledovalec vsega, kar je lepo in kar je dobro: je pogumen, odločen in vztrajen; silovit lovec in nastavljalec pasti ter strastno hlepeč 'po znanju, ves poln zvijač in vse življenje modrovalec, spreten sejmarski slepar, čarovnik in sofist; in ni ne smrten in niti nesmrten; kajti kdaj pa kdaj v istem dnevu vzcvete in zaživi, če mu gre dobro; včasih pa umre in nato spet vstane, kar je zasluga očetove narave; kar si pridobi, se mu razspč in more se reči, da Eros ni nikoli niti ubog niti bogat, kot se nahaja tudi nekje med modrostjo in norčavostjo...«
Zrno nečesa podobnega je moralo tičati takrat v meni, toda moje telo je bilo še prenerazvito ln prešibko, da bi moglo vzdržati tolikšen naval, ko je vzkalilo.
KONEC TRETJEGA POGLAVJA,
VARŠAVA, 2. — Danes se je tu začela velika mednarodna kolesarska dirka diletantov, katere se udeležujejo tekmovalci 25 evropskih držav. Dolžina celotne proge Varšava - Berlin Praga znaša 2213 km V prvi etapi okrog Varšave, dolgi 110 km, so dosegli velik uspeh italijanski diletanti, ki so osvojili prva 3 mesta. Zmagal je Bruni v času 2.39’06”. Drugi je bil z istim časom kot zmagovalec Ceštari, tretji pa Guglielmoni s časom 2.39’25”. Vrstni red ostalih: 4. Dimov (Bolg.), 5. Sabdru (Rom ), 6. Dimitrescu (Rom.), 7. Schur 2.39'59” (Nemč.), 8. Romagnilo (It.). 9. Brittain (Angl.), fo. Luedre (Vz. Nemč.) vsi s časom Schura.
Sledila je skupina okrog 50 kolesarjev, med katerimi so bili tudi Jugoslovani Petrovič, Varga in Valčič. Njihov zaostanek za vodečimi je malenkosten vendar nam zaradi slabega telefonskega prenosa ni točno znan. Naš poročevalec nam je sporočil, da so vozili odlično in da so se uvrstili med favorite. Od ostalih Jugoslovanov sta Cvejin in Vuksan vozila do 3 km pred ciljem v prvi grupi, nato je Cvejin padel, Vuksan pa imel defekt in sta oba zaostala za nekaj minut. Šesti Jugoslovan Jugo je zlomil prestavo in je tudi zaostal. Lanski zmagova'ec dirke Dimitrov je prispel na cilj šele 110.
V ekipni klasifikaciji je na prvem mestu Italija s časom 7.57’37”, 2. Romunija 7.58T5”, 3. Vzh. Nemčija 7.59’57”. Isti čas ima tudi Jugoslavija in še 4 druge ekipe.
Podrobnejšo razvrstitev tekmovalcev bomo objavili, ko bomo prejeli točnejše vesti.
DIRKA PO ŠPANIJI
Van Steenbergen zmagal v 7. etapi
VALENCIA, 2. — V 7. etapi kolesarske dirke po Španiji, Alicante - Valencia, dolgi 182 km, je zmagal Van Steenbergen v času 5.1-5’56”. V zaključnem sprintu je prehitel Spanca Pobletg in Švicarja Kobieta. V istem času kot prvi je prispela na cilj tudi večina ostalih' kolesarjev, med njimi vodilni v splošni klasifikaciji Italijan Conterno, Louison Bobet in drugi. Conterno po ti j etapi še vedno vodi.
V peti in šesti etapi je zmagal Spanec Poblet, ki si je osvojil na tej dirki že tri e-tapne zmage.
NOGOMET
Brazilija-Turčija 1:0
CARIGRAD. 2. — Pred 35 tisoč gledalci je Brazilija včeraj premagala turško reprezentanco z 1:0. Edmi gol je dosegel D. Santos v 19’ prvega polčasa. Brazilija je nastopila v naslednji postavi: Gil-mar, N. Santos, D. Santos. Zožimo, Pavao, Dequinho, Pau-
linho (Zabara), Didj *^*jeir0,
Alvaro. Evaristo, • Canhot«
Kljub zmagi, br«l’5k,Njel» storica ni zadovoljil3-
ne-
igra je bila sicer tep» *	,
koristna. Razen teg-a cem pozna utrujenost P . vilnih tekmah.	, ; :.T
Milan-Real Madrid 2:1
MILANO, 2. — V .včerti>« povratni tekmi za P? 1* pre. ropskih prvakov je M,'an ^1 magal španskega prva * ^ Madrid z rezultatom ' jj. ba je Milan v Prvi JV r6j-gubil s 4:2, to je z v*« iti!. liko golov, je kl]U .....novs-
ločen iz nadaljnega	^
nja. V finalu se srečala lanski prvak Reims in Real Madrid. ^ Milan je igral precej. in se ima za zmago za jner-avstrijskemu sodniku _ cem ‘ju, ki je dosodil proti: P
’ kar dve enajstmetrovki,
. ri je realiziral Dal Mon en.
igrišču so kljub nafr.11!spanei'
zivni igri prevladovali	«
ki so bili tudi boljši te
BERLIN, 2. — Hepr.e.Zerepr*' ca Dunaja je premaga _erjj0» zentanco zapadnega z 1:0.	^TeL
SAARBRUECKEN, 2- ,e ma med Švico in f°' j.j, V
je končala neodločeno gvj.
prvem polčasu so vo carii z 1:0.
TENIS
Rezultati L M® Davisovega p°k°^
BEOGRAD. 2. - VD^,isciV
kolu tekmovanja za —rfi-pokal je Jugoslavija pr njU
la Egipt s 4:1. V nada -pa|8do prekinjene igre me	*
in Adelom je Palada z jju 6:2. 6:4. 6:4. V dvojic sta Plečevic in ^ ^ tovič premagala Adela i basa s 6:2, 6:3. 4:6, 6:3-	^
njih dveh igrah je pjnt t vič premagal Badr e pfS. 6:2, 6:1, 6:2. Ismail P** >	j;!
magal Keretiča z	z,
8:6. 6:2.	ju««'
V drugem kolu se slavija srečala z Ang »izfš*' LUKSEMBURG. 2:	ri
go nad Luksemburg0 ^ ^
se je Švica kvalific>rala la. go kolo Davisovega P	V
OSLO, 2. — Norves ^1 prvem kolu premaga s 4:1.	„ih	tr«b	,
PRAGA. 2. — P° P^na ! igrah vodi Ceškos0 je 3:0 proti Pakistanu m dfU<0 tako že kvalificirala 1 kolo.
Tiska Tiskarski zavod *>
Kino
škbiie^
------------------s	t.
predvaja	film-
ob 18. uri CEAD
DALEČ OD ZvE^vl.
Od 21. do 22. «SfNEHA*
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob l* Universal barvni film:
mmm M
»PUSTOLOVŠČINE V D2UNGLl»
Od 21. do 22. ure televizijski prenos a ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ»