štev 182. Trst, v ponedeljek I. julija 1912 Točaj XXXVI*, IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične £ter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t'ib&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni. Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ifčtoi. Dornbcrgu itd. Zustarele SleT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLAS! EE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 -t. nun. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nicL-ijna vrsta K *2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plarnje se izključno le opravi „Edinosti44. Fla?Jjivo in tožljivo v Trstu, Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. * * V edinosti je moć P NAROČNINA ZNAŠA za, celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na ročbe br z doposlane naročnine, se uprava ne ozira lUooniDk M nedeljsko irdanj« „EDINOSTIitisa : >• oelo leto Kron 5*30, la pol Uit Kron 3 60. Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj«. Naročnino og'ase in reklamacije je pobiljiti na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do»;. Izdajatelj in odgov mi urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kousorcij li-ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vp-sana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic* Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnlJnl račun Štev, 841-652. TEIFFOM ?t 11 57. SLAVNOSTI V PRAGI. (Od naših posebnih poročevalcev.) ročil da je na vročino včerajšnega dne nastopil danes prijeten hlad. Že zgodaj zjutraj je kar mrgolelo ljudstva po ulicah. K. gostom prejšnega dne Praga, dne 29. junija. Budnica čeških Sokolov. Ob 6 zjutraj so že zapele budnico fanfare združenih odborov praških sokolskih jednot. zatrobile so najprvo pohod iz Smetanovo j,LibušeM in nato „Hej Slovani*. Budnica je na to šla od deželnega muzeja proti staromestni mestni hiši, S'avnoslni pohod Sokolov. Ob 9 dopoldne pa se je pričel slavnostni pohod vseh slovanskih Sokolov. Pohod se je začel pomikati na posebno znamenje s strelom in sicer najprvo po kraljevo Vinohradskih ulicah in sicer : po Vavrcvi ulici, Purkinovem trgu, okrog vinogradske mestne hiše, dalje po Karlovi ulici, po Komenskega trgu, po Mezi-branski ulici, potem po Vaclavskem trgu, Prikopih, Jožefovem trgu, Elizabetni ulici, Dolgi ulici, Nikolajevi ulici do staro-mestne mestne hiše, kjer se je vse Sokol-stvo poklonilo matuški zlati Pragi. Na ćelu pohoda so stopali slovanski gostje in sicer v naslednjem redu : Bolgari, Hrvatje, Slovenci in Srbi, za njimi pa župe češke Sokolske zveze. Sprevoda se je udeležilo preko 30.000 Sokolov. Popoldanske Javna vaje. Ob polu 4 popoldne se je zopet pri čela javna telovadba na telovadišču na Letni. Nastopili to: Francozi, Rusi, ameriški Cehi, za njimi so izvajale Sokoliće v združenih skupinah. Rezultat javnih telovadb bo šele jutri cfieijelno razglašen. Pripomniti moram, da razsodišče prisodi prvo darilo glede najboljše telovadbe onemu narodu odnosno oni sokolski skupini, ki se bo odlikovala y vseh telovadnih vajah. Slovenci, kakor sem že prvi dan brzojavno poročal, smo na orodju in drugih vajah zmagali, vendar v izvajanju prostih vaj so Č^hi prekosili vse druge Sokole. V naše Sokole- zmagovalce so Cehi posebno zaljubljeni in občudujejo njih vitka, gibčna, mišičasta telesa. Splošno povdar^ajo, da je učenec premagal učitelja. Ko so se končale petkove tekme za mojstrsko darilo, so Vidmarja naravno sprejeli njegovi slovenski tovariši, ki so z napetostjo in skoraj nerveznostjo sledili njegovim vajam. Vidmar je po zmagi takoj stopil med slovenske sokolske vrste, toda Ceh brat E r -b e n ga je javno pritisnil na svoja pisa i« poljubil v znak prijateljstva. Na grobeh Tvr-Fugner. Brzojavno sem Vam že sporočil, da je proslava ustanoviteljev Sokola Fugnerja in TyrŠa vspela najsijajneje in pretres ljivo. Zastopstva sokolskih društev so pri- hajala korporativno. Med tržaškimi Sokoli se Pružilo tudi še na tisoče in tisoče bila tudi dr. Ryb4r in dr. Wilfan. novih došlecev, H *o dospeli z raznimi vlaki tekom noči in zjutraj, ter tisoče in tisoče kmetov, ki so dospeli iz bližnje in daljne okolice peš in z vozovi v mesto. Kjer se je sprevod pomikal, je tvorilo ljudstvo gost špalir. Bila je glava ob stotisoČ line češkega naroda in demokratično ide-j^uu,» ki so Sokole Povsod "^dušeno jo —, Slovencev. Angležev, amerikanskih aklamirali. Z oken, iz vrat, iz streh hiš so Cehov, Maloruiov, Cehov. Pred govori je i Popravljali Sokole, mahali z roka- pel zbor praškega Sokola pretresljivo ža- jmi' z robci» klobuki in aplau dirali. Pogled lostinko tako precizno in fino nijansirano : na te množice, pogled na sokolske čete, kakor morejo le mojstri pevci. Globok iki so se kakor rdeča reka Pomikale akozi vtis je napravil govor načelnika hrvatske Ito ogromno množico, je bilo nekaj veli-sokolske zveze d.ra Cara, ki je velesimpa- I Ustnega, vznešenega, nekaj, kar mora tičnim ter sonornim glas.m povdarjal, I ćl°veku ostati vedno v spominu sta oua tudi dr. t na ulicah )e biI° več ljudi, ki so Sokole kako je ideja, ki sta jo vžgala Fugner in j Slavnostni sprevod. Tyri združila vse Slovanstvo in veliko Zbirališče sokolskih društev je bilo v celoto in močno falango, ki naj delom j Kraljevih Vinogradih, od kjer se je spre svojim ojača rod. Po vsakem govoru so se razlegali slava klici spominu budite-Ijema in misijonarjem velike sokolske ideje in ganotje se je izražalo v obrazih vseh, a bil je to odsev globoke hvaležnosti do velikih pokojnikov na deiu, ki ravnokar kaže v Pragi svoje sadove na omamljiv način : v stotisočih velike armadf, ki jo je zbrala sokolska ideja in ki si je razgrnila čez ves slovanski svet, da ustvarja temelje kulturnemu edinstvu slovanskih plemen. Takov nadebudni pogled v bodočnost nam je otvoril dr. Car — na grobeh. To dejstvo označuje, kaj sta bila Fugner in Tyrš : še iz groba ven nas zoveta h krepkemu delu, k gradnji velike bodočnosti, A ko so pevci na koncu zapeli veličastno himno „Kje dom je moj ?* da se je razlegalo tja po veliki poljani večnega miru, vod na dano znamenje s strelom topa zočel pomikati po določenih ulicah V sprevodu je korakalo preko 30 000 Sokolov, s 30 godbami in društvenimi fanfarami. Razdeljtn je bil sprevod v tri oddelke. V prvem oddelku so bili pred-sedništvo in odbor „Zveze slovanskega sokolstva" in gostje. Na čelu tega oddelka sta stopali predsedništvo in odbor »Zveze", potem so prišli tuji gostje, za temi slovanski gostje, ki niso člani ,Zv.M, namreč Rusi in Malorusi, in konečno ameriški Sokoli. V drugem oddelku so stopali v »Zvezi slovanskega sokolstva" včlanjena sokolska društva, ki so bila razvrščena po narodnostih in alfabetičnem redu tako da so bili prvi Bolgari, potem Hrvatje, Slovenci in konečno Srbi. Na čelu tega oddelka so nosili standardo S. tedaj so se vsa srca topila v dveh velikih I S, S. Bolgarov je bilo okoli 300. Hrvatov svetih čustvih v misli in hvaležnosti na pokojna dobrotnika in v ponosni nadi na ponosno bodočnost. Novo življenje na gro-oeh. Je pač tako: veliki duhovi ne umirajo, žive med nami dalje in vzbujajo življenje. Z vznešenimi čutstvi smo se vračali z grobov v zlato Prago, kjer vrvi življenje, ki mu vernega opisa ne more dati nobeno pero. Valovesje po pra&kih ulicah. - U tis sprevoda. Praga, 30. junija. Minulo ncČ se je vsul nad Prago močen dež z viharjem in bati se je bilo, da pokvari slabo vreme naiiepši del slavno-sti: slavnostni sprevod, ki je bil določen za danes dopoldne. Zjutraj pa se je zve-drilo in polagoma se je zjasnilo tudi nebo, tako da se je ta del slavnosti izvršil ob najugodnejšem vremenu. Ponočni d- ž je izpral cestni prah, a obenem tudi provz- PODLISTEK 12 Rdeče fežše (Le cbovaJier de Maison Rouge). 126 tie.n&n iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Duma« star. LIV. Mrtvaška dvorana. Čitatelji se bodo spominjali, da je dal jetniški kancelist Dixmerju na razpolago zapisnik jetnikov in da je bil ž njim v zvezi, ki mu je bila vsled navzočnosti gospe kan-celistove zelo prijetna. Ko je prišla Dixmerjeva zarota na dan, se je ta mož, kar je sicer zelo razumljivo, hudo prestrašil. V resnici, zgodilo bi se mu bilo lahko, da bi ga bili smatrali za sokrivca svojega dozdevnega tovariša, in bi ga bili obsodili na zmrt obenem z Genevievo. Fouquier ga je dal poklicati k sebi. „Občan," je dejal kancelist in padel na kolena, „odpusti mi, varali so me." „Občan," je odvrnil javni obtožitelj, „uradnik, ki se pusti varati v teh resnih časih, zasluži, da ga obglavijo. Toda jaz ti odpuščam. Zagovarjal te bom celo, kajti niti najmanjši sum ne sme ležati na tebi kot mojem uslužbencu; toda nikar ne pozabi, kaj te pričakuje, če pride najmanjša besedica do mojih ušes, če boš le kdaj omenjal to zadevo." Ni treba povdarjati, s kako vnemu in s kako skrbnostjo je skušal kancelist izbrisati vsako sled, ki bi mu lahko škodovala. Iskal je Dixmerja povsod, da bi mu priporočal, naj molči, toda Dixmer se je bil seveda preselil, in zato ni ga mogel najti. Genevievo so privedli na obtožno klop ; toda že tekom zaslišanja, je,^J;akor vemo, izjavila, da nima niti ona, niti njen soprog sokrivcev. Kancelist jo je pogledal z globoko hvaležnostjo, ko je šla mimo, da bi se podala pred sodišče. Ko je bila že mimo njega, se je vrnil za hip v pisarno, po spise, ki jih je zahteval občan Fouquier. Naenkrat se je pojavil pred njim Dixmer, ki se mu je bližal s trdnim korakom. Ta prikazen ga je naravnost presenetila. „Oh I" je vzkliknil, kakor da bi bil stal duh pred njim. „Ali me ne poznaš?" ga je vprašal Dixmer. „Seveda; ti si občan Durand ali bolje, občan Dixmer." 700, Slovencev 400 in Srbov 1100 z lastno godbo na Čelu. V tretjem oddelku je korakalo češka sokolska zveza (Češka svez sokolska). Na čelu Češke sokolske zveze je korakalo 200 Sokolov na konjih, dalje so v tem oddelku stopali kot posebna skupina petdesetletniki, to je oni, ki so že petdeset let člani sokolskih društev; teh je bilo 16. Poklonstvo Sokolstva kralj, glavnemu mestu Praga. Na StaromeŠkem namestju se je So-kolstvo pred mestno hišo poklonilo kraljevemu glavnemu mestu Praga. Celokupno sokolstvo je dtfiliralo pred mestno hišo, pred katero je bila napravljena tribuna, na kateri so bili praški mestni zastop županom drom Grošom na čelu in odličnimi gosti. Sokolstvo je defiliraio mimo tribune, kar so zlasti lepo Izvedli Slovenci „Tako je." „Toda ti si vendar mrtev občan?" Še ne, kakor vidiš." „Reči sem hotel, da te bodo prijeli." „Kdo bi me prijel ? Nihče me ne pozna." „Toda jaz te poznam in če le spregovorim, te obglavijo." „Jaz spregovorim za teboj, in obglavijo me skupno s teboj." „Grdo je, kar praviš. Toda kaj hočeš? Čujmo, govoril Le urno, kajti čimmanj se pogovarjam, temmanj nama grozi nevarnost." „Čuj! Mojo soprogo bodo obsodili, kajneda ?" „Zelo se bojim. Uboga ženska i" „No, dobro, želim jo videti poslednji-krat, da se se poslovim od nje." „Kje pa?" „V mrtvaški dvorani." „Ti se upaš tja?" „Zakaj ne ?" „Ah I" je vzdihnil kancelist, ki ga je oblivala kurja polt, če je le mislil na to." „Za to mora biti sredstvo," je nadaljeval Dixmer. „Da prideš v mrtvaško dvorano? Da, gotovo." „Kakšno pa ?" In Srbi, tako da jim je odlična, na tribuni zbrana gospoda živahno aplavdirala. Ko so se sokolska društva razvrstila po obširnem in prostranem Starorneškera tr8Tui je imenom Sokolstva pozdmvil zlato Prago starosta „Češke sokolske zveze" dr. Scheiner ; govor je bil sprejet z viharnimi nazdar klici, ki so se ponovili, ko je imenom Prage odgovoril župan dr. Groš. Zlasti lep je bil prizor, ko so se pri nazdar klicanju dvignile tablice z napisi sokolskih društev, ki so se udeležila sprevoda. Na to se je vršil razhod in stotisoč-glava množica se je s Sokoli vred vtula po bližnjih ulicah, dočim se je v me>tni hiši vršila pogostitev povabljenih gostov. Nemški provokaterji. PRAGA 30. (Izv.) Nemci ne morejo mirovati in skušajo na gnusne načine ki« liti mirni tok manifestacije slovanskega Sokolstva in njegove ideje. Splošno ogorčenje je sicer zavladalo takoj med sckol-skimi vrstami kakor tudi v češki javnosti. Nemci, po večini praški Židi, ne morejo živeti, da ne bi provocirali in kakor nalašč so danes dopoldne promenirali po Prikopih v kulerju. Seveda .so ljudje protestirali proti takemu nadutemu postopanju, vendar se niso pustili zapeljati h kakim nasilnostim. Policija je skrbno ču/ala te nemške otročiče. Ker se je pa vendar pojavila splošna nevolja proti njim, so se slednjič nemški študentje umaknili v svoje gnezdo »Nemški kazino«, ki stoji na Prikopih. Slavnostno odkritje Jnn Legouesa nagrobnem spomenika o Praži. Praga, 29. junija. Danes, v soboto, se je vesoljno slovansko Sokolstvo napotilo na olšansko po-kopališe, pokloni se manom Fiingnerja in Tyrša. Slovenske udeležnike sokolskega zleta pa je Čakala na istem pokopališču še druga dolžnost, klicala jih je l|ubezen in hvaležnost na grob velikega prijatelja našega maiega naroda, na grob Jana Lege. Pretekla so leta, odkar je zatisnil svoje blage oči in do danes je bil njegov grob brez spomenika. Začelo se je sicer takoj pj njegovi smrti z nabiranjem prispevkov, a prišlo se ni do končnega rezultata. Letos pa je vzelo vso zadevo v roke slov. akad. društvo „Ilirija", katerega častni član je bil pokojni Lego — in posrečila se |e, nabrati toliko denarja, da se je mogel postavit spomenik. Mnogo zaslug sla si pridobila pri tem tov. Justin in Hrovatin. Poslednji je izvršil ludi načrt spomenika. Bronasti doprsni relief in vsi okraski na spomeniku so delo slov. umetnika g. Vahtarja. Takoj po slovesnostih ob Tyrš Fiigne-rovem grobu so se podali slovenski udtle- „MoraŠ si preskrbeti vstopnico." „In kje naj si jo preskrbim ?" Kancelist je obledel in jecljal : . „Kje naj si preskrbite vstopnico ste vprašali ?" „Da, vprašam te, kje naj si jo preskrbim," je odvrnil Dixmer, „menim da je jasno..." „Vstopnice se dobivajo ... tu pri meni." „Ah, kaj res! Kdo pa jih navadno podpisuje ?" „Kancelist." „Toda kancelist si vendar ti?" „Seveda, to sem jaz." „Ah, to prihaja ravno prav," je dejal Dixmer in sedel na neko stolico. „Podpisal mi boš vstopnico." „Ti terjaš mojo glavo, občan," je rekel kancelist in skočil kvišku. „Ne, samo vstopnico." „Dam te zapreti, nesrečnež !" je vzkliknil kancelis in zbral vse svoje moči. „Le poskusi," je odvrnil Dixmer; toda v ttstem hipu te ovadim kot svojega sokrivca, in mesto da pojdem svm v ono glasovito dvorano, me spremiš ti tja." Kancelist je obledel. „Ali moraš govoriti ž njo ?" „Glavo hočem tvegati, samo da dosežem to." (Dalje.) Stran II. „EDINOST^ št. 182 žencl in zastopniki drugih slovanskih naro- j slovenski? Ali je bilo preti njegovi ve^ti ? dov h grobu Jana Lege, ki je obsut z venci, šopki in cveticam!. Med udeleženci smo zapazili podžupana ljubljanskega dra. Trillerja, notarja Hudovernika, inž. Štera- Mislim, da je celo moralična dolžnost vsakega slovenskega odvetnika, da za slo-, venske stranke govori slovenski. Ali je bilo proti zakonu pri okrajni sodnji v I bova, viteza pi. Bleiweissa, ravnatelja Iv. slovenskem okraju govoriti slovenski ? Kje Hribarja, Andreja GabrŠčka, prof. I!eŠiča, je tu član 19. državnih temeljnih zakonov, dež. poslanca Engl. Gangla, drž. poslanca Kakor vidite, kaže ta razsodba le pre- dr. Rybara, dr. Orožna, dr. Wilfana, dr. Karbo itd. Kraljevo glavno me=to Prago Je jasno, da so bili detični sodniki navdahnjeni ne le z^nemškonacijcnainim duhom zastopal dr. Pik, muzej kraljevine češke, temveč da je njih postopanje naravnost v katerega kustos je bil pokojni Lego, sta zastopala Jos. Kuška in Ant. Dolensky, Matico Ćesko : dr. Jos. Volf. „Zvezo češkega učiteljstva" K. V. Tuček, „Osrednje društvo tega postopa čeških žen" gg. Helena Padčrova in pisa- isti o najvi-' nasprotju zakona. Gospoda moja ! bolj čudno je, da najvišji sodni dvor kaže v tem slučaju ♦'ako skrb za hitro rešitev Ai motenja posesti, teljfca Gabrijela Preissova, ki je položila na grob šopek svežlk rož, občinski svet mesta Žižkov August Beneš, „Slovensko Lipo" Ladislav Kostner itd. Kot prvi je govoril predsednik akad. društva pravnik Vane Radej. Danes izpol-nujemo svojo sveto dolžnost, danes se Ti klanja slovenski narod, nepozabni nam Jan I sodni Lego, v znak hvaležnosti smo Ti postavili' trebn spomenik, ki naj priča o naši ljubezni in; sto»d našem spoštovanjem za Tebe. Ti si nas: tem resnično ljubil, ker si nam prinašal pro-l^af sveto, zato večna Ti slava! (Slava-klici.) —! siv. „Ilirija" je položila na grtb venec s vensko trobojnico in naD*co*" častnemu članu „Ilirih" ^lU" -juoijane se klanjam Tvo-. opominu, kot zastopnik one Ljubljane, ki Te je, ceneč Tvoje zasluge za slovensH narod, imenovala svojim častnim občanom. Jan Lego — večna Ti slava I — Mesto Ljubljana je položilo na grob krasen lo-vorjev venec z belozelenimi trakovi in napisom : „Svojemu častnemu občanu — Deželno stolno mesto Ljdbljana." V imenu slovenskega Sokolstva in „Zaveze jugoslov. učiteljskih društev" je govoril dež. poslanec Engelbert Gangl. — Ti nisi umrl, Jan Lego, kajti kolikor src tam doli v naši krasni slovenski domovini — toliko misli na Tebe, ki si zanetil v našem narodu ljubezen do Slovanstva. Ti si nas ljubil, ljubil posebno našo mladino — in naša mladina Ti postavlja danes spomenik. Siava! — Ganglov krasni govor je napravil na vse navzoče globok vtis. Nato so govorili še zastopniki raznih čeških korporacij, ki so vsi povdarjali zasluge poknjnega Lege na polji češko-slovenske vzajemnosti. Za češko sokolsko zvezo dr. M a še k, za „Meščansko besedo" Rut-n e r, ki je položil na grob krasen venec, dr. P i c k, ki je obenem izjavil, da prevzame Piaga spomenik v oskrbo. S tem je bila slavnost končana in udeleženci so se razšli z obljubo, da hočejo nadaljevali delo, ki jo je počel nepozabni, veliki Jan Lego! — GOVOR drž. posl. dra. R y b a r a v zbornici poslancev dne 12. junija 1912. (Konec) Afrikanske razmere pri koroških sodiščih. Ta juridična nemščina prevedena v navadno nemščino glasi: „Tudi če stranka, in sicer slovenska stranka, v slovenskem okraju (klic: Obe stranki!) tudi če obe stranki v slovenskem okraju, zastopani po slovenskih odvetnikih, zahtevata, da se vrši razprava v njih maternem jeziku, odvetnik tega ne sme storiti, če sodnik tega ne dovoli, sicer se pregreši proti svojim dolžnostim. (Posl. Kalina : „Ali se je pritožil ?w) Prosim, to je bil najvišji sodni dvor. Najvišja sodnija se sklicuje na § 9, odv. reda, zamolčuje pa ravno oni stavek, ki se nanaša na ta slučaj. § 9 odv. reda glasi (č|ta :) „Opravičen je, da navede nemoteno vse, kar smatra po zakonu za zastopanje svoje stranke koristno, da uporablja v vsakem oziru napadalna in o-brambna sredstva, ki odgovai^ajajo njegovemu pooblastilu in njegovi vesti, ter niso v navskrižju z zakonom''. On sme torej navesti napadalna in obrambna sredstva na način, ki odgovarja njegovi vesti, pooblastilu in zakonu. In vprašujem: »Ali je bilo v prtdležečem slučaju proti pooblastilu, da je slovenski zastopnik po nalogu stranke razpravljal jr, ki je v neki pravdi zarar >sesti dvignil vse postopanje vred, ker so bili zapisniki f inji v Kranju se- stavljeni n jeziku. Najvišji sodni dv ia slovenski jezik v Kranju avaden jezik, v deželi, kjer je jev. Takrat je najvišji brez druzega za po-nil razsodbo in vse poza motenje posesti in s ,udem troške in izgubo se zastopniki strank poki so zajamčene v dr-ih zakonih, je to celo disci-oregrešek. Stvar je tako nezasli-■jripominja k temu celo »Gerichts-eče (čita) : #1 z predstojećega sklepa dobivamo v t«, da je bila stranka sporazumljena s j ,.4ienik. Kot za- postopanjem svojega odvetnika. Ce je to j domnevanje resnično, potem tega sklepa \ vsekakor ne moremo odobravati, ker disciplinarni svet nima biti skrbstvena oblast, niti se sme — nepoklicana — mešati v razmerje med odvetnikom in klijentom. Kaj je potrebno za stvarne koriste in pravne potrebščine stranke, o tem ima v prvi vrsti ona odloČiti. Vsekakor pa ona v tem oziru ni pod kontrolo disciplinarnega sveta. Če se stranka v pravdi za motenje posesti raje odpove svojim ma-terijelnim koristim, nego narodnemu čutu, ( odvetnik, ki se v tem pogledu ozira na i nazore stranke, nemore biti disciplinarno j pravno odgovoren. Bojimo se, da bi se sklep, kakor je predsto eči, mogel generalizirati in to bi bilo nevarno«. In gospoda moja, ta zadnja opazka je tudi povsem opravičena. Prosim, kaj se zgodi češkim odvetnikom, ki bodo hoteli govoriti češki v takozvanem zaprtem, nemškem jezikovnem ozemiju na Češkem ali na primer v Sleziji. Poreče se mi, da jih odvetniška zbornica, da jih disciplinarni svet ne obsodi, Pa saj se more državno pravdništvo pritožiti na najvišji sodni dvor. Ta bo na pedlegi tega sklepa in z ozirom na to tudi češke odvetnike enostavno discipliniral. Da. To gre Še dalje. To ne le v narodnih stvareh, temveč mora tudi sicer imeti najslabše posledice. Po tem sklepu odvetniku sploh ni več dano na voljo, da bi smel zbirati med napadalnimi in obrambnimi sredstvi po svojem najboljem znanju in po svoji najbolji vesti, temveč sme uporabiti le ona sredstva, ki mu jih dovoli soinik. Mogel bi, gospoda moja, govoriti o tem cele ure, ali to ni moj namen. Navedel sem ta slučaj tukaj, da dokažem, kako se disciplinirajo odvetniki, ker govore slovenski, v deželi, kjer je ena tretjina prebival:: tva slovenske narodnosti, kjer so deželni knezi v srednjem veku ob nastopu vlade morali prižgati v slovenskem jtziku, tudi če so bili nemške narodnosti. Rekel sem prej in ponavljam tretjič: V državi, kjer se ne daje vsakemu narodu možnost, da se narodno izživi, da love „Osram"- svetilke Na mesto stisnjene kovinske niti se uporablja pri novi svetilki ,,Osram" samo še potegnjena svetilna žica. Te nove svetilke „Osram" imajo veliko več odpornosti proti tresenju. Trditev, da se svetilke s kovinasto nitjo v rokah občinstva hitro razbijejo, postane brezpredmetna, ako se uporabljajo nove svetilke Osram" s potegnjeno svetilno žico. 70 % prihranka na toku in druge prednosti „Osramove" svetilke ostanejo vzlic tej važni spopolnitvi nezmanjšane. Pri nabavi žarnic zahtevajte i'rečno nove žične svetilke „Osram". Vsaka prava „Osramova" svetilka mora nositi napis „Osram41 Dobiva se povsod! Družba „Osramtnitr4 svetilk z. o z. D uitn j VII l vv aročite si »znoja v Ljuoijam ter stane a če%rt leta 2 K, za pol leta 4 K in je najbolj zanimiv in zabaven časopis. ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R BLAHA- TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIVANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT «i OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Moja stara izkušnja je ia ostane, da je za ilpravo p ,letnih oieLurčkov kakor tudi v svrho dosego in obrunitve nežne, njebke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz :ilijfvega m!eka 8teckonpferd, znamke „fcteekenpferd*4, Borgmann &. Co , De&in (Tets:Len) na Labi. Koruad po SO vin se dobha v !eka nab, n.iodilnicah, paifeu erij h n drugi ) trg -vinfch. Kav:,o tako t«e je < bnesla Bergmsnn >va lili-jina krema ^Mt-nera" za ohranitev npžr.ih fre.ib dam-aiih rok ; v tubah po 70 vin. ne dobiva povsod. Dr. reenik Jrst, via S Csferina irgv, 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni * g — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne lr - - vodne (spolne) bolezni : 11 Vi — 1 • - - UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov* Odiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr i. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • - TRST - ulica delia Casermo št. 13, It. n. nr .Coffp Goldoni' Trst, Piazza Carlo boldonl št. 2. Pijače naravne in prve vrste. Časopisi in Ilustracijo. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča FRANJO MARINŠEK. DE Kron 620I) !i AUTOMOBILI FORO \9li Največji tova. na m i izdalovan ć letna 40 000 vaz edinega tipa CHASSIS 2C HP šect nuuifa tipov kaoij fcoilja „FOBI>" je najpopolnejša, najslu.'»-v H najjkoao JilĆn kai Jih obalojl. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Gnldonl 10—11, Tel. 1734 Velika strtim u*r*b3> uiiaa d«! Baoti: 16, voga) uiioa Boaottll« TELEF0« 2247. BTOt.K PNEFM W>ODBICH famer1kan«*a). Automobili na poso&o po Iiuomi coni. Varaivn In icdrf« rau]« artotaoblloT. — — H. ''n* poitni « Uelikanska zaloga pohištva in lapecarij :: Paolo 6asfwirtb :: TBST, oL Stadion JI. 6 - TSIefcn 22-85 (hiža Sled« Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbar. 3E DE DE ■SSfšS&t* "1, Gasperiiii, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje *>5i imm mcaiiiianie t&uriiuasmti i;m iz mitne, immit n toi. poSljatve, potega kovCeoov. najdogovornejSe cene. bwr Zastopstvo tvrdke „CEiENT" ^m Tovarna čenčata »PORTLAND* v Spljeta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCB. \ V Trstu, dne 1. julija 1912. „EDINOST" St. 182. Strun III. v državi, kjer se enemu narodu celo brani, da bi govoril v svojem maternem jeziku, v taki državi treba delati razliko med državnimi in ljudskimi potrebami in ne sme se posebno nam Jugoslovanom zameriti, če ostanemo napram državnim potrebščinam hladni do srca. Dokler trajajo te razmere, se ni smeti čuditi, če se ob prvi priliki pri enem ali drugem malem narodu zopet uveljavijo prizadevanja za obstrukcijo. Ob-strukcija ostane v tej zbornici dotlej, da se izvede sicer v državnem temeljnem zakonu zajamčena, ali v resnici ne obsto ječa enakopravaost. Je vse zastonj. Morejo se postaviti delovni programi in delovni kalendariji. Življe ije naroda je nekaj, kar se mora braniti, in kar bo vsak narod z vsemi silami branil če je to nasprotnim strankam, drugim narodom, ali celo vladi ljubo ali ne. (Odobravanje in ploskanje). — Za Št. Jakobsko CM podružnico se je nabralo ob priliki birme Marije Gulj med prijatelji in znanci K 3. M. Dekleva daruje K 1. Ob priliki poroke L. Tominca, bodočega gostilničarja v ul. Molin a vento št. 3 se je nabralo K 14. Srčna hvala 1 Domaće vesti. Našim Čifeteljem. Vsled tehničnih zaprek v tiskarni, bo „Edinost" od danes naprej izhajala ob pondeljkih kasneje, nego je izhajala dosedaj. Čitatelji prosimo, naj potrpe. Ko se tiskarna preseli v nove proitore. se uredi tudi to. Slovenski zidarji so včeraj napravili izlet v slovenske Bark vije. Obenem so tam priredili nadvae dobro uspeli shod in ljudsko veselico v društveni gostilni „A^la Riviera". O položaju slovenskega zianrja-trpina v Trstu in okolici je pred vsemi krasno poročal strokovni tajnik Brandner potem, ko je shod otvuiil predsednik zidarske skupine tov. P r e g a r c. Strokovni tajnik Brandner je v svojem govoru zlasti ostro bičal postopanje takozvane „jugoslovanske socijalne demokracije", ki ščuva delavca proti delavcu, zidarja proti zidarju, ki je uprizorila sramotno hujskanje, da eo zidarji, organizirani v socijalistični organizaciji in naščuvani od izvestnih ljudi soc^alriodemokradčne baže začeli metati opeko na slovenske, pri n ih ne organizovane delavce. Govornik je nadalje obširno pojasnjeval pomen sedanje pogodbe z delodajalci in program „Narodne delavske organizacije". Primerno je tudi pojasnil vladno postopanje, ki še do danes ni smatrala za umestno, da bi uvedla primerne korake proti socijalnodemokrat enemu terorizmu. Predsednik NDO dr. Kisovecje na to v energičnih in živih besedah očrtal pomen narodnega socijalizma. — Po končanem shodu fie je razvila na vrtu omenjene gostilne nad vse živahna ljudska ve3elica, na kateri Bta zapeli mnogo redoljubni pesni pevsko društvo „Adrja" in pevski odsek J. Z Dram tlčni odsek „Slovenskega delavr BKega izobraževalnega društva" za Trst in in Primorje v Trstu priredi v nedeljo dne 7. julija 1912 ob 5 uri popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah v prid „Podružnici družbe sv. Cirila in Met," v Barkovljah predstavo „Charleyeva tetka", burka v 3 dejanjih, katera je imela veliki uspeh na vseh Bvetovnih odrih. Po igri ples do polnoči. Sodeluje rojan-ski šramel-oktet. Vsi prijatelji in somišljeniki dobro došli. Natančneje na letakih. Brez dvoma je in odlični Slovenci pr§ znavajo, da ima »Slov. Ilustrovani Tednik« za slovenski narod velik kulturen pomen ter da je Slovencem tak list re3 potreben. Glonar, ki je eden prvih slov. kritikov in ki je gotovo najbolj strog, piše v 4. zvesku »Vede« : »Slovenski Illuatrvvani Tednik« si je postavil lepo nalogo in ima možnost, da se razvija in bo imel za naše kulturno življenje kdaj še velik pomen.« Pevci in psvke Št. Jakobske Čitalnice imajo danes v ponedeljek pevsko vajo o b 8. uri zvečer v dvorani g. Kosiča v uliei Sv. Marka 19. Limonadni sirup lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, c. in kr dvornega zalagatelja, izdelan z aromatičnim! sokovi kranjskih Alp, je izvrsten naraven izdelek. Imeli smo večkrat priliko pripoznati dobroto tega sirupa, ter ga lahko z mirno vestjo toplo priporočamo našim čitateljem. Na Češkem imajo ne le po salonih, temveč tudi po sobah preprostih seljakov slike čeških veljakov. Velik nedostatek Slovencev je, da ne častimo na enak način spomina svojih velmož. Glavna krivda temu je pač ta, da nismo imeli doslej primernih in cenih slik. Temu je odpomogel „Slovenski Ilustrovani Tednik", ki je izdal 63/47 cm velike krasne dvobarvne slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca in ki Jih odda a brezplačno svejim naročnikom. Tržaška mala kronika. Grozen samomor v Trž'ču. Minulo so boto se je pripetil v Tržiču grozen samomor' Neki delavec, 48 letni Dominik Rezza se je z nožem tako nevarno ranil v neki gostilni, da so ga morali prepeljati v tržaško mestno bolnišnico, kjer je včeraj zvečer izdihnil. Smrt pri kopanju. Včeraj popoldne se je kopal v morju 23 letni, v Škednju stanujoči delavec Jože Hrvatič. Pri kopanju pa je utonil. Njegovo truplo so dolgo potem izvlekli iz morja in je prenesli v mrtvašnico k s v. Ju3tu. Poskusen samomor mhdega dekleta. — Samomor mladih deklet so v Trstu sploh običajni. Včeraj popoldne je v samomorilnem namenu izpila 15-letna deklica Fany Herrmann, stanujoča na Kjad nu 74, veliko množino fenolne kisline. Nesrečnico so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnic). Novi dohodi za pomlad in leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici V TRSTU, Via Barriera veecMa 38 in V!a del Ketror* i, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda Mi. naznanja Blav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalna s svežim poletnim, črnim in barvnim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. ■i □ H K A. Bnirvs~ ' Jakob BambiC) Trst, unca mm 9.1 i za vsako gospo, ZaL ter različnih jestvin. Svoji k avo. vsakovrstnega blaga in drobno. bov, koruze in moke *e priporoča udana A BAMBIč. B B O Listnica uredništva. Gosp. I. L. O jšalujemo da Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker ne maramo po nepotrebnem razburjati duhov, to tembolj, ker pada zadeva v stanovski in ne političen dnevnik. Hat\ del. organizacija« Skupina NDO „Plavži" sklicuje za danes ob 8. uri zvečer odborovo sejo v društvenem prostoru. Z ozirom na to, da se seje udeleži tudi strokovni tajnik je upati, da noben odbornik ne izostane. Skupina N00 „Sv. Andrej" sklicuje za jutri ob 8 zvečer t dborovo sejo v društvenem prostoru ulica Sv. Marka 19. ■I Tugepolnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužao vest, da je naš ljubljeni sin, oz. brat itd. Ivan Adamič finančni nadstražnik po kratki in mučni bolezni v 28. letu svoje starosti, m rno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega pokojnika se preneso v tore a. 2 t. m. ob 3 pop. iz mrtvašnice tržaške bolnišnice v rodbinsko grobnico škrbinskega mirodvora, kjer se bo vršil pogreb ob 6 in pol popoludne. ŠKRBINA, 1. julija 1912. Žalujoče rodbine : Adamič, Pertot, Škerlj, Čotar. Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso 47. NAROČBB za oglase naslovite na ,,Inseratni oddelek Edinosti", ako želite, da bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu. Slovenci «n Sbvani Kadar kupujete pri tvrdk?h kater« og!a*ajo v „Edinosti'*; sklicujte j« \vdrro ns sijlas < našem l.stu, ker fake oodc. znale dotične tvrd!SEK 1'ustrovjine cenike na zahtevi brezplačno. m i 'L'^Bocta—nm—^mm l[f[f[f!f[?[f£ffl£?cP[fcfcfcfc?£ft?cftf[f[Pa Vesti iz Goriške. „Društvo goriškrh slovenskih foto-amaterjev* v Gorici priredi dne 7. julija t. I. svoj II. društveni izlet v Kana!. Odhod iz Gorice z vlakom državne železnice ob 2*54 pop. do Plavi, odtod peš v Kanal in iz Kanala z vlakom ob 8 46 nazaj v Gorico. Tura je jako zanimiva in pričakujemo, dz se je gg. člani polnoštevilno vdeleže. Gostje dobrodošli! Iz Sežano. Za narodno slavnost, ki bo dne 7. julija v korist C. M. družbi se je že priglasilo nekaj društev, pogreša se pa še marsikatero, ki bi lahko prijavilo svoje 'prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (koncesijonlrana od o. k. namestništva) Trst, ulica detla Caserma 5, II. n. Daja nasvete in informacije o vsem. kar po tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vnako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami.— Reserenja hitro in točno. — Uradne ure: Ob deUv-nikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold. «1 % % % *J % % ti «1 % % fi. Uouk - 7rst ol. CoimtOTle 330 (Penlice ti S oicoia) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo trgovino jestvin in kolonialnega blaga Blago vedno sveže in prve vrste. - Raz-pošuiu 8ti na dotu prosto. Cene zmerne. Moja pred ItirideseUmi leti ustanovljen« la ■e obrtni rautavi ▼ Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vlač Špirit, likere, tropinovec, olje, aliTOvec, maraSkin itd Jamčim za dobro delo in po n žitih cenah, da se n« bojim konkurentov. — Na drfelo poliljam cenika. Fran Abrar.i Trst, ulica S. France »co 44. >2 si: Slovenski Ilustrovani Tednik začne z j n lijem 1912 priobcevati nov roman V službi Kalifa" „V službi Kalifa" je najznamenitejši roman iz a vlade Ar. bcev v Španifi. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bra'ec nevtrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejš mi doživljaji glavnih o:eb. V romanu se opisuje usoda jugeslo anskega kristjanskega kraljeviča Strezinija, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el flmeri in usoda kristjanske deklice FATIME. Kot kraljevi od-poslanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal 3'ojo rojakinjo. Fatima se [e zaljubila vStre-zmjo ter mj je po burnih dogodkih na dvoru kalifa rt šila življenje, a on pa njej zlato prostost Ta roman je poln zanimivih zaplctljajev in pretresljivih pri.orov. Riman „V službi kalifa4* ni nilak šuntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželič. m m £ Stran IV. „EDINOST" št. 182. V Trstu, dne 1. julija 1912. sedel OVq ril tisti, ki bi se še pod-vzeti vočigled takega podcenjevanja in tolike brezbrižnosti, zlasti od strani inteli- gence. — Gledč nato, da je cena obeh del skoro za polovico znižana, pač ni več izgovora, da je (knjiga) metoda predraga, medtem ko bo vendar druge v praktičnem oziru manj vredne avtodieiaktične metode tudi do petkrat dražje. — Upati je, da te vrstice ae bodo glas upijočega v puščavi ter da bo zlasti inteligenca znala upoštevati ta opomin in namigljaj. D - k — poliglot. Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče MALI MALI OOLAS1 «• raAuafa f 4 m ra£uca*o takrat «1 Nit nuji »fiKriktai zaah 40 rUr. PlaEa M Uiol ta»«f. «4«ctkk da kupite ~ - , OdhaM In prihajanje ulakoa od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. Nove triaSke tovarne (Muova Fabbrlca Tria j c k državna železniea. stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrtite in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst Moderne spbine sebe dele izdpluje M. Majren, mizar, ulica Kelvedere 28, ogel Tcrquato Tanso. 558 Uni^OI Q pnpeznano BreriHtvo za uničenje Bte-IflUE dl'Cij nic Zaloga: ulica Stadion 5tev. 10 NaroČila : Ferriera Trst 37, - Skrinj ar. 480 Josip Gregorič, Trstu prip >roča slavnemu občiDgtvu tu in r a deželi Bvojo dobroznano trgovino jeftvin in zologn asakovrstnega olja; po naroČilu s t pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. 1160 SMadišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javni !okalov itd. ima edino AUGUST KOM) PARA, Trst, ul. Fonderia št. 5. Prodaje sn debelo^- Postrežba na dom Josip * Qtnifo mizarski mojster, Trst, ulica OlUlICt Belvedere fit. 10. — Izvršuje vnabovrstna mizarska dela. 793 V/ftjjbo ugodna prilika! Ji»rtija Jsiogerjevih ši-f CMna valnih struje?, kupljenih na dražbi, se proda z jamstvom. Šival, i s-roj za družin ■ skupno s pritikbnami kron 61, isti najnovejšega sistema za vpafco delo tudi za vezenje kron 110, drug zelo eleganten, 4 prefalčki in mizica, za šivanje in vtzenje Kron 160. Via S. Caterina 7 dvorišče. 1366 ALEKH PKASC MAYER - TRST žgalnica ksr?e TELEFON 1743. w»Jbo Jšl vir za dobivanje oečene kave. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scalinata št 1. I v ^ 1 Prodaja ur iz srebra in kovi-I jSaS j nastih, od 4 kron dalje, uhani, V" O f prstani, verižice iz amerikanskega V../ double zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato srebro in dragocenosti. - - Veh. PtirovCić čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40 Zcloja Izcfelanm domačih čeuljeu. Sprejemajo se uarol-lla po meri. Carniel Umberto lnU' deliti. VI« Contl 18 (vogal ulloe Ferrleia) Skladišče testenin Italijanskega rila naj- j flnt J lih olj. mesnine in »lra. Baravno maslo, | Fina vina. Pivo v buteljka!). Postrežba na 1 dum. Fofttne poilljatve po 6 kg- Nlske oen«.1 Azijska paroplovna flel.dmžha..Dalmalia" Antnn Ifriieir krojaški mojster v Gorici HIIIUVI ivrubll, tekališče Frana Josipa 1 št 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju : Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naročila i zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno j blago ter razpošilja uzorce na ogled Gene zmerne Proda se gostilna „Grotta" v Trstu, ulica Tivarnella št. 5 vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković C

t, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2.14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunnji, SoJnooprada, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcaoa. Beljak«, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (čez D'vafo—Kerpelj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj fin medpostaj). 9.00 8 Iz Berolina, Draždan, Prage, Llnca. Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula {iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Pariza, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 00 Q Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draž lan Prage. Dunaja. 3 07 0 1= Pale. Herpelj In medpostaj. 4 82 M Tz Buj in medpostaj. 4 36 B Iz Dunaja. Celovca. Gorice 7 00 0 '.z Dunaia. Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, H^rt elje, Dvači, Dunaj. 7 30 B Iz Berolica, Drstfd-in. Prr.^e. Linca L)t-naj a, Celovca, Iiomosta, Beljaka. Jass-nic. Gorica (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunajn, Jesenic, Gurice 10 (Ml M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 U l* Pule (Rovinja) Dur.aia (čez Divačo.« 1115 C Iz lJu.i aja, Celovca, Be'jika, Gorice Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9 30 O iz Portorose, Kopra. 937 O iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna želczniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.42 8 pre'rj Carviajan1* v Bjictce,v K;:n M. a Vidom. Pontebo, ć'eda 1 in B do Kormina (Cormons) preko Nabrtžine. 6 2H O do Gorice vr*ko Nah e!ine. 8 tO E v Kornnin, Videm, Bt notke, Milan, Pariz, London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagri-b, Budimpešto. 8.20 B preko N^brežine v rCt.rmin, Videm, Mila« Bim. 9 00 O preko Kormina v Videm in dalie !n O preko Ttžiča v Cervinian 9.55 O v Ljubljano, Duna-, Zagreb, Budimpešte, li.lO O v Kantin in Videm l2.f 0 O preko Cerviajana v Heoetke— 1 45 O v Ljubljfujcj, Celje. (Zagreb), i.lu O v nornnn (se zvezo v AjdovSčino) Vid£m Milan itd. tt.lO O v Ljub!jano, Dunaj, lie&o. «.35 B v Ljubljuno, Dunaj. Ostende, Ktsko. 6 SO pieko Ćej-vluja; a v UeneUe, Milan. K m p e :o Kormina v Videm. 8 05 B v Kormiu in Italijo. 12 B v Ljubi ano, Dunnj, Zagreb, BuciioapiSio il.ao O v is.orn.in (^e zvezo v ( ervinjan) 114« O v Ljubljanu, Dunaj, Zagreb, Budimpešto Prihod v Trst. 6 i0 O z Dunaja, Budimpešte. 6 M B z Dunaja, Ljuhljare (.utendo in Lond nj. 7 40 O iz Kurmma in T'ervinjana preko Uivia <9.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežme. 9.15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Kekc 1U5 0 z Dunaja, Ljubljane in iieke. l'J 5j B iz Kormina preso Btvia .n B iz lutl e preko Cervinjana. 12.13 O iz llaiije preko r. riLiut in Nabretine. 4.07 O z Italije preko Cervinjana in Bivim. 2.17 O iz Celja tn B iz Ljubljane, /.agreba, Ke»e ft.lo O iz Vidzua, preko Koruiiiiu in brvu*. 5.35 O i Dunaja, fcuOimptfete, Keke, Zagreba. 6 55 O iz ltaialije pre^j Cervinjana in Nabrei^n 7 30 o M it&Jije preso Koruiuia in Nabrekne, vao o .z linije gtreko Kormina u> >abre£ina 8 51 B z Dui^*ja iu Budimpešte. 9.00 E iz Londona, Pariza, Hilana. Benetek Vidma in Kormina. 11