Stev. 141.
V Ljubljani, ? petek, dne 24. Ma 1910.
Leto XXXVIII
T^IIsi U A W V VH WM H Mto »JlSiM
^r v n 11 c n c n em
V Dpravnlštvn: S	^^^ ^H ^ ^B iH	^B ^^K HF	enostolpna garmondmta
ETiH kJiiU V LI1LL
^U^F	^^m	^Mk	^^^M^H	vsak dan. lSTiemši nedelle ta
K.-PO,««.,«	W	M M fli HH ^^^ pr»riZ: oV^^«
Bar Uredništvo ]• t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi n n« miljo; Mfruk Irana p Uma u ne =a »prejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. =		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8. = Sprejem« naročnino, Inserate ln reklamaolje. = - Upravnlškega telefona štev. 188. ■
O** Današnja številka obsega 6 strani.
Linblianski mož boži!.
»Slovenčevi« članki zoper protestantovsko nesramnost so hudo razburili glasilo losvonromovskih predikan-tov, tembolj, ker so krščanskosocialni listi naša izvajanja ponatisnili. Dr. Hegemann, ki je svojčas izjavil, da Avstrija tako dolgo ne bo samonemška in ■srečna, dokler se docela ne poluterani, je bil pri tem najbolj prizadet in zato je priobčil v »Alldeutsches Tagblatt« 23. t. m. uvoden članek zoper »Slovenca« in polemiizuje najprej zoper našo trditev, da papeževe okrožnice niso di-plomaški čini, marveč izvirajo iz religiozne učne oblasti papeža; drugega ne ve povedati, kakor da papež diploma-Sko občuje z različnimi državami in se mora zato diplomaškim običajem pri-lagodevati. Seveda, gospod Hegemann, ampak kadar papež izdaja okrožnice ma katoličane, da jih vzpodbuja k verskemu življenju, takrat ne »občuje di-plomaško z inozemskimi državami«, kakor vedo pri nas katolikih že otroci, ki se uče tridentinskega katekizma v ljudski šoli.
Ljubljanski pastor nato jame po (znanem luteranskem receptu psovati, namesto da bi ovrgel naša izvajanja o reformaciji in njenem značaju. Pravi, naj bi papež postal »Wanderlehrer«, kakor je bil apostol Pavel, bos in brez groša, potem bi pa lahko pisal enci-klike brez diplomaških ozirov. No, tak apostolsk »Wanderlehrer«, kakor pastor Hegemann, ki za mastne dijete potuje po Avstriji, da ščuva zoper katoli-čanstvo, papež gotovo ne bo postal.
Ampak, kar ljubljanskega pastorja najbolj skrbi, je to, da mu je »Slovenec« zapretil z brezobzirnim razkrin-kanjem njegove preteklosti. Gosp. Hegemann dobro ve, da so to jako nevarna tla zanj, zato opirajoč se na mnenje nekega »krščanskim socialcem prijaznega dolgoletnega urednika«, ki je v Ljubljani profesor (ga dobro poznamo!), napada slovensko »klerikalno« časopisje, češ, da operira z gnojnimi vilami in da se tistega, ki je pisal članke zoper protestante, ni duh krščanstva niti oddaleč doteknil, vsled česar da je umevno, če verstvo med Slovenci po-nehuje.
Gospod pastor! Vam je torej žal, če
LISTEK.
Prešeren ln romantika.
Jos. Puntar, Gradec.
(Dalje.)
Svojo teorijo je pregnantno izrazil s temi besedami (»Soliloquy«): »Mož, ki resnično zasluži ime pesnika v pravem pomenu besede in pa ta, ki kot pravi stavbenik svoje vrste zna risati ljudi in njihove nravne posebnosti ter zna dejanju dati pravo telo, odmeriti prava razmerja, ta je, če se ne motim, čisto drugačno bitje (kot spreten verze-tvorec). Tak pesnik je resnično drug stvarnik; Prometej v kraljestvu Jupitrovem. Kakor največji mojster in kot splošna snujoča narava, ustvarja celoto, kjer je vse v medsebojni zvezi, kjer je vse v pravih razmerjih in kjer so sestavine v primerno razporejeni zavisnosti.«
Te besede so zgodaj učinkovale. Saj so vsebovale misel, da je pesnik in sploh vsak umetnik, zlasti največji umetnik — genij bogopodobni stvarnik.
Herder pravi pod vtisom teh besed (pismo Gerstenbergu) o Shakespearje-vih junakih: »Vsi sama popolna individualna bitja, vsak po svojem značaju in s svoje strani historično sodelujoč;
kod ponehuje med ljudstvom versko čustvo. Kaj pa Vi? 30. maja t. 1. ste bili v Niemesu na severnem Češkem, koder ste imeli nekako en tucat predavanj pod naslovom »Zakaj se moramo zoper klerikalizem bojevati?« In kaj ste tam dejali? Da vere ni nikomur treba, niti tega, da ni treba verovati, ali je Kristus sploh živel, kaj še, da je Bog bil, saj Vi sami to tajite! Sploh, ste rekli, veroizpovedi ni nikomur nobene treba, Vam da je ateist ravnotako ljub, kakor vsak drugi. To da je bistvo pro-testanške cerkve, da vsak lahko veruje, kar hoče, ali pa prav nič! Tako dvojno igro igrate Vi predikantje »čistega evangelija«. Na eni strani povdarjate, da hočete učiti pravo krščanstvo in da Vam je za dušni blagor tistih, ki jih pregovarjate, da odpadejo od katoli-čanstva, na drugi pa krščanstvo sploh tajite in Vi, ki Vam je žal, da »Slovenec« versko čustvo izpodkopuje, se ne pomišljate, zbirati v okrilju Vaše ob-česti celo ateiste, češ, saj vere sploh ni nobene potreba!
Pastor Hegemann nam očita siro-vost. V Friedlandu pa je Hegemann maja meseca tega leta tako sirovo pso-val zakrament Svetega Rešnjega Telesa, da ga je moral vladni zastopnik trikrat opomniti in mu končno zapre-titi, da mu vzame besedo. V Niemesu pa ni bilo vladnega zastopnika in zato je Hegemann tako podlo psoval zakrament Svetega Rešnjega Telesa, da bi bili zaplenjeni, če bi to pohktisnili, dasi imamo tekst njegovih besedi pred seboj! Ta psovanja so tako gnjusna, da človek res ne ve, je li tu še sploh »kaka meja, ki loči človeka od živali«, kakor se izraža pastor Hegemann v svoji polemiki zoper »Slovenca«. Kaj ste rekli o tem zakramentu, gospod Hegemann? Kako ste se norčevali iz njega? Kakšne ostudne izraze ste rabili? S čim primerjali zavživanje zakramenta? To ponatisnite v Vašem »Alldeutsches Tagblatt«, potem šele učite druge manix*e in plemenitosti mišljenja, Vi, ki se pustite od svojih pristašev imenovati »Mann Gottes«!
Jako hudo Vam je, da smo namignili na reči, ki Vam niso ljube. Gospod pastor, kdor je »Mann Gottes« in hoče oznanjati čist evangelij, mora biti sam brez najmanjše pege. Kako pa Vi psu-jete katoliško duhovščino po svojih shodih? Na Severnem Češkem ste maja in junija meseca tega leta govorili
vsak kakor sam zase smoter in namen in le po stvariteljevi moči pesnikovi istočasno namen in sredstvo; kot smoter istočasno sotrudnik celote! Tako se morda igra v veliki tekmi višje nevidno bitje z nižjo vrsto bitij: vsak sp6 k svojemu namenu in stvar ja in deluje; in glej! ravno tako so nevede slepa orodja za višji namen, za celoto nevidnega pesnika. (Suphan, 5, 238.) Toda Herder je istočasno pod vplivom Leib-nizove filozofije in zato tudi njegovo pojmovanje njegove barve. Misel Shaf-tesburyjeva, da je priroda umetnica, v kateri je vse kot v harmonični umetnini, se javlja i pri Goetheju (Fragment ti. d. Natur 1781/82): »Edina umetnica je: iz najpreprostejše snovi do največjih kontrastov; brez vsakega vidnega truda do največje popolnosti — do naj-točnejše točnosti —« V tem fragmentu Goethejevem odseva tudi misel zakonitega odnosa med celoto in deli: narava je celota in oživljena po enotnem principu in v vseh njenih individuih vlada enotnost. »Vsak njen produkt ima svojo posebnost, vsak njen pojav najbolj izoliran pojem, in vendar je vse skupaj le eno.«
Pri Goetheju se že pozna po letu 1784/85 vpliv Spinozovega umevanja narave in zato dobe prejšnje misli novo podobo: »V vsakem živem bitju so deli tako zelo nerazdružljivi od celote, da jih moremo umevati le v nji in po nji, in deli ne moreio služiti kot mera
o nemoralnosti katoliške cerkve in pavšalno proglasili za nemoralno vso katoliško duhovščino, pa proglašali nrav-no krepost reformatorjev, češ, da je bil Luther najlepši ideal »Gottesmanna«. Ali je potem dosledno, da zdaj apelu-jete na našo nobleso? Pa temu se ne čudimo. Nedosledni ste v tem oziru v lastnem interesu. Takrat, ko ste vsled dogovora tukajšnjih vodilnih nemških krogov bili poslani v Ljubljano od »evangeljskega bunda«, pa se je vršil v tukajšnji luteranski cerkvi pro forma natečaj, nato pa pogovor občesti, so pravoverne protestantke (in tudi nekaj mož) naglašale, da vam ne gre nikakor pastorstvo, ker protestanški običaj in cerkveni predpisi zahtevajo za pastorja, ki je tudi vzgojitelj otrok, gotove osebne kvalifikacije, ki jih vi nimate, pa so jih vsi drugi kompetenti imeli. Gospod pastor, za danes še molčimo — če boste še dlje izzivali, pa vam bomo jasno povedali, kar Vam gre in česar se tako bojite.
Sicer pa imamo o Vašem avstro-Ijubnem in moraličnem delovanju na-gromadenega toliko gradiva, da se bomo zelo težko premagali, da ne bi ga ob priliki priobčili. Vaše hujskanje lastnim somišljenikom preseda, ker sejete povsod razdor in sovraštvo, tem man jimamo mi kaj vzroka Vas pardo-nirati.
Za danes pa dovolj o ljubljanskem »možu božjem«.
Proračunska razprava.
Dunaj, 23. rožnika.
Zbornica je danes glasovala o resolucijah, ki so jih razni poslanci stavili v proračunskem odseku in med razpravo v zbornici. Vseh resolucij je nad 500, ki naj se odkažejo vladi s toplim priporočilom ali brez priporočila v poljubno uvaževanje. V odseku je bila vladna večina večkrat preglasovana. Sprejete so bile tudi resolucije, ki vladi in njeni večini niso po volji. Zato poskušajo nemške stranke sedaj v zbornici zavx*eči slovanske zahteve. Večkrat pa jim izpodleti nakana, ker so poljski poslanci zadnja dva dni zaradi vladnega' stališča proti kanalom malo na-hodni in bolj iz nagajivosti, nego iz prepričanja glasujejo za take resolucije.
Nekateri predlogi so bili v odseku
za celoto, kakor tudi ne celota kot mera za dele, in tako je — omejeno živo bitje deležno neskončnosti, ali boljše, ima v sebi nekaj neskončnega--«
En korak dalje v estetičnem nazi-ranju prirode in umetnine pomenja K. Fil. Moritzov spis »t)ber die bildende Nachahmung des Schonen« (1788). Ta spis je več ali manj inspiriran po Goetheju za časa, ko sta se z Moritzom skupno mudila v Italiji. Gotovo so v Moritzovem spisu tudi Leibnitzove in Mendelsohnove misli potresene, toda veliko večje važnosti so misli, ki izvirajo iz študija Shaftesburyjcvih in Spi-nozovih del: namreč nazor, da je lepa umetnina kot pomanjšana slika obdajajoče nas velike narave zopet le celota sama zase, ki ima kakor velika narava svoj namen v sebi. In zato zahteva: čc je umetnina celota zase, potem mora v nji biti nekje tudi neka točka, od katere se nam odpira pogled v nujni odnos vsake posamnosti do celote. Umetnina mora imeti središče. Tako je dobila Shaftesburyjeva misel o strogi relaciji umetninine celote in njenih delov izpopolnitev v misli, da deluje sila, ki vstvarja tako zakonitost, le radi umetnine same, da jc njen namen edinole umetnina sama. Kar so izvršile Ilerder-jeve »ideje« in njegov »Bog«, isto sta izvedla Moritz in Goethe na polju estetike: izolirala sta umetnino od vsake izvenumetninske teleologične vezi.
Središčna teorija, ki si jo je Moritz
odklonjeni, dotični poslanci pa so jih naznanili kot predloge manjšine.
Predlog M a I i k o v , da sc pokoj-nemu nemškoradikalnemu poslancu dr. Bareutherju v parlamentu postavi doprsni kip, jc bil odklonjen. Ravnotako je bil odklonjen predlog soc. de-mokrata Nemca, naj vlada poskrbi, da se delavcem v Škodovi tovarni v Plznil ne krati zborovalna in društvena pra-vica.
O predlogu poslanca StanSkaii da vlada v bodoči državni proračun za Komenskega šolo na Dunaju postavi 100.000 kron podpore, je na predlog čeških radikalcev glasovala zbornica po imenih. Italijani in nemški soc. demokratje so se večinoma odtegnili glaso-vanju, tudi več Poljakov je bilo odsotnih, rusinskili poslancev je bilo komaj deset v zbornici, nekateri dalmatinski poslanci so po svoji navadi posedali izven zbornice. Nekateri nemški socialni demokratje in vsi nemški poslanci so glasovali proti predlogu, ki je bil odklonjen z 208 glasovi proti 204. V zbornici nastane velik krik. Nemci so ploskali, češki poslanci so klicali »sramota« onim nemškim soc. demokratom, ki so glasovali proti predlogu. Dalmatinskih poslancev je bilo šest odsotnih.
Nemški radikalec P a c h e r je predlagal, naj vlada zagotovi primeren prispevek deželam za ljudsko in meščansko Šolstvo, da dobe učitelji plače državnih uradnikov XI. do VIII. plačilnega razreda. Ta predlog je bil odklonjen. Dalje je Pacher predlagal, naj vlada razmišlja, ali bi ne kazalo, da država prevzame stroške vsaj za meščanske šole. Tudi ta predlog je bil odklonjen.
Posl. S e i t z je predlagal, naj vlada v jeseni dež. zborom predloži načrt zakona, da se pouk v obrtno-nadalje-valnih šolah ne vrši ob nedeljah in ob delavnikih zvečer, ampak podnevi ob delavnikih. Za predlog je glasovalo 217 poslancev, proti ravno toliko. Predsednik dr. Pattai je odločil proti predlogu.
Resolucije.
Resolucije so. tiskane na posebni prilogi, ki šteje 68 strani. Tičejo se raz-. nih stvari, navajati jih ne morem, ker ni prostora v listu.
Resolucija posl. Kraškega, da morajo uradniki, stenografi in usluž-. benci v zbornici biti popolnoma zmožni tudi enega nenemškega jezika, je bila
samostojno razvil iz Shaftesburyja potom študija perspektive, je neprecenljive vrednosti za umevanje Čopove in Schleglove šole ter tudi Žigonovih razprav, oziroma dejstev, ki jih je odkril »mukotrpni« Prešernov interpret. Zato si oglejmo Moritzove misli natančnejše. Radi točnosti in ker je Moritza mestoma težko docela umeti, navajam direktno po nemškem izvirniku najmar-kantnejša mesta.
Na strani 14 (citiram po izdaji »Deutsche Literaturdenkmale des 18. u. 19. Jh.,« zv. 31, Heilbronn 188) piše: »Denn dieser grofie Zusammcnhang der Dinge ist doch eigentlich das ein-zige, wahre Ganze; jedes einzelne Gan-ze in ihm ist vvegen der unauflofilichen Verkettung der Dinge, nur eingebildet — aber auch selbst dies Eingebildete mufi sich dennoch, als Ganzes be-trachtet, jenem grofien Ganzen in unsrer Vorstellung ahnlich, und nach eben den ewigen, festen Regeln bilclen, nach vvelehen dieses sich von allen Seiten auf seinen Mittelpunkt stiitzt und auf seinem eignen Dasein ruht. Jedes schone Ganze aus der Hand des bildenden Kiinstlers, ist daher im Klei-nen ein Abdruck des hochsten Schonen im grofien Ganzon der Natur; vvelehe das noch mittelbar durch die bildende Hand des Ktinstlers nacherschafft, was unmittelbar nicht in ihren groflen Plan gchorte.«
(Dalie.)
odklonjena z 230 proti 212 glasovom. Froti so glasovali vsi nemški in gališki socialni demokratje, izmed čeških njih načelnik Neme c.
C h o c o v predlog, naj sc dobi primerno Število stenografov za nenemške govore, je obveljal z 279 proti 171 glasovom.
Obveljali sta resoluciji, da morata državno in upravno sodišče izdajati razsodbe v jeziku pritožbe.
Ljndsko štetje.
Obveljala je resolucija Kramaf, da fte ljudsko Štetje vrši po narodnosti in občevalnem jeziku.
Resolucije, da morajo orožniki s strankami občevati v njihovem jeziku in tudi poročila sestavljati v tem jeziku ter da se orožniki ne uporabljajo za politične posle, so bile sprejete.
Obveljala je resolucija, da se šolski nadzorniki stalno namestijo.
Posl. S t a n 5 k je predlagal, da se Češko zasebno učiteljišče v Budejevi-cah podržavi; dokler se to ne izvrši, naj vlada dovoljuje 15.000 kron podpore na leto. Predlog je bil odklonjen; štetev zapisnikarjev pa ni zanesljiva. Zato so češki poslanci pri naslednji resoluciji predlagali glasovanje po imenih. S t a -n 6 k je namreč že v odseku predlagal, naj češke šole za narodne manjšine dobe enake podpore, kakor nemške na Južnem Tirolskem in Primorskem. Ta predlog pa je bil odklonjen z 211 glasovi proti 209. Ko predsednik dr. Pattai proglasi izid, nastane med poslanci »Slovanske Jednote« opravičen krik. Poslanec StanSk vstane in med burnim pritrjevanjem konstatuje, da sta dva podpredsednika pri enem prejšnih glasovanj naštela 73 kršč. socialcev v zbornici, nemški zapisnikar pa jih je naznanil 80. Predsednik dr. Pattai odgovori, da bota v dodoče štela po dva zapisnikarja in tako drug drugega nadzorovala. Ta izjava pa je zopet med kršč. socialci vzbudila hiironski krik.
Obveljala je resolucija, da mora najvišji in kasacijski dvor v smislu S 27. svojega štatuta reševati vse pravne zadeve v slovenskem jeziku, ako se Ja obravnava v prvi Instanci vršila v slovenskem Jeziku.
Sprejeta je bila tudi resolucija, da vlada v mariborski okolici ustanovi obtrno šolo s slovenskim učnim Je« Bikom.
Ob peti uri je bilo glasovanje o re-r solucijah končano. Jutri se vrši tretje branje državnega proračuna.
Italijanska univerza.
Danes popoldne sta dr. šusteršič in d r. P 1 o j naznanila baronu Bfienerthu zahteve jugoslovanskega vseučiliškega kluba. Baron Bienerth je odgovoril, da se mora o teh zahtevah posvetovati z naučnim ministrom grofom Stiirgkhom, ki pa je danes pri pogrebu bivšega ministra dr. Madey-skega.
Včeraj je klub soglasno sklenil, da so vse štiri zahteve zaupne in za javnost tajne, dokler trajajo zaupna pogajanja z vlado. Toda v klubu je mož, ki menda išče dobrih zvez z raznimi časnikarji, katerim izdaje zaupne pogovore in sklepe. Tako je že včeraj »N. Fr. Pr.« in danes »Reichspost« objavila tri zahteve. Nikogar ne sumničimo, a reči smemo, da dotičnik ni mož, marveč čenča.
Železnica Polzela-Sv. Lucija.
Poslanci Demšar, dr. Krek, dr. Benkovič in tovariši so danes predlagali, da se zgradi železnica od Polzele do Kamnika in dalje do Kranja, Škofje Loke čez poljansko dolino do sv. Lucije.
Slovenske prošnje.
Poslanec Gostinčar je vložil interpelacijo na železn. ministra, zakaj se zavračajo slovenske prošnje železniških uslužbencev z opombo, da morajo vlagati nemške prošnje.
Zadnja seja?
Govori se, da bo jutri, 24. t. m. zadnja plenarna seja in sicer zato, ker vsled obstrukcije Jugoslovanov skoro ne bo mogoče spraviti skozi laške fakultetne predloge.
Jugoslovanska obstrukcija.
Češki agrarni klub je na prošnjo »Slovenskega kluba« sklenil slednjemu za časa boja zoper laško fakulteto v proračunskem odseku prepustiti sedež, ki ga ima češki agrarec Bukvaj. Namesto njega pride v odsek poslanec Demšar. Nemce je ta vest hudo po-parila in zato pišejo o »natančno izdelanem obstrukcijskem načrtu«. Pravijo, da bodo Slovenci, če v proračunskem odseku njihovo obstrukcijo vendarle zmagajo-, obstrukcijo uprizorili v finančnem. Vlaua je že malodane čisto obupala, da že zdaj uveljavi laško fakulteto.
Drugi predlogi.
Med predlogi odsekov je včeraj zbornica sprejela tudi predlog, da ima najvišje sodišče v zadevah, ki so se v prvi instanci obravnavale slovensko, izdati slovenske razsodbe. Da so je sprejelo toliko predlogov v korist slovanskim zahtevam, je veliko pripisati temu, da so Poljaki glasovali s »Slovansko Unijo«. Nemški socialni demokrati so glasovali z Nemci, kar slednji z velikim veseljem pozdravljajo. Nemški socialdemokrati so pokazali, da so pač vse kaj drugega kakor socialni demokrati.
HRVAŠKA DELEGACIJA V BUDIMPEŠTI
si je 22. t. m. za predsednika izvolila bivšega bana grofa dr. Teodorja Peja-csevicha, za podpredsednika pa dr. B. Mažuraniča in Vasa Muačeviča. Srbski delegati pridejo šele v nedeljo, ko bo cerkveno-narodno zborovanje v Kar-lovcih v ta namen prekinjeno.
O svojem stališču, ki ga je nagoti ogrski vladi zavzela z ozirom na bodoče zasedanje državnega zbora, ni hr-vaškosrbska koalicija domačega tiska prav nič obvestila, zato mora tozadevne vesti črpati iz ogrskih poročil, zlasti iz »Keleti Ertosito«. Ta korespondenca ve o sklepih koalicije poročati to-le: Koalicija bo zahtevala garancijo, da se hrvaške pritožbe glede kršitev nagodbe po ogrskih vladah končno poravnajo in sicer potom regnikolarnih deputacij.
Kar se posebej tiče železničarske pragmatike, ki je povzročila zadnji spor med obema strankama, je koalicija mnenja, da ta točka nikakor ne stoji več v ospredju, marveč se ima ista rešiti skupaj z ostailimi spornimi zadevami med Ogrsko in Hrvaško.
Iz tega dovolj jasno izhaja, da je koalicija na celi črti hrvaških narodnih zahtev popolnoma kapitulirala pred Khuenom. Železničarsko pragmatiko, ki pomenja najhujši udarec hrvaški samoupravi in najbrezobzirnejšo kršitev nagodbe, ki je Hrvate do Tomašiče-vega banstva spravila v najstrožjo opozicijo proti Ogrski — to točko je koalicija kar odstavila z dnevnega reda in si tako odprla pot do Khuenovih čevljev. Sicer poročilo pravi, da bo koalici-i ja zahtevala garancij, da se cel kompleks hrvaških pritožb zajedno reši toda to je le fraza, na katero nihče nič ne da, najmanj pa Khuen, ki ima koa!-licijo v hlačnem žepu. Kako globoko je ista padla pred Khuenom, priča glasno in jasno tudi dejstvo, da je glede hrvaških pritožb sprejela mažarsko stališče, da ima o istih razpravljati in odločevati regnikolarna deputacija, čemur se je ravno prejšna hrvaška delegacija, ko se je šlo za rešitev spora radi železničarske pragmatike, načelno in z vsemi silami upirala. Čuditi se torej ne smemo, da so Mažari glasom gori navedene korespondence izredno zadovoljni s koalicijonaško hrvaško delegacijo, ki da složno sodeluje s člani bivše narodne, to je mažaronske stranke na Hrvaškem. Ampak čuditi se je celokupnemu hrvaškemu narodu, da še vedno ne spregleda in pusti koalicijo, da mu jaše za vratom.
XXX
Ob cesarjevem prihodu v Budimpešto so se zbrali hrvaški delegata na voglu Arany ulice ter pozdravili vladarja z živio-klici. Vladar jim je s — smehljajem odzdravil!
BOSENSKI DEŽELNI ZBOR
je v svoji seji dne 22. t. m. na predlog poslanca dr. Srskiča izvolil nadzorstveni odsek, ki bo kontroliral celokupno deželno upravo. Izvoljeni so bili vanj 4 Srbi, 3 mohamedanci in 2 Hrvata.
V isti seji je civilni adlat baron Benko odgovoril na interpelacijo dr. Sunariča glede zapostavljanja Hrvatov povodom cesarjevega obiska. Rekel je, da vlada ni imela namena Hrvatov žaliti in da vsa ta zadeva temelji na ne-sporazumljenju in pomoti.
Dnevne novice.
+ Hitite prihodnjo nedeljo na delol
Le malo dni nas še loči od 10. julija. Verska in narodna dolžnost kliče nas vse, da povsod ondi, kjer se še niso organizirali za 10. julij, to store vsaj prihodnjo nedeljo. Obračamo se tozadevno na vse naše organizatorje: na voditelje izobraževalnih, gospodarskih in nabožnih društev ter na našo vrlo mladino. Pogovorite se prihodnjo nedeljo in nemudoma javite pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljano proslavo 10. julija in ustanovi le v podružnic »Slovenske Straže«. Lo torka 28. t. m. bo pisarni še mogoče iz« poslovati dovoljenje za ustanovitev podružnic. Zato nujno nrosimo hitrih
obvestil! 10. julij naj nas najde vse krepko organizirane pri obrambi svetinj naših dedov!
+ Glavni odbor »Slovenske Straže«
je imel svojo sejo v sredo 22. t. m. v posvetovalnici K. T. D. v Ljubljani. Udeležili so sc seje, kateri je predsedoval predsednik »Straže« g. dež. odbornik prof. Evgen Jarc, zastopniki koroških, primorskih, štajerskih in kranjskih Slovencev. Tajništvo je podalo poročilo o obširnih načelstvenih organizacijskih delih in o sklepih dosedanjih sej načelstva, katerih je bilo sedem. Glavni odbor je vse odobril. V imenu koroških Slovencev je referiral
0	delu na Koroškem g. urednik Smo-
1	e j, v imenu štajerskih Slovencev o delu na Štajerskem g. dr. H o h n j e c, v imenu goriških Slovencev o delu na Goriškem g. Kopač. Vsi referati so bili sprejeti z velikim odobravanjem in je glavni odbor odobril nekaj jako umestnih predlogov. Posebno obširen in zanimiv je b H referat trgovsko blagovnega odseka, katerega je podal o novih virih »Slovenske Straže« načelnik trgovsko blagovnega odseka vele-podjetnik gosp. J o s. L o n č a r i č. Za globoko premišljene predloge se je glavni odbor g. referentu še posebej zahvalil. G. dr. N a s t r a n je s posebno skrbjo obdelal svoj referat o knjižnicah ter so bili njegovi izvrstni predlogi, sad večletnih izkušenj, sprejeti z zahvalo za njegov trud. Glede ljudskega štetja je bilo sprejetih mnogo jako umestnih predlogov, kakor tudi predlogov o raznih nadaljnih akcijah »Slovenske Straže«, kar pa seve ni za javnost. Seja je trajala od 9. ure dopoldne do pol 1. ure popoldne in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer. Od pol 8. ure do pol 11. ure zvečer je zboroval nato trgovsko blagovni odsek, ki je s pomočjo društvenega odbornika g. dež. odbornika dr. V. P e g a n a načrtal razne pogodbe. V »Slovenski Straži« je torej že sedaj jako živahno življenje; Načelstvo je dalo sedaj društvu vse pogoje za najkrepkejši nadaljni razvoj, vsi naši somišljeniki pa naj podpirajo to lepo začrtano delo s tem, da nemudoma povsod ustanavljajo podružnice »Slovenske Straže«.
+ Nove podružnice »Slovenske Straže«. 85. Komenda pri Kamniku. 86. Predloka (p. Črnikal v Istri). 87. Miren pri Gorici. 88. Radovljica. 89. Stoprce (p. Rogatec). 90. Korte (p, Železna Kaplja). 91. Bohinjska Srednja vas. 92. Železna Kaplja. — Zivile vse podružnice, živila — stota podružnica »Slovenske Straže«!
+ Himna v čast sv. Cirilu ln Metodu je izšla v zalogi »Katoliške Bu-kvarne«; cena 40 vin. Besedilo in napev (za mešani in moški zbor) ima prav slovesen značaj. Himno je potrdil ljubljanski knezoškofijski ordinariat. Oceno prinesemo jutri.
— Igra »Slovanska apostola« cenzurirana za Primorsko. C. kr. redar-stveno ravnateljstvo v Trstu je dalo dovoljenje, da se sme igra Silvina Sar-denka »Slovanska apostola« uprizarjati po vsej Primorski. Društva naj se pri svoji naznanilih o predstavah na glavarstva sklicujejo na odlok in dovoljenje c. kr. redarstvenega ravnateljstva z dne 18 junija, dano izobraževalnemu društvu pri Sv. Ivanu pri Trstu.
-f Nov vojaški zbor na jugozahodu se menda vendarle ustanovi vkratkem, sedež bo pa bržkone v Celovcu. 14. zbor se bo omejil na Tirolsko, Koroška, gornja Avstrija in Solnograd bodo tvorili nov 17. zbor v Celovcu, Kranjska, Štajerska in Primorska pa ostaneta v dosedanjem 3. zboru. Ustanovitev novega zbora je potrebna vsled vojaških ojačenj v Italiji, ki je naša zaveznica. Kakor znano, je do zadnjega časa bilo skoro gotovo, da se ustanovi nov zbor v L j u b 1 j a n i, ki je tako v vojaškem kakor v drugih ozirih veliko bolj pripravna za sedež vojnemu zboru, kakor Celovec. Da Ljubljana ne dobi vojnega zbora, ki bi bil velike važnosti za povzdigo našega mesta, so vzrok septem-berske oslarije, uprizorjene od naših modrih liberalcev.
-r Družba sv. Mohorja bo, kakor kažejo njeni zapiski, koncem tega meseca imela 86.000 udov. Dosedaj se je oglasilo 85.616 udov in je že s tem prekoračila dosedanje najvišje število udov.
+ Hrvaška kmečka stranka priredi 26. in 29. t. m. ter 3. in 10. julija pet ljudskih shodov, 10. julija priredi namreč dva. Vsako nedeljo se vrše shodi te stranke, na katerih se vedno zbira veliko kmečkega ljudstva.. RadiČova stranka jc marljiva, tega se ji ne more oporeči in ker delo rodi uspehe, ni čuda, da se ta stranka med hrvaškim kmečkim ljudstvom zelo širi. Kar po tiče stranke »Ifrvalstva«, ni prav, da v eni zadnjih številk svojega lista piše, da se za hrvaškega kmeta ne dii veliko narediti, dokler traia sedanje državno-
pravno stanje Hrvaške, da je torej prvo zavzoti se za državnopravne ideale. Hrvaškim kmetom se ta pisava ne do-pade, ker tudi ni res, da bi se hrvaškega kmeta kljub sedanjemu državno-pravnemu razmerju Hrvaške do Ogrske ne dalo znatno povzdigniti. Prvo je ljudstvo! Na tem pravem temelju dela hrvaška kmečka stranka.
—	Strela nbila konja in kravo. Iz Dravelj se nam piše: Včeraj okrog pol 8. ure zvečer je udarila strela v hišo F. Berlica v Dravljah. Strela je šla skozi dimnik v hišo, kjer je omamila gospodarja, odtod v hlev, kjer je ubila konja in kravo. Žalostno, da je to v naši vasi v teku sedmih let že tretji slučaj. Parkrat prej je strela zahtevala tudi dve mladi človeški žrtvi. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod!
—	Hnda nevihta ▼ ljubljanski okolici. Iz Gorenjih Gamelj se nam piše: Huda nevihta je pri nas divjala sinoči od 7. do 10. ure. Otvorila jo Je strela, ki je vžgala hišo št. 21 Franc Grada vulgo Cizmana. Gospodar, gospodinja in otrok bili so v veži; treščilo je ravno nad nje, vendar se nobenemu ni nič ža-lega zgodilo. Pač pa je bila precej v ognju streha. Gospodar feši prestrašeno ženo in otroka, potem pa kravo i« hleva. V največji naglici prihiti na po-žarišče domače gasilno društvo Ga-meljne in kmalu nato sosedno gasilno društvo Tacen. Ogenj se kmalu lokali-zira, k čemur pripomore tudi silovit naliv. Ker ni nadaljne nevarnosti, za-puste sosedni gasilci do kože premočeni — pogorišče; domače gasilno društvo pa do 11. ure ogenj popolnoma uduši, pusti vendar brizgalno in nočno stražo na pogorišču. Vse priznanje vrlim gasilcem, ki se niso bali grozovitega naliva, ampak o tako neugodnem vremenu med gromom in bliskom hiteli na požarišče ter ondi ves čas med nalivom vztrajali dve oziroma štiri ure. Grajo pa aslužijo tisti domačini-sovaščani, ki niti gasilcem niso hoteli pomagati pri brizgalni. Vedite, da tudi gasilci bi bili raje pod streho lepo na suhem, kakor pa na dežju. Toda svojemu bližnjemu pomagaj v nesreči, tudi če lije, kakor iz škafa. Nekateri — čast jim — so to tudi storili. — Grad ima do 3000 K škode, ki je pokrita z zavarovalnino le deloma. Precej škode imata na ceveh tudi obe gasilni društvi. — V Glinah pri Škofljici je strela razdejala neko hišo in ubila 60 let staro posestnico.
—	Slovenska zasebna šola se ustanovi v kratkem v Tržiču (Monfalcone) na Goriškem.
—	Pogrešajo od nedelje, dne 19. t. mes., devetletnega Alojzija Adler iz Ga-brovke, župnije Zagradec. Rekel je, da gre po grlice, potem pa kopat se. Doslej vse iskanje zaman. Bil je golorok, za svoja leta dobro razvit, bolj temne polti.
—	Vojaški dopusti za čas žetve so
letos urejeni tako-le: Od 3. do 23. julija imajo dopust vojaki pri naslednjih četah: Pešpolki št, 7, 17, 27, 47, 87, 97, lovski bataljoni št. 20, 8, 9, 19, 7, 11, 29 ter vse domobranske čete. — Od 17. julija do 6. avgusta imajo dopust: Lovski bataljoni št. 5, 17, 21. — Od 10. do 30. julija imata bos.-herc. polka št. 2 in 4. — Trdnjavski topničarski polk št. 4 ima od 26. junija do 16. julija in o4 14. avgusta do 3. septembra. — Trdnjavski topničarji na Koroškem od 3. julija do 23. julija in od 18. septembra do 13. oktobra.
—	Jesenske orožne vaje rezervistov in nadomestnih rezervistov v okrožju 3. kora se bodo vršile od 26. avgusta do 7. septembra in od 2. do 14. septembra. To velja le za pehoto in lovce,
—	Jesenski manevri 3. kora se bode končali 14. septembra-
—	Povodnji v Hercegovini. V ravnini Gabela in Blato so letos nalivi in povodnji uničile že drugo setev. Uničeni so vsi, prav vsi poljski pridelki in ker bo preteklo mnogo časa, preden se zemlja toliko osuši, da jo bo mogoče obdelovati, je za letos vsaka korist izključena. Škode je milijon kron. Kmete čaka lakota.
—	Služba mestnega kapelnika je razpisana v Varaždinu.
—	Društvena vest. Deželna vlada je potrdila pravila »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv. Heleni« v kamniškem okraju.
—	Deželna nluhonemnlca v Gradcu. Sprejemni izpiti gluhonemih otrok sc vrše za Spodnje Štajersko od 8. do 12. ure dopoldne na sledečih krajih: v Celju dne 5. julija v poslopju deške ljudske Šole, v Poljčanah dne 6. julija v prostorih ljudske šolo in v Mariboru dne 7. julija v dekliški šoli v Kazino-ulici.
—	Z rak op! ovni poizlusi v Gotici. Goriška »Soča« poroča: Zrakoplovca inženirja Heim in Zablatnik iz Celovca, ki se bosta spuščala v nedeljo v zrak
tia Velikih Rojcali, se že nahajata v Gorici ter bosta napravi j aia poskuse do nedelje. — Zrakoplovec Rusjan se je dvignil včeraj na Velikih Rojcah v navzočnosti inženirjev-zrakoplovcev Hei-ma in Zablatnika ter tržaške avtomobilske jurije v zrak 40 m visoko ter letel okoli in okoli Roje. Mogoče se bo spuščal v nedeljo v zrak tudi Rusjan.
—	Krvosesov, ki planejo na izseljence in jih oropajo, je v Trstu vse polno. Največ jih je okoli hospica »Au-stro-Americane«, -koder se potepajo in čakajo na uboge Slovake in Mažare ter Hrvate, ki pridejo iz hospica, koder čakajo po nekaj dni na ladjo, da se po ulici proti Skednju sprehajajo. Lumpi se jim pridružijo, jih pomilujejo, sprašujejo po domu itd., potem pa navadno zapeljejo, da gredo z njimi igrat karte, koder jih ogoljufajo. Nekatere neumne reveže so že tako osleparili, da so jih prosili, naj jim menjajo »banknote«, ki so pa v resnici reklamni listki bivše tvrdke »Radiosa«. Včeraj je tržaška policija vjela dva taka falota: Sacirja Hujdura in Tomaža Jakovaca iz Hrvaške. Hujdur je bil napadel nekega izseljenca zvečer in ga oropal 45 dolarjev, vsega denarja, ki ga je slednji
• imel. Jakovac pa je nekega izseljenca pri kartah ogoljufal za 20 K.
—	Nezgoda. Iz Polšnika se nam piše: Dne 17. junija okrog poldne se je prevrnil voz drv na župnikovega hlapca Alojzija Medved, 17 let starega, ko je drva peljal iz gozda Sopota proti Polšniku in ga je tako stlačilo, da je bil takoj nezavesten, med potjo še djan v sveto olje in ko so ga domu pripeljali, je umrl. Opozorjen je bil od svojega tovariša Martina Kostanjevec, da naj spusti in zbeži, a bilo je že prepozno. Škoda mladeniča, ker je bil priden in pošten. Človek res ne ve, kje ga čaka smrt.
—	Veselični prostor pri Zajcu v Zg. šiški bo v nedeljo spremenjen vsled veselice kat. slov. izobraževalnega društva Zg. Šiška in Koseze v senčnat gaj, tako da sc bo v senci prav lahko dobro zabavalo.
O VSESLOVANSKEM KONGRESU V SOFIJI
piše sobotni »Agramer Tagblatt« v uvodnem članku. Čisto hladno sodi o vseslavizmu, ki shod prirejuje in dokazuje, kako nesmiselna in brez podlage je vsa ta svtar. Neoslavizem ni drugega kot stari panslavizem, ki zopet ni bil druzega kakor je še danes pan-germanizem. Starim moskovskim vse-slovanom ni bilo za drugo, nego za nad-vladje, za velemoč Rusije, katero naj bi množili ostali slovanski narodi na svoj lasten račun, t. j. vtopili naj bi sami sebe v temnem ruskem velemorju. Morda so bili časi tedaj res tako žalostni, da bi bili Slovani pripravljeni k temu obupnemu koraku — a danes? Ali bi si n. pr. Čehi, katere hoče zastopati dr. Kramar, ta apostol neoslaviz-ma, res hoteli dopasti rusko knuto?! Kako trezno sodijo o neoslavizmu in kako mrzli so nasproti »vseslovanske-mu« kongresu v Sofiji razni slovanski narodi in njih najboljši možje, dokazuje najbolj dejstvo, da so vsako sodelovanje odrekli Poljaki, Malorusi stoje v strogi rezervi, Srbi so jako hladni. Na shod ne pride nobena resnična slovanska veličina, gg. dr. Kramar in Bob-čev se zadovoljujeta z raznimi Bašma-kovi, katerih znanstvenih ali človekoljubnih zaslug živ krst ne pozna. Jugoslovane bo zastopal dr. Tresič-Pavičič, ki je sicer čisto pameten političar, a. največji predstavitelj jugoslovanstva pa prav gotovo ni. Edini Bolgari se z dr. Kramafem pote in trudijo za ta »vseslovanski« kongres — prav gotovo ne iz vseslovanskih teženj, kajti vseh osem doslej pripravljenih izključno bolgarskih referatov bo obravnavalo o Bolgariji. Shod v Sofiji se torej lahko imenuje bolgarsko - demonstracijski shod ali shod Čehov v zadregi ali pa rusko-sanjaški shod — samo ne vseslovanski shod. Slovanski narodi imajo nujnejše, resnejše skrbi.
Staleiske novice.
š Slovenščina pri mariborski okrožni sodniji je pastorka. Ob zadnjih porotnih obravnavah se je s slovenščino naravnost po mačehevsko postopalo. Obravnave vse nemške, govori predsednikov, državnega pravdnika, zagovornikov, vse le v blaženi nemščini. Tudi priče se zaslišujejo navadno le v nemškem jeziku. Ni čuda, če pride potem marsikatera priča pri izpovedbah v protislovja, ker ne zna nemški gladko. Tudi naznanila o .obravnavah so nabita le v nemščini. Nemška so tudi vabila za priče. Tu bo treba malo zaropotati.
š Deželni šolski svet je v svoji seji dne 16. julija odklonii zahtevo nem-
škega šulvereina in sevniških" nemšku-tarjev, da bi se šulvereinska šola v Sevnici ob Savi sprejela v deželno oskrb ter se vzdrževala kot takozvana »Zweckmassigkeitsschule«. Vroča želja sevniškili nemčurjev se je odbila z razlogom, ker nedostaje potrebnih predpogojev. Deželni šolski svet štajerski, ki je v nemškonacionalnih rokah, je torej moral sam priznati, kako neopravičene so zahteve drznega šulvereina pri nas na Slovenskem. Seveda bodo nemški listi zopet kričali, kako velika krivica se godi Nemcem, ker jim v popolnoma slovenski Sevnici dežela ne vzdržuje nepotrebno nemško šolo. Dežela je že itak globoko zakopana v dolgove, naj bi še poleg tega podpirala drznost nemškutarije? Proč z nemškimi šolami!
š Namalani kandidat — kandidat celjskih advokatov. Vedno bolj se kaže, da je »neodvisni kmet« bogataš in ve-letržec Kac, kandidat celjskih dohtar-jev. V nedeljo so zopet govorili za Kaca Malobesednega advokati na raznih shodih. Advokati in koncipijentarji dr. Kalan, dr. Lipold, dr. Pirnat, dr. Koderman so kar na štirih shodih za-klinjali ljudi, da morajo iti volit Kaca. Taki neodvisni kandidaturi se pač krave smejajo.
š Liberalcem ni dovol], da so se sramotno vdinjali nemškutariji, sedaj so šli še korak dalje in so začeli moledovati za socialnodemokraške glasove. Kakor zvemo iz popolnoma zanesljivega vira, se je pogajalo od strani Kaca Malobesednega z lastnikom premogo-kopnih jam, znanim Velenemcem Lap-pom, ki je baje zagotovil liberalcem 200 glasov svoji delavcev. Lep kandidat »neodvisnih kmetov« ta liberalni Kac!
š Frememba posesti. — Slovenci na mejo! Gospod Vladimir Pušenjak, nadrevizor Zadružne zveze in vodja njenega oddelka v Mariboru, je kupil Koglerjevo posestvo v Št. Ilju v Slov. goricah. Lepo posestvo se nahaja na zelo sloviti Kresnici. Sudmarka je skušala z raznimi mahinacijami po svojih agentih preprečiti kupno pogodbo, a njen trud je bil zastonj. Z gospodom Pušenjakom so si Šentiljski Slovenci pridobili odločnega in vztrajnega narodnega bojevnika, ki bo gotovo pomagal radevolje reševati Št. Ilj. Šentilj-skim Slovencem čestitamo k; tej prido-bitvi. Želimo le, da bi se še našlo več tako požrtvovalnih rodoljubov. — Sedaj je na prodaj krasna, skoraj novo zidana hiša z lepim vrtom in njivo, zraven »šentiljskega Doma« v slovenskem delu Št. Ilja, blizu farne cerkve in železniške postaje ob cesti. Pripravna zelo za obrtnike ali penzijoniste. Oglasiti se je pri posestniku hiše g. Al. Lorenčiču, krojaškem mojstru v Št. Ilju. Slovenci, na mejo!
š Na Trsat! Romarski vlak na Trsat priredi Slov. kršč.-soc. zveza v Mariboru. Iz Maribora bo vozil dne 11. julija. Ustavil se bo na vseh postajah do Trbovelj. Nazaj bo vozil dne 12. julija ponoči. Slovencem je Trsat znana božja pot, kjer je bila nekaj časa sveta hišica nazareška. Zvečer dne 11. julija bo na Trsatu pridiga in spovedovanje. Drugi dan pa sv. maša, obhajilo in druge pobožnosti. Ob 10. uri predpoldne odhod s Trsata. Romarji se peljejo s parnikom po morju v Opatijo in od tod gredo na vlak v Matulje. Med potjo obiščemo znamenito Postojnsko jamo. Naše somišljenike, posebno gg. duhovnike prosimo, da opozorijo ljudstvo, da se v velikem številu udeleži tega romanja. Vozne cene bodo razvidne iz naznanila. Torej, Slovenci, na Trsat 11. in 12. julija!
š Stavka mizarskih pomočnikov v Gradcu še vedno ni končana. Mojstri ponujajo 44 vin. plačila za uro, a pomočniki zahtevajo 48 vin. Ker ni mogoče doseči soglasja z vsemi mojstri, so začeli pomočniki sklepati separatne pogodbe; doslej se je to zgodilo v petih slučajih.
š Sudmarka na delu. Iz Št. Ilja sc nam poroča, da je Sudmarka te dni zopet na lep način kupila dvoje slovenskih posestev v šentiljski župniji. Po-sestnica Magdalena Deučman na Kresnici je posedovala manjše posestvo. Že delj časa so jo Sudmarkini agentje nadlegovali, da bi jim posestvo prodala, a ona ni hotela o tem nič slišati. Zadnji četrtek dne 16. junija so jo tako dolgo nagovarjali, da se je udala. Njej na čast pripomnimo, da ji je sedaj že žal. — Tudi v Cirknici pri Št. Ilju je kupila Sudmarka zopet eno večje slovensko posestvo za 40.000 K. Nevarnost za. naš slovenski Št. Ilj je vedno večja. Rodoljubne Slovence prosimo, da podpirajo »Slovensko Stražo«, da zamore ona v polni meri izvrševati obrambno delo.
š Brat ustrelil brata. Iz Rogatca nam pišejo: V Donački gori pri Rogatcu sta živela brata Ivan in Martin Turk skupno na posestvu. V nedeljo, 19. ju-
nija, je prišel Ivan Turk malo pijan domu in si je iskal v kuhinji južino. Pri tem se je spri z bratom in se tako razjezil, da je šel v stiskalnico po puško dvocevko in ustrelil z njo dvakrat na brata iz neposredne bližine, tako da sta Martina Turka zadela oba naboja. Zgrudil se je in na mestu umrl. Morilca so že zaprli.
š Velika Slomškova slavnost. V nedeljo, dne 26. t. m., bode pri znani kras-cerkvi sv. Urbana pri Mariboru velika »lavnost v spomin petdesetletnice slovesnega blagoslovljenja le-te cerkve po rajnem nesmrtnem škofu Slomšeku. Ob lepem vremenu bo pridiga na prostem.
š Ravnatelj Zadružne zveze v Celju Fr. Jošt izstopi iz dosedanje službe, tako poroča »Narodni Dnevnik«.
š Nov sanatozij na Spodnjem Štajerskem. V krasno ležeči dolini, v sredi med travniki in gozdi in tudi vinogradi, kateri dajejo izvrstno vinsko kapljico, stoji v občini Št. Jurij na Pesnici lepo in veliko poslopje, v katerem bo dobil marsikateri na živcih bolni ne samo zdravje, ampak tudi mtfrno in ugodno bivališče. Zgradil je to poslopje dr. Fran Čeh in ga je krstil z imenom »Mirni dom«, res zelo prikladno ime, ker idiličen, krasen in mirni kraj podaje vsakemu, ki se hoče odtegniti mestnemu šumu, gotovo ugodno raz-vedrenje. Zavod ima novodobno pohištvo, kakor tudi vse priprave, ki služijo za zdravljenje bolnikov. Isti ima plinsko razsvetljavo in vodovod. Kopališč-ne sobe so navadno urejene, posebno praktično pa so urejena solnčna kopališča. Cene v tem novem sanatoriju niso previsoke, radi tega bo tudi vsakemu olajšano bivanje v istem. Slovesno otvorjenje bo začetkom prihodnjega meseca.
š Umor. Iz Zavrča niže Ptuja se nam poroča: Viničarskega sina Franca Majhena so našli v jutru dne 20. junija ubitega v gozdu v bližini Turšakovega vinotoča. Žendarmerija je izsledila morilca še tisti dan v osebi Janeza Trančarja, viničarskega sina v Goriša^ ku. Morilec je priznal, da je videl Majhena spati v gozdu, njegov tovariš Kostenwein ga je baje nahujskal, naj spečega Majhena ubije. Trančar si je v ta namen pripravil močno gorjačo. Šel je še poprej v vinotoč, kjer se je do pijanega napil vina. Potem se je odstranil in po preteku četrt ure zopet vrnil v gostilno. Spečega Majhena je udaril s tako silo z gorjačo po glavi, da mu je popolnoma razbil črepinjo in mu po celem truplu zadal strašne rane. Po preteku pol ure se je zopet vrnil k Majhenu, ker je še dihal, ga je zopet večkrat udaril in potem mrtvega zavlekel dalje v gozd. Trančar je bil zelo udan nesrečnemu žganju.
POSTOJNSKA JAMA V LOVSKI RAZSTAVI.
Prejeli smo: Veliko zanimanje vzbuja na dunajski lovski razstavi bogata, zbirka »Postojnske jame«. Vsakdo, ki jc imel dosedaj priliko ogledati si to razstavo, je mnenja, da je jamska uprava — na poziv c. kr. poljedelskega ministra — storila nekaj izrednega ter zasluži za to vse priznanje. Čarobno kraško podzemlje je odločno zastopano po razstavi Postojnske jame. Nahajajo se tu trije velikanski stebri; izmed teh je baje eden star že nad 6000 let, dalje predzgodovinske jamske najdbe, zobovja in zobje že zdavnej izumrle jamske favne, krasni kristali, jamski biseri, originalno kapniške tvorbe, vsa še dandanes živeča jamska favna itd. V 50 koloriranih slikah, ki se nahajajo v stenoskopu, lahko spoznava posetnik čudeže kraškega podzemskega sveta. Stene so okrašene s 25 velikimi slikami iz Postojnske jame. V akvariju se gibljejo čudežne človeške ribice, ki vzbujajo splošno zanimanje; na veliki mizi se nahaja mnogo črepinj jamskih levov in medvedov. Naš cesar je dne 16. t. m. obiskal ta oddelek ter si ogledal s posebnim zanimanjem vse razstavljene predmete. Cesarja je Vsprejel pri vhodu eksce-lenca pl. Pop, vodja c. kr. poljedelskega ministrstva, ter je predstavil gosp. ministrskega svetnika pl. Bizzaro in referenta za Postojnsko jamo v poljedelskem ministrstvu, g. administracij-skega tajnika dr. Willnerja. Cesarju jc razen podob ugajal zlasti bel kapniški steber, dalje človeške ribice, črepinjo jamskih levov in medvedov, kakor tudi izkopine nekdanjih jamskih prebivalcev.
Vladarju sc je povedalo, da se bo v prihodnje zistematično raziskovalo Postojnsko jamsko omrežje, kakor tudi splošni kraški podzemeljski svet. V ta namen sc namerava sezidati mednaroden muzej za janioslovje v Postojni. To sporočilo je vzel .vladar na znanje z
velikim zadovoljstvom. Tudi misel, da bi se vršila znanstvena raziskovanja v korist gospodarstvu po kraških de« želah, zlasti glede osuševanja in pre-skrbovanja z vodo, je cesar pozdravil z vidnim veseljem. Zanimivo je, da se je vladar spominjal notic, ki so jih prinesli časopisi pred nedolgim časom o novih jamskih hodnikih, ki so se našli v Postojnski jami.
Llnbllanske novice.
lj Zakaj so v LJubljani magistratne komisije? Kakor se govori, je dobil lastnik kavarne Prešeren od magistrata nalog, naj naprosi, ako želi še dalje imeti kavarniški vrtič ob Sv. Petra nasipu, za magistratno komisijo, ki bo o stvari določila. Kavarnar je res prosil za komisijo, ki je prišla in na kavar« narjevo izjavo, da se umakne za 60 cm, pristala na to, da sme vrtič vsaj toliko časa ostati, da občinski svet razsodi o stvari, ker občinski svet je dal dovoljenje za vrtič in le občinski svet ima pravico to dovoljenje preklicati. Kljub temu pa je župan kar na svojo roko ukazal podreti vrtič, prišli so radi tega nad kavarnarja celo policaji, kakor bi bila v vrtiču kaka skrivalnica proti-magistratnih bomb. To je pač čudna slika naprednosti, ki nas osrečuje z ljubljanskega magistrata, kjer se je, kakor se vidi, utaborilo preko komisij in občinskega sveta popolno — samo« držtvo. Bomo videli, kako kaj druga gospoda na magistratu misli o takena postopanju, ki je ljubljanskega davko< plačevalca prav po nepotrebnem silnr. oškodovalo.
lj Nevihta. Včeraj popoldne so za< temneli oblaki in se je ob 6. uri vlila ploha, ki je za nekaj časa pojenjala, Kmalu pa se je jelo bliskati in treskati, dež je pa lil kakor iz škafa. Nastala je huda nevihta, vmes pa je padala toča, ki je ponekod napravila občutno škodo. Hefajt je pokazal svojo moč v polni meri, kajti blizu in daleč se je bliskalo in treskalo, da se je vse treslo. Neurje je trajalo skoraj do 10. ure in so zaradi tega izostali kresovi. Tudi na električno in telefonsko omrežje je neurje silno vplivalo. Toča je napravila baje v vrhniški okolici velikansko škodo.
lj Žrtev strele. Med sinočnjim ne« urjem je treščilo na Glinah nad Škp-feljco v hišo užitkarice podomače »Fro-movke«, kjer sta mati in hči. Strela je zadela v mater in jo takoj ubila, hči pa se je onesvestila, a so jo kmalu spravili k zavesti Hišo je strela poškodo« vala, ne pa zažgala.
lj Liberalne gobe. Liberalci so si zopet ustanovili poleg dosedanjih še eno »politično« društvo. Deželna vlada je potrdila pravila »Narodno-napred-nega političnega društva Skala« s sedežem v Ljubljani.
lj Občni zbor »Zveze slovenskih za« drug« se jc vršil včeraj v »Mestnem domu«. Na zboru je bilo zastopanih 88 zadrug. Vseh zadrug jc včlanjenih 181, na Kranjskem 115, ki so imele koncem leta 1909 vplačanih deležev 90.960 kron. V teh zadrugah je skupno 40.000 članov. Den. promet je znašal 44,449.208 K 68 h. Čisti dobiček jc dosegel 6326 K 10 h. Izguba pri »pomožni akciji« znaša 6637 K 83 h. Koncem leta 1909 dolgujejo včlanjene zadruge Zvezi 4,359.898 R 62 h, oziroma imajo pri Zvezi 3,938.828 Iv 5 h hranjenega denarja. Poročilo konstatira, da ni bilo mogoče vsem zahtevam članic popolnoma ugoditi, »ker ie jugoslovansko zadružništvo pasivno«, vsled tega se mora najemati pri-! manjkujoči denar v bankah proti visoki obrestni meri. Da se temu odpo-more, prevzamejo Čehi posredovanje med slovenskimi zvezami, da se ustanovi eventuelno neka jugoslovanska centralna zadružna blagajna, kateri bi bilo mogoče tudi tuj kapital pritegniti po nizkih cenah v korist slovenskega zadružništva. Poročilo obžaluje, da se je vršil v nekaterih okoliših plavcati lov na vloge zavodov, ki so včlanjene pri Zvezi, svojega resničnega lova pa »Zveza slovenskih zadrug« seve ne obžaluje. — Dvofak, predsednik osrednje jednote čeških gospodarskih društev, je ponudil Slovencem bratsko pomoč s tem, da jim bode v zaslombo češka agrarna banka, katera se najbrže v kratkem osnuje in katere ustanovitev viada na vse načine zavlačuje. Dvofak in Gabršček iz Gorice sta tudi zoper to, da se oklene eventuelne državne centralno zadružne blagajne, ker Čehi in Slovenci ne zaupajo Nemcem. — Dr. Žerjav in Rožman pa sta naziranja, da se bode slovensko zadružništvo pač tudi te državne zadružne blagajne oklenilo, ako se ta prej ustanovi, kot češka agrarna banka, ker bi bilo to neekonomično, se ne poslužiti podpore, ki bi jo nudila država. — Volitve so se vršile z vzklikom ter so bili izvoljeni: Šter, Gabršček, Punčuh, Rajner, Zupančič, dr.
Tavčar. V nadzorstvo so izvoljeni: Ba-jer, dr. Majaron, Jenko iz Litije, Peča-rič, Zicherl, Kokalj, Pehani, Mrmolja, Zakotnik, Peruzzi. — Zastopnik neke zadruge iz Kopra je zahteval, da bodi nameravana banka slovanska, ne češka, ker kdor je slabejši, kdor rabi pomoči, je vedno od močnejšega odvisen, vendar upa, da bodo Čehi pomagali ne samo zato, da napravijo svoje velike dobičke. Zeli tudi, da se v prihodnje tiskano bilanco razpošlje in tudi tiskano poročilo, da se bode poznalo sovčlanje-ne zadruge. Na občnem zboru se je polagalo »na srce« vsem onim, ki so voljeni v načelstvo, oziroma nadzorstvo, ker so med temi tudi taki, ki so sicer trgovci, 'da morajo kot funkcijonarji Zveze vse trgovske ozire sleči in biti le zadružniki, kajti težko si je misliti, da so le-ti trgovci prožeti od ideje zadružništva.
lj Vrtna veselica Kat. slov. izobraževalnega društva v Zgornji Šiški se prične v nedeljo ob 3. uri popoldan, kar se je na vabilih pomotoma izpustilo.
lj Ravnateljstvo deželnega muzeja
prosi šolska vodstva in korporacije, ki si hočejo z gojenci ogledati zbirke, da izvolijo svoj poset vsaj 24 ur preje naznaniti, ker bi sicer lahko nastale neljube kolizije.
lj Predavanje o pomenu Argenti-nije za naš eksport. Ravnatelj L. Pe-rutz, ki se je pred kratkim vrnil s svojega študijskega popotovanja po južni Ameriki, prireja zadnji čas po sedežih trgovskih in obrtniških zbornic predavanja o gospodarskem pomenu Argen-tinije, da tako opozori industrijalne in trgovske kroge na posebno, vedno rastočo važnost argentinskega razpeče-vališča. Tako predavnje se bo vršilo tudi v Ljubljani, in sicer v soboto, dnfe 25. junija ob pol 4. uri popoludne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Po predavanju bo g. ravnatelj L. Perutz brezplačno interesentom dajal informacije in sprejemal želje radi naprave kupčijskih zvez, oziroma zastopstev z Argentinijo; pripravljen je tudi na svoje naslednje popotovanje (v Brazilijo, Urugvaj, Argentinijo, Chile) vzeti seboj male vzorce. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja industrijalne in trgovske kroge na to predavanje s pripombo, da je udeležba pri tem predavanju priporočljiva tudi za one industrijalce in trgovce, ki doslej niso eksportirali v južno Ameriko; utegnili bi se pa morda v prihodnjosti interesirati zanjo, saj je v južni Ameriki trg skoro za vse naše industrijalne izdelke.
lj K poglobljenju Grubarjevega prekopa se je včeraj pripeljalo 36 Hrvatov.
lj Pazite na otrokel Te dni se je v
Latermannovem drevoredu odstranil od svoje varuhinje nek 14-mesečni dečko in zbežal naravnost k gugalnici, pri kateri bi bil gotovo podlegel, ko bi nevarnosti ne bil opazil tamošnji uslužbenec in malega radovedneža odstranil.
lj Umrli so v Ljubljani: Alojzija Malenšek, gostija, 77 let. — Ivan Janežič, občinski ubožec, 54 let. — Ivan Jančar, sin kočarice, 10 let. — Zvoni-mira Dejak, livarjeva hči, 7 mesecev. — Josip Šenk, dninar, 58 let. — Marija Glavač, posestnikova žena, 19 let. — Alojzij Turk, delavčev sin, dva dni.
lj Služba magistratnega stavbnega asistenta, oziroma pristava je vnovič razpisana.
lj S ceste. Ko je včeraj popoldne pripeljal čez Marijin trg poštni voz, se je zaletela v konja Sletna Olga Miiller-jeva in se na obeh nogah lahko telesno poškodovala. Voznik je voz takoj ustavil in tako preprečil večjo nesrečo. — Na jubilejskem mostu je nek kolesar podrl na tla služkinjo Marijo Vilkovo, katera se je pri padcu na levi roki znatno poškodovala.
lj Pobalinstvo. Predvčerajšnjim ponoči je nek zlikovec metal iz nekega vrta na dvorišče hotela »Tratnik« na Sv. Petra cesti kamenje, ki je letelo na stekleno streho salona. Pobil je 5 šip in napravil 13 K škode.
lj Nepošten kovaški vajenec. Kovaški mojster g. Ivan Urbančič na Dolenjski cest.i je poslal včeraj zjutraj svojega 141etnega vajenca Ludovika Lozarja iz Sežane v mesto kupovat železo ter mu vročil 10 K denarja. Lozar pa ni ničesar kupil, temveč neznano kam pobegnil. Mojster je tudi ob 7 K. vredni ročni voziček, katerega je bil vzel vajenec seboj.
lj Kanarčka je vjel g. Josip Podržaj v Krakovski ulici št. 27. Lastnik ga dobi tam.
\ Razne stvari. \
J . Avtomobili ln fljakarji. V ruskem mestu Proskurov blizu avstrirjske meje je neka avtomobilska družba uvedla avtomobile za prevažanje občinstva. Fijakarje je to strašno jezilo, ker so videli, da bodo ob zaslužek. Poskrbeli so, da je dobil ravnatelj avtomobilske družbe strup v jedi, nakar je umrl. 5 fijakarjev so zaprli.
Potres na Španskem. V mnogih krajih province Granada je razrušil potres mnogo hiš, deloma pa zelo poškodoval.
Srbsko gospodarsko delo v Bosni in Hercegovini. Srbsko društvo »Pri-vreda« v Sarajevu je osnovalo dosedaj čez 40 kmetijskih posojilnic, a jih namerava po raznih krajih Bosne in Hercegovine osnovati še kakih 150. Vse te posojilnice bodo urejene po Rajfajzno-vem ustroju. »Srbska narodna organizacija« pa je sprožila misel, da se osnuje »Srbska centralna banka« v Sarajevu z delniško glavnico 6 milijonov kron, kateri naj bi vsi srbski denarni zavodi cele dežele pristopili kot podružnice. Srbi torej ne vzbujajo ljudstva samo v političnem oziru, v čemur so dosegli naravnost občudovanja vredno uspehe, marveč ga tudi gospodarsko organizujejo. Na polju gospodarske organizacije se precej živahno gibljejo tudi bosanski katoličani in Mohamedanci.
Laška občutljivost. Francoski listi, tudi taki, ki so bolj vladni, so priobčili od laške strani dopis, v katerem se pritožuje, da se je dovolilo nekemu ameriškemu podjetniku na mednarodni lovski razstavi na Dunaju predstavljati pomorsko bitko pri Visu, kar pomenja provokacije zvezne države Italije. Italijanski poslanik na Dunaju je res protestiral potom svojega zastopnika pri podjetniku Mac Conellu proti omenjeni predstavi. Diplomatični zastopnik je grozil, da se bo zaprl italijanski paviljon, ako dovolijo avstrijske oblasti predstavo. Kakor se sedaj poroča, se je cela zadeva rešila na način, ki je zelo značilen za lojalno postopanje od strani avstrijske diplomacije. Podjetnik pripoveduje, da ga je ravnatelj Ben Ti-ber pregovoril, naj opusti naslov »Pomorska bitka pri Visu« ter naj se vrši predstava brez imena. To se je baje izvršilo na željo barona Aefirenthala. — Vprašanje je le, ako bi kaka druga ve-levlast dopustila, da se kdo vmešuje v stvar, ki more samo dvigniti in pospeševati patriotični čut njenih državljanov. Nemčija bi gotovo odvrnila vsako vmešanje, ako bi se od francoske strani skušalo protestirati proti razstavi bojnih prizorov iz bitk pri Braunu, Grave-lotte in St. Privas. Nasprotno tudi Francoska. Samo v Avstriji so prepo-nižni ljudje. Toda ne glede na to se zdi gotovo vsakemu pametnemu človeku smešna pretirana občutljivost Italije, ki je naredila iz take malenkosti celo diplomatično zadevo. Ravno Italija bi imela največ vzroka, varovati se takih korakov, ker s tem le pokaže, kako jo bole razni neuspehi na bojnem gledišču.
Sienkiewicz o grunvvaldski slavnosti. Veliki poljski pisatelj H. Sienkie-\vicz priobčuje v »Gazeti Warsza\vski« članek o slavnosti v spomin grunwald-ske bitke, ko je poljska vojska pred 500 leti slavno zmagala nemške viteze. Sienkiewicz razpravlja o ugovorih proti prireditvi te slavnosti. Takrat pobiti Nemci so v teku stoletij ustanovili veliko močno državo, med tem ko so Poljaki izgubili ne samo pridobljene pokrajine, temveč tudi one, ki so bile davna last njihovega naroda. Na drugi strani povdarjajo resni politiki, posebno na Velikem Poljskem, da se bo že itak žalostni položaj Poljakov na pruskem Poljskem še .poslabšal z grun-vvaldsko manifestacijo. Sienkie\vicz se izreka proti temu, da bi se preprečila ta slavnost. To bi bil naravnost naroden greh. Grunewald je bil velika zmaga poljske duše ter velika krvava žrtev za domovino in poleg tega tudi večen spoštovanja vreden vzgled, kako se mora v odločilnih zgodovinskih trenutkih ohraniti narodno eksistenco. Grun-\vald je bil vrelec novega narodnega življenja, ki je vodil k združitvi z Lit-vini in drugimi rodovi. To pozabiti bi bila malodušnost in odpoved narodnemu življenju. Siekievvicz zavrača ugovor, da bi se dražili Nemci z grunwald-sko slavnostjo, svari pa pred tem, da bi se spremenilo to slavnost v proti-nemško manifestacijo. Poleg razmer na Pruskem sc je treba ozirati tudi na razmere na Ruskem. Obstoji nevarnost, da bi sklepali iz vsake protinemške, zlasti pa protipruske manifestacije oni ruski krogi, kateri glasila so n. pr. »No-voje Vremja« in dugi podobni listi, da pridejo v pošto.v take razmer6 tudi v krajjevini v drugih krajih, ki so uod
ruskim gospodstvom. Grunwaldska slavnost naj bo velik, resen slavnosten dan, vreden velikega spomina, z dvema obrazoma, od katerih se eden obrača v preteklost, drugi pa zre v bodočnost z vero in upanjem, da usoda poljskega naroda ni zapečatena, da bo nastopilo tudi še prerojenje Poljske.
Izumirajoče živali. Pred kakimi dvajsetimi leti je bilo golobov selivcev na milijone v Zedinjenih državah. Nek star Amerikanec poroča v nekem časopisu, koliko jih je videl, ko so se zbirali za odhod ali prihod. Tako je videl, ko so leteli na jug ob neki . priliki, pol milje široko četo divjih golobov; vrsta je letela celih petnajst ur, predno je odšel zadnji. Tako je bilo pred dvajsetimi leti. In danes? Danes razpisuje vlada ameriških držav velikanske vsote za eno samo gnezdo. Deset tisoč dolarjev dobi tisti, ki dobi eno gnezdo divjega goloba, v katerem so ali jajčka ali pa že mladiči. In kljub tej visoki nagradi se ni še do danes posrečilo najti niti enega gnezda. Kam je prešel golob? Tja, kamor bivol in številno drugih živali. Streljali so jih, uničili jih na milijone. Golobov so le malo rabili za hrano. Streljali so jih, ker se jim je do-padalo, da so živali padale mrtve na tla. Številke so tako grozne, da je skoro neverjetno, da bi človek v tako kratkem času mogel uničiti milijone živa-lij. Mislili so nekateri, da so mogoče prišle razne nalezljive bolezni, toda dokaza ni za to niti enega. Preiskave so pokazale, da je bil divji golob zelo koristen za poljedelstvo. Na milijone mrčesa so uničili golobje. In to je napotilo našo vlado, da razpisuje tako velike nagrade. Misli si, če se dobi eno gnezdo, se bocle dobilo tudi drugo in tretje. In tako bi bilo mogoče, da bi se zopet za-redilo divjega goloba selivca. Toda, kot smo rekli, to ni edina žival, ki jo je uničila človeško kultura. Nekatere živali je zamorila neumna ženska moda. Pride namreč v modo za klobuke perje kake lepe ptice. In začne se velikansko klanje. Kadar je že prepozno, pa vidi človek, da je bilo njegovo ravnanje nespametno. Zlasti v Ameriki se dela v vseh ozirih prav po roparsko. Zemljo se tudi naravnost ropa. Se jo obdeluje, dokler rodi sama. Ko je pa treba že kaj pripomočkov, je pa že preveč dela za ameriškega farmerja.
Brezžični žepni telegraf. Izumitelj te nove naprave, predsednik italijanske verske občine v Monakovem, Cere-botari, je imel te dni o svoji iznajdbi zanimivo predavanje na Dunaju. Eksperimentiral je tudi s tem brezžičnim žepnim telegrafom. Na drugi strani prostorne dvorane je oddajal njegov asistent s svojim iskrodajalcem električne valove v zrak in na posebnem aparatu v rokah izumitelja se je pomikal kazalec ter kazal na različne črke, iz katerih se je sestavil stavek, katerega je oddal z električnimi znaki asistent v zrak. Sedaj se bosta lahko dva pomenila brez telefona, vsak na svojem domu. To je zares lepa iznajdba.
Bosenski mohamedanci zavrnjeni v Ameriki. Pred kratkim se je z avstrijskim parnikom pripeljalo na Ellis-Island do 200 bosenskih mohamedan-cev, da se podvržejo običajnim formali-tetam za naselitev v Ameriki. Toda komisar jih je zavrnil, češ, da ne morejo biti pripuščeni na ameriška tla vsled § 2. naseljevalnega zakona. Nato so moslimi ponudili prisego na koran, da ne bodo živeli v mnogoženstvu ter so prisego tudi izvršili. To pa jim vseeno ni pomagalo, kajti ameriški uradniki so rekli: Ravno s prisego na koran dokazujejo, da spoštujejo njegove zakone, torej tudi mnogoženstvo. Vrniti so se morali v domovino. Zanimivo je, da se Armencem, ki so se z istim parnikom pripeljali iz Turčije, ni delalo nobenih težav.
Nova vodna pot med Donavo in Egejskim morjem. Listi prinašajo vest, da je nek francoski konsorcij zaprosil pri belgrajski vladi dovoljenja za zgradbo prekopa med Donavo in Egejskim morjem. Po načrtu bo prekop rezal doline Morave v Srbiji ter držal preko reke Vardar v Macedoniji v Egejsko morje.
Gluhonemi otroci na Kranjskem. Točasno je na Kranjskem 60 gluhonemih otrok, in sicer 37 dečkov in 23 deklic. Od teh jih je sposobnih za sprejem v zavod za gluhoneme 29 dečkov in 16 deklic, od katerih jih je v deželnem zavodu 9 dečkov in 5 deklic, medtem ko 8 dečkov in 7 deklic ni sposobnih za sprejem. ? .?
Znanost In umetnost.
* VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku,
ki smo ga že napovedali, je izšel. Urednik dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni svet-
nik v Novem mestu, je predpise o ne-i spornih pravnih stvareh razdelil na tri samostojne dele: notarski red (XXIV, in 162 strani), zapuščinski patent (XXXII in 360 strani) in sodni depoziti (XII in 120 strani). Povsodi so predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in po-jasnujejo se z odločbami najvišjega sodišča. Vsakemu delu je pridejano stvarno kazalo v slovenskem jeziku, popolnjeno z manj navadnimi hrvaškimi strokovnimi izrazi, tako je tudi v opombah pod dotičnimi zakoni. V prvem delu je ostal krepek prevod Franceta Levstka, a sedaj ne več navadni izrazi so popolnjeni po veljavni terminologiji. Knjiga, ki je nedvomno velikega pomena za rabo slovenskega jezika v naših pisarnah, postane neobhodno potrebna po naših župnih in občinskih uradih, bo pa tudi v korist in pouk vsakomur. Tiskana je čisto in razločno ter se dobiva v platno vezana pri navedenem uredniku in po knjigarnah po 7 kron. Iz druzega dela so posebej odtisnjeni »Predpisi o zapuščinskih pristoj« binah«, ki stanejo broširani le 80 v, tretji del (»Sodni depoziti«), zase broširan velja 1 It 60 v.
* »Čas«. Znanstvena revija »Leonove družbe«. Letnik IV. Zvezek ,6. Vsebina: Kristusov problem — najvažnejši problem naše dobe. (Franc Terseglav.) — O slovenski narodni glasbi. (Prof. D. Beranič.) — Iz Kastelčeve zapuščine. (Ivan Grafenauer.) — Morala »Svobodne Misli«. (Dr. Aleš Ušeničnik.) —i Nove knjige: Sociologija. — Krščanska Apologetika. — Marijino kraljestvo na jutrovem. — Listek: Nagota v umetnosti. — Aškerčeve pesnitve. — Nazadovanje socialne demokracije. — Komunizem in socializem. — Navodilo za nabiranje in opisovanje narodnih umet-< nin. — »Bogoslovske Smotre«. — Mladeniška telovadna organizacija. — Avktoriteta in svoboda. — Glasnik »Leonove družbe«. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake 3 krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letni-no. (Letnina rednih članov 10 kron, letnina podpornih članov 6 kron.) Naročnino sprejema »Leonova družba« v Ljubljani.
Veliko neurje na Vrhniki ln v okolici.
Z Vrhnike se nam poroča: Včeraj je na Vrhniki in v okolici pobila toča vse poljske pridelke. Padati je pričela ob pol 8. uri zvečer. Zrna so bila po večini skoro tako velika kakor orehi.
Oblaki s točo pripodili so se od zahodne strani (čez.Zaplano). Pridelki so bili letos tako lepi, da že veliko let niso bili taki. Pobitih je tudi mnogo ptičev.
V smeri, od koder se je toča pripo-dila, to je na zahodni strani, pobila Je pri hišah skoro vsa stekla. Na šoli pobila je vsa sprednja stekla na oknih.
Na polju je škoda velikanska, kez Je vse uničeno. Take toče se stari ljudje ne pomnijo. Naj, v to poklicana oblast takoj vse potrebno ukrene, da se ubogemu kmetu vsaj nekoliko od-pomore. Naj davčna oblast ubogemu kmetu vsaj pri davkih nekoliko izpre-gleda! — Natanko, koliko na široko in kateri kraji so vsi prizadeti, Vam za danes še ne morem povedati. Pač pa vem, da je na Vrhniki in v sosednjih krajih vse uničeno. Menda je pobito v zelo dolgem in širokem obsegu.
Telefonska in brzojavna poročila.
TEŽAVE ZARADI LAŠKE FAKULTETE.
Dunaj, 24. junija. Laška fakulteta prizadeva vedno več težav: Poročevalec za laško fakulteto v proračunskem odseku, poslanec Gorski, je odložil svoje mesto, ker ni hotel referirati zoper Slovence. Na njegovo mesto kot član odseka je designiran knez Lubomirski, toda brani se prevzeti referat, vsled česar vlada glede tega popolna nejasnost. Lahi so vsi iz sebe in trdijo naravnost, da te težave vlada nalašč sama vzbuja! Jugoslovanska obstruk-cija se ne bo dala izlepa premagati, rusinski dijaki pa so pozvali svoje poslance, da se morajo tudi oni ustaviti osnutju laške fakultete, dokler ni zagotovljena rusinska. Lahi so vsled tega postali taki pesimisti, da so nad svojo nesrečno fakulteto zopet skoro čisto obupali. »Neue Freie Presse« že žuga z razpustom zbornice, ki se ga pa vladne stranke same najbolj bojo.
ATENTAT NA VAREŠANINA.
Sarajevo, 24. junija. Na kolodvoru v Sarajevu so aretovali trgovca Spiro Soldo iz Hercegovine, ker je na sumu, da je bil v zvezi z napadalcejm, Zera-iičem.
PRITOŽBA IDRIJSKE OBČINE PROTI RAZSODBI KRANJSKEGA DEŽELNEGA ODBORA.
Dunaj, 24. junija. Danes je obravnavalo upravno sodišče o pritožbi idrijske občine proti prepovedi deželnega odbora, ki je prepovedal prezidavo občinske hiSe št. 5&9 v Idriji. Upravno sodišče je pritožbo idrijske mestne občine zavrnilo. Pritožbo je zastopal odvetnik dr. Novak, deželni odbor je zastopal dr. ŠUsteršič. Upravno sodišče je razsodilo, da Je deželni odbor popolnoma pravilno postopal. Upravno sodišče je o pritožbi razpravljalo od pol 12. ure dopoldne do pol 3. ure popoldne. Sodišče se je posvetovalo eno uro in pol.
BUDGET SPREJET. — VZORNI DALMATINSKI POSLANCI.
Dunaj, 24. junija. Danes je zbornica z glasovi vladnih strank sprejela proračun v tretjem branju. Veliko ogorčenost je vzbudilo dejstvo, da so bile klopi dalmatinskih poslancev zopet prazne. Ogorčenje nad tem je tako veliko, da se je sprožilo vprašanje, ne bi bilo li primerno, da se dalmatinske poslance sploh iz »Slovanske Unije« izključi.
DRSAVNI ZBOR PRED KONCEM ZASEDANJA.
Dunaj, 24. junija. Gotovo je, da zasedanje državnega zbora ne bo trajalo več kot en teden in da se od »velikih nalog«, katere je napovedovala vlada in njene stranke, nobena ne izvrši. Jutri in v ponedeljek je prost dan, v torek se zbere proračunski odsek, da nadaljuje razpravo o laški pravni fakulteti. Katoliškonarodni Čehi so željo Slovencev, naj tako kot so storili agrarci, prepuste eno mesto v proračunskem odseku Slovencem, odklonili. V torek bodeta zborovala tudi Odsek za reformo poslovnika in finančni pododsek.
USPEHI GROFA KHUENA.
Budimpešta, 24. junija. Danes je bil grof Khuen pri cesarju v avdijenci. Poročal mu je o prvi seji državnega zbora, nakar je bil cesar zelo zadovoljen in rekel: »Hvala Bogu, zdaj bo vendar enkrat nastopil red.«
SLOVANI, FRANCOZI IN ANGLEŽI PROTI NEMCEM.
Praga, 24. junija. Češki listi poročajo iz Londona, da se je pri odhodu čeških Sokolov iz Londona izrazil starosta češke sokolske zveze, dr. Schei-ner, v navzočnosti zastopnikov francoskih in angleških telovadnih društev v poslovilnem govoru tako-le: »Slovani. Francozi in Angleži morajo skupno nastopati proti Nemcem, ker ti kršijo evropski mir.«
MRAZ NA ČEŠKEM IN MORAVSKEM.
Praga, 24. junija. Iz čeških in mo-ravskih pokrajin se poroča o hudem mrazu, ki zelo škoduje krompirju, posebno pa vrtnim nasadom. Majhne vode so zjutraj bile pokrite z ledeno skorjo. Perilo, ki se je na prostem su-Silo, je bilo zjutraj popolnoma trdo.
NENAR06ENA POŠILJATEV.
Dunaj, 24. junija. Večina državnih poslancev je dobila včeraj po državno-zborski pošti brošuro grofa A. Orlovski »Die polnische Frage«, ki je izšla v založbi pariškega lista »L' Oeuver«. Vsem naslovljencem so se mogle dostaviti pošiljatve, samo enemu ne, čegar naslov se je glasil: »Monsieur Prosti Mandati. Francensring. Vienna«. Od-pošiljatelj se je bržkone posluževal državnozborskega naslovnika, v katerem so tudi volivni okraji navedeni in kjer je pri nezasedenih mandatih zapisano: »Prosti mandat«. Vsled tega je bržkone mislil, da je tudi kak poslanec, kateremu je tako ime.
VREME.
DnnaJ, 24. junija. Vremenska opazovalnica naznanja neugodno vreme, ki se še nadalje nagiba k viharjem.
OBSODBA HOFRICHTERJA.
DnnaJ, 24. junija. Jutri se razsodba o procesu Hofrichter razglasi. Že danes pa je zagotovo znano, da je obsojen na 20 let ječe.
PRODAJA LOKRUMA.
Dubrovnik, 24. junija. Otok Lo-krum kupuje neka družba dunajskih aristokratov.
SRBSKA ZAROTA NA TURŠKEM.
Carigrad, 24. junija. V Kosovskem vilajetu in Novobazarskem sandžaku so prišli na sled srbski zaroti. Pred tremi dnevi je bil skopeljski metro-polit na pregledovalnem potovanju aretiran, in sicer na poveljd valija. Prizadevanja ruskega poslanika so bila doslej brezuspešna. Pet odličnih članov narodnega odbora v Skoplju je pobegnilo na Srbsko. V dveh velikih srbskih vaseh so zasledili zaloge Mauser-
jevih pušk. Turške oblasti so ustavile izdajanje srbskega glasila »Vardar« v Kosovem. Številne srbske šole je oblast zaprla in odredila vse potrebne korake, da se srbsko vstajo v teh pokrajinah prepreči.
Belgrad, 24. junija. Srbska vlada je svojemu poslaniku v Carigradu naročila, naj ponovno energično zahteva pri Porti, da se preprečijo grozodejstva turških vojakov in posameznih oblasti nad srbskimi prebivalci v Kosovskem vilajetu. Najnovejša poročila iz Skop-lja javljajo, da je položaj srbskega prebivalstva po vsem Kosovskem vilajetu obupen. Vsled tega vlada v tukajšnjih političnih krogih veliko razburjenje.
PROTIGR&KO GIBANJE NA TURŠKEM.
Carigrad, 24. junija. Bojkot zoper Grke se nadaljuje in ostro izvaja. Več grških trgovcev je moralo svoje trgovine zapreti.
AZIJSKA KOLERA V BF-ROLINU.
Berolin, 24. junija Danes je umrl oni ruski delavec, ki je obolel z znaki kolere na izseljeniškem kolodvoru. Zdravniška preiskava je brezdvomno dognala, da je umrl vfclcd cholcrae asiaticae.
VELIKA VOŽNJA »Z. VII«
Dttsseldorf, 24. junija. Grof Zeppe-lin ki se je v včerajšnji noči vrnil od srečnega poleta z novim zrakoplovom v Stuttgart, je prejel številne brzojavke, v katerih se mu častita na uspehu. Posebno prisrčno brzojavko je dobil od cesarja Viljema, ki se je posebno zanimal za dolgo vožnjo »Z. VII.« Danes so se začele z zrakoplovom vožnje s potniki nad Diisseldorfom, katerim bodo pozneje sledili daljši poleti v večja renska in westfalska mesta.
ATENTAT V HARBINU.
Harbin, 24. junija. Ponoči je bil izvršen atentat na mestnega poveljnika. Napadeni polkovnik je iahko ranjen. Zločinci so pobegnili.
TRUPLO IGRALKE V JEZERU COMO.
New-York, 24. junija. Soprog igralke Charleton, katere truplo so našli v jezeru C.omo. je aretiran na svojem potovanju ter je priznal, da je sam umoril svojo soprogo.
SAMOUMOR TRGOVCA.
Praga. 24. junija. Tukajšnji trgovec s porcelanom T. Trinks, ki je moral predvčerajšnjim napovedati konkurs, je skočil v Moldavo in je utonil.
SAMOUMOR IZ STRAHU PRED IZPITOM.
Berolin- 24. junija. Kemik Maks Steiner iz Prage se je iz strahu prod izpitom zastrupil. Bil je zaposlen v kemičnem zavodu s svojo disertacijo in bi moral danes delati ustmeni izpit.
PES RAZMESARTT. DVE ŽENSKI.
Frankobrod ob Meni, 24. junija. V Schlangenbartu jc napadla ženo tajnega svetnika Krosigka in njeno sestro gospo Kuebel domača doga in ju težko ranila. Psa so takoj ubili, da bi dognali, če je stekel.
SUBVENCIJE GUSTAV ADOLFOVE-GA DRUŠTVA NA ČEŠKEM.
D ra ž dane, 23. junija. Na občnem zboru draždanskega glavnega društva Gustav Adolfove ustanove, ki se vrši v Kamencu, se je dovolilo 7000 mark za občino Prostfedni Lanov na Češkem, za Broumov in Vejprty pa po 1500 mark. Poleg tega so je pa tudi dovolilo podporo 20.000 mark za prote-stantovske cerkvene občine na Češkem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Katoličan v Ljubljani: Prosimo večkrat kaj. Poslano smo pa shranili, da porabimo ob priliki.
HT Na vseh slovenskih gorah in hribih, na vseh točkah, ki so vidne daleč na okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer naši kresovi!
Pripravljajte se povsod za manifestacije IO. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico »Slovenske Straže"I
Slovenci! Slovenke!
Skrbite, da napolnite z mnogoštevilnimi darovi »Slovenski Straži" prihodnjo štgvilko »Narodnoobrambnega Vestnika"!
Nabirajte večje ali manjše vsote za brate ob slovenskih mejah pri vsaki priliki: v veselih družbah, porokah, pri izletih, igrah, kupčijah, spominjajte se narodno-obrambnega dela tudi pri žalostnih dogodkih, pri smrti Svojih dragih in v svojih oporokah. Posojilnice, županstva, društva, posamezniki, družine, omizja, pridružite se darovalcem po 20 KI
THZUE CENE.
Cene veljajo m 50 kg. Budimpešta 24. junija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9 59
Rž za oktober 1910......6 89
Oves za oktober 1910.....7 25
Koruza za julij 1910.....5 49
Koruza za avgust 1910.....5 61
Koruza za maj 1911......574
Elektiv:
Meteorologično poročilo.
ViSina n. moriem 306-2«, sred. zračni »lak 736 0 mm.
24
Ca. opazovanji	Slanie barometra v mm	Temperatura po Celtlju	Vetrovi	Nebo	Is1 rt > S- >
9 zveč.	735 6	129	p. m.szah.	nevihta	
7. zjutr.	7352	13-2	sr. szah.	oblačno	338
2. pop.	7333	15 9	sr. jvzh.	n	
Srednja včerajšnja temp. 18 41. norm. 18 6°.
Še nekaj
stanovanj!!
se odda takoj v Predovičevem sclu z 1 ali 2 sobama in drugimi pritiklinami.	t826
Natančnejša pojasnila daje
Elija Prcdovič
Ljubljana, Ambrožičev trg 7.
HK
Ofermva/lo

železnato J{ina-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6: |
Državno odlikovanje In častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom lit malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili ohus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. ==
Šolski odsek gremija trgovcev v Ljub ljani naznanja p.n. članom in učnim gospodarjem, da se bodo vršili	182.
konečni izpiti
t nedeljo, dne 26. t. m. od sedmil zjutraj do dvanajstih opoldne.
P. n. uCni gospodarji se vabijo, da se vdeleže izpiton
V tovarni za cement v Mojstrani sprejmt
za takojšnji nastop. Stalno delo. NajmanjS zaslužek K 2'40 za deseturno delo. i80i
1672 30-1
odstrižene in zme šane kupujem pc najvišji ceni
frizer za dame in gospod: Sv. Petra c. 32 Levčeva hiše
H. poanr
Izdelujem vsa lasna dela
St. 10439.
Razpis.
Za zgradbo okrajnocestnih preložitev 1.) Pod Veselico na Hrib, 2.) Čez Veje proti Malenici, 3.) Dolac-Vidošice, 4.) Pod Kavrenko-Drašiči in 5 ) v Kodelovcu pri Dolci na okroglo 4900 K, 21300 K, 32300 K, 14900 K in 1000 K proračunjena dela in dobavi se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. ,
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila i odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo vprašalne svote naj se predlože
do 9. julija 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati j< zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe cestnih preložitev pri Metliki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoj< po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa i pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višine ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo al oddati samo nekatere teh razpisanih zgradb.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnemu stavbnem urad.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 21. junija 1910.
1821 (4-i;
Zahvala
1S25
Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti gospoda
FRANA LUNDER
nadučitelja v pokoju na Viču
kakor tudi za nad vse častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno se pa Se čutimo dolžne izraziti najiskrenejSo zahvalo prečastiti duhovščini za častno spremstvo in tolažljivi obisk, c. kr. dež. Šol. nadzorniku g. Francu Levcu, c. kr. okr. Sol. nadzorniku g. Francu OabrSku, slavnemu domačemu učiteljstvu s Šolsko mladino, okrajnemu, ljubljanskemu in slasti onemu, ki je prihitelo Iz oddaljenih krajev, c. kr. oroiništvu, na čelu mu c. kr. orožn. nadporočnika Otok. šebasta in Fr. Had\viger za udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za ganljive žalostinke pri hiši In ob grobu, za številne darovane vence, vsem blagim sorodnikom, vsemu domačemu prebivalstvu, Številnim znancem in prijateljem iz odaljenih in bližnjih krajev, sploh vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast.
Glince pri Ljubljani, dnč 23. junija 1910.

Žalujoči ostali.
m
EL
Ztipnim uradom ob priliki ka- R°m",num- (Velikost 13«/,X0 cm) ša-	Soengen. Das Llebesmahl des Herrn. Kommu-	Leitgeb, Das dem heil. Herzen Jesu aewelht«
nonične vizitacijc: BlSV^num? (Veikost 23X14./, cm) ša	RAn^chten, vezano K tm	Jal, BetrachtungenVSn «2VS£!£
crln 7Sta nhr™ v 1 •'■0(1 X h " >' a	Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiclies ttbungs	Jesu fur Ordenspersonen und fromme Welt-
_______	(>»"» "ulfl uuicia	.m.	urii-i r.shothiinhiniv. r,i„ I." — n____________,.„„„„„ ir o.on
Missale Romanum
najnovejSe izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
a)	oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30X22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—.
b)	oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 31 '/2X22 1/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—.
c)	oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40 —, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga.
d)	oblika male pole velikost 36 X 25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52'80. Dob6 se tudi finejše vezave.	_
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur: glavna tabla 24 XI7 cm
27X18 cm
30Xi
Dannerbauer, Praktisches Geschaftsbuch fiir den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K.
K 4-80
„	5-90
»	?}2
„	5-40
28X19 cm
Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j. za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Preces anteet post Mlssam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3'84. Ritus benedlctionis et impositlonis primarii la-pidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 3-12.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila »Katoliška Bukvama v Ljubljaniu. Krasna podoba predstavlja Je-zusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod .šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga 1)0 imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panis Angelorum! oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vor-trage fiir Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Flnster, das eucharistische Trlduum. Ein Hilfsbuch fiir die Predigt uber die tagliche Kommunion K 1-50.
Diessel, das grdflte Denkmal der gdttlichen Llebe. Predigten und Betrachtungen uber das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blattler, Manna in der Wiiste oder das Ge-lieimnis der heiligsten Eucharistie in Vor-triigen dargestellt 2 zvezka K 4-32.
Chaignon, der Seelenfrlede eine Frucht der An-daclit zum allerhl. Altarssakramento und der Hingabe an die gottliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgefiihrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetische Skizzen zunachst fiir die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4-32.
Schwilllnsky — Gill, Anleitung zum Erstbelcht, Erstkoramunion und Firmungsunterichf K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feier der ersten hI. Kommu-nion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
Mullendorff, Pius X. als Forderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die oftere und tagliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erzieh-ungsanstalten und an Klosterschulen. 72 y,
■sir
und Gebetbuchlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur vviederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64. Wacker. Geschichten fiir Neukommunlkanten fiir die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 2-16. Schwarzmann, Bereltet den Weg des Herrn, Erzahlungen fur Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešnjem telesu 20 vin. Pohl, Zum schOnsten Tag des Lebens. Erzahlungen fur Erstkommunikanten, vezano K 1-80. Albers, Siehe dein Kdulg kommt zu dir I Erzahlungen fur die Erstkommunikanten, vezano K 2.88. Arndt, der helllge Stanislaus Kostka K 180. Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32. Meschler, Der gfittllche Heiland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7'80.
Schmltt, Anleitung zurErteilung des Erstkommu-
nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56. Leitgeb, Das grofle LiebesmahI heiliger Seelen. 31 Erwagungen und Gebete vor und nach der hI. Kommunion fiir Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50. Walter, Das Allerhelligste Sakrament, das wahre
Brot der Seele, vezano K 3-—. Wiseman — Faber, die heillge Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die VVerke und Wege Gottes, vezano K 240. Louvigni, das verborgene Leben mit Christo ln
Gott, vezano K 1-50. Stieglitz, Reumotlve fiir die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf dic erste hI. Kommunion 80 v.
Za mesec junij. Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2 40. Hurter, Eatvvttrfe zu Herz-Jesu-Predigten. K M0, Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-
Jesu-Predigten. K 180. Beck, Das hI. Herz Jesu und die MSnner. 78 v. Hattler, Die 9 Liebesdlenste zu Ehren des giittl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60. Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50. Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenbart iu den hI. Evangelien, vezano K ^-40^
leute, vezano K 3 30.
Seebdck, Kleines Herz Jesu Brevler, TagzeiteD
fur jeden Tag der Woche, vezano K 1 —. Hattler, Stlllleben lm Herzen Jesu. K 216.
., "	' -------* T' ji**, - r* VMn^ i—
jse te Knjise se jote M p Jmm\ Ilirijo" prel Karol Florijoii o Kranju
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen fiir Predigten and Vor« trage. Broširano K !•—. Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch fiir Predigt. Schul«
und Haus. Eine Sammlung ausgevvahlter Bei-spiele vorvviegend der neueren Zeit, iiber sam-tliche Lehren des kath. Katechismus. K 4*80. Hickmanns geographisch-statištischer Taschen. atlas von Osterrelch - Ungarn. Vezano K 5 —, Podaja nam popolno najnovejšo Statistike naše države in precizno dovršene zemljevid« v priročni žepni obliki.
Jeglič. Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem L zvezek. Obramba vere K 1—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi pred-sodki in ugovori,
Beneš-Treblzsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski
roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam ' pokristjanjenje polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije
Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr.Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju Sirom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki dru-žijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom,
Rtit. Bajec
9 cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. SŠ Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52-1
Neveste, ženini, gospodinje in gospodarji!

v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8
hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovino zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete
po izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo
jc iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno	1571
H. Sare, Su. Petra cesta Steo. 8.
Usojam si vljudno opozarjati, V
da sem prevzel glavno zastopstvo
1618
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične.
Leo Franie, Ljubljana, pisarna Kongresni trg 6,1. nadstr.
Dobroidoča gostilna
z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem in večjim vrtom se naglo in ceno proda z inventarjem ali brez njega v kraju 1819 3—1
Lisa pri Prevaljah na Koroškem,
kjer se nahaja dobroidoč rudnik. Več pove lastnik Leopold Klemene istotam.
pive sprejme takoj zaloga pive Mengiške pivovarne Ljubljana, Matelkova ulica
št. 19. Mesečna plača K 80. Oženjen ima prednost.	1805 1
Brezbarono, rnmsno in rniaoo za paritete aii polikane tla priporoča o šhatiiah po en, pol in Četrt kg ali prosto
HDOLF HHUPTmiMII
prva kranjska tovarna ollnatlh barv. Ilrneža. laka In stek. klela


Tri žlice
8
železnatega vina lekarja
Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
: Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVI C, Ljubljana.
,KUČ*
/ Cait nttinji: hrfi«, hrti, Ka m ^
SpthUSMta*!
v »*»-*.•. r .ti********®)***.-!"- '
so neprekosne glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in v, čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj se na znamko
„BERSON"
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Biela.