Stev. 248. F Ljubljani, v ponedeljek, 27. oktobra 1041-X1X. Leto VI Likl]tiia pooblaičenka n oglaJevanje Halijuikegi Ib tujege | Urednlitvo Ib ipiivu K.opitarjeva 6, Ljubljana. I Concession&ria eadnahra pet la pabbliciUI dt provenienca ttartane Uvorai Union« Pnbblidta Italiana ii A-, Milana | Redazione, Atnministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. | ed eatera: Uniona Pabblteitt Haliana & Ah Milano, Vojno poročilo st. 511 Uspešne akcije vsepovsod Uradno vojno poročilo št. 511 pravi: Na kopnih bojiščih v Marmarici in na področja Gondarja bo naši oddelki izvedli napadalne oglede in uspešna streljanja. Naše letalstvo je bombardiralo letališče v Kufri in 8 strojnicami obstreljevalo avtomobile, zbrane v oazi. Nemška letala so zadela cilje v Tobruku. Angleška letala so metala bombe na Tripolis in Bengazi: nekaj škode na stanovanjskih hišah in le malo ranjencev med prebivalstvom Tripolisa; v Bengaziju je bila zadeta arabska četrt: nobene žrtve. Bombniki Kr. letalstva so v premstvu lovcev včeraj popoldne napadli pomorsko oporišče v La Valetti. Navzlic siloviti reakciji protiletalskega topništva, ki je zadelo mnogo naših letal, so bili cilji zadeti z bombami velikega kalibra, ki so povzročile požare, vidne tudi z južne obale Sicilije. Med letalskimi spopadi proti angleškim letalskim oddelkom so naši spremljevalni lovci pod poveljstvom polkovnika-pilota Evgena Leotte sestrelili v plamenih tri letala vrste »Spitfire«. V Sredozemlju je naše letalo na pomorskem ogledu sestrelilo angleško letalo. Snoč) so naša torpedna letala napadla v srednjem in vzhodnem Sredozemlju angleški pomorski oddelek. Letalo pod poveljstvom poročnika-Pilota Luigija Strania je s torpedom zadelo angleško križarko. Mussolini o boju do »Kakor smo dosegli ta cilj, bomo dosegli tudi poslednjega - ko je 3000 kmetov dobilo v last osušeno zemljo končne zmage zmago,« je govoril Duce včeraj v Littoriji, Littoria, 27. okt. s: Pri podpisu pogodb z naselniki na Pontinskem močvirju in pri manifestaciji ob tej priliki, je Mussolini imel naslednji govor: »črne srajce, tovariši kmetje! Današnji dan, 26. oktobra, XIX. leta po fašistovskem štetja, je treba prišteti med spominske dneve v zgodovini rešenega Pontinskega močvirja. Ta zgodovina šteje zdaj že deset let. Tisoči vaših tovarišev postajajo danes posestniki kmetij, zemlje, katero so oplodili z nepretrganim in zaljubljenim naporom. Prepričan sem, da bodo prav tako delali tudi v bodoče, in sicer s povečanim čutom za odgovornost. S to manifestacijo je velikansko delo za izboljšanje nekdanjih Pontinskih močvirij, nesporni dokaz naših visokih orga-zacijskih in ustvarjalnih sposobnosti, dobilo za gospodarsko in tehnično tudi svojo socialno in človeško krono. (Viharno navdušenje in vzklikanje »Duce, Duce«!) Nove bleščeče strani italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji Zavzetje Stalina — samo oddih na pohodu k novim zmagam prispela zdaj tudi pohvala nemškega generala, ki poveljuje na tej šahovnici in še druga pohvala, ki jo je izrekel poveljnik ekspedicijskega zbora, ki se je po zavzetju Stalina takole izrazil o diviziji, ki je poleg tega, da je odličen vojački člen zaradi duha. ki navd Vzhodno bojišče, 27. okt. g. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Po dosegi cilja, ki ga tvori mesto Stalin, je bilo zmagovito končano še nekaj drugih vojaških operacij, ki jih je izvedel italijanski ekspedicijski zbor. Toda mesto Stalin, ki je ©no najvažnejših središč na doneškem področju zaradi svojih sijajnih industrijskih naprav in je zato eno izmed ognjiič sovjetske vojne organizacije, ni moglo predstavlja drugega kakor samo korak in oddih pri zasledovanju sovražnika, ki je bil tepen Pri Dnjestru in ki se zdaj umika in prejema trde udarce. Italijanski oddelki so zato nadaljevali s svojim prodiranjem onstran mesta, gredo naprej in se ipostopno približujejo novim ciljem. Bersaljeri, topničarji in konjeniki, ki so napisali sijajne 6trani vojaških vrlin pri operacijah za zavzetje Stalina, so vzeli na piko druga središča, ki so zelo pomembna v donskem industrijskem omrežju. Pehotni oddelki na sTedi in ob bokih opravljajo nepozabna dejanja, ko premagujejo napore in nevšečnosti na najdaljših pohodih po grdih sovjetskih cestah. Oddelki hitre divizije so zaslužili, da jih je ekspedicijski zbor omenil v dnevnem povelju. S temile besedami se t'e poveljnik spomnil teh svojih vojakov, med aterimi so tudi konjeniški oddelki: Ta hitra divizija je v preteklih dneh izvedla ponosna dejanja, ki so prinesla slavo veličastnim polkom. Odločilen je bil prispevek za zasedbo industrijskega področja in mesta Stalina. Zelo sem ponosen, da 6em vaš poveljnik, ker ste s svojo neustrašenostjo doprinesli nove velike dokaze, kako ponosen je italijanski vojak. Vsem hitrim oddelkom in njihovemu poveljniku, ki jih je krepko vodil k zmagi, izrekam svojo visoko in toplo pohvalo. Vojaki, ki so nastopili v tej poslednji bitki, so bili tisti slavni pešci divizije »Pasubio«, ki v sedanji vojni z Rusijo kažejo stalne dokaze vrlin in močnega vojnega duha. Tistim, ki so se že prej odlikovali v bojih proti bolj še viškemu orožju, je - — navdaja to moštvo, najbolj vredna, da ee okiti z znamenjem Rima _ in kapitolske volkulje: »V teb dneh je divizija Pasubio premagala med drugim tudi ogromne težave za nastanitev moštva «i s svojo nezlomljivo voljo in pripravljenostjo na vse nadaljevala z neprestanim prodiranjem « i»/\t - «a in« 1 - > 1 «_ 1 _ _ v ? 1_ _ _ 1 proti vzhodu ter zasledovala sovražnika, ne da bi mu dovolila oddih.« Pohvalil ie vse, od poveljnika, ki je neutrudljivo bodril svoje mo- štvo in mu vlival moči. Toda ▼ tem trenutku se moja hvala šo bolj z občudovanjem in ganotjem obrača na oddelek poveljnika Chiara-montija in vojake, ki so 2 njim m pod njegovim vodstvom pišejo nove blesteče strani slave našega ekspedicijskega zbor*. Pohod naših oddelkov se nadaljnje kljub sovražnikovemu od-iporu in kljub težavnim cestam in slabemu vremenu proti novim ciljem. V nasprotni smeri pa gredo dolge vrste ruskih ujetnikov, ki jih naši Z isto neuklonjivo voljo, s katero smo dosegli ta cilj, bomo dosegli tudi poslednjega, (množica vzklika »Da, Duce!«) za katerega smo se borili, se bijemo in se bomo bili prav do zmage. (Zelo dolgo in zelo viharno odobravanje.) Littoria, 27. okt. s. Duce se je včeraj vrnil med svoje molčeče in prizadevne sodelavce pri veliki bitki za rešitev pontinskega močvirja ter jim pred določenim časom izročil v last zemljo, ki sta jo oplodila volja in delo. Okoli 3000 družinskih poglavarjev je z Narodno zvezo bojevnikov podpisalo pogodbo, po kateri se dosedanje njihovo najemniško razmerje z oddajanjem polovice pridelka spreminja tako, da bo 5000 ten bivših bojevnikov dobilo vso zemljo v novi pokrajini v svojo last. Tem je Duce dal priznanje za njihovo pridobitev, ki je obenem človeška in socialna ter sad ustvarjalnega napora v okviru najvišjih koristi države. Tako je izsušitev pontinskih močvirij dobila svoj nesmrtni pečat. Najemniki, ki so prvi zarezali v drob osušene zemlje s plugom, postajajo zdaj za vedno posestniki hiše, kmetije, živine, strojev in za vse hkratu prevzemajo tudi popolno odgovornost, kot odgovornost za sveto stvar, katero jim zaupavala Duce in domovina v spominski zgled in kot globoko vzgojno načelo. Zaradi tejja je včerajšnja slovesnost dobila tudi v zunanjem pogledu slavnosten značaj. V veličastnem zboru 6e je združilo vse pontinsko ljudstvo, drhteče od navdušenja in od vere. Mnočici kmetov so se pridružile skupine ročnih in umskih delavcev. Mussolini se je pripeljal v Littorio s posebnim motornim vlakom okoli 11 v družbi tajnika stranke in ministra za kmetijstvo. Na postaji ga je 6prejel predsednik bojevnikov, minister za italijansko Afriko in za korporacije, komisar za notranje naseljevanje, vrhovni poveljnik milice, rimski ter litorijski zvezni tajnik 1® prefekt ter generali vojske, letalstva in mornance. Pregledal je častno četo kadetov, potem pa sel na trg, kjer je bilo zbrano vojaštvo in mladinske organizacije. V avtomobilu »e je odpeljal med navdušenim pozdravljanjem zbrane množice v predel novih stavb ter si ogledal nekatere naprave. Nato je odšel v sredo mesta, kjer so se z ljudstvom zbrali vsi zastopniki pokrajine. Navdušenje množice je preseglo vse meje, ko se je Duce prikazal na odru pred uradno palačo. Srečanje med njim in med ljudstvom rešenih močvirij, je bilo nepopisljivo. Mussolini je v nasmehu odgovarjal na dolgotrajne pozdrave. Nad odrom se je blestel napis v nevenljivih besedah »Plug orje brazdo, meč jo brani. Oba sta iz jekla, prekaljenega kakor vera naših src!< V prvih vrstah zbranega ljudstva je stalo 3000 kmetov, ki so podpisali pogodba Vsi so Razvoj bojev v Rusiji: Letalski napadi na Moskvo Maršal Thnošenko — novi sovjetski poveljnik na južnem bojišču I* Hitlerjevega glavnega stana, 27. oktobraf Nemško vrhovno uradno vojno pori je izdalo naslednje Zasedba Donske kotline napreduje. Tudi na ostalih odsekih vzhodn* fronte m se napadalne operacije nadaljevala, Posvet med italijanskim zunanjim ministrom in Hitlerjem na vzhodnem bojKčti Sodbe nemškega tiska o obisku grofa Ciana v Nemčiji Berlin, 27. okt. s. Kancler Hitler je v soboto dopoldne v svojem glavnem stanu sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana. Razgovor je potekel v duhu starega prijateljstva obeh narodov in preizkušenega tovarištva v orožju. Razgovoru je prisoatvoal tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Grof Ciano bo na vabilo nemške vlade ostal v Nemčiji nekaj dni. Berlin, 27. okt. 6. Ves nemški tisk se z največjim poudarkom bavi z razgovorom, ki 6ta ga imela grof Ciano in Hitler. Obisk italijanskega zunanjega ministra v nemškem glavnem stanu še enkrat dokazuje, pravi nemški tisk, kako 6ile Osi kar najtesneje sodelujejo v vseh razdobjih velikanskega boja, katerega cilj je bodočnost nove Evrope. Hitler je poslednjič videl grofa Ciana 20. aprila in tudi tedaj se je posvetov udeleževal nemški zunanji minister von Ribbentrop. Od tega znamenitega srečanja je preteklo šest mesecev. Toda v tem kratkem času so dozorele odločitve zgodovinskega pomena. Važnost teh odločitev je nekaj tednov pozneje poudaril sam grof Ciano v govoru po radiu. Zgodovinsko prijateljstvo obeh narodov dobiva najvišji izraz v osebnem prijateljstvu njunih poglavarjev Hitlerja in Mussolinija. Ta neločljiva edinost v vzorih in v delu je zanesljivo poroštvo za skupno zmago. Med tem ko angleški sestav zavezništev pada od poloma v polom, pa postaja strašni sklop sil Osi vedno močnejši in vedno trdnejši na vseh področjih, bodisi na vojaškem ali na gospodarskem. Italijansko-nemško sodelovanje se vedno bolj poživlja. V zvezi s tem je treba omeniti, da so med posvetovanji ministra Funka v Rimu bale pred nekaj dneva sprejete smernice za skupen politični in gospodarska program in to v meri, ki mnogo presega današnje potrebe. Načrtov in programov, pravijo nemški listi, seveda ne manjka tudi v nasprotnem taboru. Toda vsi ti načrti temelje na praznih utvarah, Nemčija in Italija pa imata stvarno in trdno podlago zanje, t j. podlago dejstev. Listi dalje poudarjajo, da je do posvetovanja med Hitlerjem in med grofom Cianom prišlo prav tedaj, ko nemške in zavezniške čete končno upepe-Ijujejo sovjetsko vojaško moč, r čimer hkratu ustvarjajo pogoje za razširtev in ojačitev gospodarskih temeljev Evrope. Pred razpustom komunistične stranke na švedskem Stockholm, 24. oktobra, g. Snoči so ee sešle različne švedske poslanske skupine, da se pripravijo za razpravo, ki se bo v zbornici začela danes. Socialna demokratska stranka, ki ima v zbornici večino in ki je močno zastopana tudi v vladi, je sprejela sklep, da ne bo nič oporekala, če bo vlada sprejela ukrepe za pobijanje komunistične delavnosti, zakaj komunisti s prevratno propagando, s sabotažo in vohunstvom ograiajo obstanek in mir švedske države. Zdi se, da bi socialni demokratje niti ne nasprotovali razpustitvi komunistične stranke, če bi tak ukrep veljal tudi za druge skrajnostne politične skapioe. Nočni oddelki letalstva so zadali hnde udarce zbirališčem sovjetskih čet, utrdbam in kolonam med Doncem in Donom ter na področju okrog Moskve. Na visokem severu so bojna letala na več krajih razdrla murmansko železniško progo ter bombardirala barake v taborišču na Ribiškem polotoku. Pri nočnih letalskih napadih na Moskvo je bil zadet tndi Kremelj. ,. Helsinki, 27. okt. s. Po več dneh molka je bilo objavljeno finsko uradno vojno poročilo, ki takole povzema operacije v zadnjih časih. Neugodne vremenske razmere so preprečevale kakršno kali delavnost, zlasti pa letalsko. Finska letala so v petek bombardirala pristanišče na jezeru Seesia-jervi ter porušila tam lope tn uničila dva vlačilca. Druga finska letala so bombardirala železnico v Murmansk ter uničila eno lokomotivo. Stockholm, 27, okt. s. Po poročilih, ki so prispela na Švedsko, je znaten del sovjetskih častnikov, ki pripadajo vojski v Sibiriji, bil poklican v evropsko Rusijo, da se udeleži odločilnega razdobja bojev z Nemci. Sovjetske oblasti so uvedle zelo strogo cenzuro nad vso pošto, ki prihaja iz evropske Rusije, zlasti pa iz pokrajin, ki «0 blizu bojišča. Stockholm, 27. okt. s. »Dagens Nyheter« piše, da so v londonskih vojaških krogih v skrbeh glede razvoja bojev na južnem ruskem bojišču. Poudarjajo, da je maršal Timošenko prevzel vrhovno poveljstvo nad obrambo na tetn bojišču v trenutku, ki je posebno kočljiv. Obramba tam je odvisna samo od tega, ali bo Timošenko lahko o prayem času dobil nova ojačenja v ljudeh in blagu, zakaj Nemci so že precej blizu Rostova. Rusija pošilja sedaj svoje zadnje rezerve zlata v Združene države, in 6iicer čez Turčijo. 23. oktobra sta dva angleška oddelka napadla francosko obmejno postojanko Uademarki v koloniji Džifouti in jo zasedla, poroča poveljnik francoskih oboroženih sil v Džibutiju. Italijanska in nemška vlada sta se sporazumeli, da bosta spustili vse grške vojne ujetnike domov. 801 sovjetsko letalo so uničile nemške letalske oborožene sile od 10. do 22. oktobra. 427 je bilo sestreljenih v letalskih spopadih, 152 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila uničena na letališčih. Dravi nemški noro-čevoiefct ura«? bili v fašistovskih uniformah in so nudili veličastno sliko reda. Bila je to svetla podoba italijanskega ljudstva, ki se zaveda naloge, katero mu je zaupala nova zgodovina ter v tej zavesti dobiva razlog za vedno 6trožjo in zaradi tega vedno plodnejšo disciplino. Tajnik stranke je Mussoliniju predstavil zbrano ljudstvo po panogah, ki pa vse skupaj predstavljajo eno samo milico v enem duhu, ki jih veže. Zatem je predsednik bojevniške zveze v jedrnatih besedah povedal glavne podatke iz boja za posušitev močvirja, navedel poglavitne pridobitve v tem velikanskem delu ter zlasti poudaril, da je bil Duce tisti, ki je že od vsega početka hotel, da najemniki, ki so zemljo oplodili s svojo krvjo, čimprej postanejo tudi njeni lastniki. Ozemlje bivšega Pontinskega močvirja obsega danes 140.000 ha suhe, rodovitne in urejeno zemlje. Na tem ozdravljenem ozemlju prebiva zdaj novo ljudstvo s 60.000 dušami in je po številu rojstev prvo. Govornik je omenil, da je samo bojevniška zveza uredila površino 55.000 ha ter je razen mest in vasi sezidana na tem ozemlju 2952 kmečkih hiš, 487 km cest, 640 km električnih napeljav, 1080 km telefonskih prog. Uredila je tudi obsežno namakalno mrežo. Za vse to mogočno delo je bilo treba 12 milijonov delovnih dni. Razen tega je bojevniška zveza izravnala čez 2 milij. kub. m zemlje. Poudaril je, da pomeni osušitev Pontinskega močvirja tudi velikansko tehnično zmago. Celotni stroški za osušitev in ureditev ozemlja, ki zdaj prehaja v last kmetov, znašajo 549 milij. lir, t j. povprečno 12.600 lir na ha. Na izboljšanem ozemlju je znašal največji pridelek žita 63 centov na hektar, pridelek pese pa 529 centov. Število živine je preseglo 31.000 glav. Živinoreja se vedno bolj razvija. Obsežne predele so posadili a sladkorno peso, sladkornim trsom, konopljo, lanom, ricinom ter bombaževcem. S tem je jx>sajenih zdaj že 2200 ha in bodo letos pridelali okoli 13.000 centov bombaža. S tem je Italija že presegla domači pridelek bombaža po nekaterih drugih državah. Letni donos tega ozemlja znaša okoli 100 milij. lir. Doseženi uspehi^ dajejo dovolj razloga, da se uresniči še končni cilj, ki ga je zapovedal Duce, L j. da preide zemlja v končno last dosedanjih najemnikov, ki prevzemajo s tem vso odgovornost za njeno dobro oskrbovanje. Povprečna odškodnina, ki jo bodo plačevali za to zemljo, znaša 800 lir na hektar. Da bi kmete spodbujali k vedno boljšemu obdelovanju zemlje, so razpisane letne tekme z nagradami 500 lir. Kmetje imajo svojo bolniško blagajno ter svojo vzajemno zavarovalnico za živino. Prav tako je poskrbljeno za poceni kredit. Predsednik bojevniške zveze je svoje poročilo končal z besedami: >V enem odločilnih razdobij za rešitev Pontinskega močvirja, ste vi, Duce, pripomnili s kremenitim stavkom: »Plug je, ki reže brazdo, a me« jo brani.< In prav danes bolj kakor kdajkoli kmetje napenjajo vse sile, da režejo brazde, s katerimi naj hranijo notranji odjx>r za vojno, ^nova vam zatrjujejo, da so pripravljeni prijeti tudi za meč, ki brazdo brani ter se pridružiti številnim kmetom s te zemlje, katero ste rešili vi kmetom, ki se v strnjenih bataljonih bore in zmagujejo na bojiščih.« Tem besedam je pritrjevalo sil^ -ito navdušenje, ki se je razplamtelo v vihar, ko je na kratko spregovoril Mussolini. Manifestacije se niso in niso hotele poleči. Zatem je predsednik bojevniške zveze pokli-* Popisu pogodbe. Prvi je podpisal kmet Valentin Micheletti, oče šestih. sinovTPero iz njegovih rok je potem vzel Duce, ki se je podpisat z vidnimi zadovoljstvom za kmetom. Nato so podpisali še vsi drugi med neprestanimi manifestacijami ljudstva, ki so se stopnjevale ob u®eJeve.m odhodu. Preden se je Mussolini od-bombaža* 10 Se oprave za obdelovanje Madžarska vlada bo ustanovila glavno nadzomi-stvo za vojno izdelavo. Nadziralo bo pogod-ta d z r?zni?l1i tovarnami za vojni material. “USOV je bilo na smrt obsojenih in takoi ustreljenih v Kišinjevu od vojaškega sodišča, ker so po umiku sovjetskih čet rušili 4nnno°* • /'!* železniške zveze in drugo. U-000 ‘“{J ,ma švicarska trgovska mornarica, kije bila ustanovljena letos spomladi. To je vedno združen z nekakšno romantiko, ki je bila večkrat opisana, najbolj znan opis je pač Jurčičev. V bistvu se lov na polhe pri nas od Jurčičevih časov do danes ni spremenil, saj je vedno enak, vedno združen z lepimi nočnimi urami v gozdovih. Samo... letos te romantike ni. Izredni vojni časi m strogi predpisi Ičtos ne dovoljujejo, da bi ljudje preživeli V60 noč v gozdu, tam kurili in čakali, kdaj se napolnijo pasti in šklopti s polhi. Vendar pa s tem ni rečeno, da letos ni polšjega lova. Mesto ponoči, love sedaj po Notranjskem in Dolenjskem polhe podnevi. Res je, da na ta način niti oddaleč ne nalove toliko polhov kakor prejšnja leta, vendar se tudi ta lov izplača. Kjer so gozdovi blizu vasi, pa kmečki lovci nastavijo Sklope in pasti proti večeru, zjutraj pa jih poberejo, medtem, ko noč prebijejo doma. Letos ni dobro polšje leto. 2ir, glavna hrana polhov, je slabo obrodil in zato ni toliko polhov, kakor druga leta. Tudi drugi gozdni 6adeži, kakor lešniki, kostanj, drenulje, medvedje hruške, sploh vse, s čimer 6e polhi sladkajo, so se slabo obnesli, enako tudi 6adje. Sklopi, v katere se nalovi največ polhov, so mal pasti, ki jih, pritrjene na dolge ozke drogove obešajo polharji visoko med' rogovile dreves, prave pasti pa so večje. Te polharji nastavljajo pred dupline med koreninami dreves, kjer polharji slutijo polšje gnezdo. V šklop se redno ujema po en polh, v pasti pa pogosto tudi dva ali celo trije. Za vabo so najboljše nekoliko gnide hruške, poškropljene s kapljo brinovega olja. Najbolj*! gozdovi za polharje so notranjski, okoli Vrhnike, Logatca, Cerknice in Loža in pa kočevski. Lov na polhe je sploh nekakima slovenska specialiteta. Polhi žive 6icer tudi v drugih deželah, love pa jih v takih množinah samo pri nas. Od polha ima polhar troje: krzno, mast in meso. Krzno je sedaj izredno v ceni, saj se iz polšjih kožic da napraviti najlepša čepica — polhovke so sploh znano slovensko narodno pokrivalo, pa tudi boe in mufi, ženski plašč iz polšjih kožic pa je vreden že težke tisoče lir. Polharji in njihove družine za uživajo tudi polšje meso. Ako je polh primerno pripravljen, da prav dobro pečenko. Za vsak želodec pa polh et-veda ni. Polšjo mast eo dosedaj kmetje za/uživali bolj redko, temveč 60 jo rajši uporabljali — kot zdravilo. V resnici je polšja mast za ta namen prav tako dobra, kakor vazelin. Sedaj, ko manjka maščobe, pa je verjetno, da jo bodo mnoge družine uporabljale tudi kot živilo. Primerno cvrta, e čebulo, česnjem ki drugimi domačimi dišavami pripravljena, izgubi polšja ma6t svoj okus in vonj po gozdu in divjini. Komur se leto6 posreči naloviti dovolj polhov, si more s tem napraviti kar majhen kapital, ker more prodati prav vse od polha. Ob tej priliki moramo omeniti neverjetno visoke cene, ki jih ima letos vsakovrstno krzno. Lisičje, kunje kuže, kože podlasic, krtov in druge divjadi gredo v promet za visoke denarje. Celo kože domačih zajcev se prodajajo po ugodni ceni. Rejci kuncev 6edaj nič veC ne zametavajo kožic ubitih živali, temveč jih razpno na deske, posuše in potem ugodno prodajajo. V Ljubljani jih na pr. kupuje »Zegoza« (Železničarska gospodarska zadruga). Spričo takih razmer je seveda razumljivo, da gredo tudi polšje kožice , ki so še boljše od kunčjih, prav rade v denar. Svoboda : Jadran 2:2 (2:2) V prvi tekmi sta si stala nasproti Svoboda in Jadran. Zmaga enega ali drugega je bila do ead-nje minute neodločena in tudi tekma je ostala takšna. Neodločen rezultat še najbolj ustreza poteku igre, aaj kolikor so bili Svobodaši boljši v tehničnem pogledu, toliko bolj so bili Jadranaši požrtvovalni in srčni. Svoboda je tudi tokrat res ugajala s svojo lepo kombinatorno igro. Njen napad je bil včeraj tudi pri volji za streljanje, vendar pa še vse premalo. Ne motimo se, če trdimo, da igra Svoboda danes v Ljubljani najlepši kom- binatorni nogomet, ki pa je žal neučinkovit, kar pa je pri nogometu glavno. Prav dober je bil včeraj Kogelj v golu, ki je branil že izgubljene žoge. Vsi ostali pa so bdi enako dobri. Pri Jadra-naših pa je treba omeniti dobro obrambo, posebno pa še levega slokega branilca. Gole so zabili: za Jadran Zinke in Kočevar, za Svobodo pa Bač-nik in Turšič. Sodil je g. Kos. Ljubljana : Elan 8:0 (5:0) Elan je bil spet gost v Ljubljani. Imel je težkega nasprotnika, pa čeprav je Ljubljana včeraj predvajala le srednjo igro. — Sprva so Elaniani igrali z velikim elanom, ki pa je kar vidno popuščal. Ugajala ie pri njih vratarjeva igra in tudi branilski par je zanesljiv. Kot srednji krilec je bil dober Knajter, v napadu pa ni bilo izrazito dobrega igraljca. Od časa do časa so prišli gostje tudi pred ljubljanski gol, vendar pa kakšne rečne nevarnosti ni bilo. Ljubljana je predvajala medlo ijjro, ki se je posebno proti koncu odlikovala po številnih strelih, ki «o šli čez nasprotnikovo prečko. Sandi ni imel dneva. Za Ljubljano so bili uspešni Sandi 3, Santi 3 in Hacler 2. Sodil je g. Zajc. Mladika : Vič 9:0 (5:0) IMklubski miting SK Planina Planina je priredila v soboto in nedeljo svoj zaključni medklubski lahkoatletski miting. Vreme je bilo slabo, posebno v soboto, pa tudi udeležba tekmovalcev je bila skromna. Večina je bila iz vrst prireditelja. Med doseženimi rezultati, pri katerih je sodelovalo okrog 40 atletov, je pomemben Koširjev čas na progi 5000 m (15:47.3). Dober je bil tudi Furmanov met krogle (12-50 m). Rezultati sobotnega dne: 5000 m: 1. Košir 15:47.3, 2. Srakar (IJannes) 16.12, 3. Kocutar 17.30. ■ 200 m: 1. Šušteršič 24, 2. Vrtovec 24.8, 8. Skušek 24.4. \ 800 m: 1. Gaberšek 2:11.3, 2. Zupan 2.12, S. Skušek 10.69. Kopje: 1. Sodnik (Ilirija) 46.91, 2. Kačič (H) 41.25, 3. Lužnik 38.80. Krogla: seniorji: 1. Lužnik 10.80, 2. Merala 10.50, 2. Skaza 9.91. — Juniorji: 1. Furman 12.50, 2. Habjan 10.72, 3. Doganoc 10.58. Kladivo: 1. Bačnik 31.60, 2. Skaza 28.16, 3. Novak 26.39. V nedeljo popoldne se je tekmovanje nadaljevalo. Vreme je bilo dosti boljše kot v soboto, vendar pa niso bili doseženi kakšni pomembnejši rezultati. 100 m zapreke (seniorji): 1. Šušteršič (PL) 11.3, 3. Jager (II.) 12.5. 400 m zapreke: 1. Lončarič (Pl.) 1:03.0, 2. Lušicky (Pl.) 1:04.5, 3. Pleničar (II.) 1:04.5. Skok v višino — seniorji: 1. Lužnik (Pl.) 1.65, 2. Omahen (Pl.) 1.60, 3. Jerina (H.) 1.55; juniorji: Dolgan (H.) 160, 2. Jager (IL) 155, 3.Doganoc (Pl.) 150. Tek na 1500 m: 1. Glonar (II.) 4:27.0, 2. Kocutar (Pl.) 4:32.2 in 3. Sedej (Pl.) 4:33.8. Met kopja — juniorji: 1. Vehar (II.) 47, 2. Ferjančič (Pl.) 42.78 m, 3. Mravlje (Pl.) 40.22 m. Skok s palico: 1. Zupančič (Pl.) 3.20 m, 2. Lubej (H.) 2.98 m, 3. Jeločnik (Pl.) 2.98. Skok r daljino — seniorji: Sodnik (II.) 5.92, 2. Šušteršič (Pl.) 5.82 in 3. Smolej (Pl.) 5.68. -Juniorji: Zupančič (II.) 5.87, 2. Jager (II.) 5.74, 3. Doganoc (Pl.) 5.49. Tek na 400 m: 1. SuSteršič (Pl.) 55, 2. Vrtove (Pl.) 56.3 in 3. Smolej (Pl.) 56.4. Met diska: 1. Vehar (II.) 39.24, 2. Vrtove (Pl.) 32.19 in 3. Dolgan 31.80. 1 N. VOL K H A M E R O S 03AN 1 Z G O D O V 1 N S K 1 R O M A N h Opatov« smrt je povzročila na Rembertovem gradu žalost In zato so za nekaj časa odložili vprašanje Adalberove poroke. Ko je bil Rembert kot zaščitnik obveščen o volltvi novega opata in povabljen, da bi predsedoval, s« je odpravil s sijajnim spremstvom v samostan. Izvoljen je bil soglasno pater Modest„ kateremu je gospod z Dletrichstehia tudi zaupal. Ob svojem prvem obisku se je razgovoril z njim glede dvoma, ali bj se smel poročiti Adalbero, k| ga je zaobljubil za duhovniški stan. »če bi bil Oton vas edini sin, ali bi ga bili določili za du. hovniiki poklic?« je vprašal opat pač iz ljubezni do svojega nekdanjega gojenca. »Gotovo ne,« je priznal Rembert. »In Adalbera ste zato zaobljubili, ker ste imeli dva sinova In da bi njegova molitev nadomestila romanje, ki ga niste opravili?« »Da, prav zaradi tega.« »No, zdaj pa je Oton romal namesto vas in Adalbero je edini vai sini« Po tem razgovoru »e je pobožni Rembert z mirno vestjo odločil in začeli so vse pripravljati za sinov odhod. Mati je izročila g« nevesto dragoceno zlato ogrlico z rubini in Adalbero je odpotoval spet v Krakov. V Krakovu je medtem glasben! učitelj Basllio, ki ni bil nihče drugi kot lažni beneški trgovec Zoppo, dobro izrabil čas. Sto zlatih goldinarjev gospe z Dietrichstelna je deloma porabil za tako obleko, v kateri bi ga smatrali za kaj več kot navadnega glasbenega učitelja, in nosil je prstan z dragocenim biserom. Nič čndnega torej, da so ga odvedli h gospodi, ko je prišel s pismom v hišo grofa Malensteina. Ko je videl, kako so sprejeli pismo, in še, kako lepo hčer imajo, je brž sklepal, da mora biti po sredi kaka ljubezen, in je začel z nesramno predrznostjo govoriti o Adalberu. Vedel Je o njem toliko povedati, čeprav ga je le mimogrede videl, da so bili Malenstelnovi prepričani, da je moral mnogo z njim občevati, »V Niirnbergu,« je pripovedoval, »je njegova lepa postava z modrimi očmi in gostimi lasmi vzbudila veliko pozornost. Najlepše gospe in gospodične so so trudile, da bi ga omrežile, a ne ene ni pogledal. Mislim, da bo duhovnik.« »O, tega pa že ne verujem!« je zinila Ljudmila. Ker se Je ob tem svojem nastopu vedel izredno uglajeno in vljudno, so ga povabili k obedu, pri katerem jih je s svojim govorjenjem zabaval. Pripovedoval je o Italiji, o Niirnbergu, o cesarskem dvoru, kjer ga je poslušal sam cesar, ki je velik prijatelj glasbe, kar da je tudi Adalbero. Kadar je kaka gospodična dobro igrala na lutnjo in zraven pela — naučil jo je se-iveda on — jo je lepi gospod vsaj pazljivo poslušal... Ko se je čez tri dni spet zglasil pri Malensteinovih, da bi se zahvalil za gostoljubni sprejem, so ga najeli Ljudmili za glasbenega učitelja. Tudi poslej se je znal tako hliniti, da je imeniten gospod. Vsi so vstali in se mn klanjali, krčmar pa je hitel obrisati mizo in klop s svojim zelenim predpasnikom, nakar je prinesel steklenico in kozarec. »Kdo je to?« je vprašal Basilio sosed*.. »Neki gospod z dvora, kjer doseže pri kraljn vse,« mu je oni odgovoril. Basilio ni zanemaril nobene prilike, ki bi mn lahko koristila. Zato je tudi ponižno stopil pred Smerla, ga ogovoril z najvišjimi naslovi in se priporočil njegovi naklonjenosti »Kdo ste?« »Učitelj glasbe, če bi mogoče milostljiva gospodična hčerka ali...« »Neumnosti Ali drugega ne znate?« »Mnogo sem potoval, videl dosti dežel in mest, marsikaj skusil, spoznal cesarje in kralje...« Pretkano sta uprla drug v drugega oči in že sta si bila dobra. Smerla mu je ukazal prisesti in mu porinil kozarec žganja. »žganja nikdar ne pijem, ker spravi človeka ob modrost,« se je branil Basilio, ki je z modrostjo mislil preudarnost, »Torej ste modrijan? Povejte mi tedaj, kaj mislite, da jc najboljše na svetu?« »Korist.« »Ali ni uživanje boljše?« »Uživanje pride že potem. Kdor ima mnogo koristi, si privošči lahko tudi mnogo uživanja, čemu delo, če ne prinaša ko- preslepil poStenega in dobrega grofa in užival v njegovi hiši (rlsti? Brezploden nič je, neumnost, človek je samo zaradi ko neomejeno zaupanje. Iristi na svetu.« Če je kak vladar samosilnik, ki izbere navadno svoje zaup- J Ta kratka življenjska modrost je gmerln močno ugajala, nike iz najnižjih vrst svoje služinčadi. Tako si je izbral tudi ker se je je itak že vedno strogo držal. Tako sta oba moža po-Boleslav svojega konjskega hlapca Smrela in ga postavil za vi- stala prijatelja in se večkrat sestala pri čutari, sokega uradnika. Navajen umazanije in žganja, je obiskoval j škof Stanislav je ravno odhajal od kralja, katerega je s Smerla tudi poslej krčmo pri čutari, kamor je zahajal kot konj- svojimi opomini vznejevoljil, ko jc vstopil Smerla. ski hlapec. Tudi Basilio si je izbral to krčmo, kadar Je moral! Boleslav Je razburjen hodil po sobi in končno vzkliknil: jesti na lastne stroške in tako rekoč incognita I »Kdor me reši tega nadležnega škofa, ki ga neumno ljudstvo Nekega dne je sedel Basilio spet pri čutari, ko je vstopil tako časti, hi ga zasul z zlatom!« Krompirjeva razprava v sobi št. 28 Ljubljana, 26. oktobra. Vsem prepirljivcem, malini pretepačem in mar lim zločincem 6pfc>h dobro znana in gotove dneve v tednu dobro obiskana ©oba št. 28 na okrajnem sodišču, je kazala v soboto neobičajno sliko. Na hodniku pred njo nikaJc vrvež, nikak hrup in šum, resni in stari ljudje so prihajali ob točno določeni uri in takoj vstopali v sobo, kjer so kratko g. sodniku odgovarjali in dajali pojasnila — o krompirju. Kratke so bile razprave! In zakaj? Do 50 oseb je bilo okrajnemu sodiišču ovadenih zaradi prestopkov v prvi polovici letošnjega septembra izdanih piedpisov o trgovanju 6 krompirjem in suhim fižolom, ki 60 stopili v veljavo »3. septembra i L, s katerim dnem je bik dana pra- dovoliloice ne sme in ne more nihče nakupiti teh živil in jih pripeljati v Ljubljano za 6vojo domačo uporabo. Za prestopke odnosno prekrške teh predpisov je določena po členu 5 kazen do 500 lir. Nekaj dni po objavi teh predpisov se je primerilo, da je bil na glavnetr kolodvoru zaplenjen raznim strankam krompir, kupljen v raznih krajih Dolenjske in poslan v Ljubljano. Krompir je bi! oddan v skladišče Gospodarske zveze. Strankam je bil pozneje krompir vrnjen, ko so naknadno predložile zadevno, od Prevoda izdano dovolilnico. Od pristojne kontrolne oblasti pa so bile stranke prijavljene zaradi prestopka po čl. 5 omenjenih predpisov okr. sodišču. Takih prijav je do 50. In kazenski sodnik je za soboto razpisal razprave o teh prestopkih. Razprave niso bile končane, ker >e še popiej potrebna icon^na in defm:liv* na rešitev vprašanja, da-li je za te prestopke pristojno okrajno sodišče ali ne. Vsi k razpravi vabljeni obtoženci so nakupili manjše zaloge krompirja v teži od 10 do 500 kg. Pred sodnika 60 prihajali skromno in z najglobo- keišo odkritosrčnostjo. Prvo sodnikovo vprašanje: »Veste, zakaj 6te klicani na sodišče?« Kratek odgovor: »Zaradi krompirja!« Prihajali so pred sodnika stari vpokojenci, družinski očetje, stare ženice in gospodinje. Pri vseh je bil zagovor enak in enoličen. Sodnik pa je vsako razpravo končal kratko: »Ste opravili! Lahko greet?! Ko bo potrebno, vas bom poklical!« Oče Pavic je star železničar, upokojen. Na flavnem kolodvoru so mu 24. septembra zaplenili 24 kg krompirja, ki ga je bil že 12. septembra, torej pred objavo krompirjeve prepovedi, kupil na Dolenjskem. Po zaplenitvi je predložil Prevodu potrdilo občine, da je bil krompir kupljen 12. septembra. Krompir je pozneje dobil vrnjen. Sedaj pa je prišel pred sodnika. Ta mu je po zaslišanju ob- Opozorilo delodajalcem Pokrajinski namestitveni urad sporoča: Vse delodajalce opozarjamo na določila na-redbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, na podlagi katerih je uvedeno obvezno posredovanje dela za vse poklice samo potom namestitvenih uradov (borz dela). Namestitveni uradi, odnosno oddelki se nahajajo na deželi pri vsakem občinskem uradu, na sedežih okrajnih glavarstev T>a poslujejo okrajni namestitveni uradi kot podružnice pokrajinskega namestitvenega urada (javne borze dela), ki posluje v Delavskem domu v Ljubljani Vsak delodajalec, ki želi zaposliti delavca ali nameščenca (tudi hišno gospodinjske in kmečke posle), ga sme sprejeti samo s posredovanjem namestitvenega urada. Za neupoštevanje so v naredbi določene občutne kazni. Delodajalce nadalje opozarjamo, da morajo prijaviti oddelku namestitvenega urada, na čigar območju obratujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili In ki so iz katerega koli drugega razloga sami prenehali delati, vendar ta prijava ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko petnajst dni. Nove mezde stavbnega delavstva pri javnih delih Včeraj se je sestala pod predsedstvom korporacijskega inšpektorja inž. Mašere komisija predstavnikov delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke, ki je ob prisotnosti predstavnikov tehničnega oddelka Visokega Komisariat« končnoveljavno določila mezde za stavbno delavstvo, zaposleno pri javnih delih (gradnja cest, železnic, državnih poslopij itd.). Za vse to delavstvo veljajo od 17. oktobra 1941 dalje sledeče mezde: pomožni delavci pod 17 let starosti . 2.40 lir ^pomožni delavci nad 18 let starosti . 3.20 lir kvalificirani delavci (zidarji, tesarji itd.) do enega leta praktičnega dela v stroki.................................4.50 lir železokrivci, odrarji, minerji, ricarji itd, morajo imeti višje mezde od naj višje mezd* delavcev. javil odločitev, da 6e bo vprašanje še na n. stopnji obravnavalo zaradi pristojnosti sodišča. In slične razprave so se vrstile od ranega dopoldneva do opoldne. Pekel je bele žemljice... Pekovski mojster Jože, ki ima svoj obrat v severnem delu mesta in pod minico v mestu, je imel mnoge sitnosti, ker je prodajal kruh pod predpisano težo in zahteval za njega ceno, kakor za en-kilogramski hlebček in drugič, da je še junija pekel bele žemljice iz pšenične moke, ko so bile drugače te žemljice že od 10. maja prepovedane. Bil je že 14. avgusta obsojen zaradi prestopka prekoračenja cen in zaradi prestopka po čl. 2 predpisov glede peke kruha na 12 dni zapora in 500 Kr denarne kazni. Mojster Jože 6e je proti sodbi pritožil na ape-lacijsko 6odišče, ki je njegovemu prizivu glede peke žemljic ugodilo, potrdilo pa prvo sodbo glede prodaje lažjih hlebčkov, hkratu je daJo nalog prvemu sodniku, da ponovno razpravlja o vprašanju žemljic in zadevo temeljito razjasni ter zasliši priče, ki niso poprej bile zaslišane. Glede kruha je apelacijsko sodišče kratko in načelno poudarilo: »Za ceno 1.90 L (takrat je veljala ta cena za 1 kg kruha) se sme prodati le tak kos kruha, ki tehta 1 kg, pri čemer je vseeno, koliko se ga je pri peki osuši lo.< Na drugi razpravi je sodnik zadevo žemljic ponovno obravnaval in jx>kazailo se je, da je bila prvotno bela žemljica pridejana upravnim 6pisom kot »corpus delicti«. Zaslišana priča je tudi povedala, da ie njena služkinja kupila žemljice pri obtožencu. Kupovala je žemljice, ker se je neki gospod kapriciral nanje pri kavi Žemljice so tele mlečne. Pek Jože je bil obsojen, kakor prvotno na 12 dm zapora in 500 Idr denarne kazni. Vrhnika Danes, v ponedeljek, 27. oktobra, priredi Prosvetno društvo v svoji dvorani pester večer »Za vsakogar nekaj«. Nastopijo priznani ljubljanski gled. igralci kakor papa Danilo, Jos. Povhe in gdč. Francka Kerčeva. Na glasovir pa bo brenkal dobro znani klavirist. Na sjx>redu so lahke operne arije, humoristične pripovedke, komični pri-prizori s petjem in zelo zabavna zadeva žalujočega potnika. Komur je do smeha in prijetnega razvedrila, naj pride I Začetek točno ob 18.15, konec ob 20.15. Kovani drobil bo te dni zaradi velikega navala na pokopališča neobhodno potreben pri vožnji s tramvajem, da ne bomo zadrževali sprevodnikov z menjavanjem denarja. Kdor torej hoče na tramvaj, naj prej pogleda v denarnico za kovanim drobižem, da v vozu ne bi doživeli neprijetnosti, ker bi moral izstopiti, če bi mu sprevodnik ne mogel menjati papirnatega denarja % Non aprocata 0 Vosiro denaro. Dalo sempr« la praierenza ali* lampad« O sram 1« ptu •conomlch« not funzlonamenlo. A vrele cosl a parili di speta maijcjior quaaU16 41 tuce« Ne zapravljajte Vašega denarja. Dajajte vednoprednost Samicam Osram S, katere so najbolj ekonomične v de« lovanju. Tako boste imeli z istimi stro&ki večjo količino luči. \ \ V VI / / /.................................................................... -d D .v.v.vni »Nocoj bomo improvizirali «. Pod tem naslovom se bo vršila gledališka predstava, ki je i svojo »vojevrstnostjo presenetila občinstvo. Vtis, ki ga napravi ta improvizacija, je nenavaden in seznanja gledalca z osebnim odnosom igralca do poverjene mu naloge, razkriva delo, v katerem nastaja predstava. Sodelovali bodo: J. Boltarjeva, Bravničarjeva (balet), Gabrijelčičev*. Remčeva, Sancinova, S. Severjeva, Starčeva, N. Stritarjeva (sopran), Španova (alt) in dr„ ter: Bratina, Brezigar, Čampa (flauta), Gale, Jan, Košič, Košuta, Levar, Malec, Nakrst, Plut, Pogačar (balet), Preset-nik, Raztresen, Potokar, VL Skrbinšek, Starič, Šturm (klavir), Tiran im dr. Predstavo bo vodil inž. arh. Bojan Stupica. Prevod: S Samec. Inscenacija: arh. B. Stupica. Koreografija: Maks Kir-bos. V torek bo predstav« za red A, Naberimo zdravilnih zeli - za potrebe zimskih dni Pred mesecem dni smo objavili, kaldfoe rastline moramo v septembru nabrati za domačo lekarno. Danes pa poglejmo, kaj nam da oktober. V tem mesecu nabiramo povečini le korenine, korenike iti gomolje, dalje 6korje in plodove. Podzemeljske dele naberemo od sledečih zdravilnih rož: sporiša, špajke, sretene, repinca, omama in kohneža. Od dreves naberemo skorje jesena, breze in oreha.Plodove pa naberemo od brusnice, janeža, šipka in češmina. Sporiš — verbena offioinaJ« — j« Izredno zdravilna rastlina, ki jo ljudje vse premalo poznajo in uporabljajo. Tu naj navedem samo en preizkušen recept proti išiasu ih živčnem trganju. Na raztopljenem maslu skuhamo zrezano korenino in liste sporiša in 6icer na 100 g vsaj 2 1 zrezane rastiine. Kuhamo 10 minut do četrt ure. Nate precedimo in ostanek stisnemo skozi platneno krpo. Ko se maža 6hladi, je zdevljemo v posodice in zapremo. Z njo se masiramo dvakrat dnevno. Kupite lepo sardinsko povest o ljubezni bogate Marianne do razbojnika Simona MARIANNO ŠIRCO ki jo je spisala Nobelova nagrajenka GR A Z1A DELEDDA. Knjiga stanu la 5 Lir. Dobite jo v vsaki knjigarni in tiafiki. Spajka — valeriana officinalis — je rastlina, ki jo V6i dobro poznamo. Manjkati ne 6me v nobeni hriši. Čaj iz baldrijamovih korenin pomiri živoe in srce. Sretena — geum urbanum— raste po senčnih krajih ob ograjah in živih mejah. Caj iz korenine rabimo zlasti pri želodčnih krčih, koliki, katarjih v črevesju in želodcu, zaprtju in legarju. Tudi pri gnilobi v ustih se dobro obnese. Repinec — Arctium lappa — je tudi vsem znana rastlina, kri raste rada ob potHi in plotiti, na obrežju potokov in grobljah. Korenina pospešuje izločanje sluza in čisti kri. Oman — inula helenium — je silno stara zdravilna rastlina, ki jo rabimo v prav različne namene. Caj iz korenine odvaja, čisti jetra in ledvice, zdravi katarje ledvic in mehurja, dalje jo rabimo pri tuberkulozi in vnetju sapnika. Kolmež — acorus calamus — je vsem znana močvirska rastlina. Koren ima močan vonj in je zelo grenka. Čaj ali prašek korenine zdravi želodčne krče, vetrove, pospešuje prebavo in uredi izločanje seča in žolča. Tudi nabrane drevesne skorje od jesena, breze in oreha skrbno shranimo v papirnat*, vrečice. Te 6korje navadno kuhamo za razne kopeli, izpiranje fn umivanje. merne vrečice. Iz češmmovih jagod skuhamo okusno hladilno pijačo pri vročičnih boleznih. Od šipka pa dobimo izvreten čaj, ki zdravi ledvice. V naši ožji domovini raste čez 400 zdravilnih zeli, ki pa jih le malo poznamo. Posebno si nismo na jasnem glede učinkov teh zeli. Razstava zdravilnih zeli na velesejmu pa je pokazala, da se ljudje zelo zajrimajo za razne zdravilne rože in preparate ter čaine nadomestke. Slovenska literatura obsega v celem dve večji knjigi in štiri brošurice. Koledar Danes, ponedeljek, 2?. oktobra: Frumencij. Torek, 28. oktobra: Simon in Juda. Obvestfla Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Manjin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Honorarne ure. Rektorat Glasbene akademije v Ljubljani potrebuje za poučevanje italijanščine, slovenščine, nar. književnosti in ev. tudi nemščine honorarne učne moči. Na vsak predmet odpadeta po 2 tedenski uri. Reflektanti s kvalifikacijo srednješolskih profesorjev naj se javijo pri tajništvu do 30. t m. Prednost imajo profesorji brez službe z družino. Klavirski koncert pianista Carla Vidussa, ki bo drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, nam bo nudil izreden užitek. Na sr>oredu so dela znamenitih skladateljev Beethovna, Brahmsa, Ferrarija in Liszta. Lahko rečemo, da so to najpomembnejši avtorji klavirske literature. Vidusso ima vse vrline odličnega pianista, ki bo skladbe, ki jih je določil za svoj nocojšnji nastop v Ljubljani, mojstrsko izvedel, saj ima za seboj izredno bogato in uspešno koncertno pot, ki mu je zagotovila že sedaj eno prvih mest med svetovnimi pianisti. Začetek koncerta mora biti ob 20, da bo ob pol 22 končan. Zato prosimo občinstvo, da zasede svoja mesta v koncertni dvorani nekaj minut pred 20. uro. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljnbljanl vabi vse svoje člane kakor tudi podpirance, da se udeležijo danes pogreba neutrudnega člana konference g. Ivana Pavliča, upokojenega »prevodnika. Pogreb bo danes popoldne ob 3 z Zal, kapelica sv. Janeza. Ljubljansko gledaliiče Drama — Začetek ob 18.15 Ponedeljek, 27. oktobra: Zaprto. Torek, 28. oktobra: »Nocoj bomo improvizirali*. Red A. Opera — Začetek ob t?30 Ponedeljek, 27. oktobra: Zaprto. Torek, 28. oktobra: Zaprto. Knjigi sta za širše sloje predragi, broSurice pa ne zadostne. Zato 6e je uredništvo našega lista odločilo, da začne izdajati članke o zdravilnih rastlinah, ki bodo pričeli izhajati kot vembru. Kdor bo redno iztezava! podlistek v note podlistke, bo tako dobil brezplačno največje, najobšknejše in naj-jx>polnej« delo o naših zdravilom rožah. Upamo, da bomo s tem zadovoljili večino naročnikov. Igor Zagrenjen: 48 Zavetje v pečevju Dan ton In Pjer sedita v izbi pri Je-u in pijeta. Suhi, dolgopeti seržant < mas, tretji list pivske deteljice, ki je lesu Dumas, še zgodaj začela poganjati kozarce po grlu, je že pred časom omagal. Zmanjkalo ga je. Kako j« bil zlodej silen 1 Komaj sta ga pri kraju krotila. Nekajkrat sta ga morata usekati, ko ga je prijemalo, da bi se kar z obema hkrati po-bodel. Dolgo je potlej kuhal jezo, še petelinčki so se mu ponujali od togote. Nazadnje pa je začel peti s hripavim § lasom. Končno se je tudi tega naveličal, aman si je slinil oči, spanec ga je le premagal. Butnil je z glavo ob mizo, z roko prevrnil poln kozarec. Pa je kar tam obležal z licem v luži in čez čas zasmrčal. Dobro prejo je vlekel. Sprva sta ga gledala resno, ko je spal in zraven žagal, da se je stresala ter brnela miza. Ko pa je tudi njima jela pijača megliti pogled in ju siliti k prešernosti, sta ga začela cukati in vabiti, naj jima vsaj malo pomaga piti. Zdaj se Je Pjer zakrohotal kakor soja, ko mu je zlival kozarec za vrat, zdaj ga je Danton pograbil za kuštre ln od te in one strani, kdaj pa kdaj tudi z nosom, bobkal z njegovo glavo ob mizo in mu jo vlačil čez vse luže. Dumas pa je spal in smrčal, le malo se je nakremžil, če ga je posebno zabolelo, toliko, da sta ga za hip spustila. »Dumas, Dumas, zdrami se, ti sablja grenadirskal Saj ni bilo rečeno, da morava midva spiti vsega, ti pa, da se potuhuj! Hej, ti, ti glavaI« sta vpila. >Ti prekleta golida 1< je včasih zavpil Pjer, ko ga je kar na lepem popadla togota, da je zaškripal z zobmi. Ko je to rekel, ga je že držal za čop in butal z njegovo glavo ob mokro mizo. Prav z jezo. Pa ga je spet minulo. Zasmejal se je in začel ga kar se da prijateljsko, rahločutno in veselo trepljati po rami ter ga vzpodbujati, naj se zbudi prej, preden bosta z Dantonom spravila pod streho zadnji liter Neki otrok je zdaj oprezno pomolil glavo skozi vrata. »Ohoho!« se je zakrohotal Danton, prijel za polomljeno opiralo na klopi in ga zadegal tjačez. Fantička je prevrnil, kar spodneslo ga je. Pa se ie že pobral ter jo odsmo-ltl tiho ln pripravno kakor miš, nad katero se jih je bilo spravilo več hkrati. Ko je Danton zadegal k vratom drugi konec opirala, je že butnilo ob lesene stopnice. »Ohoho, ohohohoho!« 6e je krohotal Danton In tolkel z obema rokama po mizi, da je skakal kvišku liter, tako je bobnal. Čez rob naliti kozarci pa so pljuskali in pijača se je razlivala. »Dumas, na jo, tule jo imaš!« Je zavpil Pjer jn začel z dlanjo pomivati lužo pod speči obraz. »Zdaj pa žlampaj kar z mize, če se ti zdi iz kozarcev preveč go6poskolc »Tole si pa prekleto dobro povedal, Pjer It Je zatrdil Danton. »Prekleto si tole dobro rekel l< »Na zdravje, Danton I Pa ga dajva midva! Ta siratka je omagala, mi možaki, mi ga pa nesemo, ali ne?« Tako mu je odvrnil Pjer, ki ga je hvala kar napol vzdignila s stola. Močno všeč so mu bile te besede. »Dumas, Dumas, trararal« je zatrobil Danton. In Pjer Je povzel: »Trarara, rararal« »Na zdravje, DantonI« »Na zdravje, Pjerl« Tako sta trčila, da se je pol polilo. Ko sta že nesla k ustom, se je Danton spomnil: »Saj tega, kar je ostalo, kaj praviš, Pjer, tega prav po pravici povedano, niti ne kaže iztakati po najinih grlih I Dumasu morava pa že prav zares tudi nekaj privoščiti!« »Kako pal Veš da!« Nobene besede ni bilo treba. Malo sta se spogledala, že tako oba enih misli, pomežiknila in spet napravila resen obraz, pa 6ložno zlila pijačo Dumasu na plešasto teme. Danton je še s prstom I>obobnal po praznem kozarcu, da bi tudi zadnja kapljica prišla tja, kamor jo je bil namenil. »Kaj praviš, ali ga je kaj zazeblo ali ne?« je potlej vprašal Pjer »Prekleto je pijan, tako hudo se ga pa že ni nalezel, skoraj bi rekel, odkar ga poznam!« mu je odvrnil Danton. »Pa ni slaba kavka za pijačo, kar dovolj globok in dolg kljun ima!« je še pristavil. Nekaj časa sta bila tiho. Pjeru se je kolcalo. Potem pa je 6pet začel: »Ali pa veš, da ga prej skorajda še pokusil ni nikoli? Takrat, ko nam je bilo ukazano, pojdi naprej, udari, vzemi in poskrbi, da bo našel Ko smo se še tolkli! Ko nisi vedel en večer, če boš drugi še spraševal za zglavje! — Po pravici povedano, to, kar zdaj počnemo, mi že vse 6kupaj presedal Žri in pij, obešaj nedolžne ljudi, streljaj, kogar zadeneš, požigaj, čigaver je! Pa spet od kraja, ko si malo pometel za prvi mir, jej, pij, do mile volje prosto, kar po svoji glavi ukreni! — Ne rečem, skraja se mi je zdelo tako imenitno, kakor Če bi se bil z zemlje prestavil v paradiž, samo da ima život zraven še zmerom svojo pravo korist in veselje 1 Ampak zdaj! Zdaj mi je pa prav zares že vsega zadostil Zadosti in čez glavo preveč!« Danton je stegnil obe svoji, z gostimi kocinami visoko gor porasli taci daleč predse na mizo. »Zdaj bo pa govori« ge je sam pri sebi ustrašil Pjer. Namah se je Dantonu zmračil obraz. »Tako govoriš, pa ti, cesarski vojaki Besede ne zini, cesar je že vedel, ne rečem, da on sam, ampak prav gotovo tisti, ki jim on zaupa, kam naju je po stavil! Tukaj sva, tako bova ravnala kakor so naju naučili in kakor nama prihajajo ukazi. Bog ne daj, da bi kaj godel I Ali ti mar kaj manjka? Prav nič! Tako se ti godi kakor v malih nebesih! Sam si rekel, da se ti je skraja zdelo kakoi če bi se bil preselil v paradiži Zakaj pa naj bi se ti zdaj otepalo? Ali bi mai rajši čepel kje zunaj v blatu in mrazu okrog tebe pa krogle? Nič se ne ženil Midva sva le opravila svoje! Če bo vsak Francoz, ki ga je cesar zdaj poklical pod zastavo, napravil toliko kot sva midva — nikoli ne Franciji ne Napoleonu ne bo hudo! Da se mi spravljaš godr. njat, vrag naj te vzame I To službo sva dobila, pa miri Zdaj obesiš nadležnega kmeta, zdaj malo podpališ, zdaj streljal človeško zverjad, pa ješ, piješ in si lahko dobre volje, kadar ti le pride na misel I Ali meniš, da bi cesar lahko dal takole velike kraje oskrbovat puharjem in mlečnozobcem? Tl tam že nekaj zaležejo, kjer je bojna vihra, drugi jim ukazujejo! Nanje se zanesejo, po njiho-| vih zapovedih ravnajo! Nam, preskuše-nim, pa je dal druge reči v brigo! Eden si, pa krotiš rajso vasi! Zakaj? Zato, ker si mož na mestu! Ker znaš odločati in kazati pravi obraz, da ljudem vbiieš strah v kosti I Tole ie Sela trnka it nn Andrejčkov 3 o ž e: Žalost m veselje Roman v slikah Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik min 127. »Častiti oče,« je dejal Aleš menihu in prijel Poldeta čez rame, »moj tovariš je hudo slab. Od snoči ni imel grižljaja v ustih. Vrh tega je pa tudi močno ranjen v roko. Bojim se, da ne bi omagal.« > 128. »Ranjen je? Pa mi nista nič rekla,« de menih, stopi bliže in odvije Poldetu obvezo. Rana od krogle je bila zatekla. Pregledal jo je, vzel iz rokava škatlico in rano namazal ter spet zavezal. »To je že mnogim pomagalo,« je dejal. 129. Potem je odprl popotno torbo, vzel iz nje sira in vina ter ponudil vsakemu pol, rekoč: »Tole, kar imam, razdelim med vaju. Vzemita rade volje in okrepčajta se, zakaj pot je še dolga.« Don in Doneč - Veliki in Mali Don Reki ob nemškem desnem krilu, kjer so Rusi organizirali skrajno močno obrambo Pod gornjim naslovom beremo v »Stampi« naslednje zanimive vre tiče: Don je po velikosti četrta reka na evropski celini. Dolga je 1.000 km, njegove vode pa namakajo 340.000 štirijaških kilometrov ozemlja. Izvira v bližini me6ta Tula, 200 km proč od Moskve, in tam, na desnem nemškem krilu, divja del bitke za zasedbo prestolnice. Potem se vije Don do Kačalin-skaje, kjer je komaj 60 km oddaljen od Volge. Nato zavije proti jugovzhodu in se končno izliva v Azoveko morje. Najvažnejša mesta ob Donu 60: Tula, staro središče železa, z 250.000 prebivalci, dalje V o r o -n e ž (300.000 ljudi) in končno, preden Don preide v veliko delto, Rostov, s 600.000 prebivalci. V bližini Rostova, trgovskega središča in kraja, preko 'erega gre trgovski tranzit med Črnim morjem B4”'- in evropsko Rusijo, prodirajo zavezniške čete. Tu so tudi Rusi organizirali skrajno obrambo • mesta. Don je ploven na daljavo 300 km, štiri mesece v letu pa je zamrznjen. Kadar je voda nizka, je plovba po Donu tudi ustavljena. Doneč, to je Mali Don, je dolg 1000 km (80 km več kakor naša Sava. Op. uredništva) in je pritok Velikega Dona ter 6e izliva vanj nedaleč od njegovega u6tja. Doneč je značilna reka stepe. Njegove vode le v majhni meri lahko uporabljajo za prevanje premoga. Ta reka je 6lovita, ker 6e po njej imenuje obširno ru6ko rudno področje, čez katerega -.eče. Ozemlje okoli Dona, ki je bilo v starodavnih časih pod turškim nadzorstvom, je bilo priključeno Rusija po srečno končanih vojaških pohodih carja Petra Velikega in Katarine Velike. To je bil kos slavne zgodovine pred dvema stoletjima. šangaj - središče svetovne propagande ilSesto, kjer v propagandnem oziru vlada prava babilonska zmešnjava Pred nekaj dnevi je prinesel tržaški »Piccolo« pod gornjim naslovom iz Šangaja poročilo svojega posebnega poročevalca, ki je napisal tole: Mesto Sangaj ni več daleč od tega, da postane eno največjih središč svetovne propagande. Morda smo upravičeni trditi, da je že zdaj. Resnica je namreč, da danes vidiš v tem mestu ljudi z vseh koncev sveta, pripadnike V6eh narodov, tudi tistih, ki so v vojni. Poleg drugih številnih tujcev živi zdaj v San-gaju tudi mnogo tujih časnikarjev in agentov, ki so posredno alt pa celo neposredno v zvezi z vojaško propagando. Ti ljudje — to je razumljivo — razpolagajo z ogromnimi vsotami denarja in porabijo vsak mesec milijone v propagandne namene Propaganda, ki se tod zlasti nanaša na Japonce, Kitajce, Indijce, Ruse, Francoze in Jude, 6e poslužuje V6eh mogočih, dovoljenih m nedovoljenih sredstev. Do svojega izraza prihaja po tisku in radiu, poleg tega pa se lepo kaže tudi v filmih, nemških, italijanskih, angleških. Združene ameriške države so od svoje strani začele delati propagando s kratkimi filmi, ki jih vrtijo po vseh kinematografih in v njih razkazujejo svojo oboroženo silo. Skoroda vsa tiskana in radijska poročila pa prihajajo iz istega vira, od raznih časnikarskih agencij. Nad 25 teh agencij ima svoje velike uradne prostore v Sangaju. Med njimi je dvanajst velikih in sicer tri amerikanske, dve nemški, dve kitajski ter po er.a japonska, angleška, francoska, ruska in italijanska. V Sangaju izhaja nič :nanj ko 80 raznih publikacij Od teh je trideset dnevnih časopisov, ki imajo znatno naklado. Potem je tam ducat časopisov, pisanih v kitajščini, med njimi en amerikanski in osem angleških, več pa jih izhaja v nemščini, japonščini, francoščini, ruščina >n celo v hebrejščim. Dnevnik »Daily Mail« ponatiskuje novice Agencije Stefani ter objavlja precej ostre poiemične članke. List je precej razširjen, številne so potem posebne izdaje drugih časopisov. Ni še točno ugotovljeno, koliko je oddajnih postaj na treh področjih francoske koncesije v Ve'kom Sangaju, postaj, ki 60 pod nadzorstvom nankiin-ške vlade. Poleg številnih kitajskih radijskih po-staj je še enajst drugih in sicer japonska, ameriška, angleška, francoska, nemška, ki je med vsemi na j popolnejša, ter italijanska, ki oddaja na dolgih valovih po vsem Kitajskem, ;er tvdi na kratkih valovih in sicer v italijanščini, nemščini, angleščini in kitajščini. Vse radijske postaje oddajajo svoja poročila ne samo v domačem, narodnostnem jeziku, pač pa tudi v kitajščini in angleščini, nekatere pa tudi v nemščini, italijanščini, japonščini, francoščini, ruščini, španščini, portugalščini in v hindu6tanščini. Ob urah, ko oddajajo te najraznovrstnejše radijske postaje 6voja poročila, 6e človeku zdi, če jih posluša, kakor da je na kraju prave babilonske zmešnjave Skozi okna, ki morajo biti tam zaradi neznosne vročine tudi v večernih urah odprta, slišiš v vseh mogočih jezikih najbolj nasprotujoča si poročila. Istočasno lahko poslušaš komentarje, ki govore za države Osi, jjoročila proti Amerikancem in Angležem, kakor tudi takšna, ki se zavzemajo za Petaina, za Stalina ali pa, ki nastopajo proti njim. Da je ta »svetovna zmešnjava« še večja, 6e tepejo s temi oglušujočimi poročili še močni glasovi radijskih postaj iz Tokija in Manille. Slednja je v zadnjem času postala 6redšče ameriške propagande. Nasprotno pa je tudi agencija Reuter ustanovila svoje posebno ravnateljstvo za Daljnji Vzhod, kjer naj bi močna oddajna po6taja, ki jo grade, postala središče za oddajanje propagandnih poročil v korist angleškega imperija. V6a ta propaganda, ki ima svoj sedež v Sangaju in ki vsak mesec požre na milijone dolarjev, seveda ni namenjena tisti mali peščici belokožcev, kolikor jih živi na Skrajnem Vzhodu, pač pa stotinam milijonov Azijcev, ki 60 že stoletja žrtev krutih vojn in ki streme po novem redu v drugačnem svetu. Najboljša je italijanska revija »Marco Polo« Številni so dalje tudi periodični kitajski časopisi, kakor tudi takšni periodični listi, ki jih urejajo tujci in izhajajo v tujih jezikih. Med vsemi časopisi in revijami je najbogatejše opremljena italijanska revija »Marco Polo*, ki prinaša članke v nemščini, angleščini, japonščini in kitajščini. Vso to razilično in vsestransko propagando pa izpolnjujejo razni letaki in slike, ki jih razširjajo na široko med ljudske množice in la, preračunano na občutljivost teh kitajskih množic delajo propagando zlasti za mornarico in letalstvo. > Slovaški Judje imajo mesto na deželi Slovaška vlada je sklenila izgnati V6e Jude iz prestolnice Bratislave in tudi iz vseh ostalih slovaških mest, ki imajo več ko 5.000 prebivalcev. Judje bodo pa tem takem morali prijeti za delo kje na deželi. Izreden pridelek sladkorja v jugovzhodni Evropi V zadnjih letih so v deželah jugovzhodne Evrope začeli v dokaj večji meri gojiti sladkorno peso in so z njo posadili dosti večje površine zemlje kot v prej^jih letih. V kratkem razdobju od leta 1939 do daines se je površina s sladkorno peso zasajene zemlje povečala na Madžarskem, v Romuniji bivši Jugoslaviji ter Turčiji, Bolgariji in na Slovaškem od 178.000 na 215.000 hektarjev. Lansko leto je pridelek sladkorja dosegel lopo številko 6.43 milij. metrskih stotov, dočim je znašal v prejšnjem letu le 6 milij. stotov. Zdaj delajo v omenjenih jugovzhodnih evropskih državah na to, da bi s sladkorno peso zasadili **• zemlj« kot so jo dozdaj. Prve parne turbine - pred 40 leti Prve parne turbine v Evropi 60 sicer začeli graditi v Angliji in na Švedskem, toda to so bile turbine, ki so naredile 25 do 40 tisoč obratov na minuto. Na evropski celini pa je parne turbine* čelo prvo izdelovati švicarsko podjetje Browtf-B6-veri natančno pred štiridesetimi leti. Te turbine ^so naredile le 3.000 obratov na minuto in 60 jih zlito lahko uporabljali tam, kjer turbine z veliko hitrostjo niso bile priporočljive. Sčasoma je izdelovanje parnih turbin doseglo v Svioi tolikšen razvoj, da so si te turbine pridobile svetovni sloves. Naročile »Slovencev koledar'* lahol, le Se do s.novembra imate cas Mnogi so koledar vnaprej naročili, pa še niso nakazali naročnine zanj. Vse te vljudDo prosimo, da to čim-preje store. Ponavljamo ponovno, da moremo tiskati le naročeno in plačano število izvodov koledarja. Zastopniki! Potrudite se in obiščite vsako družino v Vaši vasi, kajti le z obiski boste dosegli čim večje uspehe pri nabiranju naročnikov za koledar. ČdROUNICfl pustolovski roman Toda zdelo se je, da je Bordman prav kmalu premagal zločinčev odpor. Odkimaval je z vedno manjšo odločnostjo. Gledal je Bordmana z izbuljenimi očmi. Na njegovem obrazu je bilo videti silno začudenje. Bordman je hodil f>o sobi samozavestno kot zmagovalec in pri tem ni nehal govoriti. Vrnil se je k pisalni mizi, 6e naslonil z roko nanjo in še vedno govoril. Zdelo se je, da je Kolevski zopet našel vso svojo moč. Z vso odločnostjo je odkimal in planil proti oknu. Bordman pa je bil hitrejši od njega. Pograbil ga ie za roke in ga prisilil, da je znova sedel. Držal ga je nekaj časa in ga gledal nepremično. Ko se je zdelo, da je v zločincu zlomil zadnji odpor, ga je izpustil. Da bi mu pa preprečil vsak nadaljnji poskus, 6e je približal oknu in ga popolnoma zaprl in za&trl. Ker midva nisva mogla ničesar več videti, sva se vrnila na cesto in čakala, da se prikaže Bordman 6 svojim plenom. Čakala sva precej dolgo časa, toda zaman. Bog ve, zakaj 6e je angleški detektiv toliko časa mudil? Ali je mogoče naletel na hujši odpor. Toda, tudi če bi se zločinec hotel 6 silo osvoboditi, ni bilo nobene nevarnosti. Bordman bi ga go- 41 tovo znal ukrotiti. Saj 6va pravkar imela priliko opazovati njegovo spretnost. Domnevala sva, da je Bordman hole'. izrabiti zločinčevo zmedenost in ga prisiliti k popolnemu priznanju. Zato ga nisva hotela motiti. Nisva hotela Angležu dati povoda, da bi mislil, da hočeva biti deležna njegove 6lave. Zato sva potrpežljivo čakala. Končno mi je dejal Doret: »Sedaj sva čakala dovolj dolgo. Grem pogledat, kaj se godi zgoraj. Ti privedi tačas semkaj avtomobil.« Pogledal je še enkrat, kje je okno, za katerim sva videla Kolevskega, nato je stekel po stopnicah. Odšel 6em v stransko ulico, kjer je Doret pustil avtomobil in ga privedel j>red vrata. Ni mi bilo treba dolgo čakati. V svoje veliko začudenje sem zagledal Doreta, ki je prihajal sam iz neke stranske ulice. Skočil je v voz in mi dejal: »Pojdiva na jx>licijsko ravnateljstvo < Krenila sva v smer, katero je nazmr čil, on pa mi je medtem pripovedoval, da je dospel do sobe, v kateri je bil Kolevski. Neka gospa, ki je stanovala v sosednji sobi, mu je rek'a, da je gosf>od Berger odšel z nekim drugim gospodom po stranskih stopnicah. Da bi izključil vsak dvom. ji je opisal Kolevskega in tako je spoznal, da se ta skriva v tej hiši pod imenom Berger. Zdelo se mu je čisto naravno, da 6e je Bordman 6 6vojim jetnikom podal na policijsko ravnateljstvo. Ko sva dosj>ela tja, sva pred vrati zrgledala Bordmanov avtomobil. Stekla sva po stopnicah in 6topila v ravnateljevo sobo, kjer so že bili zbrani ravnatelj, komisar Flobert, Bordman, Kolevski :n nekaj policistov. Ravnatelj je čital na glas Rusovo izpoved: »... Ko sem dospel v Pariz, sem nadaljeval z razp>ečevanjem mamil. Pri tem sem se posluževal raznih ljudi, med terni je bil tudi akademik Fauner, ki je med svoje odjemalce prišteval tudi odvetnika Lengrosa. Ta je poprej kupoval morfij, zadnje čase pa samo kokain. Nekaj dni pred svojo smrtjo je odvetnik zahteval večjo količino kokaina in ker ga Faurier ni imel, mu je začel groziti, da ga naznani. Začel ga je zasledovati in mogoče je tudi uganil, da sem jaz tisti, ki akademiku dobavljal mamila. Ko je Faurier bil zadnjič pri njem, mu je zopet grozil in mu celo pokazal pismeno ovadbo. Sklenil sem zato, da 6e odvetnika iznebim. Dosegel sem svoj namen, kakor je seda; že znano, s pomočjo hipnoze. Skušal sem na isti način umoriti časnikarja Doreta, ki me je s takšno trdovratnostjo zasledoval. Ker se mi to ni posrečilo, sem mu začel groziti. Spravil sem se nad komisarja Floberta. Tudi proti njemu sem 6e poslužil telefona. Ker tudi pri njem nisem u&pel, sem ga 6kušal spraviti s poti s strelom iz samokresa. Žal sem tudi tokrat imel 6molo. Pač pa se mi je posrečilo maščevati se nad Faurierjem, kti me je hotel izdati. V ponedeljek sta me prišja zasledovat časnikar Doret in detektiv Bordman. Toda pravočasno 6em izvedel za njun prihod. In tako sta 6a>ma padla v moje roke. Najprej sem se spravil nad Angleža. Pograbil sem ga za vrat in ga zaprl v zaboj. Doret pa je bil tako nespameten, da je 6am šel v ječo, ki je bila prav primerna zanj. Ni mi bilo težko preprečiti beg. Lahko bi ju bil takoj umoril in žal mi je, da tega nisem storil. Hotel 6em, da bi njuno umiranje bilo počasno, ker sem se hotel nad njima še prav posebno maščevati. Toda žal mi je prav ta želja po maščevanju bila v pogubo. Moj načrt je bil zelo dobro pripravljen. Dovolj časa sem imel, da bi bil mirno odšel in pustil za seboj kup razvalin. Jasno mi je bilo, da nisem mogel več bivati v Girouxovi hiši po vsem tem. Sklenil sem torej, da še tisto noč odidem in odnesem s seboj vse, kar je zame imelo kakšno vrednost.« »2e dalj časa sem mislil na to, da če bom prisiljen oditi iz Girouxove hiše, da jo bom pognal v zrak. Tako bi zbrisal vse Sledove za seboj. Eksplozijo pa bi bilo prav lahko razlagati na ta način, da se je Girouxu zgodila kakšna nesreča, ker je imel v svoji hiši razne pline in eksplozivni material, katerega je rabil za svoje poskuse. Spravil sem torej ves tak material na en kup v kleti. Zraven sem postavil aparat, kii bi vso to maso zažgal točno ob uri, ki bi jo sam določil.« »Pripravil 6em aparat tako, da bi eksplozija nastala točno ob devetih, to je eno uro potem, ko bi Doret umrL Hotel sem časnikarju dati čas, da v miru umre in da okuša vse trpljenje do zadnje kapljice. Nato bi eksplozija dokončala moje delo. Na ta način sem hotel opraviti tudi z Bordmanom, kajti če bi ob eksploziji ne zletel v zrak, bi se gotovo zadušil v svojem zaboju ali pa umrl od lakote. Tudi oba Girouxova služabnika bi izginila za vedno in prav tako njun gospodar, Id je gotovo moral še biti v hiši, čeprav je tako skrivnostno izginil. Ob treh ponoči sem odšel, ko 6em vse lepo pripravil. Zal je policija prišla prezgodaj in tako so moji sovražniki ušli kazni, ki jim je bila pripravljena.« »Umoril 6em mnogo ljudi, toda žal mi je, da nisem mogel umoriti tudi Doreta m Bordmana, ki sta me zasledovala s takšno zagrizenostjo in sta me pogubila. Sedaj vem, da je zame vsako upanje izgubljeno. Pismo je bilo končano. Vsi snv» molčali. Strašni Croixnoire, Id 6e nam jezdef skoraj kakor 6am satan, je stal pred nami ve6 skrušen, skoraj brez življenja. Kolevski je imel napol zaprte oči in je nepremično gledal v tla. Ravnatelj ga je gledal z vso pozornostjo, kakor da bi hotel prodreti v dušo, ki 6e je s pismom le na pol razkrila. Tišina je postajala naravnost moreča. Tedaj pa je ravnatelj dejal s slovesnim glasom: Za LJM*ko tiskamo * Ljabljanli Jote Kramarič — Izdajatelj: Inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopise* ae vračamo — »SlovenakJ dom« tzhaja vaak delavnik ob IS ni.rft*ninft !>, 4 lir, »> »noaemmtva to lir — Utedniilvot Kopitarjeva alka 6/1U - Upravat Kopitarje« ulica 6» Ljubljana m Iclalon iUnr. 40-01 do 40-09 — P.odt sinica j Noro mesu