FOR Freedom AND Justice NO. 30 AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT _________ FOREIGN jN LANGUAGE ONLY____________ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) ■IMA Tuesday, April 16, 1985 VUL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Reagan bo menda obiskal tudi nacistično uničevalno taborišče v ZRN — Židovske skupine še vedno nezadovoljne SANTA BARBARA, Kalif. — Včeraj je predsednik Reagan poslal skupino svojih svetovalcev v Zahodno Nemčijo z nalogo, naj najdejo primeren kraj, ki ga bi lahko Reagan obiskal, s tem obiskom pa javno priznal trpljenja Židov pod nacisti. Predsednik se bo namreč mudil v ZRN v prvem tednu maja meseca, odklonil pa je bil vabilo, naj °b tej priliki obišče nacistično uničevalno taborišče Dachau. Reagan je bil dejal, da želi s svojim obiskom v Nemčiji ob 40-letnici konca druge svetovne vojne v Evropi pouda-rjati predvsem dejstvo, da je prevladoval v Evropi od 1945 do danes mir. Reagan je hotel poudariti tudi tesno prijateljstvo med ZRN in ZDA. Kar je močno jezilo židovske skupine v ZDa in tudi ameriške vojne veteranske organizacije, je bila Reaganova privolitev, da se bo med obiskom v ZRN udeležil slovesnosti na nemškem vojaškem pokopališču v Bit-burgu. Na tem pokopališču je pokopanih kakih 2000 nemških vojakov, ubitih v drugi svetovni vojni v bojih z ameriškimi in drugimi zavezniškimi vojaki. Med pokopanimi vojaki je tudi nekaj pripadnikov SS enot. Kot kaže, je Reagana osebno prosil, naj se ndeleži slovesnosti, sam zahodnonemški kancler Helmut Kohl. Reagan in njegovi svetovalci niso raču-nmi na negativno reakcijo v ZDA nad njegovim odklonom obiska Dachaua, navzočno-stjo pa na slovesnosti, na kateri bo počaščen spomin na nemške vojake, ki so bili odgovorni za smrt mnogih ameriških vojakov. Radi tega je bil Reagan prisiljen iskati izhod jz neprijetne zadrege s tem, da bo le obiskal raji ki je za židovsko skupnost pomemben, redsednik pa vztraja na to, da se bo udeležil slovesnosti v Bitburgu. Danes in jutri bodo skušali astronavti na vesoljskem letalu Discovery popraviti satelit, na katerem je nastala okvara CAPE CANAVERAL, Fla. — Danes osta dva astronavta zapustila vojaško letalo iscovery in začela s tveganim poskusom, odstraniti okvaro, ki na nastala na komuni-acijskem satelitu, ki so ga bili astronavti iz-Puštili iz Discoveryja. Raketni motor na omenjenem satelitu se ni vžgal, manever, ki ga bodo izvedli astronavti, naj bi začel avtomatičen postopek na satelitu, ki bi končal z 'Som motorja. Sedaj je namreč satelit, vre-en več deset milijonov dolarjev, povsem neuporaben. Na Discoveryju je 7-članska posadka. Med astronavti je 37-leta dr. Rhea Seddon, JJ ma ženska med posadko, ki bo jutri imela °go končati manever v zvezi s satelitom, ed Člani posadke je tudi prvi civilist in sicer ?en- •Juke Gam (R.-Utah). Gam je pa izku-Sen pilot. Reagan: Naša dolžnost je podpreti Protisandinistične gverilce v Nikaragvi Washington, d.c. — sinoči se je dsednik Reagan skupaj z mnogimi vpliv-Nani svoje administracije udeležil 2aCerje> katere namen je bil zbrati podporo Protisandinistične gverilce v Nikaragvi, avzočih je bilo 700 oseb, vsak je plačal naj-,^anj $250. Včeraj je Bela hiša objavila tudi nil^Ve ^°^pore za to politiko od raznih vid-osebnosti, med njimi so Henry Kissinger, eane j. Kirkpatrick ter dva člana bivše arterjeve administracije: James R. Schle- singer, ki je bil obrambni tajnik, in Zbigniew Brzezinski, ki je bil Carterjev svetovalec za nacionalno varnost. Reagan skuša vplivati na zvezni kongres, ki noče odobriti denarja za protisandinistične enote. Aktivne so tudi razne organizacije v ZDA, ki nasprotujejo Reaganovi politiki. Ti poudarjajo, da so protisandinisti prav tako kruti kot so sandinisti in da ne predstavljajo kakega demokratičnega gibanja. V teh organizacijah izstopajo predvsem nekatere znane hollywoodske in televizijske osebnosti. V svojem siaočnjem govoru je Reagan dejal, da je sandinistični režim komunističen in da se kot tak nič ne razlikuje od komunističnih režimov v Aziji in Evropi. Omenil je begunce, ki zapuščajo Vietnam z majhnimi čolni in tiste, ki so iskali svobodo v Zahodnem Berlinu v 40-ih in 50-ih letih. Nekaj" podobnega se sedaj dogaja v Nikaragvi, je rekel Reagan, naša dolžnost je, da preprečimo utrditev prvega komunistične diktature na ameriški celini. Jack C. Burcham, ki je dobil umetno srce preteklo nedeljo, je v kritičnem stanju LOUISVILLE, Ky. — Preteklo nedeljo so kirurgi v bolnišnici Humana v tem mestu uspešno vsadili umetno srce v telo 62-letnega upokojenega železničarja Jacka C. Burcha-ma. Kmalu po operaciji so pa zdravniki ugotovili notranjo krvavitev. Prvo noč po operaciji je Burcham izgubil kar 21 pintov krvi. Včeraj so Burchama zopet operirali. Danes zjutraj se nahaja pacient še vedno v kritičnem, a stabilnem stanju. Jack Burcham je peti človek z umetnim srcem. Prvi teh, Barney Clark, je nekaj mesecev po operaciji umrl, ostali štirje pa še živijo. Trije so v bolnišnici Humana oziroma v njeni neposredni bližini, eden pa živi na Švedskem. — Kratke vesti — Birmingham, Ala. — Sinoči so se predali jetniki, ki so bili ugrabili 22 paznikov v zaporu v St. Clair okraju. Pet oseb je bilo ranjenih v incidentu. Jetniki so baje bili nezadovoljni z razmerami v zaporu. Pričela se bo uradna preiskava. Lima, Peru — Na predsedniških voli- vah je dobila največ glasov zmerno levičarska Aprista stranka, ki ji načeljuje 35-letni predsedniški kandidat Alan Garcia. Aprista stranka je dobila 45% vseh glasov, marksistični kandidat Alfonso Barrantes je dobil 22%, ostalih glasov je prejelo sedem drugih kandidatov. Ker Garcia ne dobil absolutne večine, so napovedane nove volitve junija meseca, na katerih bi pa volivci izbrali med Garcio in Barrantesom. V teku je poskus, da bi do novih volitev ne prišlo in da bi postal Garcia predsednik Peruja. Tirana, AL — Včeraj je bil pogreb umrlega albanskega samodržca Envera Hoxhe. Glavni govornik je bil 59-letni Ramiz Alia, ki je naslednik Hoxhe. V govoru je Alia poudaril, da bo Albanija ne spremenila svoje dosedanje politike. Washington, D.C. — Včeraj je zvezna vlada objavila predpise, po katerih morajo zdravniki in bolnišnice nuditi ustrezno zdravniško pomoč vsem novorojenčkom, četudi imajo novorojenčki izredne zdravstvene težave. Izjemni bodo le primeri, v katerih je smrt neizogibna ali pa bi bilo zdravljenje nehumano. Iz Clevelanda in okolice Pri Mariji Vnebovzeti— Prihodnjo nedeljo, 21. aprila, ob 3.30 pop. bo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu salezijanski duhovnik g. Mirko Žerjav kazal čarovniške umetnosti (magician’s show). Spremljal ga bo g. Franc Levstek, župnik v Radencih, kjer izvira znamenita radenska slatina, in bo poročal o gradnji nove cerkve. (Glejte dopis na str. 3.) Vsi vabljeni! Kosilo— To nedeljo priredi Klub slovenskih upokojencev za sen-klersko okrožje kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair-ju. Serviranje bo od 1.30 do 3.30 pop. Cena: $6. Po kosilu bo zabava in ples. Vstopnice imajo člani ali pa pokličite tel. 391-9761. Lep družabni večer— Preteklo soboto zvečer se je v Slov. domu na Holmes Ave. zbralo lepo število članov in prijateljev Tabora, DSPB na pomladanskem družabnem srečanju. Bil je prijeten večer. Novi grobovi Marie M. Ažman V soboto, 13. aprila, je v Cleveland Clinic bolnišnici po dolgi bolezni umrla 65 let stara Marie M. Ažman s 6507 St. Clair Ave., rojena Prijatel v Clevelandu, hčerka Louisa in Mary (pok.) Prijatel, žena Louisa, mati Louisa ml., tašča Dianne, roj. Ozanich, stara mati Brandona, sestra Louisa ml. in Ruth Prhne (pok.), članica SŽZ št. 50, Materinskega kluba pri Sv. Vidu ter SNPJ št. 576. Pogreb bo iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. danes, v torek, v cerkev sv. Vida ob 10. dop. in od tam na pokopališče Vernih duš. Maria Batič V petek, 12. aprila, je v Euclid General bolnišnici umrla Maria Batič, rojena Kompara, žena Antona (u. 1943), mati Nade Batich Galvez, Antona (pok.) in Franka (Kalif.), 3-krat stara mati, 3-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pok. Bila je članica ADZ št. 22, SŽZ št. 10, SNPJ št. 142 in Kluba upokojencev v Collinwoodu. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev Marije Vnebov-zete dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. John Struna V soboto, 13. aprila, je v Cleveland Clinic bolnišnici po dolgi bolezni umrl 58 let stari John Struna z 263 E. 257. ceste, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Jagodnik, oče Marilyn in Nancy, sin Johna (pok.) in Louise, roj. Logar, brat Franka in Louise Zadra- (Dalje na str. 4) Ob 65-letnici— Preteklo soboto zvečer se je v Slov. domu na West Parku zbralo presenetljivo veliko število rojakov in rojakinj ob praznovanju 65-letnice tega Doma. Jadranov koncert— Člani pevskega zbora Jadran pravijo, da je bil obisk njih prireditve preteklo soboto zvečer tudi zelo velik. Zbor letos praznuje 65-letnico obstoja. Kot kaže, je še dovolj Slovencev, da napolnimo več dvoran isti večer. Seveda pa utegne imeti vsaka organizacija »svojo« publiko. Vihar povzročil škodo— Na Veliki petek zvečer je nad našim mestom divjal vihar. Pri Sv. Vidu so ugotovili, da je veter odtrgal cel žleb na zgornji zahodni cerkveni strehi. Zaradi tega bodo strokovnjaki pregledali celo streho, opeko in žlebovje za slučaj kake skrivne okvare in da ugotovijo, če sta naravno vreme in starost povzročila pogoje, ki zahtevajo takojšnjo popravilo. (Iz svetovidskega bule-tina.) Županski kandidat na TV— David Kramer, županski kandidat slovenskega rodu iz Nevburga, bo na kabelski televiziji na kanalu št. 27 nocoj ob 7.30. Oddaja se bo ponovila jutri zvečer ob 9.30 ter v soboto ob 12.30 p.m. Program se imenuje »North Coast Alive«. Na oddaji bodo menda slike iz Slovenije in iz Nevburga in cerkve sv. Lovrenca. Voda bo dražja— Sinoči je clevelandski mestni svet glasoval za povišanje cenika za mestni vodovod. Za vsakega Clevelandčana bo voda dražja za dobrih 31%, kanalizacija pa se bo podražila približno 20 odstotkov. V dolarjih to pomeni, da bo Cleve-landčan plačal kakih $12.76 več za vodo na leto, $44.64 več pa za kanalizacijo. Več za vodo in kanalizacijo bodo plačevali tudi tisti, ki živijo v clevelandskih predmestjih. Za povišanje je bila mestna uprava ter končno tudi velika večina mestnih odbornikov. Proti povišanju je glasovalo 5 odbornikov, med njimi tudi Michael D. Polenšek iz Collin-wooda. Brata Kucinich sta tudi bila proti. VREME Deloma sončno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 63° F. Pretežno sončno in vetrovno jutri z najvišjo temperaturo okoli 55° F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 68° F. Za petek napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 80° F. AMERIŠKA DOMOVINA SLOVENSKI SPOMINSKI DAN 6117 Sl. Clair Ave. - 4*1-0628 - Cleveland, OH 44103 -----------------_ ® 83___________________ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 30 Tuesday, April 16, 1985 Narodna sprava naj bo sad ljubezni Posledice prve svetovne vojne, še bolj pa dogodki med drugo svetovno vojno in po njej so usodno vplivali na bodočnost slovenskega naroda. Mnogi slovenski razumniki so že prišli do spoznanja, da sta nestrpnost komunistične partije do drugače mislečih in raznarodovalna politika tisti, ki ogrožata obstoj slovenskega naroda. Zgodovina ve povedati, da vsak narod, ki je šel skozi državljansko vojno, prej ali slej začuti potrebo, da pride do zbli-žanja nasprotnih političnih taborov potom narodne sprave. Naj spomnimo samo na primer ZDA v preteklem stoletju ali Španije v sedanjem. To srečanje sinov istega naroda pa je možno le, če se objektivno pogleda na preteklost ter se odkritosrčno išče resnico, pravico in skupni narodni blagor. Narodna sprava predstavlja širino duha, kjer so možne različne poti, kjer je mesto za vse svetovne nazorske opredelitve, skupna podlaga pa je priznanje človekovih pravic, uporaba demokratičnih sredstev in ljubezen do domovine. Narodna sprava mora biti sad ljubezni do rodne zemlje, njenih izročil in bodočnosti, ne pa posledica zainteresiranih ideologij in mitov, ki postajajo iz dneva v dan čedalje bolj zastareli. V zadnjih mesecih so se v slovenskih časopisih pojavile razprave o narodni spravi. Bili pa so to le glasovi posameznikov, predvsem iz umetniških in znanstvenih krogov, ki se najdejo, da bo režim napravil prve korake v smeri demokratizacije. V tem upanju pa gredo verjetno predaleč. Dokler bo jugoslovanski totalitarni režim ostal dosledno zvest marksizmu na političnem področju (na gospodarskem ni bil nikoli v skladu s komunistično ideologijo), do tedaj takih pričakovanj po narodni spravi ne bo moč udejstviti, saj bi predstavljala za »jaro gospodo« marksističnega režima začetek konca njihovih privi-ligijev. Tovrstna rešitev v vodilnih krogih bi bila možna le v trenutku, ko bi trezen pogled na slovensko stvarnost in smisel za vsestranski napredek slovenskega naroda premagal strah pred partijo in koristolovsko borbo med nosilci političnega življenja v Sloveniji. Še tako krhek poskus narodne sprave bi zahteval kot prvi korak s strani odgovornih za bodočnost naroda v matični domovini, da priznajo slovensko realnost v celoti. In k tej resničnosti spadajo tudi Slovenci v zamejstvu in zdomstvu, in to vsi, brez izjeme, tako politični kot gospodarski izseljenci. Toda že samo dejstvo, da je sleherno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in gospodarsko emigracijo politično obarvano in da je slovenska politična emigracija izpostavljena po eni strani nenehnemu blatenju, po drugi strani pa se jo ignorira v njenem kulturnem in prosvetnem udejstvovanju, zgovorno priča o nestrpnosti uradnih krogov v SR Sloveniji. Takšno zadržanje ima svoj izvor v omenjeni partijski miselnosti, ki nima posluha za večstrankarski sistem. Res, koliko časa bodo še lahko varali slovenski narod s trditvijo, da so le oni zgodovinska rešitev in da zunaj marksizma in slovenske »socialistične samoupravne ureditve« ne obstajajo druge možnosti na narodnopolitičnem področju? Želje posameznikov o narodni spravi, objavljene v uradnem tisku, so prvi pojavi zgodovinske in kulturne zrelosti. Če v nedeljo, 26. maja 1985 v Clevelandu, Ohio pod pokroviteljstvom slovenskih župnij v Clevelandu in okolici. Spominske svečanosti: Ob 3. uri popoldne koncelebrirana sv. maša v katedrali sv. Janeza — St. John's Cathedral — na 9. cesti v Clevelandu. Glavna maševalca: prevzv. škof dr. Edward Pevec in Rt. Rev. msgr. Louis B. Baznik ob somaševanju slovenskih župnikov in duhovnikov. Za dostojno izvedbo te vseslovenske žalne svečanosti za žrtve vojske in komunistične revolucije s posebnim poudarkom na žrtve Vetrinjske tragedije po končani vojni v maju in juniju 1945, vabimo slovenske organizacije in posameznike, ki so voljni pri tej osrednji žalni svečanosti sodelovati, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bo v nedeljo, 21. aprila, ob 6. uri zvečer v Družabni sobi avditorija Sv. Vida. Slovenske župnije v Clevelandu: Marija Vnebovzeta sv. Vid sv. Ciril in Metod, Lorain Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Danes bodo ‘drobtinice’ nadrobljene od koruznega hleba. Morda v ustih malo žaltave, pa zato še vedno užitne in prav zdrave. Na vprašanje Mirka Javornika: Kdo pa je ta J. P.?, no, na to vprašanje moram že iz vljudnosti stopiti izza grma in se predstaviti; seveda se bom tako bolj po domače. Janez sem iz lepe Dolenjske. Kmet trde pameti. Prav takšen sem, kakršen je kmet svojčas moral biti, če je hotel pridelati lep krompir, in, da se mu je do jeseni repa lepo odebelila — tako so včasih o kmetu rekli. Polovica svojega življenja sem prebrodil z mešanjem po zemlji, druga polovica sem bil pa navadni tovarniški delavec. Sedaj sem v pokoju in menim, da se mi prav dobro godi. V zimskem času pomalem berem in lenarim, sedaj od spomladi do jeseni pa se veliko mudim na vrtičku med rožami. Svoj čas sem tudi hodil na dnino na Slovensko pristavo in nekaj tudi k Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. Eno leto (1945) sem res nekaj nezasluženega kruha pojedel, malo v tistih pasjih dneh tudi stradal, kradel pa nisem nikoli. Ničesar mi danes ne manjka, hvala Bogu — če se smem tako reči, ker tisti ‘hvala Bogu’ je pri sodobnih prišel iz mode. Prav nič se ne hudujem, da sem pred »lojtro« obstal in niti na prvi klin se nisem povzpel; mi ni hudo, da sem ostal brezpomembna ničla. Moje ime ni v nobenem leksikonu zapisano in noben književnik nima o meni kaj zapisati. Moje ime je zapisano samo v farnih »bukvah« in, vsaj tako upam, bo zapisano na mojem nagrobnem spomeniku. Povedal sem že, da je moje veselje v zeleni naravi med cvetlicami. Lepa leta imam za seboj in dosti nevšečnosti s svojo hrbtenico, saj izgledam pri hoji kakor napol povoženo mače. Tak kakršen sem, sem zaprosil pri odboru Slovenske pristave še za eno leto službe tretjega mežnarja, da bi še to poletje (s pomočjo žene in prijateljev) obdelovati naš, nam vsem priljubljeni Orlov vrh. Za obhajanje štiridesete obletnice naše narodne tragedije naj bi bil Orlov vrh še lepši kakor je bil druga leta, saj je vendar prostor s Spominsko kapelico Brezjanske Marije Pomagaj »požegnan« spominu naših domobrancev in vsem žrtvam revolucije. Ne nosimo spomina na naše mučence samo skrito v naših srcih! Javno jih priznajmo, jih počastimo in jih prosimo, naj odpustijo onim, ki so pod njihovim varstvom revolucijo preživeli, pa sedaj v svobodnem svetu nanje pozabljajo. Sedaj nas je še precej, ki smo strahote revolucije preživljali — za petdeseto obletnico mene, tebe in marsikaterega ne bo, da bi slavju prisostvovali. Na koncert Mladih harmonikarjev gremo! To leto na nedeljo, 5. majni-ka, ob 3.30 popoldne v šolsko dvorano Sv. Vida. Ta koncert je meni najljubši — morda že zaradi tega, ko gledam nedolžne malčke, ki komaj harmonike držijo, se prizadevajo, da se lepo zadrži- so te težnje pristne, morajo biti združene z voljo, da se razčisti preteklost in se združijo sile za iste bistvene narodne cilje v demokratičnem sistemu. Kjer ni svobode, sploh ni možnosti za odkrit dialog. Kjer totalitarni državni organi preganjajo svobodno mišljenje, želja po narodni spravi ostane le še hrepenenje poedincev, zaprta v zasebno področje. Iskanje narodne sprave predpostavlja demokratično mišljenje v osebah, sloneti pa mora na demokratičnih ustanovah. Tu pa se pojavi klasično vprašanje, na katerega nudi zgodovina različne odgovore. Kje se začne politična obnova? Ali v vodilnih krogih ali v zahtevah in pritisku vplivnih sil in posameznikov? Je v tem neka medsebojna odvisnost? Bodočnost nam bo razkrila te neznanke. Dr. Katica Cukjati ((Kat. glas, 21.111.1985) jo in iz tipk prave glasove dobe. Nastopilo bo kar do 50 muzikantov: harmonikarjev, tamburašev in trobentačev. Izmed nastopajočih se je pojavil tudi pevski zborček — jaz jih imenujem kar »Fantje na vasi št. 2« — in ti bodo nam zapeli nekaj lepih pesmi. Vsako leto so se Mladi harmonikarji dobro odrezali, letos bodo še bolj, ker zbor obhaja dvajseto obletnico obstoja. Po koncertu bo za zabavo igral ansambel Jasmin. Vstopnice za ta koncert bodo v predprodaji pri starejših članih in v Baragovem domu — dobile pa se bodo tudi na sam dan koncerta pr> vhodu v dvorano. Vstopnice so po 5 dol. Razveselimo ta mladež s svojim obiskom in napolnimo dvorano! Je veliko truda, da se mlade izuči toliko, da se jih lahko pred odprtim zastorom pokaže. Vsa čast in pohvala g. R-Knezu in g. T. Nemcu, ki že toliko let delata na tem kulturnem in glasbenem polju. Na moje vprašanje mi je g-R. Knez povedal, da je šlo tekom teh 20 let nad 150 učencev (malčkov) skozi njegovo šolo. Nekateri so res v klancu obstali in nazaj zdrknili — večina pa jih je prišlo na vrh, da že v orkestrih nastopajo, ali sebi za razvedrilo igrajo valčke in vesele polke. Knezov je bilo tekom zgodovine že veliko, a Rudi KneZ pa je samo eden. Ob praznovanju dvajsetletnice njegovega orkestra Mladi harmonikarji mu iskreno čestitamo in mu želimo moči in zdravja vsaj še za to stoletje! Dobre volje in potrpljenja pa mu je Bog dal zvrhano skledo. Knjigo »Stalinistična revolucija na Slovenskem« bi rad prodal. Ako ta knjiga obleži na pol*' cah neprodana, ne bo mogoče natisniti drugega dela, ki ho verjetno še zanimivejši. V tem prvem delu je popisana zgodovina Jugoslavije od njenega nastanka pa tja do kapitulacije Italije. Popisuje borbo med legijonarji in partizani in k®1 je bilo s to borbo v zvezi. Mar-sikaj smo že v odlomkih bral*> marsikaj pa je za mnoge novo-Knjiga ima 365 strani zanimivega branja. Res nekaj, kar bo zgodovinar lahko porabil« kadar se bo pisala nepristranska zgodovina. Več mi jih ie ^e reklo: Ta knjiga pa prav p^e in jo je vredno brati. Dobi se, ali se naroči v Slovenski pisarni, 6304 St. člmr Ave., Cleveland, OH 44103 " ali se naroči pri Mohorjevi v Celovcu; nekaj jih imam še jaz v zalogi. Trikrat sem prebral dopis g-J. Velikonja, ki ga je prinesla Ameriška Domovina dne 2 marca 1985 pod naslovom »Svobodna tribuna«. Tisti, in takih je le nekaj, ^ so že davno izpovedali: »K3* sem sam zaslužil, bom sam zaužil. Vsak naj skrbi zase, Bog pa za vse,« tisti so dopisz (dalje na 4. str.) Kdo so Slovenci? Dragi slovenski bratje in sestre! Te vrstice vam pišem iz vaše nove domovine. Zakaj sem sem prišel, vam bom pozneje razložil. Na zgornji sliki lahko opazite, da je naša nova cer-kev v Radencih v grobem dograjena do strehe. Pred letom smo naredili pogodbo za štiri onlijarde starih dinarjev. Do zm Monday ^ n 7 a.m. to 3 P-'1’- 95‘ (29-32) HOUSE FOR SALE le house. 6 rooms P R7 Qt 431-0827. T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe/ »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah-Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo-Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe-- Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - LE' pet< je c kan ron zna sme veli slov maj je b des< jeve L vati ven: Mei zap, noč vas brai da t te Ž P Prig ni 80s] dve] kok je o; telji narr ven; vsa) Hva ki p P0t( ton Coli Z več) Posl Šnic Poit frei Tin< Tin< stali spet Pio, bra ki p K tttali tfon bjeti Vreti h*ji PrV( dan yasi Prid *avr tutr bes, bro. J. P. Kanadska Domovina - ODMEVI S PRERIJE - Otmar Mauser: LETHBRIDGE, Alta. — V Petek pred Cvetno nedeljo nas Je obiskal — žal radi pomanj-Lanja časa le en večer — topniški misijonar, naš dobri znanec g. Tine Batič. Imeli sm° priliko opraviti versko Ve*ik°nočno dolžnost. Naša s ovenska skupina todle je majhna, v cerkvi celo, saj nas Je bilo topot le nekaj nad štiri4-eset — pri magj jn misijonarjevem nagovoru. Lepo domačno je prisostvovati večerni maši ob petju slovenskih velikonočnih pesmi. eni gre posebno do srca, ko ZaPojemo: »Oljsko goro tiha n°č pokriva...« in »Kot jaz yas ljubim se ljubite in zvesti ratje si bodite...« Zdi se mi, da tako površno izpolnjujemo te želje in prošnje. Po opravilu smo se zbrali na t'grizek in pomenek v cerkve-1 dvorani — naše skrbne gospodinje nam izmenoma v ve skupinah pripravijo vsa-i ° zat okusen prigrizek —, da ter .n^em tekla beseda s prija-J' in znanci. Ob teh prilikah vam Pisijonar prinese kos slo-domačnosti, ki jo je a od nas kar potreben. Va a misijonarju g. Batiču, nrPa naslednje jutro že od- ton°V^ V Cal8ary> v Edmon-_ in nato v Britansko '“olumbij0. Vex,a nie ^aso se je med nami Posl 0®*a^aia bolezen, ki je jn- a a nekatere celo v bolni-Dom° *^ani so iskali in našli Prev°^: ^n*ca Mrak, Marija Tine^’ T°nČka FiliPczyk> Ti« ^raviie ter Tone Dimnik. stau ’ ^°ne ‘n Marija so predet H°Peracije in so zdaj vsi tio n0013 na okrevanju- Upa-bra’ a Se bodo kmalu dodo- ki nnLrali’ saj -ie tod POmiad, p mlaja, kot so rekli doma. maja ?^arska Pomlad je priro-tronj v nam s snegom in ve-njeni’ ePrav smo tedne pred Vrem- . Plodom imeli lepo hi$ja .ln smo že grabili pred-Prv0 ln Ponekod trava kot dan. p Vet-ie že prodiralo na zlaSti 3 mo^° res potrebujejo Pridp r>0^a’ kjer vsaka kaplja Zavr^ Pr.av; Skoro bomospet to >^a.ri*' in preobrnili spoči- za nas upokojence J uObrr 1 dptnrs ur0^0^0 opravilo. Tre-. ’man les cjj . anio precej vetra, da- h*.. VJ^ 2 bryin/^ A^ oc ______ dto z brzino do 85 km na -• Brrr! Gos tudi vPodarske razmere se ^fdo ^herti izboljšujejo, a ^'neinVe takorekoč od milobo v nfkateri celo stradajo. „ Mno“J 7^0- W’..2,asti Pa cerkvene denar HClJe zbiraj° hrano in Pom ,dalahk ^aLnidij:° reven prigrizek. Za mnoge nujnosti ni denarja, presiti deli sveta pa kopičijo drago orožje in sanjajo o nadvladi sveta. In koliko težkih milijonov gre za cigarete in alkoholne pijače? PIŠČALI SMO Kot beremo v poročilih, je v afriških deželah huda lakota. Zanimivo je, da smo ob vesteh in slikah o lakoti v Etiopiji zbrali v malem Lethbridgu (60.000 preb.) v dobrem mesecu dni nad 125.000 dolarjev za dobavo hrane in zdravil potrebni Etiopiji. Pa se mi ob tem porodi misel: Menda je lažje pomagati neznancu kot sosedu, čeprav sta res oba v nujni potrebi. Prgišče prsti in nema usta so nas poslednji delež. Kot veja muževne vrbe, ki jo pastir oguli za svoje piščali, se posušimo. Naše votle kosti postanejo frule v rokah dobrega Pastirja, ki igra nanje melodije večnosti... ° s prostovoljci-stotinam Veliki teden. Včeraj smo prinesli domov blagoslovljene oljčne liste. Ob tem pa poroma misel v minule, odmaknjene čase, ko smo doma pripravljali za žegen pisano okrašene butare. Doma jih vkljub neprili-kam še blagoslavljajo, čeprav menda mnogi odklanjajo zlasti verske navade in običaje. Mnogokrat je potrebna močna zavest in tudi korajža, da ohranjaš navade in verske običaje. Ko bomo tele dni pripravljali za žegen in barvali pisane pirhe, bodo spet misli vasovale pri znancih širom sveta in vsem bo namenjena misel in želja: »Šunke, pirhov in potic vam želi kanadski stric!« - Pak Lojzetu Dolencu v spomin GEORGETOWN, Ont. — Nisem te prišel kropit in nisem šel za pogrebom. Zvedel sem prepozno, ko si počival že v mrzli zemlji. Prizadela mi je novica do potrtosti, saj sva se pogovorila kakor brata. Poznala sva se dolgo, dolgo let. Na zadnjem članskem banketu si sva stisnila roke; takrat si mi rekel, v tvojem šaljivem tonu: »Ja, kaj so se ti vsi svinčniki polomili, nič več ne pišeš v Domovino«. In prav to meje danes napotilo. Saj vem, da se smeješ kot vedno, gori nad zvezdami ln mi praviš: »kar delaj...« Spomini na davna leta! Tik ob Spittalskem lagarju je tekla ulica Hundgebunde. Na križišču z Villacher strasse so nas vsako jutri pobirali in nakladali Angleži. Delali smo v Zeebothen, kjer smo popravljali stari grad, ki so ga Angleži urejali za svoje namene. Nemščino sem slabo obvladal, a inženir Hyda me je postavil za tolmača. Tam sem videl, mi je ponudil roko: »Ti je bilo prevroče na Jugu?« Tak je bil Lojze Dolenc: vedno nasmejan in dobre volje. V Torontu je vodil svoje zidarsko in stavbeno podjetje. Cenili in spoštovali so ga njegovi delavci in pomočniki. Leta 1965 se je v Torontu porodila želja po Slovenskem domu. Prevzel sem mizarska dela za ta novi dom. Takrat sem šele spoznal Lojzetovo vztrajnost in požrtvovalnost. Lojze Dolenc je bil predsednik in delovodja Slovenskega doma. Na razpolago je imel kup dobre volje, požrtvovalnosti, slovenske idejne zavesti — ne pa denarja, ki je bil nujno potreben. kako zelo so Avstrijci Lojzeta cenili. Preddelavca Hercog in Berger sta se nekoč v pisarni sporekla, ker je vsak hotel Lojzeta v svojo skupino. Zgodaj zjutraj in pozno popoldne smo se nabasali v velik angleški tovornjak kakor sardine v pločevinko. In največkrat je prav Lojze dal pobudo: »Fantje, zapojmo, saj smo Slovenci!« Potem smo emigrirali. Lojze z družino v Kanado, veliko nas pa je odšlo v Argentino. Po desetih letih me Jože Turk pripelje k slovenski maši na Manning Ave. Poleg mnogo znancev in prijateljev, sem Z delom smo začeli v zgodnji pomladi. V stari tovarni je bilo ogromno prizidov sten in nepotrebne navlake. Lojze in njegovi sinovje so vozili tovornjak za tovornjakom na smetišče. Inženir Grmek je naredil načrte in delo se je kar lepo odvijalo. Prav kmalu pa se je pokazala prva, nepredvidena zapreka. Bili smo brez električarja. Električarji so sicer prihajali na ogled, toda vsakdo se je ustrašil visokih prečnih tramov. (Takrat še ni bilo dvigalnih vozil, vse je bilo treba narediti na lestvah ali na odrih.) Iz stiske sta nas rešila dva mlada slovenska električna inženirja, ki sta pravkar prišla v Kanado. Zadeva pa s tem še ni bila rešena, ker sta inženirja prevzela delo inšpekcije, ne pa materiala. la Ao 1 volana! r\1 a_ GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA 1985 (oceno napisal ZU) TORONTO, Ont. - Ko prebiramo v Kanadi knjige Celovške Mohorjeve, se nam živo prikaže življenje našega naroda na Koroškem. Ravno tako Goriška Mohorjeva verno prikaže vse dogodke preteklega leta, vse probleme, upe in želje naših Primorskih bratov. Štiri knjige so nam letos poslali Goričani. V opisu Svetoletnega romanja Slovencev v Rim je razvidno, da je to bila nadvse prisrčna verska manifestacija vseh treh Slovenij. Glavni dogodek je bil posebno srečanje s papežem dne 24. februarja 1984, ko so bili prisotni vsi, to je 1200 slovenskih romarjev. V te dneve je bila tudi uvrščena blagoslovitev novih prostorov v Slovenikum, ki vse bolj postaja najvažnejši verski zavod Slovencev izven domovine. Nadja Pahor podaja lep opis zgodovine GMD. Leta 1914 je bilo na Primorskem skoraj 17.000 naročnikov, in družba je vsaj prvih 10 let zasedbe Primorske od Italijanov močno prisotna na slovenskem kulturno-verskem področju. Ovire s strani fašistov pa so bile vedno večje in s pričetkom vojne je moralo prenehati vsako tiskanje. Leta 1946 se je zopet tiskal koledar v 3 tisoč izvodih. Velik udarec je bila GMD nova meja; prodaja knjig na tisti del čeval, pridobival nove člane. Za denar je bilo takrat trdo, bili so redki, ki je delnico zaslužil v 100 urah dela. Občudoval sem ga, kako je poleg svojega dela redno vsak dan prihajal v dom, vsakikrat pa mi je prinesel ali kavo ali pa steklenico mehke pijače rekoč: »Saj vem, da si žejen!« Neki večer ga pobaram: »Kaj misliš, Lojze, ali bomo zmogli?« Malo se posmeje pa pravi: »Bomo, pa tudi, če vzamem hipoteko (mortgage) na mojo hišo!« Slovenski pregovor pravi: Po končanem delu je vsakdo mojster. V Domu je bil pa vsakdo gospodar in koman-der. Trdno sem prepričan, da nihče ne bi izpeljal tega, kar je izpeljal Lojze Dolenc v korist vsem Slovencem. Ko pa je bil Slovenski dom dograjen, je bil deležen razočaranja kakor mnogi, ki v Domu največ dela naredili. Naj Ti bo lahka kanadska zemlja, Lojze, spočij se, saj tukaj si komaj imel časa za najnujnejši počitek. Ohranili Te bomo v najlepšem spominu, saj si s svojimi žrtvami doprinesel nekaj, na kar smo lahko ponosni vsi Slovenci v Kanadi in zamejstvu. Pogrešali bomo ne samo Tvoje nav^ zočnosti, ampak tudi Tvoje bodrilne, vesele narave! Primorske, ki je bil priključen Jugoslaviji, je povsem prenehala. Danes so naklade GMD sorazmerno male, vloga pa nič manj važna, ko je še vedno toliko Slovencev ostalo v Kanalski dolini. Beneški Sloveniji, na Goriškem in Tržaškem. Ti naši rojaki so izpostavljeni še vedno potujčevanju in tudi nerazumevanju matice, ki pozna samo koristi stranke. Jože Kunčič poda lep opis štiridesetletnice slovenskega semenišča v Argentini, z začetkom v Pragli in Brixenu 1. 1945. Zanimiv doprinos slovenski prisotnosti v Trstu je opis M. Kravosa Bratovščine Krščanskega Nauka Kranjskega v Trstu, vse iz druge polovice 18. stoletja. Martin Jevni-kar piše o rojstnih hišah naših velikih mož na Tržaškem. Lepo je podana zgodovina idrijskih čipk po J.S. K. Humar piše o zlatoma-šniku msgr. dr. F. Močniku. Ta izredni slovenski duhovnik je bil imenovan za apostolskega administratorja (bodoči škof) za del goriške škofije, ki je padla pod Jugoslavijo. Nova oblast je proti njemu in drugim priredila manifestacijo 12. oktobra 1947, in so jih grobo takoj izgnali v Italijo. Nek veren mož, ki je bil prisoten, sedaj pravi: »Kaj hočete, takrat smo vsi bili pri takih manifestacijah, tako da nas niso smatrali za reakcijo.« To naj bi bila tista evforija, o kateri pišejo drugi pisatelji!? Evald Crevatin poda opis slovenskih denarnih zavodov. Opisanih je 5 posojilnic. Hranilnica na Opčinah je imela 67 milijard vlog (35 milijonov US dolarjev). Pri dveh je podana vsota, ki je bila dana v dobrodelne namene: 4% dobička pri eni in 10% pri drugi! Med nekrologi najdemo tudi Miloša Stareta in Franjo Golob. In še cel kup člankov od V. Beličiča, vsi tesno povezani s Primorsko. Zora Piščanc je prisotna z izredno biografijo Cirila in Metoda »Blagovestnika Slovanov«. V zunanjem opisu malo spominja na Finžgarja in njegovega »Pod svobodnim soncem«, saj je časovna razlika komaj dobrih 200 let. Podrobno in doživeto je podana pot obeh blagovestnikov iz Soluna v Bizanc, samostan na gori Olimp, polotok Krim in zaledje v Moravsko, Panonijo, končno pa v Rim. Po tej knjigi se jasno vidi, kako važno je bilo uvesti slovansko bogoslužje; ako ga ne bi po smrti obeh blagovestnikov v glavnem zatrli, bi prisotnost Slovanov na prostoru današnje Madžarske in Avstrije bila mnogo večja. Primorski Slovenski Biografski Leksikon, urejen po KOLEDAR PRIREDITEV APRIL 21. — Klub slov. upokojencev na St. Clairju priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1.30 do 3.30 popoldne. 27. in 28 — Waterloo balinca klub priredi tekmo v SDD na Waterloo Rd. 28. — Etnični prijatelji župana Voinovicha mu prirede večer v SND na St. Clair Ave. v priznanje njegovega imenovanja kot predsednika Nacionalne lige mest. MAJ 5. — Koncert Mladih harmonikarjev v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 pop. Za zabavo igra ansambel Jasmin. 11. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 18. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 19. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan proslavo. 25. — Waterloo balinca klub priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. 26. — Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan ob 40. obletnici Vetrinjske tragedije ter žrtev med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 27. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 2. — Otvoritev Slovenske pristave. 15. in 16. — TABOR, Zveza DSPB poda na Orlovem vrhu Slovenske pristave proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilnega prebivalstva. 23. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 23. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi prvi piknik. 29. in 30 — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. JULIJ 12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 21. — Misjionska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Misijonski piknik. AVGUST 10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio. 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. SEPTEMBER 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clairju. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-lenici v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poročajte o društvenih * in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Goriška Mohorjeva Družba 1985... (nadaljevanje s 5. str.) Martinu Jevnikarju, obsega v 10. snopiču črke M do O. Izredno strokovno delo. Bog daj, da bo prišlo do srečnega zaključka! Knjiga bo zelo iskana v matici, ko bo matični narod zopet zaživel svobodo. »Melodija«, knjižni prvenec Saše Martelanca. Pisatelj, sin primorskih staršev, je bil rojen leta 1934 v Ljubljani, 1. 1948 se preselil v Trst in sedaj dela kot časnikar na radiu v Trstu. Markantna osebnost, vedno prisotna in delovna v slovenski skupnosti Trsta. Njegove črtice, 12 po številu, se odlikujejo po lepem jeziku, globokem občutku in prisrčnosti. Poseben užitek za povojne ideloške emigrante na Tržaškem, katere probleme - deloma iz lastne skušnje — izvrstno pozna in poda. Med najboljše črtice bi postavil Zlata očala: družina s sorodniki je zbrana pri boži-črtem drevesu. Po pomoti ostane en otrok brez darila. Kako rešiti ta grozni položaj? Potem Ukradena polnočnica: Begunec iz Trsta po 10 letih obišče očeta in mater, krščansko družino nekje na deželi v matični Sloveniji. Dan pred božičem. Zvečer se begunec, ki je ostal veren veri svojih očetov, z veseljem pripravi na obisk polnočnice v domači vasi, kot je to delal vsako leto v svojih otroških letih. Pa pravi oče: Dragi sin, bolje bo, ako ostaneš doma. In pa mati: seveda, saj si že zrel za posteljo. Sin pa se čudi, kako utrujen? Po tolikih letih čakanja? Počasi je prišla na dan resnica. Novi časi so, upogniti se moramo, da se bo v miru živelo. Strašna tragika naroda, ki je zgubil pogum in ki počasi zgublja svojo osebnost, je podana v tej sliki. Lep zaključek črtice: Sin se poda, ne gre k polnočnici, drugi dan tudi ne gre k sv. maši. Potem se mu vse skupaj upre, spozna, da v teh stvareh ne more in ne sme ubogati staršev in gre potem povsem javno v domačo vaško cerkev. Pisec krasno opiše slovenske politične emigrante, ki so se zatekli v Trst: »Njihov naziv je bil begunec, besedo je bilo treba po pravilu izgovarjati sovražno in zaničevalno. Odhajali so v Prekomorje, ker jih je mesto zavrnilo na dveh ravneh. Uradni Trst (italijanski) jim ni dal pogojev za življenjski obstoj, ker se je bal njegovega slovenstva. Slovenci, Tržačani pa -so videli v njih neprijetne priče o neki resnici, ki se ni skladala z njihovo, in jih je zato psoval z izdajalci. Po osebni liniji pa je bilo bolje, to se je videlo, ko so se poslavljali, na stotine ljudi je prišlo do vlaka ali ladje, ki so jih odpeljale za vedno.« Pisatelj je zadel v črno, zamejci so se predali pritisku od zgoraj, na tem se ni nič spremenilo. Ta ideološki in značajni umik pa je zamejstvo plačalo z osipom slovenske - NOVICE IZ SFRJ - B (piše ZU iz Toronta) Polnočnica: Da bi odvrnili mladino od obiska božične polnočnice v Splitu in da bi motili obred v cerkvi, so organizirali avto in moto dirke po ulicah. Mladina se je napila, razbijali so okna, prevračali avtomobile, metali pasje bombice in celo nekaj dinamita, na vojaško barako je bila vržena molotovov koktajl, za zaključek pa so peli šovinistične hrvaške pesmi. Javnost je bila o vsem tem obveščena šele po 17 dnevih. Artukovič: Za Jasenovac in druga hrvaška taborišča Izvest ja v Moskvi 23. decembra podaja število žrtev na več kot 100 tisoč (CNC, marec 1985). New York Times stalno ponavlja nemogočo število od 770 tisoč. Dr. F. Tudjman, Titov bivši general in zgodovinar (ki je potem postal znan oporečnik, op. ur.) je po pregledu uradnih tajnih statistik prišel do števila 60 tisoč. Že leta 1950 je Milovan Djilas, takrat še namestnik Tita, izjavil Ivanu Meštroviču, da so partizani pobili več Jugoslovanov kot Nemci, Italijani, ustaši in četniki skupaj. Čuda ni torej, da SFRJ ni nikdar razčlenila številko 1,700.000 jugoslovanskih žrtev zadnje vojne! Dachauski procesi: Vladimir Krivic, ki je bil državni tožilec v procesu, je izjavil javno, da je bil to pravni umor. Centralni komite ZKS je tudi priznal to sramoto. Proti Mitji Ribičiču je bila naperjena obtožba, da je bil v tistem času slovenski Beria. V Srbiji — sledeči Sloveniji — zahtevajo nekateri pisatelji, med njimi sta M. Be-kovič in prof. Ljubo Tadič, odpuščanje in amnestijo za mrtve četnike in ustaše. O največjem pokolu skoraj 200 tisoč Hrvatov, o pliberški tragediji pa uradni Zagreb molči. Pokvarjeno blago: Novinar Stankovič poroča, da je od 3.000 ton mesa, poslanega v Brazilijo, bilo zavrženo kot pokvarjeno ali nekvalitetno kar 2.200 ton. Izvoz vina v Ameriko je problematičen. Ena pošiljka sedem ton je bila tako slabe kvalitete, da se je mogla prodati samo po zelo znižani ceni in to bo sedaj slučaj za bodoče pošiljke. Jugo 55, ki se naj bi izvažal v ZDA, je pokazal — ko so preskušali zavesti na široki fronti. Letošnji knijžni dar GMD je res prvovrsten. Vse štiri knjige imajo zavidno literarno višino. Pri vseh se vidi, kako neprimerno lažje in boljše ustvarja pisatelj, ako ni vezan na enostrankarski ideološki okvir in ako se rrfu ni treba ozirati ne na levo ne na desno. Vsebina teh knjig je taka, da jo z užitkom morejo brati vsi slovenski svobodnjaki. V še posebno veselje pa moremo zabeležiti odprtost premnogih prispevkov naši diaspori. Človek ima občutek, da smo priča ustvarjanju nekega skupnega slovenskega kulturnega prostora. ZU 12 modelov — nič manj kot 25. , 130 večjih in manjših napak- dujt Revni turisti: Vjesnik (Za-19& greb) od 19. dec. 1984jepor°' čal, da je zaslužek po turistu v 1984 bil strahotno nizek, nic več kot $25. Izgleda, da so vesti o Nemcih, ki stanujejo v šo torih in pripeljajo s sabo ne samo konzerve nego tudi vino, njeg( resnične. Ako se upošteva Prl objel takih obiskovalcih upor^3 cest in onesnaževanje morja m Spon okolice, nastane vprašanji ako se tak turizem sploh kal splača? zavo Polisario: SFRJ je ena izme nestabilne. Za Jug°slf t-S-d ta ustanova, da je ^le, oS'* lohodek po prebivale0 5 4.800, zal. 1984 pa s8 )0- , mi- voječasno je nekda0J’ ^ er SFRJ Svetozar Vuk ič-Tempo napisal v s -ninih, da so si Jugos 0 jj, leki prošnji za Par *t0 eI1o' >v dolarjev posojil8 ^ no izmislili podatke, /d njih zahtevani! -rižem: .VZa!^V raj šem času začel Pr - rajsem času \ članom tajne or8an.e£ji)i- Jrvatsko borbeno za) ^ <. Obtožba je: na*1 vašk< ustavno ločitev H FR J. Posredi so baje jjle lozije, ki niso P0'?^0' bne škode. Eden o y ev, Ante Davidovi -^i >ru preminul, vzro lan javnosti. ed Ljubljani so kim proces proti ^ em, ki so bili 0^s0^eI!)bll^, maže. Nobene Poclr $ iso znane, domneva v za špijonažo Slove8 Sovjetov. ne 10. aprila bi se rati v Zagrebu neka /metna tekma. Ker J lema icmu«- — bletnica Paveličev« ie. žave (1941), ie idložena, ker se Je l »redov oziroma 1,1 BESEDA ROJAKOM v SVETU! Sporočam, da sem prodal Hotel ‘BLED’ v Rimu, katerega 125. obletnico obstoja sem obhajal v novembru preteklega leta. Posredujem Vam članek iz Katoliškega glasu v Gorici z dne 22. novembra 1984 pod naslovom: IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI 25 let Hotela BLED H e. “V hotelu Bled v Rimu smo bili 1 6., 1 7. in 1 8. novembra gostje g. Vinka i, . STIKA. Povabljeni smo bili, da se z njim veselimo 25-letnica obstoja ri , 9°vega hotela, obenem pa da zaželimo njemu in osebju vso srečo v novem a objektu v Gorici. n.Ti trije dnevi bodo za nas, ki smo napolnili avtobus, ostali v nepozabnem , Pommu tudi zaradi vsega drugega, kar smo lahko videli in doživeli v Rimu, od ij p etn'ških vrednot in lepot do ogleda cerkve sv. Petra in prisotnosti na trgu sv. ra ob papeževem nedeljskem opoldanskem nagovoru in pa do obiska v d ^ °. Slovenik, kjer nas je z vso gostoljubnostjo sprejel msgr. dr. Jezernik in 0 ru9' niegovi sobratje in bogoslovci, ki so nam zapeli nekaj pesmi, u n . Potovanje v Rim je bilo v organizaciji Marija Kralja, duhovno oskrbo pa )- nudil 9- Žarko Škerlj. Višek vsega je bil sobotni večer v Hotelu BLED, ki se av udeležilo tudi veliko rimskih Slovencev ter uglednih italijanskih gostov. Za icv . 0 razPoloženje je skrbel ansambel Taims z Opčin, umetniški poudarek pa je k, . ru dala s svojimi razstavljenimi izdelki umetnica Bogomila Doljak iz režine pri Trstu. Deželni svetovalec dr. Drago Stoka se je Levstiku in njegovemu osebju za vse, predvsem pa za njegov človečanski čut, saj je kot lastnik hotela >• | zahvalil BlFn • ' M'euvsem pa za njegov ciovecansKi cut, saj je koi lasmi* noteia Ve. lrT1el v gosteh slovenske rojake z vsega sveta, posebno pozornost pa je Stud ° Posveča! zamejskim Slovencem, saj so bile razne naše delegacije, l entie. posamezni javni delavci in mnogi drugi pogosto njegovi zastonjski j. yus‘je. 5 obe ^ Vinko LEVSTIK se je vsem, ki so prišli na proslavo jubileja zahvalil, ,St .ern pa izrazil žalost, da bo svoj hotel s prihodnjim letom zapustil, je pa v asno vesel, da se bo preselil kot hotelir v Gorico. obisk ^ PrePričanju, da tolmačim čustva vseh udeležencev tridnevnega Posl 86 Vinku Levstiku od srca zahvalim za vse in mu želim še mnogo °vnih uspehov v sončni Goriški. — Udeleženka.« iz ___________ ________________________ _______________________ 0.setn, . Istočasno pa sporočam v dopolnilo k gornjemu članku rojakom v svetu, da jplHg PALACE HOTEL v GORICI, Italija. Hotel je najlepši in največji v Gorici, indvor SOt> 2 najsodobnejšo opremo, dva salona, restavracijo, taverno, kongresno' 'o tateo ?.ln.av*0"Parlt'ng- Nahaja se v najlepši promenadni ulici, Corso Italia. Je prve 0.(°pa!nnde in kljub temu so cene nizke in res vsem dosežne. Na primer: samska soba s pa $ ^Inats^0 naPravo *n televizijo stane borih 20 U.S. dolarjev, dvoposteljna (jln sic^aki’ k' želeli preživeti počitnice v Gorici, naj čimprej pišejo in rezervirajo Z'Vo*iio V .s*0ven^inl »H angleščini, nemščini itd. V poletnem času se gostje lahko ja u<*1 k niorju v Gradež-Grado, oddaljen komaj pol ure z avtom ali avtobusom. d'^hval^-0' V ^'mu nekoč, tako bodo tudi v Gorici toplo sprejeti. Ob tej priliki se '*lU'*e,n vsen> tistim rojakom po svetu, ki so bili gostje mojega Hotela BLED v sHlo||j ’ ar se ji™ priporočam, da me tudi v Gorici obiščejo. Že sedaj kličem: Dobro-I delno slovenski Gorici! i# Vaš rojak: LEVSTIK Vinko ii' »' iti li' 0' s« Vinko LEVSTIK — Hotelir (Včeraj v Rimu — danes v Gorici) Zunanjost Hotela PALACE v Gorici Sprejemna soba v tem modernem hotelu Salon v g. Levstikovem Hotelu PALACE Naslov: Palace Hotel, Corso Italia N. 63, 34170 Gorizia, Italy in drugi podatki: Tel.: (0481) 82166/7/8 Telex: 461154 PAL GO I »... g. Levstik, s tem, da ste kupili največji in najlepši hotel v Gorici, je za nas goriške Slovence velika gospodarska pridobitev, ter smatramo to za zgodovinski dogodek...« (goriški Gospodarstvenik) MUNCHEN P.SO Dl M. CROCE SAPPADA PSO DELLA MAURIA. BOLZANO LIGNANO ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Celo skupino moških je bilo videti, plezajočih do vrhov, kot da se vzpenjajo po okroglih stopnicah. Na vrhu rasti, kjer poganjajo veje, so vrtali v stebla in nastavljali če-bričke, da se natoči sok. Tekočina, so mi povedali, se v vročini v dveh dneh prevre v močno pijačo. Godljo sem pokusil, spoznal, da je močnejša od vina, a nadaljnje pokušanje mi ni teknilo. Nižje, za džunglami palm, je tako imenovani rdeči les. Tod je povsem morska ravnina. Pred izstopom na »suho« so mi spremljevalci dali visoke škornje z debelimi podplati. Z ladjice ob bregu, kjer je sipina bila videti suha, so policaji položili deske, da bi ne stopili na neporaščena tla. Iz neprevidnosti sem stopil z deske in v trenutku bil do kolen v glini. Zdelo se je, da mi tla kar požirajo noge. Policaji so priskočili na pomoč. Za glinastim bregom so tla poraščena z rdečim lesom, torej varna, ampak težavna za hojo. Korenine drevja namreč rastejo iz tal v zrak, ne navadne korenine s tankimi ali nitkastimi konci, temveč koničaste kakor dolgo korenje štrleče navzgor. Na tako preraščenih tleh z bodečimi koreninami je bila hoja počasna. S puško ob strani sem postal in sedel na trohneč hlod ter čakal. Policijska oficirja nedaleč od mene, naj sta kaj videla ali ne, bi ne streljala, da bi pok ne preplašil in odgnal zverjadi, predno bi jaz imel priložnost streljati. Nisem dolgo čakal. Iz tišine se je prikazal pegasti srnjak skoro jelenove velikosti, postal in počasnih korakov prihajal poševno proti meni. Pomočnik ob strani na hlodu se je zdrznil in me prosil, naj streljam. Tako postavne, krasni živali nisem nikdar poprej videl. Sonce je odsevalo z belih peg na rumenordečem telesu in od belega spodnjega dela. Svetle oči srnjaka so zrle v mojo stran. Puško sem sicer dvignil in pomeril, sprožil pa ne. Zakaj brez vsake potrebe ubijati nepopisno lepo stvar! Takih občutkov ni bilo ob pogledu na krokodila. Ladjica je s široke reke zavila v ožji vodotok, kjer se kopljejo krokodili. Nad bregovi reke ali kanala so se vzpenjale košate veje mogočnega rdečega lesa. V ožinah, kjer so se veje z obeh bregov skoro dotikale, da je ladjica bila tako rekoč pod obokom, sta postala častnika silno oprezna. Opominjala sta zaradi nevarnosti pitonov, ki za napad preže na drevesnih vejah. Ne brez vzroka, kot smo kmalu videli. Bil sem v zadnjem delu ladjice, ko sta počila dva strela. Dolg, kakor močan drog se je ranjeni piton zvijal in padal z drevesa ob bregu tik nad vodo. Počil je še en strel, predno je kača obležala. Z naporom, uporabljajoč vrvi in čavlje je moštvo potegnilo na krov nad petindvajset čevljev dolgo pošast: glava je bila debelejša od vratu, žrelo široko, z ostrimi zobmi, telo pa v menjajoči se temnorjavi, zeleni in črnikasti barvi. Moštvo, vajeno takega posla, je brez zamude odrlo kožo, razstreljeno glavo in notranje dele pa zmetalo v vodo. Načelnik mi je ponudil kožo, češ da je dragocena ter se iz nje dela fino usnje. Ker sem odklonil, mi je na povratku v Kulno podaril že ustrojene kože manjših kač. Iz teh si je Nada dala izdelati več parov obuval in torbo. Na krokodila smo naleteli pri izhodu iz kanala vzporedno z reko. Sončil se je na produ, Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-2388 kjer ga je bilo iz dalje težko razlikovati od prepečene temno-sive gline in izsušenega lesov-ja. Častnika sta pustila, da sem streljal prvi. Zadel sem, a ne smrtno, ker se je zver začela obračati. Oba oficirja sta urno streljala, kajti če bi krokodil dosegel vodo, bi ga tudi mrtvega ne dobili več. Moštvo je razkosalo zver na tleh, kjer je obležala. Lotili so se predvsem zobovja in krempljev, ki imajo po njih vražah čarobno zdravilno moč. Razdelili so si jih med seboj, predno so se lotili odiranja kože. To je bilo bolj počasno kot pa pri kači, katero so tako rekoč slekli. Skrbno so rezali pod oklepniško kožo, da bi se noben del pod nožem ne pokvaril. Koliko je sama koža popolnoma doraslega krokodila tehtala, ne vem; na krov sta jo prinesla dva moža. Povratek iz najbolj divje džungle Sunderbana je vodil po drugi, miljo široki, leni reki. V dalji ob bregu so bili zasidrani čolni, okoli njih nagi ribiči, v vodi sami pa se je premikalo pol ducata črnih glavic. Videti je bilo, da se kopljejo razigrani otroci. Bengalci v teh tropičnih nižinah so pač kot povsem črni zamorci. Da niso otroci, sem spoznal, ko je možakar na bregu nekaj zavpil in sta dve glavici kot streli švignili po vodni površini proti sredini reke. Častnikovo pojasnjevanje, kaj se je godilo, ni bilo potrebno. Glavici sta izginili s površja in se čez nekaj trenutkov spet pokazali, vsaka držeča v ustih precejšnjo ribo; bolj umirjeno sta plavali do kopnega in tam odložili plen. Poznejša potovanja po vodah so mi nudila več priložnosti opazovati slično uspešno ribarjenje z izurjenimi vidrami. Ta žival pridno lovi in je sposobna pokončati ribo, ki je večja in težja kot ona sama. Opazovalcu se vidi tak lov kot brza in zelo zanimiva igra. V Sunderbanu je nekoč prevladoval tako imenovani kraljevski bengalski tiger (royal Bengal tiger), najstrašnejša in kruta zver, ki napade in pokonča vsako drugo žival, če jo potrebuje za hrano ali ne, in predstavlja smrtno nevarnost za prebivalstvo po vaseh ob robu prostrane divje džungle^ Angleški kolonialisti so to zver do malega iztrebili iz Sunderbana, vendar smo pristali v gozdovju blizu selišč, da bi P°' izkusili lov na tigra. Ničesar nismo izsledili, niti odtisov at drugih znakov na blatnih tie -ki bi izdajali prisotnost tigra-Tudi drugod po Vzhodnem Pakistanu se je redko našel ti ger. Na ta lov sem šel dvakrat, vsakokrat v nočnih urah- °) sem v okraju Sylhet, kjer jo ^ slučajno navzoč Ahmad, na čelnik varnostnega oddelka za državo (pozneje glavni inšpe tor vse policije). (nadaljevanje prihodnji torek) Pan Am povečuje usluge vjugoslavija Zagreb Sedaj dnevna usluga $46650 Vsaka smer. Dubrovnik Sedaj 5 krat tedensko $4815° Vsaka smer. Nova usluga! Beograd 5 krat tedenska $46650v-* Edina letalska linija ZD v Jugoslavijo še bolj prikladna za obisk družil in prijateljev v domovini. Pan Am s ponosom objavlja svojo naj novejšo uslugo do Beograda, kakor tud1 povečanje naših poletov do Dubrovnika in Zagreba. Mi razumemo, koliko vam pomeni obisk domovine. In z našimi 57-letnimi svetovnimi .g izkušnjami. Pan Am ve bolje nego kdorkoli, kako bo* pričeli vaše potovanje. Nakup sc zahteva 21 dni Edino Pan Am poleti edino s 747 preko Atlantika. c .m Uživali boste udobnost na velikem, prostornem Pan Am ‘* '0 In Pan Am vam pripravi polet kolikor le mogoče prikladen, z e -ti karto, z enim pregledom in z eno zahtevo prtljage na cel' r Torej, če planirate obisk ljubljenih sorodnikov in prijateljev—ali samo preživeti praznike/ katere ste si obljubili sebi—potem zagotovo izberite Pan Am. Za rezervacije in informacije pokličite svojega potovalnega agenta ali Pan Am. Pan Am. Nedostižno iskustvo. Nakup se zahteva 21 dni vnaprej. Vo/nina in vozni red se lahko spremenita brez predhodnega obvestila Koneedebenske dopladlne in odpovedne globe veljajo. p k. v o -o