I. letni tečaj število : 39.
1914. szept. 27.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodí..................2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 t
če samo edne . . . . 5 K 40 f>
Cena vsakoga fctlata doma je 4 litera; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. CserfÖld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo • naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
„Lübi Gospodna Bogá, iübi bližnjegau.
— Mát. 22. —
To je ta nájvékša zapoved! Se vam ne vidi čüdno, ka je to zapo-ved ? Tak smo se privadili, ka v tom nikaj posebnoga ne vidimo, ka je to zapovedano pa či bi si malo bole pre-mislili, bi hitro prišli na to, ka tá dvoja reč nebi smela zapovedana biti.
Máte psa pri hiži ? Ste ga zbili že ? Pa jeli, kakštéč ga zbijete, pri hiži ostáne pa de plodo tüjinca od hiže, vam samim pa ne včini nikaj. Pes poštüje roko, štera njemi včási prázno kost vrže te tüdi, kda ga ona ista roka zbije pa se nazáj obrné k tistoj roki ino jo bit v svojoj bolez-nosti poti že. Samo človek, z pamet-jov ládajoči človek je mogoči to vči-niti, ka povrže Bogá, ka ga sovráži mo prekoné te, kda ga boža roka vdári. Nespametnoj stvári ne potrebno razlo-žüvati, naj vérta poštüje — človeki je pa Bog za povedali mogeo, naj njega časti, Iübi i njemi slüži!
Sramota je to za človeka, ka ga na to opominati potrebno, ka on zná tak daleč pridti, ka se z té pravice spozábi.
Pa ta drüga je tá, ka moremo lübiti bližnjega! je rávno spodobna prvoj, Kovran — prej — ne skopa kovrani očij, právi vogrski pregovor. Sam vido stvari, štere so v ednoj štali vküp gorizrasle pa kda so po dugom vremeni znova vküpprišle, so edna ovoj na šinjek djalé glavo pa so tak mirevno staié poleg ove.
Človek, z pámetjov ládajoči človek, či duže vküper z kem v ednoj hiži se tem bole zavüpa, hitrej se njemi pripeto ka žalno reč pove svojemi bližnjemi; Nájveč tožbe na sveti
je med brátjov, nájveč med sosedami i bivšimi prijátli tak, ka že svéto pismo svedoči, ka ,prokleti; ki se v človeki vüpa“, kak- se návadno vüpamo v brátji, rodbini, sosedaj ino prijátlaj. Zakaj ? Ar tej po dugom prijátelstvi spoznajo vse naše slabosti pa te či kaj májo proti nam, rávno té slabosti obrnéjo sebi na hasek, nam pa na zgübo.
Či toga ne bi bilo, te ne bi potrebno bilo zapovedávati nikorni lübézni Bogá i bližnjega — Zdaj pa, glejte, je Bog zapovedao/ nájostrejše zapo« vedao to lübav, pa je li tak Vnogi ne obdrži. Ne samo, ka ne bbdrži, nego nanč neve, ka je to, lübiti Bogá i bližnjega.
Vnogi misli, ka on že Iübi Bogá s tem, ka včási kaj p reši od njega, ka vsaki dén pár očanašov brez! rá-zuma tá semele, pa kda ga je ne posebno vtrága, tüdi k božoj slüžbi ide. Či bi ti takšemi pravo, ka v njem nanč piknjice lübavi bože ne, bi se on sam nájbo!e zgovárjao, srdo bi se na tebé, ka ga tak žalno tožiš. Pa ti máš pravice, ár či bos ga pitao vdil-jek po zapovedaj, kak spunjáva volo božo, boš čüo, kak se zgovárja, ka to vse ne potrebno pa ne vzeme vpa-met, ka rávno z tem zgovárjanjora ovádi, ka tisto, ka je v njem dobroga je tüdi nej njegova vola, nego samo návada ali iskanje svojega haska.
Pa bližnjega ? Ho 1 bližnjega jas lübim ! To že, sirmáki rad dara, poš-tenomi, pa ki meni mér dá, tistomi jas tüdi nikaj ne včinim! Jeli ka je tak ? ke bi pa pravo či ti što ne bi dao mira ? Ka pa te delaš, či takši sirmák pride, šteri te láni kde ogo-voro pa si ti zvedo ? Tomi si pa znám li ne dužen odpüstiti ? Pa či te što razžali, znán li nemreš pozábiti ? Ka bi mogeo, nanč za Bogá volo nej.
Telko že Bog nemre od tebé želeli, šteri pri tvojih grehaj vsaki dén de-sétkrát more zožmiriti pa čakati na čas, kda de se tebi vidlo z njim zmiriti!
Premišlávli si prijáteo, jeli je to ne hüdobija, kda čákaš od Bogá vsa dobra, kda hasnüješ bližujege, kde ga samo moreš, pa te poleg toga žališ obadvá, kde jihva samo moreš ?
Vküp se poberi! Bogi slüži, ne tak, kak se tebi vidi, nego tak, kak so Kristuš i apostoIje glásili, kak njegova sv. maticérkev vči. Ne pravi, ka je Bogi vse edno, kak njemi štoj slüži. Či bi njemi vse edno bilo, te on ne bi šo z nebés nás včit, kakše slüžbo žele od nás. On je pa prišeo, je po-vedao, nastavo sv. matercérkev, naj to njegovo povedanje dale glási do konca sveta vsakomi človeki pa nám ne ostáne drügo, kak bogati pa z tem pokázati, ka ga zaistino lübimo, ár ščémo vu vsem spuniti njegovo svéto volo.
Bližnjega pa tüdi Iübi! Vidiš, ti si Bogi ne bližnji, pa je On v svojem Sini grátao tvoj bližnji, ka bi ti po-kázao, kak te Iübi. Zdaj je te na tebi réd : lübiti, dobra včiniti vsem, šterim moreš, i odpüstiti vsakomi, ki te razžalo.
Ne bodi hüjši od stvári, ki pamet máš, nego se podigni gori k Bogi, ki se je v svojem včlovečenji nanizo doli do tebe pa bodi njemi spodoben v lübavi. On, kda ti je to zapovedao, je znao, ka zapovedáva pa či ti je težko obdržati, ti zná tüdi pomá-gati z miloŠčov svojoj, ka boš leži obdržávao.
Lübi pa odpüsti — te miné boj v tvoj em srci, pa bo vekivečen mir, šteroga ti ne vzeme nišče!
2.
NOVINE
1914. szept. 27.
Vojska.
V začetki vojske so naše čete tak Iepo zmagale na srbskom bojišči, ka smo meli vüpauje, ka de Srbija v kratkom časi premagana. To se je pa dozdaj nej zgodilo. Nej pa zato, ka so se rusi s takšov močjov navalili na našo severno mejo, ka so naši vojske-voji za dobro spoznali, vekši del vo-jaštva odpozvati s Srbije pa je poslati proti rusom. Na srbskoj meji je zavolo toga ostalo samo telko vojačije, kelko je potrebno bilo za obratnbo. Srbi so to zvedeli, zato so pa vküp spobrali vse svoje moči pa so vdarili prek meje v našo državo. Brščas nemajo doma kaj jesti, zato bi pa radi prišli v našo državo, ka bi se tü lepo gostili na naše stroške. Ta žela se njim je pa nej spunila. Svoj vpad v našo države so mogli drago plačati. Naše vitežke čete so je napadnole, so jih več jezer zav-žele, vnogo spoklale, ove pa stirale nazaj prek meje.
Tüdi rusi so vdarili v Galiciji prek meje, tak ka je naša armada mogla zapüstiti svoje prvejše postojanke pa si poiskati nove. To se je pa zgodilo nej zavolo toga, ka se naši vojaki nebi vitežko branili proti sovražniki, nego se je zgodilo zato, ka je prostor za naše vojake nej bio vugoden, pa ka so se rusi navalili na naše s takšov premočjov, ka bi vsaka borba bila zaman. Poiskali so si zato naši vugod-nejše postojanke pa se zdaj pripravlajo na nove napade.
Francozom se godi slabo. Nemci so je dozdaj povsedi premagali. Zdaj se bijejo že nej daleč od Pariza. Bitka je jako luta pa trpi že 12 dni nepre-stanoma. Bojna črta je duga 140 kilo-metrov, število vojakov pa znaša pol-drügi milijon. Odločiíev je čakati v najkračíšem časi.
Na morji je šče nej bilo vekše bitke. Tü i tam se potopi kakša ladja, ka jo razvrže morska miaa, ali jo pa potopi štera sovražna ladja. Kak je viditi, agležko vojno brodo?je ne vüpa na odprtom morji napadnoti nemškoga.
Važnejša poročila so eta :
Srbi pritišnjeni nazaj. Naša armada je vse srbe, ki so v zadnjem tjedni vdarili na naše zemlo pobila pa spolovila, tak ka jih je samo malo vujšlo nazaj na Srbsko. Bilo jih je pa že v našoj državi koli 15 jezere.
iaš8 čete na pcti v fa!jevo. Pred nekelkimi dnevi so naše čete prestopile Drino pa Šla v Srbijo proti Valjevi. Pri našem prehodi prek Drine so meli srbi grozne zgübitve. Drina je bila puna pobitih srbov.
Srbski kral zbetežao. Z Niša se poroča, ka je svbski kral Peter znova zbetežao. Mantrajo ga reumatični na-padi; noge so njemi otekle.
Princ Jüri premino. Kak zavzeti srbski častniki pravijo, je pripelo naj-starejši sin srbskoga kvala svoje čete do meje. Gda so čete odišle prek meje, je premino, tak ka ga je nišče več nej vido. Nekši uovejši glasi pravijo, ka je ranjeni.
Odpozvani grčki zdravnicje s Srbije.
Te dneve so grki pozvali 25 svojih zdravnikov s Srbije, zato kasoprej nej dobili obečane piače.
Rusi na Nemškom poraženi. Nemški general Hindenburg je tisto rusko ar-mado, štera je vdarila v Nemčijo, pre-magao pa prek meje nagnao. Zavzetih je bilo v toj bitki več 10 jezer rusov, pa zaplenjenih 80 topov (štükov) pa več strojnih pušk.
Szlava cara Mikloša.* Ruski car je izjavo, ka se naše, austro-vogrske čete, štere so že 10 dni strelale na mesto Lublin, morejo vrčti nazaj, či bi pri tom ravno 200 jezer rusov spadnolo.
220 jezero vojnih zajetnikov. Z Berolina pišejo, ka nemci majo dozdaj vseh zajetnikov 220 jezer. Med temi je 1686 francoskih ‘častnikov pa 88.700 prostili vojakov, 1830 ruskih častnikov pa 91.4()0 proštih" vojakov, 740 bel-gijskih častnikov pa 30.000 prostih, 160 angležkih častnikov pa 2350 prostih vojakov. Med zavzetimi  častniki se nahajata dva francoskiva generala pa povelnik mesta L(lttich.
30.000 indijcov na Francoskom.
Z Neapola je prišeo glas, ka so v Egipti spravili na ladje 30 jezer indij-cov pa je pelajo na Francozko, gde bodo se mogli vojsküvati na francosko-angležkoj strani.
Svak nemškoga casara ranjeni.
Na francoskom bojišči je svak nemškoga casara, princ Friderik Karol besenski, težko ranjeni. Krugla njomi je prevrtala bedro.
Nemci zmagajo. Zadnja vesi s francoskoga bojišča pravi, ka so nemci na južnoj strani mešta Noyon zbili francoze.' V ednom drügom mesti poleg Reimsa so zavzeli 2500 francoskih vojakov.
Pobganje min v morje. Nemški ribički čuni polagájo mine v moije, ka bi ž njimi spotopili šovražnikove ladje. Ángleži se teh min jako bojijo pa je zato iščejo po morji. Dozdaj so potegnoli z morja 68 min. Pri tom deli se je pa vnogo ribičkih čunov potopilo.
Potoplena nemška ladja. Mala nemška križarica „Hela* se je zavolo strela z sovražnikovoga podmorskoga
čuna potopila. Vojaštvo je skoro vse rešeno.
Japonske zgübitve. Pri Tšingtana je velki morski viher zadeo japonsko vojno brodovje. Več ladij se je poto-piio, dve so pa nemški topovi razstrelili.
Grčko brodovje zbrano pred So-lunom. . Grčkomi vojnomi brodovji je zapovedano, naj hetija s svojimi vajami v Egejskom moriji, pa se naj zbere v Soluni.
Francosko zlato na Angležkom.
Francoske banke so posiale vse svoje zaloge zlata v London. Včinile so to zato, ka se bojijo nemcov.
Francoski minister kamenüvani. Francoska vlade se je preselila z Pariza v Bordo. Gda se je tá pripelala, je nekak na ministra Delkasse lüčo kamen pa ga je rano na šinjeki.
V Čarnoj gori Vlada lakota, zato je pa prišeo ruski poslanik s Cetinja v Rim pa prosi italjanske vlade, naj bi dovolila, ka bi si čarnogorci s Taljan-koga dovažali živeš.
Trononaslednikovi morilci bodo prej meseca novembra sojeni.
Naša država ma dozdaj 41 jezero zavzetih rusov pa 8 jezero srbov, pa zapelnila je več 300 topov (štükov).
Zaplenjeni topi postavleni na og-led. V Budapešti pred državnov hižov je razstavlena 16 topov, štere so naši vitežki vojaki zaplenili rusom.
Naši prostovolci. v našoj celoj državi se je do preminočega tjedna oglasilo 1 miljon pa 200 jezer pvos-tovolcov, šteri želejo iti na bojno pole. Starčeki za obrambo Pariza. Z obram-bo Pariza so pozvali tüdi 60, pa eš-še več let stare moške. Vsa parizka vrata so zaprta.
Japonska pomoč Angležkoj. Japons-ka je obečala svojo pomoč Angležkoj pod pogoji, ka se smejo japonci pros-to neseljavati v Angležkih naselbinaj v Tihom morji, na dale ka dá Ang-ležka 200 milijonov dolarov posojila pa ka ma Japonska prosto roko na Kitajskom. Angležka je te pogoje sprejema.
Prizadevanje za mir. Zvün svetoga očo XV. Benedikta je tüdi predsednik amerikanski Zjedinjeni držav skušao posredüvati ka bi se skleno mir. Njegovo prizadevanje je pa dozdaj nej melo uspeha.
Domolüben srb. Srbški kmet Jüri Mitrovic z Drakulnice, je dao od-poslanstvi, štero je nobiralo konje za vojsko, dva svojiva lepiva konja s kolami vred. Pred odposlanstvom je pravo: „Pop vogrskim kralom sam si Spravo vse, ka mam. Hvala njemi zato! Zdaj pa, gda on sam potrebüje,
1914. szcpt. 27.
NOVINE
3
njemi dara vse na razpolago.” Na lüstvo so napravile te reči velki vtis.
Pomor, Zadnja poročila pravijo, ka na Ruskom razsaja kolera, v Srbi-ji pa tifus. Oba nevarniva betega zahtevala vnogo žvtev, zlasti med vojaki.
Pokapanje mrtvecov na bojišči. Eden vojak piše ž bojišča : V ednom boji smo pokapali mrtvece. Vsem, ki so spadnoli, smo vzeli legitimacije (to so tisti listeki, na šterih je zapisano, ka šteromi vojaki ime) pa vrednostne reči, štere je k strani Spravo eden sanitetni častnik. Medtem so se kopali grobovje, 5 meterov dugi pa ravno tak siroki. Smrt tü vse poravna: pri-jatel pa sovražnik spita eden poleg o-voga ; edna plast mrtvecov, edna plast vapna. Vsaki grob dobi številko, ka se tüdi sledkar lejko zvedi, što počivle v njem. Gda se položi zadnja plast, što pi k grobi vojački dühovnik. Sprego-vori v slovo par reči pa zatem bla-goslovi vse, ki tam počivlejo. V pa-radi stoji poleg groba stotnija. Ta pa zdaj ne na niednoga strela Zadnji poz-drav pokojnim tivarišom, zato ka bi strel ovado sovražniki, gde še nahaja-mo; čüje se samo povelje: Gleite na desno! K molitvi! pa se zatem meče žemla na mrtve junake.
Zlata mesa v Cerensovcih.
Pétdesetletnico svojega dühovnoga pastirstva je obslüžavao dnes tjeden Vugrinčič Boldižar cerensovski plebanoš, ki to faro že 35 let oskrbláva. Lepa, velika leta! Zvünredna Boža mi-lošče je to : 50 let biti namestnik Kris-tusov. Zaistino slüži dühovnik ki se včaka takšega dneva, imena: zlato-mešnik.
Zlata meša se je začela ob dese-tih. Zlatomešnika so pod voditelstvom Strausz Floiijana, Lendavskoga ešpe-reša dühovniki iz sosednib fár sprevo-dili k oltári. Po evangeliji je bila pred-ga, štero je držao Sakovič Jožef plebanoš iz Turnišča. Govornik je začno slaviti zvišanje svetoga križa, patrona té velikanske cerkve. Razložo je zgodbo zvišanje križa i našteo vnoge dühovne milošče grešnikom nam ponüjane, po šterih se križ Jezušov zvisi i spuni njegova reč „1 jaz, če zvišeni bodem od zemlé, vsa k sebi potégnem." (Jan. XII.)
Zatem je pa prekšo v govori na drügo imenitnost, štero slavi tá fara, na zlato meš o ravnitela té fare i na slovojemanje njegovo od svojih farni* kov. Genlivo je razložo neštete dühovne dáre, štere je zlatomešnik svojim ovcam sproso od Boga v dugih letaj. Slovo
vzeme zdaj od njih, počinoti si želé med njimi, loči se od svoje tak lepo vrćd vzéte i okinčane cerkvi i si dol-sede, kak potnik, ki je že blizi k svojemi cili, naj se odpočine svoje obtrü-jene moči i se pripravi za blaženo več-nost. On odpüsti vse svojim ovcam, če bi ga štera gda razžalila, samo lübav ohrani do njih v svojem srci med njimi šče tüdi po smrti počivati. Oui zato naj tüdi lübav májo do njega naj meli j o za njega i vse dühovnike.
Po lepom govori je zlatomešnik nadaljevao i dokončao pred Naisvetej-šim izpostávlenim sveto nešo, podelo blagoslov i se vrno na farov kde so ga dühovniki pozdravili i njemi za dár eden lepi srebrni križ darüvali. S suz-nimi očmi je odgovoro na lepi pozd-rav zlatomešnik. Pri obedi sta ga znova pozdravila esperš i Bagari Jožef vpok. plebanoš iz Sobote, ki njemi je lübeznivo pravo, ka je stan v po-koji, ne žalosten stan. Z celoga svojega srca Želemo naj zaistino veseli bode mir i pokoj duga leta našega zláto mešnika.
Glási.
Ranjenci so prišli domo: v Bago-jino Camplin Ivan, ki je. v levo roko dobo kruglo, na Ivánce pa Pücko Já-noš, šteroga je krugla zadela na rameni pa je sko¾ njega letéča prišla vö na pléčaj. Rožman Štefan z Bogojine je na levoj roki ranjeni, Rous Martin z Ivánec pa na levoj nogi. Beltinski Mat-jašéc Štefan je v roko dobo, bogojan-ski vučitel Desits Kolman pa tüdi v levo nogo. Od mrtvoga šče samo ednoga známo z naše okolice, to je Bur-man Dávid z Dobronika, šteri je meo pri sebi 2 koron penez ino prstan. To dvoje je vojaške kommanda poslála po notárijuši domo njegovim.
Z toga se tüdi sprevidi, ka se ni-komi ne trbe bojati, či dugo pisma ne dobi. Tam dečki neimajo časa pisem pisali, či bi šteri spadno bi doiná tak zvedili, ár bi njim to naznánje dáli po občinskom poglavárstvi. Vej je tak, ka vsi ne pride domo ki so odišli; nego boža roka je vodi tü i tam pa za dvoj-nost ne zroka ár je krščenik, ki Bogá lübi vsikdár more znati pomiziti z tem, ka Bog vse nájbole zravna i dela. — Ranjene nam glasijo tüdi iz dragih slovenskib vesnic, tak raven-skih, kak goričkih, šteri pa večinona neso teško ranjeni.
Mrtev je Hrebica Jožef iz Srednje Bistrice. Na ruskom bojišči je spadno. Kelenc Rudolf iz Dolnje Bistrice, ki je
raujeui prišeo domo tamodnet, je prineseo glas od toga pokojnoga. Bog njemi naj da večih mir.
Ranjeni so v SzombatheIyi: Rogač Franc z Muskove, od jürjoske fare, streljeni na levoj roki pa Freis Jánoš z Berkovec od Bedeničke fare, ki má prst ranjeni.
Tri rane má z bükovnice rojeni Lovrenčec Franc. Z beltinske fare tüdi jé v Szombathelvi ranjenec, Sraka Jánoš.
Blažena Devica Marija i naši bratje evangeličanci. Znáno je, ka po nikšem krivom zapelávanji nešterni naši bratje slovenski, ki so evangeličanske vere, ne častijo Marije. Zvedili smo že pred ništevnimi leti, kda je njihov superinten-des v Puconcih hodo, pokarao v šoli kda je vido ka deca nikaj ne ve od BI. Dev. Marije. Kak vi to včite, je pravo, vučitelom ka ne povete deteti tiste lüblene matere, štera je našega zveličitela, Jezuša Kris-tuša rodila ? — Luther Martin sam je tüdi častio Dev. Ma njo že po odstopi od katoličanstva. — Zdaj pa smo pá té veseli glás dobili, ka naši bratje pogostomá na pomoč zezávajo Bi. D. Marijo, naj pomága njihovim v boji. evangeličanke praj zmérom májo té lepe reči na vüstaj: Marija pomágaj! Marija pomágaj! — Ob kak lepo je to! Drági bratje i sestre li ostanite pri toj lepoj navádi i po bojni!
Pod ebrambov ÜSarijinov. Kak čü-jemo praviti, je eden vojak, ki je ži-doske vere, pa od nas z doma, pisao domo, ka je rekši on dozdaj nej ver-vao, či jé Marija Odzdaj de pa vervao. To pa zato, ka je ž njegove čete, štera se je borila proti sovražniki pod Mari-jinov zastavov, nej spadno nieden vo-jak, či ravno ka so bili v velkom og-nji, z dragih čet pa štere so se vojil-vale poleg njih, je obležalo vnogo mrtvih pa ranjenih na bojišči.
Rane naših ranjencov jako hitro celijo, kak to pišejo zdravniki. V nek-šoj bolnišnici leži ranjeni stotnik, šteromi je krugla na rami predrla celi ži-vot. Stotnik je bio v bolnišnici samo eden tjeden, pa je tak ozdravo, ka je znova odišeo na bojišče. Ešče streli v možgane so praj nej vsigdar smrtni.
To SO junaki! V ednoj gračkoj bolnišnici se nahaja vojak, šteri je bio 17 krat ranjeni. Gda je bio 15 krat zadet, se je šče bojüvao, pri zadnjima dvema kruglama je postao nezmožen za boj. — V Lublano so pripelali na ruskom bojišči ranjenoga 1vana Sanko-viča, ki je doma z Čarne vesi. Jauko-vič ma 12 ran od ruskih šrapnelov, pa je šče zato li kuražen i pravi, ka bo šo nazaj nad ruše.
4
NOVINE
1914. szept. 27.
Grozne laži. Nej samo pri nas, nego tüdi po drügih krajeh se širijo velke laži,šterim se človek, ki ma ko-ličkaj razsodnosti, more smejati. Tak pišejo milanske novine, ka je praj v Trsti takša dragoča, ka edna mačka stane deset koron, pa ka že maček nanč nemre več dobiti.
Dotnolübne redovnice. Dühovništvi i redovmštvi radi mečejö na oči pros-tozidarci, ka so rekši nej domolübni, to je ka ne lübijo svoje domovine. Kak krivično je takše očinjane, nam kaže tüdi ete [dogotek: V samostani slüžbe-nic božega Srca JezifŠovoga v Beči so sestre vzele na hrano 500 vojakov, tak ka so njim davale svojo lastno hrano, same so se pa hranile samo z mlekom pa s krühom. Vojaki so bili do srca genjeni, pa gda so se odpravili, so vküp prišli v obedarnici pa so naprosili prednico,' naj pride k njim. Gda je prednica prišla z domačim dü-hovnikom v obednico, se je naporoč-nik v lepom govori zahvalo v imeni vojakov za lepo gostolübnost, pa je proso blagoslov. Kak lepo je bilo viditi gda so vojaki vsi poklenoli, pa je je prednica blagoslovila.
Našega püšpeka grad. Répceszent-györgy má tüdi svoje ranjence. 50 jih tam oskrbláva sama mati višjega pas-téra. So med njimi vogri, Slovenci, hor-váti, talijáni. Ne morejo se prehvaliti za lübeznivo dvorbo grofíce.
Bitje. Na Melinci je ednoga po-nočnjáka zbio en ménši dečko, kda se je domo pritepeo z klantošije pri do-mači vrátaj. Zdaj praj več ne de po-nočevao. — Naj čednej je takše ne čaka ti, nego žandárom nažnanti, tam je pa zgnojšnicov polejáti, kam zahá-jajo.
v Ggenj je bio na Tišin pri Kühar Antoni, zroküvala ga je deca.
Dari naših siovencov za ranjesoce. Kolenko Ferenc z G. Bistrice pri i sád, Kolenko Št. Z G. Bistrice 40 fil., Markoja Martina Žena iz Sr. Bistrice 1 k., Sarjaš Marija z Trnja slive; Ritlop Treza z Trnja brisačo, slive; Škafar Treza z Čerensovec 2 robači, pri i Kránjce Magda z Žižkov 1 k., Cigan Magda z Ižekovec 1 k., Virag Agota z Ižekovec 1 k., N. N. z Ižekovec 1 k., Ütroša Marija z Sr. Bistrice 40 fil., i brisačo i Balažic Ana z D. Bistrice slive; Kolar Kata z Žižkov 1 k., pri, capo, robačo; Horvat Janoš z Trnja 1 k., Jakšič Bara z G. Bistrice robačo; Vag-nar Št. z Sv. Bistrice 60 fil., Solár Gejta z Nedelice pri, 2 capi; Solar Ve-rona z Nedelice pri; Draškovič Jožefa žena z Nedelice 2 prtá; Slivnjek Bara z Nedelice pri; Pintarič Štefan z Ve-
česlavec 20 fil., Dozdaj je vküp prislo i odposlano 13 zavitkov obleča i sada, penez je pa dorüvanih 370 k., 73 fal., Bog povrni vsem!
Do rok gd. Némethy Nelli učitelice je pa dáno sledeče v Türnišči: Gerič Bara Kollmanca, Gerič Jožefa žena Ma-kovec Št. dovica, Žerdin Št. žena, Rós Ana Hochstádserca, Čizmazia Bára, Doma Št. žená, Hanc Ferenca žena, Mag-dič Ana i tretrejedniki sv. Franciska so darüvali sad pa opravo. — Peneze so pa darüvali: Čizmazia Bara 2. k., Koren Jula 1 k., Kollman Ferenca žena 1 k., Magdič Ana 3 k., Raščán Št. 1 k., Tőrnar Klara 1 k., Terboča Bara (Baložova) 1 k., tretjeredniki 5 k. 40 fal.
Te dare je imenüvana gospodičina odpos!ala drüžbi ,Rdečega križa/ — Vsem Bog plati.
Raznotere reči.
Ravnanje z vlasmi v detečih letih.
Vsaka mati si žele, ka bi njeno dete melo gosto pa lepe vlase. To pa samo tak lejko dosegne, či ne zanemari deteče glave že v ranoj mladosti.
Pri rojstvi je pokrita glavica deteta navadno z mašinov tvarinov, štera leži včási celo debelo na glavi. Ta tvarina se more zčasi odstraniti, pa ne z silov, liki naráhi pa z najvekšov pazlivostjov. Najleži se to zgodi, či se namaže glavica z dobrim mandulovim oljom (dobi se v pateki), zatem pa more glavico zmiti ž čistov belov žajfov. Tü pa more jako paziti; goditi se more vse pomali pa naráhi. Či je glavica po prvom zmi-vanji ešče nej čista, moremo ponoviti večkrat mazanje z oljom pa zmivanje z žájfov.
Glavica maloga deteta je pokrita s tenkimi vlasmi. Nešterne matere mislijo, ka vlasem Škoda zmivanje, zato gda je koplejo, skrbno pazijo, ka se naj vlasje ne bi zmočili. To je pa nej prav. Ne glavi takšega deteta se napravi cela plást takzváne temenice. Sprva je ta temenica bela kak koža, sledkar pa postane zamazanoerjava, pa se trdo drži kože na glavi, tak ka se sledkar jako težko odpravi.
Z glavnikom nigdar ne kušaj od-straniti temenice, zato ka bi česanje znalo škoditi mejkoj kožici. Temenico more odpravlati z najvekšov pazlivost-jov ; V čási trbe dugo potrplivosti, pa či je potrebno, moremo vzeti v roke tüdi vrastvo. -
Gda so že vlasje do 2 centimetra dugi, je najboše, či je gladimo s krta-čov (kefov). Vsaka krtača je pa za vlase nej dobra; spravili si moremo
méhko z dugim ščetinjom, jo moremo večkrat oprati v čistoj vodi, pa vseli dobro posüšiti na zraki. Paziti moremo vsigdar na najvekšo snago. Vjasje se naj vsigdar naráhi gladijo krtačov, tak kak ležijo. S krtažov raznesemo po vlašeh oljovo tekočiuo, štera davle vla-sora lepšo zrás.
V prvom leti je zadosta to, ka smo tü popisali. Sledkar pa, gda so že vlasje dugši, nastane Pitanje, či je dobro vlase zevsema dol zrezati ali pa samo malo. Eden zdravnik piše od toga etak: »Vnogo jé mater, štere majo navado deci zevsema vlase dol zrezati, sato ka mislijo, ka s tem zabranijo pleše, pa ka do vlasje bole rasli. To je zmota. Dosegnejo s tem navadno ravno nasprotno. Lepoti vlasom to škodi, pa tüdi ne morejo dosegnoti določene dužine.* Povsem zadosta je, či se samo na konci malo odrezavlejo. Prvotni vlasje so vsigdar najlepši pa najgostejši.	»N. G.“
Pošta,
Pin. Št. Večeslavcl Peneze sem dobo. Bog pláti. To so same laži, kaj od štajarskib dühovnikov, ali od ljubljanskoga knežoškofa lüdstvo guči. Tó slabo glasa so neprijatelje katoličanstva razglasili. Bog je če bo Bodo. Ne dajmo se premotiti i naznanimo oblast"! tiste, ki takše zmešlavice delajo.
Joh. Žil. South Betlehem. Takše vlaéü-štere v starom kraji majo moža t Ameriki si pa drüge iš6ejo, so ne vredne, ka bi se od njih samo edna 6rka štampala. V naših poštenih spisih takše nemajo mesta. Neščem ka bi nam litere zvonjale od njih. — Molitev je jedini primoček za tó nesrečno blodin -če. — Zdrav bodi.
K. Ana. Llpovcl. Nišče ne pisao od té-be, ka bi ti nosila bele punSule. Poštenja ti ti je zato ne mogeo vzeti. Pa človek tak ne nosi svojega poštenja v obüteli, — če pa jo nosiš, moreš meti zrok, Zakaj si skrivaš nogó pod beló i ne čarno obdvalo, kak drüge dek-le v vašoj fari. Od toga boš mogla Bogi odgovor dávati. Pazi drága düša, naj te ne pres-lepi hüdi düh gizde.
Najnovejša
Na rususkoj meji je mir. Oslableni rusi nevüpajo nad naše vdarili. Naša vojska se pa priprávla na novo bitje.
Talján de kre nás! Že se priprávla.
Hindenburg nemški general zma-govalno ide naprej po rususkom.
Na Francoskom nemci mesto Reims strelajo. Glasovitna cérkev je že tüdi poškodovana.
Nyomaiott az Egyházmegyei KöoyvByomda kftrforgó gjorasajtöján S*embatheljen.