Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111

Telefoni uredništva In uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razea ponedeljka io dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate: Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Usodna vprašanja na obzorja Španije
Po 32 mesecih državljanske vojne v Španiji se sedaj vedno bolj vidno bliža vojaška zmaga nacionalistične skupine pod vodstvom generala Franca. Polom boljševiske vojske v Kataloniji je dan, ko bo general Franco postal gospodar vse Španije, pomaknil v bližnjo prihodnost. Toda motil bi se, kdor bi hotel napovedati, da je s tem ali da bo s tem španskega vprašanja konec in da so bodo §ami od sebe odmotali vsi zapletljaji mednarodno političnega značaja, ki jih je državljanska vojna spletla okrog španske države. Cela vrsta usodnih vprašanj vstaja izza bližnjih obzorij.
Prvo vprašanje, ki se samo vsiljuje, je, ali bo zmagoviti general Franco zares sam gospodar osvobojene Španije, ali pa bodo od njegove zmage hotele tudi druge evropske velesile imeti svoj delež, in kakšen bo ta delež. Generala Franca sta s čustvi in orožjem podpirali Italija in Nemčija. Pri tem ni važno, da je to zakrivila nesposobna vlada ljudske fronte v Franciji, ki je proti koristim Francije same podpirala v Španiji razkroje valni boljševiški režim in s tem tako rekoč prisilila Italijo in Nemčijo, da sta stopili na španska tla, kjer ne ena ne druga nista imeli ničesar iskati. Danes je treba računati samo e stvarnimi dejstvi in ta dejstva pravijo, da sta se Italija in Nemčija zavzemali za zmago nacionalističnega orožja, medtem ko sta sovjetska Rusija in Francija podpirali španske boljševike proti nacionalnemu osvoboditvenemu gibanju. V borbi med nacionalno in boljševiško Španijo je zmagala prva, in temu dejstvu bodo odgovarjale tudi notranje-in zunanjepolitične posledice tega dogodka, prav tako kakor bi bila zmaga boljševikov rodila Cisto svojstvene posledice tako v notranji, kakor v zunanji politiki Španije. Obe velesili, ki sta generala Franca podpirali, bosta, čeprav sta po lastnem zatrjevanju svojo podporo delili izključno le iz ideoloških in ne iz sebičnih ali celo grabežljivih nagibov, 6edaj čisto naravno pričakovali gotove protiusluge v tej ali oni obliki. Prav tako, kakor bi bili Francija in sovjetska Rusija v primeru boljševiške zmage, hoteli pri urejevanju države imeti gotovo soodločbo, da bi si uspeh, ki sta ga pomagali izvojevati, za nadaljnjo dobo zajamčili. Nič več, a tudi nič manj ne bosta zahtevali Italija in Nemčija sedaj, ko so v državljanski vojni odnesli zmago nacionalisti. Vprašanje je sedaj le še, kakšne in katere protiusluge bosta Italija in Nemčija zaželeli. Želja po kakšnih španskih ozemljih nimata. Tako italijanski kakor nemški državniki so to jasno izpovedali. Ali bosta hoteli sodelovati pri izkoriščanju španskih naravnih bogastev? O tem ee še nikdo mi izrazil ne v tem ne v onem smislu. Ali bosta hoteli od generala Franca samo to, da za svojo novo nacionalno Španijo sprejme njun politični in socialni svetovni nazor, in da to dokaže s primernimi stvarnimi ukrepi v notranji in zunanji politiki, ukrepi, kot smo jih pri Italiji in Nemčiji zadnje čase mnogo videli? Tudi o tem še ni bila spregovorjena končnoveljavna beseda, toda mislimo si lahko sami, da bo Franco moral eno teh uslug dati, a tudi slutiti smemo, da ho verjetno zadnja med naštetimi tista, za katero 6ta se Italija in Nemčija odločili in da t>o tvorila glavno postavko na račun, ki ga bosta predložili generalu Francu ob zaključku državljanske vojne.
Nedavno smo'v• italijanskih listih brali izjave iz uradnih virov glede nadaljnjega zadržanja Italije v Španiji. Italijanska vlada je obljubila, da bodo njene čete fn njeno orožje zapustili špansko ozemlje, kakor hitro bo general Franco zmagoslavno zaključil državljansko vojno. Ne.kaj dni po tej prvi izjavi je 6ledila druga, ki je prvo v toliko dopolnila, da velja italijanska obljuba ne samo za vojaško zmago nacionalistov, marveč tudi za politično ureditev njihove zmage. Ker vemo, da v vrstah generala Franca vsi borci za svobodo Španije niso edini gledo nadaljnje notranje ureditve osvobojenje domovine, ker vemo, kakšnih vzponov je zmožna vroča španska kri, se nam zdi, da je Italija sebi dala pravico, da svojo prisotnost v Španiji podaljša do nedoločenega roka in da je bila ta njena izjava ne samo svarilo, poslano na naslov Francije, ki se še vedno ne more odtrgati od svojih rdečih prijateljev v Madridu, marveč tudi svarilo za generala Franca samega za primer, da bi prišel v skušnjavo, da novi Španiji notranje-in zunanjepolitično da takšno smer, ki bi jo Italija in Nemčija smatrali kot nehvale*nost za pomoč, ki sta jo nacionalistom nudili v vsej državljanski vojni. Ob tej misli 6e nam odpirajo ne-dogledne možnosti novih zapletljajev, ki bodo tem večji, čim bolj bosta Francija in Anglija oklevali in se vdajali utvari, da bosta od generala Franca mogli v zameno za denar, ki mu jo za obnovo države neobhodno potreben, in ki ga mu niti Italija niti Nemčija ne moreta dati, izlicitirati neprimerno visoke koristi.
Končno nastaja pa tudi vprašanje, kakšen odpor bo Franco zmogel proti tujini vplivom, ki pritiskajo zdaj na njegovo domovino, ko od nje padajo verige. Ali je sam notranje toliko utrjen, da ne bo šel v svetovnonazorne smeri, na katerih bi mu španski narod ne mogel slediti? Ali je, odnosno ali bo jutri njegov režim tako močan, da bo odbil vsak pritisk, ki zna biti močnejši kot je njegova najboljša volja?
Vsa ta vprašanja vstajajo izza španskega obzorja. In odgovor na nje jo usoden za nadaljnji razvoj zapadne Evrope.
Dunajska vremenska napoved: Na splošno precej jasno, čez dan in posebno proti večeru dvig
temperature.
Zagrebška vrem. napoved: Jasno in hladno.
Zemunska vremenska napoved: Po večini ja-cno in mraz, V dolinah iu kotlinah zjutraj megla,

Zakaj Francija okleva
Francoska vlada hoče najprej vedeti, koliko ima Franco vezane roke napram Italiji in Nemčiji
'.S^iSJfirS.'V Londonu Driaaniaio k'
Pariš, 15, febr. TG. Listi so šele davi objavili osnetek sklepov sinočne vladne seje, o kateri je >ilo razglašeno, da bo uredila bodoče odnošaje med Francovo Španijo in Francijo. Seja vlade je bila zelo burna in šele po dveurnem prerekanju med skupino ministrov, ki je zagovarjala takojšnjo vzpostavitev rednih odnošajev s Francovo vlado, ter skupino, ki je dokazovala, da bi to bila usodna napaka, se je vlada zedinila na postopek, ki je zadovoljil ene in druge.
Francoska vlada na podlagi včerajšnjega sklepa Francove vlade ne bo priznala polnopravno (de jure), marveč samo stvarno (de facto) e tem, da bo priznala obstoječe dejstvo in bo pri generalu Francu imela sama zasilnega zastopnika, med tem ko bo z rdečo vlado v Madridu ohranila dosedanje redne odnose. O polnopravnem priznanju Francove Španije — ki bi imela za posledico, da se prekinejo vse zveze z rdečo Španijo — bo pa Francija sklepala pozneje, ko se bo moglo na osnovi gotovih dejstev ugotoviti, če je to za njo koristno ali kvarno. Senator Leon Berard, ki je bil že enkrat pri generalu Francu, odpotuje v drugič v Burgos k nacionalistični vladi, da tamkaj vse pripravi za »stvarno p r i z ' m je« Francove vlade. Berard ima topot vse pravice, kj jih imajo polnomočni diplomatski odposlanci vlade.
Do tega sklepa je pa pisanju francoskih listov francoska vlada prišla na podlagi naslednjih razmišljanj, ki so posebno jasno zapisana v »T e m p-s u «j
Vojaška zveza
med Francom in Italijo?
Zadnji protifrancoski pojavi v italijanskem tisku, predvsem v »Relazioni Internazionali« in »Giornale d'Italia«, kjer je stalo črno na belem zapisano, da ba Italija Španijo zapustila šele tedaj, ko bo Francova zmaga tudi politično varna, ter da bo Italija svoje težnje do Francije uresničila tako ali tako, če potrebno tudi z orožjem, so v francoskih vladnih krogih vzbudili sum,
d a m o r da med Italijo in general om Francom vendar le obstojajo gotove medsebojne vojaške obveznosti, morda celo kakšna vojaška zveza.
Resnica bo prišla na dan šele tisti dan, ko bo Italija objavila svoje zahteve do Francije in ko bo moral general Franco javno pokazati, če je svoboden, ali če je zavezan, da Italijo v njenih težnjah prati Franciji podpira.
»Italija bo svoje postojanko v Španiji vnovčila,« piše rimski dopisnik >Tempsa« Gentizon, »in otročje bi bilo misliti, da bo Italija kar tako meni nič tohi nič Španijo zapustila in šele potem najavila svojo zahtevo do Francije, ko vendar pade v oči, da ima, dokler je v Španiji, v svojih rokah močno sredstvo da od juga navzgor pritiska na Francijo. Francoska vlada si je dejala, da se nikakor ne sme prenagliti, da je treba počakati, da Italija objavi svoje zahteve, ker bo potem lažjo presojala položaj Francove Španije.<
Na drugi strani so nekateri ministri tudi poudarjali, da bo za enkrat Francija imela od strani Italije mir, dokler bo Negrinova vlada v Španiji ie obstojala, ker Italija pred polno zmago general Franca svojih zahtev ne bo objavila. Končna odločitev Francije bo odložena na poznejšo doba. ko se ho s polno jasnostjo lahko prepričala pri čem da jo, če sme v svojem sporu z Italijo računati na svobodnega jn vsaj nevtralnega generala Franca, ali pa če mora računati z njim kot zaveznikom
Pariz, 15. febr. AA. Uradni krogi odločno zanikajo informacijo nekega lista, da sta francoska in angleška vlada ultimativno zahtevali od španske republikanske vlade, naj sc brezpogojno vda. V zvezi s tem naglašajo, da niso vodili francoski državniki z italijansko vlado v tem pogledu nobenih pogajanj.
V Londonu priganjajo k priznanju Francove vlade
London, 15. febr. AA. DNB.: V političnih krogih se opaža gotovo nesoglasje med Parizom in Londonom glede vprašanja priznanja vlade generala Franca. Ta nesoglasja bi mogla ovirati hitro rešitev tega vprašanja. Bonnet je nameraval priznati vlado generala Franca takoj po zavzetju Barcelone, London pa je okleval. Zdaj je v celi stvari nastopil preobrat. London je pripravljen priznati »de facto« vlado generala Franca in po izpolnitvi nekaterih podrobnosti tudi »de iure« priznati to vlado, dočim zdaj Francija okleva. Dogovorjeni nastop Francije in Anglije dozdaj še ni mogel biti uresničen. Domnevajo, da bo na ministrski seji v Londonu danes padla končna odločitev glede tega vprašnja,
Anglija načelno pripravljena priznati generala ! Franca
London, 15. februarja, c. Danes je bila redna tedenska seja angleško vlade. Na seji so obravnavali predvsem razinorjo do Francove Španijo.
Popoldne so žo poslanci v parlamentu vpraševali Chamherlaina, če jo bilo kaj sklenjenega o priznanju Francove vlade. Chamberlain je izjavil, da so ta zadeva šo obravnava v ministrskem svetu. Zato tudi ne moro dati nikakih podrobnejših pojasnil. Pač pa mora izjaviti, da jo vlada v načelu za priznanje Francovo vlade. 0 tem, kdaj so bo priznanje izvršilo, pa se vlada stalno posvetuje s francosko vlado.
Hendaye, 15. febr. AA. Reuter: Štiri tisoč republikanskih miličnikov, ki so prenočili v raznih skladiščih, je danes zjutraj odšlo v nacionalistično Španijo. Od zdaj naprej bodo vojaške begunce vračali v nacionalistično Španijo s posebnimi vlaki.
V Madridu:
Rdeča vlada ne govori več o zmagi samo se o ugodnih pogojih za mir
Burgos, 15. febr. AA. Štefani: O položaju v Madridu poročajo tele podrobnosti: Po seji republikanske vlade, ki jc bila včeraj in na kateri ni bilo treh minstrov, ki so šc vedno v Franciji, jc bil poslan poziv na vojsko in na ljudstvo, naj se upira sovražniku vse dotlej, dokler ne bodo doseženi pogoji za mir, ki bodo zagotovili neodvisnost Španije. Značilno je, da tokrat prvič niso govorili o zmagi. Za časa vladne seje so nacionalistična letala bombardirala Madrid. Ubitih je bilo 150 ljudi, ranjenih pa več sto. To je povzročilo veliko razburjenost ljudstva in jezo proti del Vayu in Negrinu ter proti generalu Mi-jaji, kajti prevladuje povsod mnenje, da oni s svojim postopanjem samo nadaljujejo s prelivanjem krvi, čeprav so sami prepričani, da ni mogoče ničesar več storiti. Ta delajo zgolj z namenom, da bi čim bolj podaljšali svoj režim 6trahovanja in smrti.
ČSR mora skrbeti za 186.000 beguncev
Zato ji je Anglija nudila denarno pomoč
London, 15. febr. AA. Reuter: O priliki zadnjega čitanja zakonskega predloga o finančni podpori Češkoslovaški, je spregovoril poslanec delavske stranke Herderson ter obrazložil, zakaj ih> njegova stranka glasovala za omenjeni predlog. Mi podpiramo ta predlog, je dejal Ilenderson, ne zaradi tega, ker je potrebna velika podpora malemu in plemenitemu narodu, ki se mora boriti z velikimi nesrečami, temveč zaradi tega, ker obstojajo tudi drugi mali narodi, ki lahko pridejo v bo-
dočnosti v isti položaj. Mi smatramo, da bo zavladal mir v Srednji Evropi samo v primeru, ako so tudi mi zanimamo za življenje držav v Podo-navju. Nato jo govoril finančni minister s i r .1 o h 11 Simon, ki je med drugim dejal, da angleška vlada žoli češkoslovaški vladi omogočiti, da čimprej reši vprašanje beguncev. Smatra, da število beguncev, za katero mora češkoslovaška vlada skrbeti, znaša 186.000.
Po pogrebu papeža Pija XI.
Maše zadušnice - Priprave za volitve
Vatikan, 15. febr. AA. Ha vas: Truplo sv. očeta Pija XI. leži zdaj v kripti kapele sv. Petra. Spuščanje v kripto je trajalo z vsemi obredi tri ure. Najbolj ganljiv je bil trenutek, ko ee je ra-kev polagoma pogrezala v kripto ob prepevanju psalmov. V kripti so sprejeli rakev kardinali in škofje. Po želji pokojnika bo njegovo truplo počivalo poleg trupla papeža Pija X. in nasproti truplu kardinala Mery de Vala.
Za pokojnini sv. očetom Pijem XI. sta darovala danes sv. mašo v Vatikanu msgr. Confalonieri in msgr. Vonino. Ob 10 dopoldne je bila služba božja za pokojnim papežem Pijem XI. tudi v cerkvi sv. Petra. Daroval jo je msgr. Ro«si, nato pa je podelil veliki množici ljudstva blagoslov. Istočasno se je v apostolski palači sestala četrta kon-gregacija kardinalov, zatem pa posebna komisija, ki jo sestavljajo kardinali Maria.ni, Gaccia, Dotni-nioni in Canati, ki naj pripravi vse potrebno za konklave. V tej komisiji sodeluje tudi kardinal kamerlengo msgr. Pacelli. Guverner vatikanskega mesta je tudi bil poklican, da sodeluje pri delu te komisije, ker mora dati gotova pojasnila.
Rim, 15. febr. b. Kardinalska kongregacija jo dala nova navodila maršalu konklava, knezu Chi-
giu, kakor tudi članom kardinalskega kolegija za organizacijo konklava. Odslej bodo sklepe kardi-nalske kongregacije poleg s pomočjo spuščanja belega dima objavili tudi p o t o m vatikansko radijske postajo, tako da bo vos svet takoj zvedel za izvolitev novega papeža. Davi je prišlo v tretjo nadstropje vatikanske palače veliko število delavcev in zidarjev, rla preuredijo posebne sobe za posamezne kardinale, v katerih liodo sta-novali, dokler ne bo izvoljen nov papež. Danes pričakujejo prihod kardinala Faulhaherja, Szero-dyja, Segtiro, Innitzerja, Gomosa in Thomasa. Jutri ob 11 bo kardinalski kolegi j na sv»čaui se ii sprejel diplomatski zbor sv. stolice.
»Odslej v boj proti rdečini...!«
Belgrajčan Siniša Timotijevič pripoveduje o strahotah, ki jih je doživel v rdeči mednarodni brigadi v Španiji. Glej članek na 3. strani!
Imredy odstopni
„Ker mi očitajo, da sem Jud ..
fludimpo^a, 15. febr. A A. MTU: Predsednik vlade Imred.v jo sporočil voditeljem vladne stranke, da jo odstopil, in sicer iz razloga, ker mu je opozicija začela dokazovati, da verjetno izhaja iz neke judovske rodbine. Opozicija je trdila, da jo ena njegovih prababic, ki je iivela za časa Napo-
Iona I., bila judovskega porekla. Imrodiy smatra, da je bila njegova politika pravilna. Člani stranko so sprejeli na »nanje to sporočilo in pozdravili Iniredjja. Izrazili so so ohonom, da ho stranka ostala zvesta politični smeri, ki jo je zasledovala šest let.
Kasprovi vrh v Visokih Tatrnh nad Zakopanem, kjer so mednarodne smuško tekme (glej članek na 3. strani).
Re na pol poti...
V polemiki s člankom inž. Milivoja Matiia v novosadskem »Banu*, ki smo ga mi že omenili, piše »Hrvatski Dnevnik* o natrtu rajnega dr. Srskiča, naj bi se narodni poslanci volili lako,
da bi bili obenem tudi banovinski poslanci. Nato pa navaja llrvalski Dnevnik* Srskičev govor, ki ga je ta govoril za pravoslavno veliko not leta ll)'tl> v Sarajevu, ki je bil njegov zadnji politični govor V tem govoru je rajni dr. Srskič poredal med drugim tudi tele besede: »Za edin-slco narodi i ni dovolj ena kri »n en jezik. Kdor želi normalne odnošaje, naj si izbije iz glave številčno nudglaiovanje, marveč naj išče rešitve v bratskem dogovoru in sporazumevanju. Vsak llrvat pa ima številčno iiadglasovanje za kruto izzivanje. Zamislimo se Srbi v položaj Hrvatov, pa jih bomo razumeli. Znano vam je, da sem na najbolj odgovornem položaju izdelal načrt o banovinskih samoupraiah, pa da so uresničenje tega načrta pozneje preprečili neodgovorni ljudje z raznimi vplivi Danes pa so odnošaji laki, da moramo sedaj iti še dalj in skušali bolj ustreči opravičenim zahtevam s hrvatske strani, če hočemo najti izhod, ki bo zadovoljil bodisi potrebe posameznih pokrajin bodisi interes celote.< Na te besede pravi »llrvalski Dnevnik*: »Kakor se vidi, je dr. Srskič že pred tremi leli priznal, ila bi njegov načrt ne mogel zadovoljiti Hrvatov in da je treba iti dalj.* Nalo lisi navaja še Srskičeve besede, ki jih je bil izrekel nekol o svojih zakonih, ki jih je delal za časa diktature: : ltes je, delal sem jih, pa ne sam. Vedno sem bil na stališču, da je llrralom treba dati, kar zahtevajo, toda drugi so mislili, da jim ni treba vsega dati, ker to zahtevajo nekateri separatisti, frankovci. Hrvatskega vprašanja za nekatere lake ljudi ni. Zaman bi jim človek nasprotno dokazoval.* Te besede rajnega Srskiča obrača rllr-valski Dnevnik* na inž. Maliča ter mu pravi: Bojimo se. da bi bilo zaman tudi inž. Maliiu nasprotno dokazovali, ker iz njegovega članka govori sovraštvo do Hrvatov. Sovraštvo pa ne sprejema razlogov. Slepo je in vodi v pogubo tistega, Iti. se mu udaja.*
Ko človek bere take članke neodgovornih Hudi. kaj naj hi >še dalo* in kaj naj *se ne da*, je vesel ko iz Belgrada sliši, da je vlada, ki je odgovori ia in merodajna, odločena, ne ostati na pol pola... Kakor smo ie rekli: Neodgovorno /risanje neilgnrornih piscev je poleg intrig raznih sicer brezpomembnih politikov edina resna ovira za sporazum.
Večina Srfecv, večina Hrvatov in večina Slovencev
V	Banjaluki izhaja glasilo JRZ »Vrbaske Novinec, ki prinaša čianek pod naslovom »Resna dela preživljajo neresne poskuse«. V tem članku pripoveduje, kako so bile leta 1929 zatrte vse politično stranke, nakar se je pozneje ustanovila JNS, ki pa ni pokazala prav nobenega smisla za sodobne potrebe političnega življenja ter je zalo bila obsojena na pogin, 'l ista stranka, ki je imela nastopiti pot novega političnega življenja, se je lahko od usode JNS učila, kako ne sme delati. Nato naglasa list, kako je bila v času. ko je bilo vse v razsiilu, ustanovljena JRZ, ki je v teh letih imela lepe uspehe. Prišla je na njo sicer preizkušnja, vendar io je krepko prestala. Nato list takole veli: »V JRZ ni nikakih trenj in je vsa stranka takoj izjavila, da pomaga predsedniku vlade g. Cvetkoviču, da bi on omogočil rešitev našega notranjega vprašanja tako, kakor je to po godu in po volji večini Srbov in večini Hrvatov in večini Slovencev. Zakaj to je od začetka bila ne le želja JRZ. temveč jc zaradi tega bila ta stranka tudi ustanovljena!«
Dobra znamenja
Pod tem naslovom prinaša belgrajska »Samouprava uvodni članek, ki v njeni med drugim tudi takole pravi: Nobena vlada še ni bila sprejeta s takimi simpatijami kakor vlada g. Cvetkoviča, ki ima temeljno nalogo rešiti hrvatsko vprašanje, poleni pa tudi končno urediti naše notranje življenje. Ves narod brez pridržka želi, da se to vprašanje reši in spravi z dnevnega reda. To zaupanje v uspeh velike naloge sedanje vlade ee ne kaže zgolj v tisku, na shodih in sestankih, marveč kar je še bolj značilno, tudi v našem gospodarstvu. Razpoloženje gospodarskih krogov je najzanesljivejši barometer splošnega stanja kake države. Zato je treba naglasiti, da ravno naši gospodarski ljudje vseh strok in vseh pokrajin doslej še niti ene vlade niso lako toplo, prisrčno in zaupljivo sprejeli kakor vlado g. Cvetkoviča. Verujejo, da In vlada prinaša s seboj pomirjenje in odpravo težkih notranjih sporov ter da že samo s tem pripravlja nenavadno ugodno ozračje za zdravo in napredno gospodarsko delovanje.«
Poglavje o enakopravnosti
Zagrebški Obzor« prinaša podatke o enakopravnosti. In sicer našteva številke, koliko je v kakem resoru višiili uradnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako na primer pravi, da je v zunanjem ministrstvu načelnikov G Srbov in 1 Hrvat, med šefi odsekov 14 Srbov, 2 Hrvata in 1 Slovenec. Med uradniki je 83 Srbov, 13 Hrvatov in 4 Slovenci. V ministrstvu financ je načelnikov 7 Srbov in 2 Hrvata. Podobno razmerje je tudi med drugim uradnišlvom tega ministrstva — List naglasa: »Vlada g. Cvetkoviča seveda ne more naenkrat in čez noč popraviti krivic in napak. Javno.-! pn pričakuje, da bo polagoma začela izvajati načelo enakopravnosti na vseh fiodročjih državnega življenja, kar bo prav gotovo ustvarilo potrebno psihološko razpoloženje za pravilno rešitev perečih političnih v|)rašanj.«
Madžari v Jugoslaviji
V	Stari Kaniži je bilo veliko zborovanje kmetovalcev iz Bačke in Banata. Dvorana tamkajšnjega gledališča je bila polna. Ob začetku so se zborovairi spomniii smrti papeža Pija XI., nakar je predsednik Sava Vujič govoril o delu Kmetijsko zbornice. Nalo se je oglasil k besedi senator dr. Varady, ki je Madžar, ter govoril o spremembi vlade. Novi vladi g. Cvetkoviča je dal polno zaupanje ter izrazil upanje, da bo nova vlada pomirila notranje spore ter rešiila hrvateko vprašanje, ki je zdaj najvažnejše vprašanje naše notranje politike. Največja želja in dolžnost madžarske narodne manjšine je živeti v čim večji slogi ter bratstvu s Slovani. Avstrija je netila razdor med Madžari in Srbi, eedaj pa varno lahko gledamo v prihodnjost, ker je vlada našla pot poniirjenja z Madžarsko ter najbolje rešila vprašanje madžarske narodne manjšino. —-- v
Danes volitve predsedstva skupščine
Predsedniki Milan Simonovič — prvi podpredsednik: Alojzij Mlhelčič
Belgrad, 15. febr. m. Po krajšem presledku se
bo jutri spet sestala skupščina. Predsednik verifi-kacijskega odbora g. Cvrkič, ki vodi skupščinske seje do izvolitve stalnega skupščinskega predsedstva, je sklical sejo za 9 dopoldne z dnevnim redom: volitev skupščinskega predsedstva. Za izvolitev stalnega skupščinskega predsedstva je vladna večina končala vse priprave. Predložena bo samo ena lista s strani poslanskega kluba JRZ. Za skupščinskega predsednika kandidira od vladne veČine bivši pravosodni minister Milan Simonovič, ki je od vsega začetka odobraval politiko nove vlade Cvetkoviča. V skupščinskem predsedstvu hodo Slovenci imeli tudi prvega podpredsednika. Slovenski poslanci so za ta položaj izbrali Alojzija M i h e I č i č a. Drugi podpredsednik 1k> Nurija Pozderac, poslanec iz Bosne. Tretji podpredsednik pa bo dr. Dragan D a m i č.
Popoldne vladna izjava
Po izvolitvi novega predsedstva bo novi predsednik zaključil sejo in prihodnjo sklical že za jutri popoldne. Na njej bo prebral ukaz kr. na-mestništva o otvoritvi rednega zasedanja. Takoj po prebranem ukazu o otvoritvi rednega zasedanja bo predsednik skupščine podal besedo ministrskemu predsedniku Cvetkoviču, ki bo prebral izjavo svoje vlado. Za sejo vlada v vseh tukajšnjih krogih, tako v vladnih kakor tudi opozi-cionalnih, izredno veliko zanimanje. Zanimanje je tolikšno, da že danes dopoldne ni bilo mogoče dohiti nobenih vstopnic več. Tudi vse vstopnice za stojišča so že oddane.
Po končani skupščinski seji bodo člani kr. vlade odšli na sejo senata, kjer bo prav tako pretiran ukaz o otvoritvi rednega zasedanja. Predsednik vlade Cvetkovič bo tudi v senatu prebral deklaracijo svoje vlade.
Skupščinski odbori bodo izvoljeni na skupščinski seji v petek. Do tega časa bo skupščini finančni minister Djuričič predložil tudi predlog državnega proračuna za leto 1939-1940, tako da tiodo v finančnem odboru lahko takoj pričeli z delom.
Kakor smo že poročali, razpolaga vlada v obeh domovih z veliko večino ter zaradi tega ne bo imela nobenih ovir pri izvedbi svojega programa.
Nadškof dr. Steplnae pri knezu-namestniku
Belgrad, 15. febr. m. Snoči je dopotoval v Belgrad zagrebški nadškof in predsednik škofijskih konferenc msgr. dr. Stepinac in djakovački škof dr. Akšamovič. Dr. Stcpinca je najprej sprejel apostolski nuncij msgr. Hektor Felici. Nato se je nadškof dr. Stepinac v spremstvu belgrajskega nadškofa msgr. Ujčiča in djakovačkega škofa Ak-šamoviča podal v prosvetno ministrstvo, kjer jih je 6prejel prosvetni minister g. Čirič. Pri njem so
posredovali v cerkveno-političnih zadevah v smislu sklepov zadnjih škofijskih konferenc. Zastopniki katoliškega episkapata co bili popoldne sprejeti na Dedinju v Belem dvoru pri Nj. kr, Vis. knezu namestniku Pavlu, ob četrt na 6 pri predsedniku vlade in ob 6 pa pri pravosodnem ministru dr. Ružiču.
Romunski veleposlanik pri knezu-namestniku
Belgrad, 15. februarja. AA. Danes ob 12 je po posebnem svečanem ceremonialu izročil prvi romunski veleposlanik v Belgradu Viktor Ca dere svoje poverilnice Nj. kr. Vis. knezu namestniku. Svečani avdienci v starem dvoru so prisostvovali tudi predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Antič, prvi pribočnik Nj. Vel. kralja general Hristič, maršal dvora Boško Colak-Antič in upravnik dvora general Leko.
Minister Snoj je izposloval 1,200.000 din za konjušnico pri Pragerskem
Belgrad, 15. februarja, m. Na posredovanje slovenskega ministra g. Snoja je finančni minister odobril banski upravi v Ljubljani najetje posojila 1,200.000 din za nakup posestva pri Pragerskem za državno konjušnico. Omenjeno posestvo bo kupila državna konjušnica na Ponovičah. Prav tako je finančni minister odobril posojilo 500.000 din za vinarsko zadrugo pri Ptuju.
Starim uslužbencem kamniške sinod-nišnice bodo krivice popravljene
Belgrad, 15. februarja, m. Na posredovanje slovenskih ministrov dr. Kreka in Snoja je minister za socialno politiko in narodno zdravje podpisal uredbo o ureditvi pravic do pokojnine ali odpravnine vsem onim, ki so bili člani oskrbnega zavoda za civilne uslužbence bivše avstro-ogrske vojaške uprave na Dunaju. S to uredbo, ki jo mora še podpisati vojni minister, bodo prišli do težko pričakovanih pravic stari uslužbenci v kamniški smodnišnici.
Vseučiliški profesorji pri prosvetnem ministru
Belgrad, 15. februarja, m. Prosvetni minister je danes dopoldne sprejel v kabinetu centralni odbor Združenja vseučiliških profesorjev, ki je ob tej priliki g. ministra opozoril na vse potrebe naših vseučilišč. Iz Ljubljane sla bila v depulaciji dr. Mario Rebek in dr. Ivan Tomšič.
Mestna plinarna odprla stalno razstavo
.Ljubljana,. 15. februarja.
Danes ob 5 popoldne, je mestna plinarna povabila zastopnice ženskih in gospodinjskih društev in zastopnike tiska, da jim v nekdanji Kresiji, Nabrežje 20. septembra št. 2, pokaže nekaj novega: stalno kuhinjo na plin, združeno s stalno razstavo plinskih štedilnikov in kuhalnih naprav. Izložbena dvorana, ki je odprta na Nabrežje in vidna vsem. ki tod hodijo na trg in iz trga, je polna plinskih štedilnikov od najpreprostejših do najobsežnejših in je vredno, da si jih vsak ogleda. Za to dvorano pa je najmodernejša plinska kuhinja, ki je dovolj velika, da more služiti tudi za predavalnico.
Zbrane je najprej pozdravil mestni svetnik Kozamernik. nato pa je inž. Bartl, ravnatelj mestne plinarne, poročal o razvoju tega podjetja od njene ustanovitve pa do danes. Poročilo je bilo
prav zanimivo. Da je plinska kuhinja res izvrstna, so se gostje mogli na lastne oči prepričali, ker jim je plinarna postregla z okusno večerjo, ki je bila vsa pripravljena na plin, od čaja pa do bahatih krofov in dišečih pečenk. Tu se je vsakdo mogel prepričati, da plinska kuhinja po praktičnosti in enažnosti nima tekmeca. Ves prostor je opremljen s plinom, voda pri pipi se greje na plin, razsvetljava je plinska, štedilnikov na plin v vse mnogostramske kuharske namene pa je cela vrsta. Ker je prostor sani zelo okusno opremljen, in — kakor je bilo že na prvem, otvoritvenem večeru videti — v zelo dobrih rokah, se more razviti v pravo središče ljubljanskih gospodinj, ki bodo zahajale sem in se vadile v svoji umetnosti. Poleg tega pa bodo tu tudi kuharski tečaji. Sem se bodo lahko zaitekali tudi odjemalci plina po nasvete in s pritožbami. Ta stalna razstava, združena s kuharskimi tečaji, more uporabo plina zelo razširiti.
Lltvlnov v zatonu
London, 15. febr. dl. »Daily Telegraph« predvideva skorajšnji odstop sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova. To svojo domneva potrjuje z okolščino, da Litvinovega imena ni v seznamu kandidatov za osrednji odbor komunistične stranke, ki bo izvoljen 10. marca. Očita se mu, da s« mu ni posrečilo osnovati protifašistične fronte v svetu. Za njegovega naslednika se imenuje B u 1 g a n i n.
Odstop dr. Engliša
guvernerja čsl. narodne banke
Praga, 15. februarja.
Dr. Karel Engliš odhaja te dni na lastno prošnjo s jKjložaja guvernerja Narodne banke ČSlt. Dr. Karel Engliš je evropsko znani teoretik v gospodarskih, a zlasti v finančnih vprašanjih. Predvsem je njegova velika zasluga, da je češkoslovaška republika vsa gospodarsko kritična obdobja prebredla v celoti brez resnejših pretresljajev, kakor tudi dejstvo, da je postavil gospodarstvo in državne finance na solidno podlago tako, da je vse prebivalstvo živelo v primeri z drugimi državami v nadpovprečnem blagostanju. Stvaren razlog njegovega odhoda s položaja guvernerja Narodne banke je okoliščina, da je hil političen eksponent in osebni zaupni prijatelj dr. Beneša. Po padcu njegovega režima je tudi dr. Engliš smatral potrebno, da pri novi gospodarski graditvi države kot jo zahtevajo sedanje okolnosti, olajša vladi delo s svojim prostovoljnim odhodom Dr. Engliš se vrača k svojemu prvotnemu poklicu vseučiliškega profesorja in prične na stolici narodnega gospodarstva in finančnih ved Masarykove univerze v Brnu v kratkem z rednimi predavanji, a nadaljeval Ik» pa tudi svoje publicistično delo na tein polju.
Imenovanje novega guvernerja, ki se ima izvršili še v teku tega meseca, je predmet posvetovanj odgovornih vladnih činiteljev. Po današnjih informacijah ima na to odgovorno mesto največ izgleda dr. F. Dvorak, glavni ravnatelj Osrednje zveze zadružnih društev v Pragi in znani praktični gospodarski strokovnjak.
Istočasno z imenovanjem novega guvernerja 1k> izvršena v Narodni banki zaradi federativne oblike C'SR republike obsežna reorganizacija tako v osebnem kot stvarnem pogledu. Za časa centralistične ureditve države so imeli Slovaki v upravnem odboru le enega kooptiranega člana, od sedaj pa bodo imeli svojega viceguverneria in odrejeno število voljenih članov v upravnem odboru ia
tudi Karpatska Ukrajina, ki sploh ni bila zastopana, bo od sedaj v upravnem odboru Narodne banke imela svojega delegata.
Jaspar umrl
Bruselj, 15. februarja, c. Znani belgijski katoliški politik Henry Jaspar, ki je še pred nekaj dnevi sestavljal novo belgijsko vlado, se je moral zjutraj nujno podvreči operaciji. V večernih urah je Jaspar umrl.
Belgija še brez vlade
Bruselj. 15. februarja. AA. Štefani: Politični položaj je še vedno težak. Zdi se, da Pierlot kot mandatar krone naletava na resne težave pri sestavljanju nove vlade. Časnikarjem je izjavil, da bo šele jutri mogel kralju poročati o svojem uspehu.
Kitajci še napadajo
Čunking, 15. februarja, m. Velika kitajska ofenziva na meji pokrajine Hupej in Honan, ki se je pričela v ponedeljek, napreduje z velikim uspehom. Kitajci so doslej zasedli celo vrsto mest, med drugim tudi Janglus na železniški progi Kan-ton-Hankov ter Cujninše. Japonci se vedno bolj umikajo v južni smeri proti Vusungu. Kitajske čete so zasedle tudi Taolin, ki leži vzhodno od Johana, važnega strategičnega križišča.
Anglija sprašuje Italijo o Španiji
London, 15. februarja. AA. (DNB.) Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da je britanski veleposlanik v Rimu izročil grofu Cianu pismeno vprašanje zastran sedanje moči italijanskih Čet v Libiji. Vprašanje temelji na angleško-italijanskem dogovoru iz meseca aprila lanskega leta.
Grof Ciano je izjavil britanskemu poslaniku, da je njegova vlada znižala moč teli čet na dogovorjeni minimum, vendar je te efcktlvc zadnje čase spet pomnožila, ker je po italijanskih informacijah francoska vlada pomnožila svoje čete v Tunisu. Grof Ciano jo dodal, da misli njegova vlada omejiti število svojih čet v Libiji na normalno stanje, kakor hitro sc uredi položaj v Severni Afriki Angleško-italijatiski dogovor določa vzajemno zaveznost, da se enkrat na leto izmenjajo misli o oboroževanju v sredozemski kotlini. Prav tako določa, da smeta obe stranki vsak čas zahtevati dopolnilne informacije. Številke, ki jih je danes objavil »I)aily Telegraph« o sedanjem številu italijanskih čet, niso točne.
Osebne novica
Belgrad, 15. februarja. Napredoval je pr! finančni direkcij v Ljubljani za finančnega ravnatelja 3. 1. Avgust Sedlar.
Belgrad, 15. februarja Upokojeni so: Anton Zorko, uradnik 6. skup. na okrožnem sodišču v Celju, Ivan Semrov, vodja zemljiške knjige na okrajnem sodišču v Celju, Alojz Bizjak, uradnik 6. skup. na okrajnem sodišču v Litiji, Alojz Juri-šič, uradnik na okrajnem sodišču v Gornjem gradu, Božidar Versi, uradnik na okrajnem sodišču v Ljutomeru.
Belgrad, 15. febr. m. Prestavljen je Franc Hajnšek, učitelj ljudske šole iz Kramarovcev na ljudsko šolo pri Sv. Juriju ob j. ž.
Belgrajske novice
Belgrad, 15. febr, m. Višji državni tožilec * Ljubljani dr Kravi na je bil danes dopoldne sprejet pri pravosodnem ministru, ki mu je poročal o stanju državnih tožilcev v Sloveniji. Ob tej priliki je pokrenil tudi vprašanje zboljšanja mate-rielnega stanja državnih tožilcev in sodnikov splah. Zatem je dr. Kravina obiskal predsednika kasacijskega sodišča Rusomira Jankoviča in vri hovnega drž. tožilca dr. Pejiča.
Belgrad, 15. februarja, m. V Belgrad je dopotoval predsednik ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Rajko Nahtigal. Dopoldne je bil sprejet pri prosvetnem ministru, ki mu je poročal o delovanju najmlajše znanstvene akademije v državi. Tekom dneva je prof. dr. Nahtigal stopil v stike in imel sestanke z nekaterimi člani srbske kraljevske akademije znanosti.
Belgrad, 15. februarja, m. Pred palačo »Zanat-skega doma« se je danes dopoldne pripetila večja prometna nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Tramvaj in tovorni avto sta trčila in se je pri tem razbil ves motorni del tramvaja in tudi tovorni avto se je popolnoma razbil.
Belgrad, 15. februarja. AA. Na podlagi finančnega zakona za leto 1938-39 je finančni minister spremenil čl. 11 carinskega pravilnika za mednarodne vzorčne velesejme. Po teh spremembah je carinsko blago, ki se razstavlja na mednarodnih velesejmih. prosto carine za ves čas. dokler je na velesejmu. Takšno blago more ostati na velesejmu ves čas, dokler traja velesejem, kakor tudi 80 dni pred in po velesejmu. Po tem roku se bo z onini blagom, ki bo še vedno tam, postopalo po predpisih carinskega zakona ali po čl. 13 pravilnika za mednarodne vzorčne vele6ejme.
Borze
Dne 15. februarja.
Svetovne efektne borze
Pariz: miren razvoj.
L o n do n : le omejeno povpraševanje in nereden razvoj.
Amsterdam: težaven razvoj.
N e w Y o r k s po otvoritvi, kj je bila dobra, se je položaj v zadnjih dveh tirah sestanka poslabšal
Denar
Angleški funt 238 oz, 256 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemki češki so ostali neizpremenjeni: v Ljubljani na 13.80 denar, v Zagrebu in Belgradu na 13.70—13.90. Zagrebška borza je nadalje beležila za termine: za sredo marca 13 6650—13.8650, za sredo aprila 13.6250—13.8250.
Grški boni so beležili v Zagrebu 35.0250 do 35.7250, v Belgradu 35.25 blago.
Devizni promet ie znašal v Zagrebu 4,438 338, v Belgradu 5,926.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,603.000 din.
L) u o 11» □ a — I e č a j i a primom. Amsterdam 100 hol. gold. , Berlin 100 mark . . . ■ Bruselj 100 belg . , , , Curih 100 frankov > ■ > London 1 funt ...it Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov , , . Praga 100 kron . a , i Trst 100 lir......
, 2344.-2382.—
. 1759.12—1776.83
» 737.-- 749.—
4 995.-1005,—
, 204.92— 208.12 . 4353.62—4413.62 4 115.52— 117.82 , 150.65— 152.15 . 230.45— 233.55 Ziirich, 15 febr. Belgrad 10, Pariz 11.66, London 20 6425, New York 440.375, Bruselj 74.35, Milan a3.20, Amsterdam 236.10, Berlin 176.62, Stockholm 106.35, Oslo 103.75, Kopenhagen 92.175, Praga 15.14, Varšava 87.25, Atene 3 90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.105, Bucnos Aires 101,75.
Vrednostni papirji
Vojna škoda;
v Ljubljani 470 —472 v Zagrebu 470 denar v Belgradu 471.50—472
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 60.75—61.50, vojna škoda promptna 470—472, begluške obveznice 89.50—90.50, dalm agrarji 89—91, 8% Blerovo posojilo 100.50—102.50, 7% Blerovo posojilo 93.50 do 94 75, 7% posojilo Drž hip banke 101.50 denar, 1% stab. posoiila 98—99 — Delnice: Narodna banka 7 800 denar, Trboveljska 185—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 50—100.50, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 470 denar, begluške obveznice 89 50 denar, dalm agrarji 89.50—90 (90), 4% sev. agrarji 60 25—61.25, 8% Blerovo posojila 100 do 102, 7% Blerovo posojilo 93.50—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7800 denar, Priv. agrarna banka 226—228, Trboveljska 190 blago, Gutmann 35—40, Tov. sladkorja Beč-kerek 550 blago, Osj. sladk. tov. 78—95, Oeješka. livarna 170 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Drž. papirji: agrarji (61), vojna škoda promptna 471 50—472 (471.75), za koncc marca 470.50—471, begluške obveznice 90—90.50 (9025), dnlm. agrarji 89.75—90.25 (90), 4% sev. agrarji 60—61, 8% Blerovo posojilo 100—101 (100.50) 7% Blerovo posojilo 94.25—94 75 (94 50). Delnice: Priv. agrarna banka 228.50—229.50 (228.50 drobni komadi),
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenc* nt-izpiemenjena. Promet ereduji,	■ —t
Strašna izpoved Srba,
ki je služil v mednarodni brigadi
Siniša Timotijevič o svojih doživljajih v rdeči Španiji
Si ni S a Timotijevič, iz Belgrada, je svoje dni sledeč svojim marksističnim težnjam pobegnil v Francijo, od koder je odšel v Španijo ter bil postavljen v rdečo mednarodno brigado, ki ji je poveljeval francoski komunistični narodni poslanec M a r t y. Sedaj je Siniša po polomu rdečih v Kataloniji prišel na-z.ai..v Pariz, kjer je — ves togoten nad doživljaji, ki jih ima za seboj — obiskal svojega prijatelja pri listu »Le Journal« in mu naslikal svoj položaj. »Le Journal« je sedaj objavil vtise tega jugoslovanskega marksista, ki je v rdeči internacionalni brigadi v Španiji našel ravnovesje ter sedaj prisega, da se bo odslej posvetil neutrudljivi borbi proti komunizmu, ki ga je v pravi luči še le spoznal v Španiji.
V	»Journalu« sta izšla o tem dva članka in sicer v štev. od dne 12. in 13. februarja s podpisom Sinišinega prijatelja A. T. Serstevensa. Iz obeh člankov v naslednjem posnemamo poglavitne vtise spreobrnjenega Siniše Timo-tijeviča.
V oktobru 1937
V	oktobru 1937 je Siniša Timotijevič vstopil v rdečo mednarodno brigado in bil dodeljen oddelku protiletalskega topništva v 45. rdeči diviziji. Boril se je pri Teruelu, pri Aragonu, boril se je v kolenu Ebra ter bil potem pomaknjen v ozadje, ko je Negrin obljubil, da bodo mednarodne brigade zapustile fronto. Dne 6. oktobra je prišel v Katalonijo. Rdeče brigade niso bile razorožene, še manj iseve razpuščene, čeprav je Negrin lagal, da so bile.
Pariški prijatelj je takoj vprašal Sinišo, kaj je z Martyjem — francoskim komunističnim poslancem, ki je bil v Španiji vrhovni poveljnik mednarodnih rdečih brigad — nakar mu je Bel-grajčan s srditim naglasom odgovoril:
Tiranstva v rdeči brigadi — Revolver in psovka
.»Martyl Ne vem, če je norec ali pustolovec! Mednarodne brigade so bile zanj tvorba, ki jo je sam ustvaril in nad katero je izvajal tiranijo, ki prekaša vse, kar si more človeška domišljija predstavljati. Boril sem se na Balkanu, videl sem armade raznih držav, toda nikjer še nisem videl koga, od generala do preprostega kaplarja, ki bi bil tako besno podivjan kot je Marty. Ža vsako najman jšo stvar, za vsako cigareto, ki si jo prižgal 80 km za fronto, je že prišel z revolverjem in z najgršimi psovkami. Marty prihaja iz boljševiške šole. Poleg tega pa zagrizen komunist. Nas je v brigadi razdelil v dva tabora. Eni so na legitimaciji dobili oznako »p r o t i f a š i s t«, komunisti pa, ki so to izpričali, so dobili značko »dober proti! a š i s t«. Prvi smo bili pod stalnim nadzorstvom. Lahko rečem, da fronta nikakor ni bila naša največja življenjska nevarnost, marveč politično vohunjenje v zaledju. Trije mo-
jih rojakov, ki so se vpisali v anarhistično zvezo, so bili aretirani in še danes ne vem, kam so izginili. Ni jih! Imeli smo vojaške sovjete »C h a r-las P o I i t i c a s«, kjer so nas učili protifašistične borbe.
To so bili navadni komunistični teiaji. Kdor se jih ne bi hotel udeleževati, so ga takoj poslali na fronto, kjer se je moral sam z nekaj ročnimi bombami v rokah boriti proti napadajoiim tankom.«
V Mehiko...
Ko so se mednarodne brigade morale umakniti s fronte, je Marty, ki je navaden pustolovec, z revolverjem v roki divjal. Najprej nas je hotel spraviti v Mehiko. Zbral je okrog 1.500 rdečih gardistov, med njimi je bil tudi Siniša Timotijevič. Peljal jih je v Puigcerdo, od koder jih je imel francoski vlak prepeljati v Bordeaux. Toda iz tega ni bilo nič. Marty se je pojavil ter tako grdo psoval francosko vlado, da besed ni mogoče ponavljati. Marty jih je potem spravil spet nazaj v Ripoli, potem ko jim je pobral ves denar, ki so ga imeli.
Mrliči brez imena
Ko se je Franco začel bližati Barceloni, je bila Martyjeva mednarodna brigada vsa razdvojena. Marty jo je hotel poslati nazaj na fronto. Dne 24. januarja v Časa de la Selva je agitiral med vojaki, naj se vrnemo na fronto. Samo 15% rdečih miličnikov mednarodne brigade se je javilo za fronto. Med njimi je bilo 42 Kanadčanov. Drugi nismo hoteli. Ko je Barcelona padla dn« 26. januarja, se je Marty vrnil med nas in nas spet hotel spraviti v boj.
Ker se niso javili, je pobral vsem njihove legitimacije. To je pomenilo, da bodo poslani na fronto v ogenj, da tamkaj padejo in da nihče ne bi vedel, katere narodnosti so. Ne Poljaki, ne Jugoslovani, ne Nemci, marveč brezdomci — brezime-ni mrliči. Takrat so miličniki začeli v trumah uhajati. Vse je skušalo doseči francosko mejo. Marty je v zadnjem hipu zbral skupino najhujših divjakov, ki so zasedli prehode na meji in so imeli nalog, da postrele miličnike mednarodne brigade, ki bi hoteli čez mejo. Poveljnik tem četam je bil grški polkovnik Nicolai-dis. To je trajalo tako dolgo, da tega Grka ni prepodil španski polkovnik z revolverjem v roki. Vsaj polovica mednarodne brigade je pobegnila čez mejo.
Železna garda še vedno straši
Nove aretacije - Princezinja Cantacuzen osamljena
Bukarešta, 15. februarja, b. »United Press« poroča: V Otapeniju so romunske oblasti aretirale sedem vodilnih članov Železne garde. V soboto se je zrušilo v Otapeni ju neko zasebno letalo ter sta bila pilot in en potnik težje ranjena in prepeljana v bolnišnico. Policijska oblast je pri tem ugotovila.
da je potnik imel napačni potni list in da se imenuje Viktor Dragomirescu, znani voditelj Železne garde, ki ga policija že dolgo išče. Policija je aretirala še ostalih pet oseb, ki so obiskala Drago-mirescua v bolnišnici. Med njimi je tudi princezinja Cantacuzen.
Božja pota
Na banketu francoskih kulturnih delavcev, ki sodelujejo pri »Revue des Deux Mondes«, je kardinal Verdier dejal, da stoji danes Francija na strani Cerkve, da branita vrednote, ki sta obema enako svete: pametno svobodo, resnično bratstvo in krščansko enakost. Kultura, ki jo hrani in brani Cerkev, je kultura Francije, je vzkliknil kardinal, in te besede se popolnoma vjemajo z onimi, ki jih je bil ob novoletnem sprejemu diplomatskega zbora na papeževem dvoru izpregovoril francoski poslanik Roux. Zastopnik francoske republike pri sveti stolici je poudaril, da se čedalje bolj razodeva, kako se načela katoliške cerkve strinjajo z miselnostjo francoskega duha in naravnim razpoloženjem ter usmerjenostjo francoske duše.
Vemo, da je ta vekovna bistvena istovetnost katoliškega in francoskega duha, ki jo je zatemnilo stoletje brezbožne prosvetljenosti, prodrla zopet iz najgloblje globine na površje zaradi temnih sil, ki ogrožajo francoski narod prav danes in se pripravlja na to, da bi vsemu svetu zavladala gola sila krvi, njenih bojevitih nagonov in nadmoč plemena, ki ne priznava ne osebnih pravic, ne enake vrednosti narodov ter vzajemnosti človeštva na podlagi enakopravnosti. To bi pomenilo tudi konec svobodne Francije in njene naloge na svetu, pa je zato razumljivo, če se hoče nasloniti na Cerkev, ki je mati evropske kulture v znamenju prvenstva duha nad krvjo, gmoto in plemenskimi strastmi.
Toda motil bi se, kdor bi mislil, da se je Francija v današnjih stiskah spomnila na svoje katoliško izporočilo samo iz razloga politične oportunitete. V teatru Marigny je kardinal Verdier z globoko duhovitostjo primerjal svojo domovino z apostolom Pavlom. Bog — je dejal — pusti zlim silam dolgo časa svobodo, da razsajajo, dokler ne pridejo do viška. Potem pa si izbere kot orodje svoje vse-
mogočnosti navadno ljudi, na katere nihče ni mislil, da bi mogli njegovi stvari koristiti in v mnogih primerih jih pokliče iz vrst svojih najhujših nasprotnikov. Savel je bil ognjevit, idealist in skrajnež pa viteški: čisto podoben Francozu po značaju. Z vso silo se je zagnal v boj zoper Kristuse in njegovo malo občino v Jeruzalemu. Toda, ko je mislil, da jo bo končno zatrl, ga je premagal Bog, postal je prijatelj Gospodov in največji krščanski apostol narodov, ki jih je prej kot Jud divje sovražil. Prejšnji fanatični judovski rasist je postal prvi oznanjevalec katoliškega univerzalizma.
Tudi Francija doživlja svoj Damask in zdaj podobno Pavlu, ki se je po hudem pretresu svoje duše podal k Ananiji poslušat božji nauk, razmišlja resnice, ki vodijo k pravemu Bogu nazaj. Bog jo je prisilil, kakor je prisilil Savla, in tako Bog dela vedno. Zdaj uvideva, da je bila kultura, ki so jo razširjali njeni največji vladarji, državniki, pisatelji in učenjaki sedemnajststo let, prava, in da je danes zopet poklicana, da jo brani in se sama v njej prerodi. Še je božje ime izključeno iz njenega javnega življenja, todt v njeni zavesti, da mora stopiti na čelo duhovne borbe za svobodo in dostojanstvo človeške osebe in za moralno povezanost vsega človeštva, se javlja božji glas in se pripravlja zmaga krščanskega duha v še večji moči in dejavnosti ter odkritosrčnosti.
Kardinalove besed nas spominjajo zakona zgodovinske usode, ki se venomer ponavlja. Po strahotnem razdejanju revolucije, ki jo je zanetil Rousseaujev brezbožni naturalizem, in po neizrečnih stiskah Napoleonovih vojsk, se Francija obnovi po krščanskem preporodu, ki so ga pripravili pesnik Fontanes, pisatelj de la Harpe, kritik Geofiroy in veliki Chateau-briand, sami ljudje, ki so doživeli svoj Damask/
* Glej: Louis Madelm, Royalisme et Revolution, 1938: Jean Prevost, L'histoire de la France aorčs la guerre, 1932.
Kaj je še ostalo od brigade
»Ali je v Španiji še kaj od mednarodne rdeče brigade,« je vprašal francoski časnikar.
Siniša Timotijevič je odgovoril: »Spominjate se, da je neki Italijan Luigi de Galio, ki je bil nadzornik komisarijata za mednarodne brigade, govoril o uradni številki 30.000 mož, ki jih ta brigada šteje, in o 5.000 mrtvih, ki jih je utrpela. Tem številkam smo se pri brigadi na ves glas smejali. Stvarno pa je bilo mednarodnih miličnikov najmanj 60.000 in na fronti jih je padlo vsaj 20.000. Pred nekaj meseci je bilo odposlanih v Francijo nekaj tisoč ranjenih in pohabljenih in bolnih. Tudi Rusi so vsi odšli. Ko se je pričel splošni umik v Kataloniji, je bilo na severu vsaj še 12.000 miličnikov. Pravili so nam tudi, da jih je vsaj 5.000 še v srednji Španiji.
»Maršal Marty« je z miličniki govoril špansko. Saj je bilo vseeno, v katerem jeziku je govoril, ko ni znal nič drugega, kakor psovati. Pomagali so mu komunistični govorniki. Posebno v spominu nam je ostal Belgijec »Bouboule«, ki je najbolj znal zmerjati francoske marksiste, med njimi posebno vašega Bluma.
Do aragonske bitke so bili Rusi srce vsega odpora. Bateriji, pri kateri je služil Siniša, je poveljeval neki boljševiški častnik. Toda po aragon-skem porazu so se Rusi izcedili in kar naenkrat jih ni bilo več. Sovjetska Rusija je Španiji obrnila hrbet.
»špansko ljudstvo nas je sovražilo«
»In ljudstvo, kako je špansko ljudstvo z vami postopalo,« je vprašal Francoz.
Siniša mu je dobesedno odgovoril: >Prebivalstvo! Da, prebivalstvo je špansko! To so Španci! Ko sem se boril v Mace-doniji sem doživel čudovite sprejeme od strani prebivalstva. Kako so Srbi sprejemali francosko in srbsko osvobojevalno armado! V Španiji nič od tega! Kamorkoli smo prišli, so nas sprejemali hladno, mrko. Niti eden pravi Španijolec nam ni vzkliknil: Hvala da ste prišli! Prav so imeli. Saj smo bili tujci in nikdo nas ni maral! Tudi Francu se je isto dogajalo, kadarkoli so zasedali nove kraje njegovi tujci. Kadarkoli smo prišli v kakšno novo taborišče, so nam dejali, da naj pazimo, češ, da je okolica fašističnega mišljenja. Toda, ker se je to vedno ponavljalo, smo kmalu prišli do prepričanja, j da je povsodi tako in da nam je špansko pre-1 bivalstvo povsodi sovražno.
>Vanes vem, da smo se borili za komunizem in za komuniste. Za nič drugega. Kajti diktatura proletariata... poznam jo! Diktatura je umazana banda tolovajev, ki se bogate na račun in v imenu proletariata*.
Odslej pa boj vsem rdečim
Kaj sedaj, je Sinišo vprašal njegov francoski prijatelj.
»Poslušaj, prijatelj,« je odgovoril Siniša. »Zavidam svoje tovariše iz brigade, ki so po vsem tem, kar so videli, po vseh krajah in ropih, po vseh nasilstvih, po vseh strašnih pustošenjih in krvavih goljufijah, še ohranili v sebi vero v svojo idejo.
Toda, kar se mene tiče, sem dosti videl in dosti razumel. Preveč, da bi na vse to mogel kedaj pozabiti in da bi mogel dobiti nazaj svoje nekdanje prepričanje. Iz rdeče Španije se vračam s prepričanjem v srcu, da je komunizem največja nevarnost, ki grozi človeštvu in odslej naprej bo moja edina naloga — moja, ki sem bil član rdeče brigade v Španiji — da se borim proti rdečim, naj bodo ti ali
O LAVNA KOLcftTlJRA DRŽAVNE RAZREDNt LOTLRIJE
A.REIN IN DRUG
Oajeva & ZAGREB lllca 13
obvešča cenj. igralce neobvezno, da so bili izžrebani 15. februarja 1939 v V. razredu 37. kola naslednji dobitki:
200.000 din	št.
40.000 din	št.
35.000 din	št.
30.000 din	št.
25.000 din	št.
20.000 din	št.
15.000 din	št.
12.000 din	št.
10.000 din	št.
8.000 din št.
6.00!! din št.
5.000 din št.
3.000 din št.
34.5f5 56.095 31.142 55.993, 272, 35.459, 58.842, 23.397, 13.423, 65.342, 4.240, 39.295,
46.514, 65.093, 83.522,
5.368, 25.201, 36.594, 67.438, 69.484, 90.591, 4.280, 37.358, 59.971, 75.445, 91.047, 3.895, 21.512, 41.931, 53.779, 64.182, 81.588, 450, 46.653,
69.515, 87.468,
pri nas kupljena
73.025 70.089 42.941, 64.369, 28.232, 43.121, 67.273, 7.263, 40.709, 50.811, 67.205, 97.418, 6.959, 30.150, 46.191, 67.784, 77.016, 91.830, 14.242, 39.508, 61.560, 80.244, 95.544, 8.246, 26.037, 48.191, 57.365, 63.007, 91.709, 2.663, 47.123, 76.628, 84.146,
44.414, 53.708, 80.307, 97.997, 30.040,
48.766, 50.184,
24.755, 28.779, 44.387, 45.521, 55.983, 59.384, 73.801, 73.9S0,
7.229,	8.155,
32.472,	35.908,
54.306,	55.065,
69.011,	69.378,
85.104,	85.153,
15.036, 26.576, 44.896, 51.840, 65.868, 74.339, 84.833, 87.043,
18.274, 36.796, 50.312, 61.726, 73.074, 95.488, 36.782, 49.270, 77.893, 95.377,
20.631, 39.519, 53.117, 62.400. 80.387 99.434 42.045. 52.328, 78.192, 95.930.
oni.'
87.468, 84.146, 95.377, 95.930.
Poleg tega je bilo izžrebanih še ca. 3400 dobitkov po 1000 din.
Prihodnje žrebanje bo 16. februarja.
Angleški načrt o Palestini
Mednarodni položaj sili Anglijo k hitri odločitvi
London, 15. februarja, b. Jutranjiki poročajo, da bo britanska delegacija predlagala na palestinski konferenci Judom in Arabcem rešitev palestinskega problema. Ta načrt obsega sledeče točke:
1. V židovski eoni bi se določila stalna letna količina za naseljevanje Judov in prodaja zemljišč Judom.
3.	V arabski coni bo judovsko naseljevanje prepovedano, prav tako pa nc bodo smeli Judje tukaj kupovati zemljišča.
4.	Naseljevanje Judov se ne bo omejilo samo iz gospodarskih, temveč tudi iz političnih razlogov.
5.	Ustanovitev neodvisne arabske države, kakor zahtevajo Arabci, ki prihajajo v poštev.
6.	Osnovanje parlamenta, v katerem bodo Arabci močnejše zastopani od Judov.
»I)aily Herald« pravi, da zaradi položaja, ki ga zavzema Velika Britanija v Evropi in zaradi splošnega mednarodnega položaja Anglija želi, da se palestinsko vprašanje v najkrajšem času reši v smislu gornjih predlogov. Ako ti predlogi ne bodo sprejeti, pa jih bo britanska vlada enostavno vsilila.
Zakopane: Smuški tek na 18 km
Zakopane, 15. februarja, c. Danes je bil v okviru tekem za svetovno prvenstvo tek na 18 km. Današnjega tekmovanja se je udeležilo tudi deset Jugoslovanov, in sicer med 106 tekmovalci, ki so prišli na cilj. Presenetila je prepričevalna in velika zmaga finskega moštva. Med prvimi 10. mesti so Finci zasedli kar 7 mest in se je tek zaključil tudi s porazom vseh favoritov.
Naše moštvo se je odrezalo še dovolj dobro in je Smolej zasedel 37. mesto. Drugi Slovenec Alojz Klančnik je zasedel 40. mesto, dočim je peti Jugoslovan Ž e m v a na 56. mestu, sedmi Jugoslovan Mrak na 66., osmi Jugoslovan Crnobori na 78. in deveti Gregor Klančnik na 90. mestu. Zadnji med našim moštvom je Edo Bevc, ki je zasedel 99. mesto od 106 tekmovalcev. Drugi Jugoslovan je Kerstein. ki je zasedel 52. mesto v splošnem izidu. Današnji izidi so sledeči:
1.	Finec Kurikala, ki je prevozil progo v času 1:5.30;
2.	Finec Karpien v 1:6.5;
3.	Šved Pahline v času 1:6.35:
4.	Finec Jalkinen v času 1:7.42;
•5. Norvežan Larbrader v času 1:7.44;
(i. Finec Njeni v času 1:7.55;
7 Šved Dajihn v času 1:7.59;
8.	Finec Oltimora v času 1:8.4;
9.	zopet Finec Fijumini v času 1:8.33:
10. Šved Damentov.
Smolej, ki je zasedel 37. mesto, je prevozil progo v času 1:13.47 in je torej le 5 minut za prvim Fincem. Pred njim so le Italijani, Nemec, Švicar in en Poljak, ki je bil tik pred njim. Sploh so bili Italijani od ostalih evropskih narodov naj-holjši, dočim so za našim Smolejem Se Franrozi, ki so zasedli 48. mesto, dočim je najboljši Mad- I žar na 98. mestu in je za njim Še naš Edo Bevc. I
Najboljši tekmovalec iz Srednje Evrope jc uii Italijan Danez, ki je zasedel 12. mesto. Italijan Compagnoni je pa takoj za njim na 13. mestu. Borba med prvimi 12. tekmovalci je bila tako ostra, da Id skoraj vsi prvi prišli ob istem času na cilj, če bi bili odšli s starta ob istem času.
Zakopane, 15. februarja, c .V klasični kombinaciji je zasedel prvo mesto Finec Njehinen, na drugem mestu pa je Norvežan Hochbackl.
V ženskem slalomu je zmagala gdč. Cranz (Nemčija); druga je bila Šchaad (Švedska), tretja pa Nilsson (Švedska). V alpski kombinaciji sta zopet zmagati prva Cranz, druga Schaar.
Drobne novice
London. 15. februarja. AA. (Reuter.) Nemčija je na osnovi uradnih podatkov v stanju zgraditi mesečno 1200 vojnih letal. Nemčija ima danes 9800 letal, Anglija 7100, Sovjetska Rusija 7000, Italija 4000, Zedinjene države 3500, Japonska 31«) in Francija 2700.
Bratislava, 15. februarja. A A. Slovaška vlada je odobrila ukrepe za ustanovitev zveze slovaških hranilnic. Na seji ministrskega sveta so razpravljali o vprašanju izvoza in uvoza.
Haag, 15. februarja. A A. Havas: Uradno poročajo, da bo kraljica Vilhelmina 23. maja obiskala belgijskega kralja Leopolda.
Varšava. 15. februarja. Havas: V Varšavi je bilo aretiranih okoli 100 oseb zaradi komunistične propagande. Po zaslišanju so obdržali v zaporih 40 oseb, medtem ko so ostale izpustili.
Rim, 15. februarja. AA. Štefani: Nocoj ob 22 bo v Beneški palači pod predsedstvom Mussolinija tretji sestanek sedanjega zasedanja velikega fašističnega sveta. Na dnevnem redu ie reforma srednje šole.
Kmetijstvo in prosveta v razpravi
Razprava v banskem svetu o našem kmetijstvu. — Poročilo o šolstvu in prosveti
Debata o proračunu za kmetijstvo
Dne 15. februarja.
Pospešuva.ije našega kmetijstva, ki je v rokah banske uprave naše banovine, je vzbudilo naravno mnogo predlogov in nasvetov tako v splošnem kakor tudi v posameznih točkah. Številni govorniki so izražali svoje predloge za nadaljne izboljšanje kinetijsko-pospeševnlne službe, katere lio banska uprava v mejah proračunske in stvarne možnosti upoštevala. V debati o proračunu kmetijskega oddelka so govorili naslednji gg. člani banskega sveta: Planina, Deželak, Zorenč, Šerbi-uek, Kugovnik, Umnik, Gologranc, Kuder, Škra->ec, Kolinan, Sadravec in Avsenek.
Prodaja vina samorodnic
O tem je govoril g. Kuder Ludvik, ki zastopa okraj Celje. Predložil je resolucijo, ki jo je takole obrazložil: Z uveljavljenjem zakona o vinu iz leta 1920. so bili občutno prizadeti vinogradniki v manj vinorodnih krajih. Kajti prepovedano je prodajati vino od vseh samorodnic, torej tudi od iza-
bele, ki se v naših manj vinorodnih okrajih goji v večjem obsegu in daje dobro pijačo, ki se v nobenem oziru ne more primerjati z vinom drugih samorodnic. V vinogradih, kjer so prideluje iza-bela, druga žlahtna trta ne uspeva in tudi zemljišča niso sposobna za drugo kulturo. Vino iza-bele ne dela prav nobene konkurence drugemu vinu, ker ima čisto svojevrstno aromo. Zaradi tega je potrebno, da se glede izabele popravi krivica našim vinogradnikom. Ker je minister za kmetijstvo v zakonu za vino pooblaščen, da lahko med samorodnicami napravi izjemo in lahko dovoli tudi nadalje prodajo vina od nekaterih samorodnic pod istimi progoji, kakor je bila dovoljena do konca leta 1931, bi bilo potrebno pokreniti akcijo, da se minister za kmetijstvo posluži tega pooblastila in da čimpreje skladno s tozadevnimi zakonskimi predpisi dovoli razmnoževanje izabele in prodajo vina izabele pod istimi pogoji, kakor je bilo to dovoljeno do konca leta 1931. Resolucija, katero so podprli tudi številni drugi zastopniki iz vinorodnih krajev, je bila soglasno sprejeta in bo izročena na pristojno mesto.
I
Pretresljivi Trooedifa Sartcjafa Kino
francnclri	^	^	. r,	telefon 21-24
irancobiti Borba političnih teroristov napram nacionalni Kini. Lepa
Rusinja — sužnja San ■raja.
filin
Danes ob 10, 19, in 21.
I
Cene kmetijskih pridelkov in zunanji trgi
Končno besedo je povzel član banskega sveta g. Ivan Avsenek, ki je opozoril, da je kmečko blagostanje odvisno od zadostne produkcije in dobrih cen. Večina govornikov je obravnavala predvsem način kmečke proizvodnje in slišali smo, da naše kmečko pridelovanje ni racionelno in da je treba za njegovo izboljšanje marsikaj sloriti. Manj pa je bilo govora o cenah kmečkih pridelkov. Človek bi mislil, da se za cehe niso brigali zaradi lega, ker so bile v preteklem letu prilično dobre. Kljub temu, da so bilo cene kmetskim pridelkom v preteklem letu razmeroma dobre, je treba pobelili temu vprašanju nekoliko več pozornosti.
Velike izpremembe
Odkar smo zadnjikrat zborovali v tej dvorani, so se zgodile okrog nas velike spremembe, ki že sedaj bistveno uplivajo na cene naših kmečkih pridelkov, upliv katerih pn ik> od leta do leta večji na razvoj cen naših podeželskih pridelkov. Izginila je Avstrija s svojim svobodnim trgom, izginila jo Češkoslovaška s svojim svobodnim trgom, pa tudi nova konsumna tržišča, ki so nastala v Nemčiji in Italiji, so se zelo spremenila. V zadnjih dveh letih so tudi v teli dveh konsumnih področjih nastale važne gospodarske spremembe. V obeh državah se je zasebno gospodarstvo skoro popolnoma zamenjalo z državnim gospodarstvom. V obeh tržiščih je zasebna iniciativa skoro i»o|>ol-noma izgubila svojo samostojnost in privatni podjetniki in trgovci so poslali — skoro bi rekel — samo svetovalci države. Na ta način so naši pridelki izgubili svoje prejšnje kupce. Dočim so naši kmečki pridelki imeli prej na tisoče in tisoče kupcev v ol^eh tržiščih, sta se danes obe tržišči spremenili v samo dva velika kupca. To so velike spremembe, ki so se izvršile v zadnjih dveh letih.
Izpremenjen značaj kupovanja
Druga važna sprememba pa obstoji tudi v tem, da se je spremenil značaj kupovanja. Tisoči in tisoči kupcev, ki so prej kupovali naše pridelke, so jih kupovali iz gospodarskih razlogov. Trgovci jih kupovali zaradi tega, da so nekaj zaslužili, konsumenti so jih pa kupovali zaradi kakovosti. Vsa ta masa kupcev v inozemstvu je imela gospodarske nazore o teh kupčijah. Oba velika kupca, ki sta nastopila namesto prejšnjih privatnih kupcev, pa nimata gospodarskih nazorov, ampak druge. Ti dve veliki državi Italija in Nemčija ne vprašata več, ali je ta ali onn stvar poceni, ne vprašata ali je dobra ali ne, ampak zavzemata pri svojih nakupih popolnoma drugo stališče. To pa zaradi tega, ker dotični, ki vodi državno gospodarstvo, to jo vsakokratna vlada, presoja celokupno gospodarstvo s političnega, nacionalnega pa tudi kulturnega stališča. Vse svoje nakupovanje in prodajanje vodi v prvi vr>li po političnih, ne po gospodarskih nagibih. Z moralnega stališča lo ni nobena pogreška, ker sc mora končno vsaki vladi pustiti, da lahko postopa po svojih vidikih. Vsaki vladi se mora pustiti prosta pot, po kakih vidikih hoče kupovati in prodajati in da pri tem gleda v prvi vrsti na lo, če je [>olitično dobro ali ne. Moralno temu ne more nihče oporekati, razen če jo kdo pristaš kakega posebnega mednarodnega gospodarskega bloka. Ce se ta način kupovanja z moralnega stališča ne more ne zagovarjati in ne napadati, mora pa človek upoštevati, da ta dva velika kupca ne uravnavata svojih naku|>ov po gospodarskih vidikih, ampak po vidikih, ki nimajo z gospodarstvom prav nič opraviti.
Ce mi danes poslujemo s tema dvema velikima konsutnentoma, poleni se moramo vedno vprašati, zakaj plačujeta za to ali ono stvar take in take cene. liazlogov za to je več. Knkrat so razlogi taki, drugič pa zopet drugačni. Nikdar pa ne smemo iskali razlogov za plačevanje cen naših pridelkov v gospodarskem oziru, ampak vedno v takem, ki nima gospodarskega značaja, ampak ima samo kulturni, politični ali nacionalni značaj.
Včeraj je nekdo govoril o prodaji živine in se je razburjal, da ni prav, da smo pustili svobodni Irg in sprejeli državnega. Mi hi lahko izkoristili način svobodnega trgn, čo bi dali nn nekem drugem polju gotove koncesije. Povem pa, da bi imeli potem take težave, kakor smo jih imeli z našim sadjem na Štajerskem, ker nismo hoteli dati na drugih poljih koncesij, kakor jih je želel kupec. Ce bi dali koncesije nn vseh poljih, ki jih zahtevajo kupci, sem prepričan, da bi se pri nas cene vseli deželnih pridelkov dvignile za 15%. Treba bi bilo dati koncesije ne politične ali socialne, ampak prepustiti kupen, da kupčijske posle sam organizira, kakor to njemu prija. Mi pa tega ne moremo storiti, ker bi s tem ogrožali našo gospodarsko samostojnost. Lahko hi preskrbeli za kak predmet zelo visoke cene, ampak ln s tem minirali celo vrsto gospodarskih poklicev, ki se pečajo prav s temi kupčijskimi posli, tega pa nikakor nc morpmo atoriti, Pridejo lahko trenutki, ki niso saino gospodarskega značaja, ampak imajo
povsem drug značaj. Tam mi nc moremo dovoliti prav nobene koncesije.
Bodite prepričani, da se z naše strani, pa tudi s strani Belgrada stori vse, da bi pri nas dosegli za deželne pridelke čim višje cene. Toda vse ima svoje meje, do katerih moremo iti z našimi žrtvami. So meje, preko katerih nikakor ne moremo iti, ker moramo varovati svojo gospo-
darsko, kulturno in politično samostojnost in zato absolutno ne moremo dati nobene koncesije samo zato, da bi si priborili kakšno kratkotrajno korist. Zgodi se nam lahko še narobe. Ce bomo vztrajno branili naše splošne gospodarske, kulturne in politične koristi, se nam lahko pripeti, da se bo hotel na nas izvajati gospodarski pritisk.
Dobro je še znano, da smo hoteli iz čisto političnih nagibov izvajati sankcije in veste, kakšno veliko breme so te sankcije pomenile za Slovenijo in s kako velikimi žrtvami smo jih morali plačati. Toda bilo je potrebno, da smo v tem pogledu zavzeli čisto jasno stališče, kajti, če bi pri sankcijah šli malo na levo in malo na desno in ne bi vedeli, kje plavamo, kje hodimo in plešemo, bi bili mi danes še mnogo na slabšem kakor pa smo.
Varujmo svojo samostojnost!
Prav tako se nam lahko zgodi, da se bodo že v najbližjem času zahtevale od nas žrtve samo zato, da ostanemo na svoji zemlji svobodni gospodarji, prosti in svobodni gospodarji v političnem, socialnem in kulturnem oziru. Mi boino morda kmalu prišli v precep, da bomo rekli: Ali je boljše, da smo svobodni in ponižni bajtarji ali pa bogati in dobro rejeni hlapci. Pri sedanjem stanju razmer lahko nastane položaj, da bomo postali dobro rejeni hlapci ali pa revni, toda samostojni bajtarji. Mislim, da je dobro, da jasno in odkrito povemo prijateljem na deželi, da tistih dobrin, na katerih sloni naša samostojnost, politična samostojnost slovenskega naroda, ne prodamo za noben denar, pa tudi ne za ceno kmečkih pridelkov. (Odobravanje in ploskanje.)
Z zanimivim govorom g. Avseneka je bila debata o proračunu kmetijskega oddelka zaključena, nakar je prišel na vrsto prosvetni oddelek.
šolstvo in prosveta
Iz obsežnega ekspozeja načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Lovra Sušnika posnemamo naslednje podrobnosti (pripominjamo, da se poročilo nanaša na dobo od 1. novembra 1937 do 1. novembra 1938):
Sole
število ljudskih šol v naši banovini je naraslo za 8 na 808. Med temi je 13 zasebnih, 7 ambulantnih in 11 zasilnih iu 5 specialnih. Poleg ljudskih šol je 53 otroških vrtcev in 19 zavetišč (med njimi mnogo zasebnih, zasebnih zavetišč je celo več kot javnih: 10). Število učilnic pa še vedno ne zadošča za potrebe ljudskega šolstva. Število učiteljstva se je povečalo .za	«§SJfeda
je mnogo učiteljstva dodeljenega .na druge posle, tako da je dejansko 410' učiteljev" in učiteljic brez učnega oddelka. Ker je v vseh ljudskih šolali 4166 oddelkov, manjka le 199 oddelkovnih učiteljev. Za mesta pa prosi skoraj ravno toliko učnih moči: 70 abiturientov in 130 abiturientk, najmanj iz leta 1934.: 13 abiturientk, iz leta 1936. 104, iz lanskega leta pa saijio še 3 abiturientke. Ker je verjetno, da bodo vsi čakajoči kandidati sprejeti v državno službo, se bo namesto preobilice kandidatov, o katerih se je toliko govorilo, pojavilo najbrž celo pomanjkanje. Samo v letu 1938. je bilo sprejetih 249 abiturientov in abiturientk v državno službo, od tega v naši banovini 236, ostali v drugih banovinah.
Meščanske šole.
V letu 1938. so prirastle 4 nove meščanske šole, za katere je veliko zanimanje, saj se je vpisalo vanje že v prvi razred stotine učencev. Z naraščanjem oddelkov pa ne narašča sorazmerno število učiteljstva, posebno ne izprašanega. Pomanjkanje učiteljstva je še vedno veliko. Vzdrževanje meščanskih šol v naši banovini stane približno 3 milij. din, od tega prispeva banovina 0.3 milij. din. Tudi prostori vseh meščanskih šol še niso ustrezni. Za ustanovitev meščanskih šol se zanimajo Kamnik, Devica Marija v Polju, Višnja gora in Slivnica pri Mariboru.
Ljudska prosveta
(i. načelnik dr. Sušnik je podal zanimive po-(datke o prosvetnem delu med ljudstvom, ki jasno kažejo vpliv posameznih panog ljudskoprosvetnih organizacij. Zlasti zanimiva je primerjava številk poslušalcev, obiskovalcev in prodanih vstopnic.
Tako je bilo poslušalcev, oziroma gledalcev v pretekli sezoni povprečno:
ljudske univerze	17.500
gledališča (Ljubljana in Maribor) 208.234 diietantski odri (10)	41.299
kulturne prireditve	700.000
kinematografi	1,700.000
K tem številkam bi bilo pripomniti, da je še okoli 40 agilnih dramatičnih odsekov pri raznih društvih, med kulturnimi prireditvami pa je vštetih poleg 2307 dramatičnih predstav, 220 glasbenih, 422 akademij in proslav itd. še 307 športnih prireditev, tako da je število dejanskih kulturnih prireditev in njih obiskovalcev manjše kot ga izkazuje statistika in tako vidimo, da statistika še bolj kaže pomen kina za ljudsko vzgojo. Ce še vzamemo muzeje, dobimo, da je lani obiskalo muzeje 47.610 oseb.
Tiski. V letu 1937. je izšlo 282 slovenskih knjig, od tega 37 v tujini. Izvirnih dol je bilo 239, prevodov 43. V primeri z 1. 1936. je bilo izdanih 46 knjig več. Tudi število listov se je lani dvignilo za 23 na 231.
Dne 31. avgusta 1938 je bilo v naši banovini 6014 društev z 2197 odseki. Od tega je bilo 850 prosvetnih društev s 1310 odseki, 229 pevskih in glasbenih društev, 28 znanstvenih društev itd. Nadalje je bilo v vsej banovini 2642 knjižnic, ki letno izposodijo 1.6 milij. knjig. Tudi število čitateljev v knjižnicah se veča.
Obširno navaja nato poročilo razne statistike o članstvu in delu podmladkov Jadranske straže in Rdečega križa.
Naše potrebe na šolskem polju
Sklepno je dejal načelnik g. dr. Sušnik: Pri ljudskem šolstvu se kaže letos posebej v zunanjem, pa tudi v notranjem oziru nekaj napredka. Število šol raste, število učencev in učenk raste. Zal pa ni na razpolago dovolj učilnic in učnih moči. Ne more so trditi, da bi bilo učiteljstvo v obmejnih krajih slabše kot v notranjosti banovine. Neresnična je tudi trditev, da je pri banski upravi prišlo v navado, da se ljudskošolsko učileljstvo po kazni jiremešča na mejo, zlasti v Prekmurje. V preteklem letu so bile le tri premestitve po kazni. Kazenske premestitve v Prekmurje pa sploh ni bilo.
Glede izdatnosti pouka, zlasti kmetijskega, bo treba na eni strani za to vzbuditi več zanimanja pri učiteljskem naraščaju, na drugi strani pa nasloniti učne načrte na krajevne potrebe.
V	tekočem šolskem letu se že pozna blagodejni učinek uredbe, ki je prenesla vzdrževanje ljudskih šol v breme banovini. Sploh se banovina trudi za zboljšanje ljudskega šolstva na vseh poljih.
Najbolj očiten je napredek pri meščanskih šolah, ki vkljub nekim hibam v splošnem ustrezajo potrebam prebivalstva.
V	srednjih šolah je bilo nastavljenih mnogo novih učiteljev, manjka jih pa še precej. Zato so razredi še vedno prepolni, profesorji preobremenjeni, pouk pa deloma okrnjen. Drugače je na programu zidava 3—4 poslopij za srednje šole. v načrtu pa odkup mestne ženske gimnazije v Ljubljani. Banovina skrbi tudi za učila za srednje šole, kar je prav za prav dolžnost države.
Z zadovoljstvom poudarja poročilo ustanovitev Akademije znanost' in umetnosti, katero bo podprla tudi banovina. Predlogi glede decentralizacije prosvetne uprave pa še čakajo rešitve. Razne postavke za ljudsko prosveto bi se po predlogu nekaterih lahko zvišale, toda v splošnem manjka za"to kritja. Nove so 1» postavke za analfabetske tečaje, za Slovensko šolsko matico, za ljubljansko • Filharmonijo, za nagrade, za šolski muzej, za izvirna dela, sicer pa so se mogle malo zvišati le redne postavke.
Debata o naši prosvetni politiki
Popoldanska seja banskega sveta se je začela ob 16.30 in je prvi govoril o poročilu prosvetnega oddelka g. dr. Miiller iz Maribora, ki je zlasli opozarjal na skrb, ki jo moramo posvetiti šolstvu v obmejnih krajih. Poglavje zase je tudi manjšinsko šolstvo. Stremeti moramo, da bomo tudi v tem
izrazil prošnjo za podporo muzeju. Prav tako je želel več podpore našim prosvetnim društvom in zahteval popolno enakopravnost za naše Fantovske odseke. Banski svetnik g. Tovšak (Slovenj Gradec) je v svojem govoru razvijal več zahtev predvsem krajevnega značaja.

Predvaja se v KINU SLOGI Tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri
in 7 škratov
najpriljubnejša povestica za mladino
v čudovitem filmu zopet v Ljubljani 1
Število učencev v šolali se vedno veča. Iz pregledov o uspehih je razvidno, da ni izdelalo približno 20% vseh olrok. Zdravstveno stanje učencev je še vedno slabo.
Za čim uspešnejše delo specialnih šol je bil osnovan v jeseni poseben referat j>ri prosvetnem oddelku. Ker je mnogo defektnih otrok zaradi pomanjkanja (»rostorov in kvalificiranih učnih moči brez potrebnega strokovnega pouka, bo treba čimprej misliti na ustanovitev internatsko urejenega zavoda za pomožnošolske otroke.
Manjšinsko šolstvo.
Ker imata nemška in madžarska manjšina pri nas slab prirodni prirastek, se manjša število manjšinskih oddelkov, ki se odpro, če je v šoli vsaj 25 otrok dotičue manjšine. V manjšinskih oddelkih poučujejo tudi učitelji nemške in madžarske narodnosti. Tudi učnih knjig je dovolj na razpolago. V nasprotju s tem je j>a dejstvo, da je bil s šolskim letom 1938—1939 na Koroškem odpravljen tudi pouk slovenščine v prvem razredu. V letu
1937—1938	je bilo ukinjenih 5 nemških manjšinskih oddelkov, ker ni bilo več dovolj učencev.
Učilnic je šo vedno premalo. Nad 100 jih manjka v okrajih Krško, Novo mesto in Ptuj. Lani je bilo nadalje dozidanih 9 novih šolskih poslopij. Poleg nekaj ambulantnih šol je bilo ustanovljenih tudi več novih šol.
Gospodarstvo šolskih občin
K vzdrževanju ljudskih šol prispevajo v letu
1938—1939	po proračunu: občino 8.8, banska uprava 13.57 in mestne občine 3.5, skupno 27.84 milij. din, kar pomeni, da so občine in banovina dali več, ljubljanska občina pa manj. Težkoče pa imajo šolske občine zaradi velikih zaostankov upravnih občin, ki so znašali dne 31. marca 1938 7.34 milij. din (največ v okrajih Maribor, Dravograd in Litija: nad 600.000 din v vsakem). Ti zaostanki so se zmanjšali v primeri s prejšnjim letom za 2.7 milij. din in pričakovati je še nadaljnjega znižanja, ker se upravne občine v splošnem trudijo, da bi v redu izvrševale svoje obveznosti do šolskih občin.
Socialna akcija banovine za šolstvo.
Tudi lani je banovina izdatno podprla razne božičnice, šolske kuhinje, dijaške kuhinje, skrbela za samoučila za ubožno mladino ljudskih «ol in dala velike dijaške štipendije in podpore.
oziru pravični, vendar pa si moramo v tem oziru najti pravi ključ, kajti zavedati se moramo, »da se bo v tem oziru od nas zmeraj več zahtevaloU Zaenkrat se držimo dveh sistemov: manjšinam skušamo dati toliko, kolikor dobe naše manjšine drugod ali pa da prednjačimo drugim v svoji manjšinski politiki, češ da nas bodo drugi nato posnemali. V obeh ozirih moramo biti občutljivi
Za njim je dobil besedo ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar, ki je uvodoma opozoril kot .zastopnik mesta Ljubljane na problem ženske mestne gimnazije in z zadovoljstvom ugotovil, da je banska uprava za nakup poslopja dosedanje mestne ženske gimnazije že določila v proračun prvi obrok 500.000 din. Predlaga pa še, da naj se v letošnjem državnem proračunu s kakim amand-manom skuša končno zaključno urediti vprašanje ženske mestne gimnazije sploh. Prav posebno pa mora poudariti skrb za obmejno šolstvo. Ob meji si moramo v naših šolah vzgojiti v vseh ozirih zdrav, rodoljuben in socialno močan rod, ki bo naša »Maginolova linija< ob meji, čez katero ne bo mogel nihče.
V svojih pripombah je dekan Bitner (Črnomelj) opozoril na težave, ki jih imajo posebno v Beli Krajini naša prosvetna društva pri gradnji prosvetnih domov.
Nato so govorili gg. banski svetniki Stermecki (Celje), Prelog (Ptuj). Sadravec (Ormož in Umnik (Kranj), ki so opozarjali na razne potrebe svojih okrajev v prosvetnem oziru. Banski svetnik g. Umnik je opozoril na to, da naj se siromašnim ali prezadolženim občinam ne dajejo podpore, ampak naj se jim dajo brezobrestna dolgoročna posojila. Izraža tudi željo, da naj se krajevni šolski odbori organizirajo zopet tako, kakor so bili poprej. Banski svetnik g. Zorenč (Šmarje pri Jelšah) prosi batisko upravo za pomoč prosvetnim domovom v dolini ob Sotli. k! so še zelo redki. Podpora v tem smislu je še tem bolj potrebna, ker je okrnj socialno zelo šibak. Želje v istem smislu sta izrazila tudi banska svetnika gg. Šerbinek (Maribor) in Deželak (okraj Laško), ki želi, da se prepreči propadanje naše mladine tudi v moralnem smislu, to je, da se kriminaliteta med mladino ne bo tako širila
i Svetnik g. Kersnik (okraj Kamnik) je v svojem govoru opozoril nn državne gospodinjske tečaje. Nato je dobil be«edo svetnik g. Kac (Slovenska Bistrica), ki je stavil več predlogov krajevnega značaja. Za svetnikom g. .lanom (Radovljica) je govoril svetnik g. Planina (Škofja Loka), ki je opozoril na delo domačega mestnega muzeja in
Železniška zveza Slovenije z morjem
Poročali smo že, da bodo licitacije za gradbo železniške proge Črnomelj—Vrbovsko razpisane spomladi leta 1939. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je oddelek za gradbo železnic razpisal prvo ofertalno licitacijo za 3 dele železniške proge Črnomelj—Vrbovsko, sicer za II., III., in IV. del. Za te dele so proračunske vsote in dnevi licitacij naslednji.
dolžina	prorač. vsota dan licitacije
II.	od 8.840—21.225 km 10.806.970 din 17. marca
III.	21.225—29.424 km 12.582.850 din 20. marca
IV.	29.424—40.939 km 20 670.130 din 22. marca
Skupno gre pri vseh treh licitacijah za nad 32 km proge in za proračunsko vsoto 44.1 milij. din. Upati je, da bo že prva licitacija uspela, tako da ne bo treba ponovnih licitacij, kakor je bil to pnmer lansko leto. Lani nista uspeli niti prva niti druga licitacija, ker je bila proračunska vsota samo 52 milij. din, najnižji ponudnik pa je nudil prevzem del za vsoto okoli 66 milij. din. Če seštejemo vse proračunske vsote, dobimo za dolnji ustroj proge brez tirov itd. vsoto 96 mili), din Ker lani licitaciji nista uspeli, je sklenila železniška uprava prevzeti gradbo prvega in petega dela proge v lastno režiio.
Novi pomočnik ministra financ. Za pomočnika ministra za finance je imenovan po poročilih iz Belgrada g. dr. Ljubiša Mikič, dosedanji načelnik oddelka državnih dolgov v finančnem ministrstvu. G. dr. Ljubiša Mikič je študiral v Franciji ter je po doktoratu stopil v finančno službo. Bil je nekaj časa šef odseka za zunanje dolgove v oddelku državnih dolgov, nato pa je postal načelnik Oddelka državnega računovodstva, odkoder je prišel za načelnika oddelka državnih dolgov. G. dr. Mikič je strokovnjak za mednarodna finančna vprašanja in je sodeloval pri pogajanjih za ureditev kupon-ske službe naših državnih dolgov. Tudi drugače zelo dobro pozna bančne probleme in sploh gospodarska vnrašanja v naši državi.
Dražba krzna divjih živali bo 6. marca. To bo druga in zadnja dražba v tem letu. Priporočamo vsem lovcem, da svojo letošnjo plemenito žetev pošiljajo v prodajo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana-Velescjem.
Likvidacija: A. Oblak & Co., lesna trgovina, družba zoni. zavezo, na Grabnu.
Licitacija. Dne 20. februarja bo pri »Štabu utrjevanja« Ljubljana licitacija za dobavo raznih lopat in rcu.nt:gd risalnega materiala.
Pomagajte obmejnim krajem
Obupne prosvetne in gospodarske razmere v dravograjskem okraju vpijejo po pomoči
Dve nasprotji, ki ju človek opazi, ko 6topi z vlaka na dravograjsko postajo in stopa preko mostu v trg skozi njega, daje ta človeku misliti. Tik zraven postaje stoji nov, moderen hotel, dokaj velika in lepa carinarnica, poleg nje obširnejši tovorni kolodvor, naložen z rezanim lesom. Vse to potniku, ki prvič stopi v ta kraj slovenske zemlje, daje vlis, da je prišel v kraj, v katerem se življenje bogato razcvita. Kaj kmalu pa se mu nudi povsem drugačna slika.
Že stari leseni m o s t, ki so ga zgradili in blagoslovili v času, ko je Slomšek še bil nadžupnik v Vuzenici vsakogar neprijetno dirne. Čeprav vodi preko mostu glavna cesta do carinskih uradov in do postaje, nosi most nečasten napis, da ne prenese večje teže ko 3 in pol tone.
Še slal>ša slika se nudi v notranjosti trga. Neurejena, neravnana in netlakovana cesta, njej ob strani pa stara, propadajoča poslopja, med katerimi je nova le hiša okrajnega načelstva, ki je bila pred nedavnim zgrajena, ko se je semkaj iz Pre-valj preselilo okrajno glavarstvo, tem:' poslopju se pridruži menda le še nova hiša banovinskega zdravnika. Drugih hiš, ki bi bile zgrajene po novejšem času pa menda že ni več
Ako človek primerja obe sliki, ono pred kolodvorom in drugo v notranjosti trga, si res ne ve odgovoriti na vprašanje, ki se mu zastavil"
da li so namreč Dravograd šelo pripenja razvijati, ali pa da propada in d:> gre svojemu koncu nasproti, če ne bodo nastopile okoliščino, ki bi njegovo smrt preprečile. Pogled na življenje trga v nedeljski večerni uri, ko le tupatam sveti kaka električna luč. ko so lo izza malokaterega okna pokaže žarek luči in ko le iz ene dalmatinske gostilne odmeva hroš"?č glas veselega vinskega bratca, bolj gei.ri zato, da stari, nekdaj pomemben in slovit kraj umira in čaka neslavnega konca.
Dravograd je bil nekdaj mogočno središče...
Na mestu, kjer stoji danes Dravograd, je bilo že v starem veku važno križišče cest, saj se tukaj stekajo kar tri doline: Dravska, Mežiška in Mislin.jska. Zato ni čudno, da je že takrat zaigral tako veliko vlogo, ki je ni izgubil tudi pozneje ne, ko so kraj obvladovali dravograjski plemiči, za njimi pa, ko je njihov rod izumrl, šent-pavolski samostan. V tistem času je za Dravograd mnogo pomenilo, da je bil 6em prenešen sedež njegove pražupnije in ustanovljen kapitelj, čigar prošt je stalno živel na Mostiču na Koroškem, njegovi člani pa bili župniki župnij v njegovi okolici in dravski dolini.
Še pred vojno je bil Dravograd živahno križišče, po vojni pa, ko je izgubil koroško zaledje, ki je pripadlo Avstriji, si kar ne more več opolnoči in nudi zato razvijajočega so življenja vajenemu očesu kar žalosten pogled. Sedanja dravograjska občina obsega kar pet župnij. Sedaj ima kakih 4200 prebivalcev, ki so po ogromni večini Slovenci. Občina sama je na davčni moči slaba, ker skoraj ves njen teritorij obsega hribovje, lo trg sam in bližnji deli lepo ležijo v slikoviti kotlini obdani z visokmi hribovjem. Dravograd ima sedaj 6 razredno ljudsko šolo, pred nedavnim se je semkaj preselilo okrajno glavarstvo, v občini
iRpi
Splavarji
Vila s karnevala
». .. dovoljujem si Vas povabiti na karneval, ki bo . . . v dvorani hotela ... Geslo: Od pravljice do pravljice ...
Hana je bežno prečitala povabilo, katero ji je prinesel poštar, s plešočimi koraki je zbežala v kuhinjo, zavrtela je mamico, jo poljubila na lice in zaprosila: »Mamica, kajne da mi dovoliš. Nisem še bila na karnevalu.«
»Ti divjak ti,« je pokarala gospa Lohova svojo hčerko: »ne vem, če to zaslužiš.«
»Mamica, saj vendar letos še nisem bila ni-kier.«
»Kako pa se boš oblekla?«, ji je dovolila mati.
»Za vilo se bom maskirala,« je takoj že odločeno odgovorila Hana. »Nikdo me ne bo spoznal. O polnoči odidem domov. In ,. . morda se mi . ..«
Hana tega stavka ni skončala. Za trenutek se je zagledala na mali zasneženi trg in na okno tam preko, kjer je stanoval on, visok, lep in tako brezbrižen za okolico; on, ki se je nasmehoval samo svojim pacientom, morda zato, da bi jim s tem olajševal njihove bolečine; on svetlosivi zobozdravnik.
Goispa Lohova je zaslutila, na kaj morda misli njena hčerka, a dejala ji ni ničesar. Vedela je, da mladost mora imeti 6Voje sanje in upe in tudi vedela, da te krasne vonjive cvetove nekoč potrga čas ..,
je proštijska župnija, važen činitolj v občini pa je tudi carinarnica
Krasni kraji — brez sredstev za tujski promet
Neštetokrat je že bilo povedano in zapisano, da ima Slovenija v nemali meri lepšo bodočnost pričakovati od tujskega prometa, ki so mu z naravnimi lepotami dani vsi pogoji, da se razvija in tako našemu gospodarstvu prinaša stalne izdatne dohodke, ki jih je danes pri nas še tako malo. Tudi za Dravograd je tujski promet tako pomemben činitelj kakor za premnoge druge slovenske kraje. In kakor so drugi kraji v tujsko-prornetnem oziru zanemarjeni, tako je tudi o Dravogradu mogoče postaviti enako tr-
škega življenja, se odigrava zunaj trga v Meži, kjer je nekaj industrije, ki se pa tudi no moro kaj mnogo in prida razviti. V trgu samem ni niti večjih trgovin. Vse do zadnjega je v Dravogradu, ki je vendar nekdaj bilo važno pro-mortno središče, poslovala le stara posojil niča. Noben drug denarni zavod se ni tukaj naselil, nikaka druga prodajna ali konzuinna zadruga se tukaj ni ustanovila. Šele prav pred kratkim smo osnovali nakupno in prodajno zadrugo, ki se pa še mora boriti s počotnimi težavami, ker nima dovolj obratnega kapitala in primernih prostorov, ne za pisarno, no za skladišča.
Človek bi mislil, da je Dravograd vsaj nekako središče za prodajo lesa, ki ga je v okolici in okraju mnogo, saj je dravograjski okraj
..... .......		
m-" w£. <ggn RIH - ■j/m		
		
		
^ mm		
JTFMHT i tmi&imnF r ^j^aag*'. • ms^^J^Vr^ltilmKmit^^ti^fffJtii^ a 5 t.. 4 ...		ms
		
	' < 1	g » JhbI
		
Pogled na Dravograd
ditev. Zemljepisne prilike trga so take, da bi se iz njega s spretno organizacijo in lopo urejenimi tujskoprometnimi napravami, dalo napraviti za važno tujskoprometno postojanko. Žal še danes manjkajo malone vsi zunanji predpogoji za razvoj tujskega prometa.
Najprej bi bilo treba trg sam prenoviti. Zlasti stare hiše bi, prenovljene, marsikateremu tujcu nudile prijazen, zgodovinsko zanimiv pogled, tako n. pr. stara kapiteljska hiša, in še mnoge dru. ge. Najnujnejša bi bila ureditev ceste skozi trg. To bi se menda dalo šo najlažje in najhitreje doseči, saj gre trgu zaradi carinarnice, ki jo ima, za ureditev in vzdrževanje te ceste kaldrminski fond, iz katerega občina doslej menda še ničesar ni dobila. Treba bi bilo le spretno pritisniti na »kljuke« v Belgradu, pa bi se mogoče le iz tega fonda dalo kaj dobiti.
Za razvoj tujskega prometa bo morala občina tudi misliti na primerno kopališče, katerega doslej še nima in kar gotovo ne le solnca in zraka, ampak tudi vode željnega tujca, ne more privabiti.
Trg ima v svoji okolici mnogo prelepih iz-prehodov in razglednih točk, ki so pa prometu zaprti, ker do njih ni lepih in markiranih poti, kar bi bilo treba še vse napraviti.
Zaenkrat je v Dravogradu le en nov in vsem zahtevam odgovarjajoč hotel, ki je v stanu vzeti pod streho razvajenega tujca. Tudi v tem oziru čaka Dravograjčane še mngo dela, preden bodo za tujce imeli dovolj in primernih gostišč, ki tudi ne bodo smela pozabiti na Prosvetni dom, na lepo družabno dvorana za kino, koncerte, morebitne gledališke predstave in sliotio. Prav pri povzdigi tujskega prometa bo Dravograd moral močno zagrabiti za delo, da ga drugi bližnji kraji ne bodo še bolj prehiteli.
Gospodarsko hiranje vidno na vsakem koraku
Trg sam vzbuja videz, da sam v gospodarskem življenju ne pomeni ničesar ali pa vsaj mnogo ne.
V njem samem ni nobenega večjega gospodarskega podjetja. Kar je močnejšega gospodar-
eden najbolj gozdnatih okrajev v dravski banovini. Ker pa gre velik del trgovine z lesom proti Mariboru in Celju iz drugih manjših 'ržmh postojank, po Dravi poleg tega še mnogo po vodi, tudi v tem oziru Dravograd ne more imeti pomembnejše vloge.
Le pred par leti je izgledalo, da se bo Dravograd mogel povzdigniti, pa jo upanje kmalu splahnelo. Talirat je namreč železniška uprava dala Dravogradu to ugodnost, da so bile tarife za prevoz lesa z njegove postaje nižje kakor iz drugih bližnjih ali pa tudi daljnih krajev. Železnica je na ta način hotela uspešneje konkurirati s splavarstvom. Tako se jo nekaj časa dogajalo, da jc les v velikanskih pinožinah iz vsega okraja prihajal v Dravograd. odkoder so ga z železnico spravljali dalje. Žal, za Dravograjčane seveda, je železniška uprava te tarifne ugodnosti opustila, in tako gre danes lesna trgovina v veliki večini mimo okrajnega središča.
Nezadostno šolstvo — Gimnazija ali strokovna šola
Skoraj bi si upal zapisati, da je stanje šolstva v Dravogradu, še bolj pa v onih župnijah, ki spadajo v sestav trške občine, porrt7.no. Čeprav naš življenjski narodni interes zahteva, da hodi zlasti v obmejnih krajih za šolstvo kar najvzornejše preskrbl jeno, so šolske razmere zlasti v okoliških župnijah obupno slabe. Kar v vseh župnijah imajo le dvorazredn.ice, ki v današnjih časih pač ne morejo več ustrezati. V zvezi s pomanjkljivim šolstvom je zanimivo,
da jo v obrobnih hribovitih predelih občino med starejšimi ljudmi odstotek nepismenih razmeroma visok. Takih no manjka niti v vrstah uglednejših mož v fari, v kateri uživajo tigled in v kateri imajo tudi vidnejšo vlogo. Zato takšno šolsko razmere v tej važni obmejni občini niso lo kaka pomanjkljivost, marveč sramota, ki jih ho treba čim prej odpraviti. Če se to ne ho storilo, potem bi to skoraj pomenilo toliko, kakor da bi povedali, da nam je narodnostna usoda tega obmejnega koščka slovenske zemlje deveta briga.
V zadnjem času so se krajevni činltelji pričeli zavzemati za lo, da bi se v Dravogradu osio-vala n i ž j a srednja šola. Ker imaio meščansko šolo že v Slovenjgradcu, so mneja, da ne kaže druge lake šole ustanavljati Dravogradu, pač pa bi se naj ustanovila nižja gimnazija, za katero so na merodajnih mestih že napravili potre Ime korake. Z nižjo gimnazijo bi hoteli dvigniti središčni pomen svojega trga, istočasno pa vanj priklicati večje število izobraženstva, ki je spričo ogromnega prosvetnega dela, ki bi ga bilo še treba opraviti, tudi skrajno potrebno. Vprašanje novo nižje gimnazije v Dravogradu ima seveda tudi svojo senčno stran na katero so opozorili tudi tisti, ki imajo odločati o usodi nove gimnazije. Nižjih gimnazij imamo že preveč, še več pa imamo polizobraženega prolelarijata, ki prihaja iz takšnih nižjih srednjih šol. V zvezi s temi senčnimi stranmi nove gimnazije pa se zalo že začne pojavljali tudi misel, da bi se v Dravogradu mesto gimnazije ustanovila kaka strokovna šola,
najboljšo kaka dveletna kmetijska šola slifna oni na Poljčah. ki bo že skoraj dograjena. Na to rešitev šolskega vprašanja v Dravogradu bodo morali misliti krajevni činitelji in tisti, ki o šolah odločajo potem pa izbrati boljše in smotrnejše.
Ljudsko prosveto na državni meji je treba dvigniti
Kdor se je bavil z ljudsko izobraževalnim de lom ve, kasne so razmere v dravograjskem okraju Slabemu stanju ljudske prosvete seveda ni krivo le vse premajhno delo in zanimanje, marveč ludi svojevrstne prilike. Tukaj je le malo strnjemih vasi, prevladujejo posamezna naselja katerih prebivalstvo se sreča le na nedeljo in praznik pri cerkvi. Tako razmere seveda za razvoj prosvetne organizacije niso ugodne.
Kakor ljudsko-izobraževalno delo počiva v velikem delu okraja, tako tudi ni vzorno v dravograjski občini sami. Do nedavnega n. pr. v trgu samem razen Sokola, ki pa životari le med maloštevilno urad-ništvo, ni bilo nobenega prosvetnega društva. Šele v zadnjem času, ko je v Dravograd za prošta prišel vlč. g. M. Mu n d a , se je začelo živahno društveno življenje. Ustanovljene so verske organizacije, Prosvetno društvo s knjižnico, dosedaj v Dravogradu ni bilo nobene knjižnice, ki bi bila dostopna širši javnosti, živahno pa sta začela delovat tudi Fantovski odsek in Dekliški krožek.
Da je bilo spričo takih razmer zanimanje za slovensko podučno, leposlovno tedensko in dnevno čtivo majhno, je povsem razumljivo, prav tako pa jasno, kakšno nevarnost za naše narodno ž;vl■■•-nje tako nezanimanje predstavlja.
Pomagajte!
Če bi sodili po izkušnjah zadnjih 20 let, bi morali bili črnogledi in reči. da pomoči ni od nikoder pričakovali. Vse po prevratu namreč v kraju, ki mu je Dravograd središče, razen pnr malo-pomembnih javnih del. ki jih je z malenkostnimi prispevki drugih činiteljev izvršil okrajni cestni odbor,
ni hi 1 o izvedeno niti ono javno delo. Okraj in Dravograd som od višjih oblasti ni takorekoč ničesar dobil. Izgleda, da na nas Slovencih leži kakor preklestvo. d a se za vse kraje brigamo bolj kakor pa za obmejne. Vkljub vsem dosedanjim razočaranjem pa Dravograjčani vendarle upajo, da sc ho okrenilo na boljše, da smejo upravičeno pričakovati pomoči, ki jim je za povzdigo njihovega kraja, ki je obenem važno središče celega obmejnega okraja, nujno potrebna.
Če bo taka pomoč prišla, bo mogoče reči, da se je Dravograd zopet začel razvijali, če je pa ne bo, pa bo držalo, da umira.
Snežinke so lahkotno padale po tlaku, sneg je bil ve6 ožarjen 6 svetlobo plinskih svetilk. Z razsvetljenih hotelskih oken so plavali po ulicah veseli zvoki Straussovega valčka »Zlato in srebro«.
Hana — maskirana za vilo, oblečena v nežno zeleno svilo v pajčolan, je plesala z doktorjem. Plesala je lahkotno kot metulj, kot sen, kot mesečni žarek na večer. Ni govorila, samo s kima-njem glave je pritrjevala ali ugovarjala. Doktor Mali se je zaman trudil vplesti jo v razgovor, zastonj se je trudil, da bi jo spoznal. Pazljivo je povpraševal znance ali zvedel ni ničesar. Tam je bila vila, ne Hana Lohova. Znala je pritvarjati geste, ki karakterizirajo vsakega človeka. Hana je bila pravljično bilje, ki je zašlo med ljudi, da bi jih očarala s svojo krasoto. In to je tudi v polni meri dosegla. Oči mladih mož so jo iskale po dvorani; najbolj pa je očarala doktorja Malega. Njegovo srce je zagorelo k neznani krasni vili. Zastonj so skušala drurfa dekleta vzbuditi njegovo pozornost; čim je bil prost, takoj jc poprosil neznano vilo za ples. Vzbudil je pozornost vse družbe, kajti vse mestece 6e je zanimalo za doktorja Malega. Vila Hana se jc tega na tihem zelo veselila Skoraj, skoraj se je hotela razkriti, toda tega ni storila.
Doktor Mali je nestrpno pričakoval polnoči. Tedaj vsaj sDozna, kdo je ta vila, a pri tem se je skoraj bal, da bi ne bil nclitibo razočaran.
Polnoč se je počasi približevala Hana jc premišljevala ali naj ostane ali naj odide? Kaj bo, če doktor Mali snozna. da je vila Hana, hčerka učiteljeve vdove?... Ali sc morda izpolnijo Haninc sanje . .
Oglasila se je ura ... polnoč Monotono so zveneli njeni udarci.
»Sedaj bom končno videl, kdo je ta krasna vila. Dovolite, da vam snamem masko in postanete — človek,« je govoril doktor.
»Ne, go.spod doktor, maske ne snamem. Polnoč je, zopet moram v svoje kraljestvo, moje sestre vile bi plakale, ako se ne bi vrnila . . . četudi mi je zelo všeč v vaši družbi . . .«
»Ne, ne pustim vas, prelepa vila,« je vroče šepetal doktor, kol bi bil mlad študent, kateremu hoče uteči krasni sen. »Moram vas zopet videti, je skoraj ukazovalno dejal, kakor da bi bila Hana njegov pacient, ki ga mora ubogati.
»Bojim se, da bi bili razočarani,« je žalostno odgovorila Hana.
»Ne odhaiaite, prosim Vas « »Moram. Mati me čaka. Obljubila sem ji, da točno o.b dvanajstih zapustim dvorano.«
»Neizprosna ste Vsaj recite mi, kdai in kje b: se lahko videla?«
»Pojutrišnjim zvečer pojdeva z mamico v kavarno. Sedeli bova ob oknu, čitala bom časopise,« je že odhajaje odgovorila Hana
»Na svidenie,« ji je še zašepetal doktor in dolgo zrl za odhajajočim dekletom.
Kako je bila vesela Hanina duša, koliko krasnih slik je prešinilo njene misli, predno je zaspala Kako lep sc ji je zdel svet Kako rada bi pobožala zlati mesec, ki se ji ie nasmihal in ki ji jc razsvetljeval obraz s sinio svetlobo Pravljica iz sanj je postala resnica Doktor Mali bo prišel v kavarno, sedel bo poleg nic, govoril bo z njo, od čas do časa se bosta srečala s pogledi in morda celo zaplešeta . . govoril ji bo morda sladke besede ljubezni . in postane njegova žena . . .
Doktor Mali je prišel in se razgledoval po kavarni Hana je zardela prav do ušes. Nekoliko se je nasmehnila in obrnila proti njemu naznačeni časopis, da bi vedel, kam naj sede Pristopil je k mizi in se poklonil:	i
»Upam, da se mi nt treba predstavljati, saj so I poznamo, milostljiva gospa.*	|
»Seveda, gospod doktor. V našem mestu se poznamo vsi vsevprek.«
»Da. miloslljiva, le z eno edino izjemo. Na karnevalu nisem poznal vaše hčerke.«
»Hano sem že okregala, ko mi je pripovedovala o vsem. Bojim se, da niste preveč užaljeni. Sai ie šc otrok, pa take komedije.«
»Niti najmanj se nc jezim na vašo hčerko. Z veseljem moram priznati, da jc zelo dobro predstavljala pravljično vilo. Kot vidite, imam danes z vašo vilo sestanek.«
Poslednji stavek je gospo Lohovo do,cela presenetil. Takoj je bila pripravljena okregati Hano, a se je obvladala' »Tega nisem vedela,« je dejala in ostro pogledala Hano,
Godba je prekinila nit razgovora. Doktor je poprosil Hano za ples Raznobarvne luči so se lesketale na parketu, Hani pa je bilo tako tesno pri srcu. Skoraj sc je bala spregovoriti Ko bi mogla Citati doklorievc mi.sli. Ali ni razočaran? — Ne. saj ni . . . Toliko krasnih besed ji je govoril med plesom Spremljal ju je domov. Ko sc jc poslavljal, je zaprosil gospo Lohovo: »Mislim da mi ne bodete branili, če bi spremljal vašo hčerko Zavoljo flirta tega ne delam.«
Gospa Lohova je seveda dovolila Kako hvaležno in z ljubeznijo ob enem ga je pogledala Hana. Saj sedaj ji ne bo treba gledati z razbolelim srcem preko malega trga na okno tam preko, saj sedaj ve, da tam bije zanjo zlato srce doktorja Malega.
Pozneje jc poslala neznana vila s karnevala soproga doktorja Malega Klinb temu. da je hila le človek, ji je pogosto dcial moja »vila s karnevala«.
Češk o. V. Seketka, prevcl: jz.
$&o£t*ie novice
Koledar
Četrtek, Iti. februarja: Julijana, mučenica; Onezim, škof, mučenec.
PetPk, 17. februarja: Frančišek Kle, mučenec; Gregorij X., papež.
Novi grobovi
■f" V Ljubljani je umrl g. Franc Požar, knji-goveški [»močnik knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne. V podjetju je zvesto deloval polnih 38 let. Pogreb blagega pokojnika ik> v petek ob 4 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj mu sveti •■•ečna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
—	Diplomirana ie bila na filozofski fakulteti zagrebške univerze gdč. Spanring Gabrijela, iz
Maribora. Iskreno častitamol
= Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. France Jurca z Vrhnike, Janez I! o n a č iz Begunj pri Cerknici in Janez Erjavec iz Pleševire pri Višnji gori. Čestitamo!
—	Tri poroke v isti družini. Preteklo 6redo so doživeli v Sv Križu pri Ljutomeru lepo redko slovesnost Ta dan so stopili pred poročni oltar trije člani Bohančeve družine iz Dobrave, dva brata in sestra. Tone Bohanec je vzel za svojo življenjsko družico Lojzko Rožmanovo, brat Janez pa sc je zvezal za vse življenje z Micko Leš-nikovo, dočim je sestra Micka obljubila zvestobo do groba Jožetu Vrbnjaku. Vse tri pare pa je poročil najstarejši brat Franc Bohanec, ki je kaplan na Vranskem Na veseli gostiji so gostje zbrali 120 din za novo bogoslovje v Mariboru.
Velezanimiv in napet pustolovni film
Konflikt
Camilla Horn, Paul Klinger in Ca r 1 M art ell
Predstave zgolj ob 16. In 19. url
Zvečer ob 21. uri velik
eksperimentalni večer slovitega tele pata
Svengalija
KINO UNION
Te'efon 22-21
—	Občni zbor Karitativne zveze v Ljubljani
bo dne 2. marca (četrtek) 11*39 ob 5 popoldne v Karitativni pisarni v Ljubljani |K> sledečem sporedu: 1. [Hiročilo načelstva, 2. blagajniško poročilo, 3. poročilo nadzorstva, 4. slučajnosti. Vabljeni so zastopniki vseli včlanjenih društev.
—	Dijaki Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prirede na pustno nedeljo 19. t. m. ob 3 popoldne Petančičevo cirkuško komedijo »Lisico Zvitorepko« Vstopnina 8, (i, 4, 3 din. Vljudno vabimo k obilni udeležbi.
—	Izseljenski tečaji ZPD. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti je dozdaj priredila tri dvodnevne tečaje za delavske voditelje in zaupnike. Prvi je bil že v januarju, drugi v prejšnjem tednu, tretji pa v ponedeljek in torek. Na vseh teh tečajih je bilo nad 350 delavskih zaupnikov, ki so z veliko pozornostjo sledili predavanjem. ZPD šteje zdaj že 8500 organiziranih članov, kar je nad štiri petine vseh sezonskih delavcev, in razvija živahno delo v vsem Prekmurju.
—	Skoplje. Profesorski zbor škof. klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano je podaril namesto venca na grob f škofa Gnidovca 582 dinarjev sirotišču sv. Jožefa v Skoplju. — Bog povrni. — Uprava.
ponos
tisto
Slo ven*
zadovo
.-^oleKl
sntl-

>ljn\
— Deputacija železniških upokojencev v Belgradu. Te dni se mudi v Belgradu delegacija Zveze upokojencev državnih železnic in posreduje na merodainih mestih, da se zenačijo pokojnine starih upokojencev z pokojninami novih upokojencev. Deputacija se je zglasila tudi v finančnem ministrstvu, kjer jo je sprejel načelnik splošnega oddelka Dragič in obljubil, da se bodo želje že-
JČaj jpKavit&l
Ni še dolgo tega, ko sle bili, gospod urednik, v skrbeli, kako proslavili ')!) lelnico Prešernove smrti. Nekateri so sc v Vašem listu pritoževali, da Slovenci nismo zavedni, da take važne obletnice gredo mimo nas preveč molče, itd. Ob tej priliki Vam skoraj moram povedati naslednji dogodek: V manjši podeželski bolnišnici redovnica streže bolnikom. Med bolniki pa so vljudni In surovi, verni in neverni, prijazni in taki ostrega jeziku itd. Nekdo se hoče iz redovnice nekoliko ponorčeout in jo vpraša- uVo, sestra, u kukšen namen pn danes žrtvujete trpljenje in težave, ki jih imate z bolnikiOna odgovarja: »/a verne duše n oicrili.t Kotnik jo še hoče zbadati: t/.n koga pa boste inlriP« Ona odgovori: »Jutri pa za Prešerna, '>0 let bo. odkar je umrl.* — I o sem doživel in sem si mislil: Kadar bomo mi vsi vsak posamezno brez pozivov in vabil tako globoko čutili s Prešernom. Jurčičem. Levstikom in drugimi, bomo tudi skupno lahko praznovali nn-linve obletnice, da bo kaj zaleglo.
lezniških upokojencev upoštevale med proračunsko razpravo v narodni skupščini. Deputacija se je zglasila tudi v predsedništvu vlade in izročila ministrskemu predsedniku Cvetkoviču namenjeno spomenico
—	Kamniškim rojakom! Prosimo vas, da gotovo naročite knjigo »Na bregovih Bistrice«, ki
vam poroča o lepotah, umetnostnem bogastvu, zgodovini in znamenitih možeh kamniškega okraja. Izdalo in bogato s slikami opremilo jo je di-jaštvo »Bistrice«, Za ceno 30 din jo dobite po iiubljanskih knjigarnah.
—	Živalske kužne bolem! v dravski banovini ponehavajo. Slinavka in parkljevka, ki sta 1 >i 1 i v naših krajih močno razširjeni, sta skoraj popolnoma ponehali. Svinjska kuga je še na 20 dvorcih, svinjska rdečica na 3, vranični prisad na 2 in kuga čebelne zalege na 1 dvorcu.
—	Prekmurski teden. V Murski Soboti bo v juniju slovesna otvoritev novega Trgovskega doma. Ob iej priliki se bodo zbrali v metropoli Prekmur-ja predstavniki naših trgovskih združenj na vsakoletno zborovanje Tujsko-prometno društvo je zato na zadnji seji, na katero so bili vabljeni predstavniki vseh soboških društev, zadrug in ustanov, sklenilo, da bo združilo z otvoritvijo Trgovskega doma razstavo, ki naj pokaže gospodarski in kulturni razvoj Slovenske krajine v zadnjih 20 letih. Z razstavo bodo združene tudi številne prireditve, tako da bo ta razstava, ki bo trajala teden dni, po vsej pravici lahko nosila naziv: »Prekmurski teden«. Sklep Tujsko-prometnega društva, ki je prevzelo organizacijo »Prekmurskega tedna«, je povsod naletel na ugoden odziv, saj bo to najlepša prilika, da se ob 20letnici priključitve Slovenske krajine k Jugoslaviji pobliže spoznamo z deželo kneza,^ Koclja.
—■ Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo poslopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin Alojzij Rezelj iz Hmel-čiča, ki ga je v juniju leta 1915 v bitki pri Črno-vicah zadel šrapnel v glavo. Od takrat od Alojzija iiezlja ni bilo nobenega glasu.
—	Nove knjige Družbe sv. Mohorja. Baraga-Jaklič: »Eno je potrebno« (izbor Baragovih molitev), vezan molitvenik, z rdečo obrezo 28 din, z zlato brezo 36 din; Breznik: »V plamenih rdečega pekla« (zapiski političnega kaznjenca), broš. 12 din, vez. 20 din; Gspan: »Anton Tomaž Linhart, Izbrano delot, broš. 20 din, vez. 32 din; Zoreč Ivan: »Iz nižav in težav«, broš. 28 din, vez. 44 din; Pucelj: »110 novih kuharskih receptov*, broš. 8 din. Knjige dobite po vseh knjigarnah. Udje Družbe sv. Mohorja jih dobijo 25 odstotkov ceneje, če jih naročijo naravnost pri Družbi svetega Mohorja v Celju.
—	V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 15. t. m. je objavljena »Uredba o spremembah in do|>olnitvah uredbe o ustroju in področju predstojništva mestne policije«, dalje »Sprememba uredbe o sprejemu v službo in razporedbi zvanj uslužbencev finančne kontrole«, »Pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva«, »Pravilnik o terenskem delu tehničnih uradnikov in uslužbencev oddelka za kataster in drž. posestva pri ministrstvu za finance in njemu podrejenih napravah kakor tudi odsekov za kataster in drž. posestva pri fin. ravnateljstvih in njim podrejenih katastrskih -upravah« in »Telefonski promet z Italijo«.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št, 33 objavljajo, da je državno pravdništvo v Sarajevu prepovedalo prodajati knjigo H. Mehmeda Handžiča »Tuma-čenje šerijatsko-pravnih pitanja kod nas«, ki je bila tiskana v Sarajevu.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franj Josef« grenčice.
po cUžavi
•niuiii H0iBiu*WHuauf n wriuu»r,tnnaiii31,Wuiiiv*n,Ouu<itn,ni n u Kmrnrru smni 11 iimrrnajjmmi t«ij i nimm j ijimijjui i ti ..........^
*	Novi proračun (lrinske banovine za leto 1939-40 znaša 88,419.303 dinarje in je za 15 milijonov 229.659 dinarjev višji od sedanjega proračuna. Doslej je dobivala drinska banovina od države vsako leto 15 milijonov dinarjev dotacije, letos pa bo prosila za povišanje te dotacije na 28 milijonov dinarjev. Če se banski upravi to ne bo posrečilo, bo morala iskati nove vire, da pokrije izdatke.
*	Zahteve hercegovinskih sadilccv tobaka. V
Mostarju je zborovalo nad 200 delegatov iz vseli vasi Hercegovine, ki so zastopali 24.000 sadilcev tobaka. Pritoževali so se, da je Hercegovina glede sajenja tobaka zapostavljena, tako pri odkupnih cenah kakor tudi pri številu sadik. Sprejela je bila resolucija, ki pravi, da je tobak odkupljen za sedem dinarjev pod stvarno vrednostjo. Za letos je število tobačnih sadik znižano za 20 milijonov, to je za 26 odstotkov. V drugih krajih je število sadik zvišano, zato zborovalci zahtevajo, da se v Hercegovini naknadno zviša število tobačnih sadik za 60 milijonov. Kategorije tobaka je treba spremeniti. Sedanji odlok glede saditve in odkupa tobaka naj se ukine in izda nov, sporazumno z društvom sadilcev tobaka. Izenači naj se cena rde-čerumenega in svetlorumenim tobakom. Izpreme-li i jo naj se v monopolskem pravilniku vse točke, ki škodujejo sadilcem tobaka. Izvoljena je bila posebna deputacija, ki bo na merodainih mestih v Belgradu tolmačila zahteve in potrebe sadilcev tobaka iz Hercegovine.
*	Kongres vinogradnikov. Za veliki državni kongres vinogradnikov, ki bo od 10 do 12. marca v Vršcu, so v teku velike priprave. Sodeč po prijavah, ki prihaiajo pripravljalnemu odboru, se kongresa ne bodo udeležili samo zastopniki vinogradnikov, marveč tudi zastopniki vsega našega gospodarstva. Spored kongresa je zelo obsežen
*	Če gredo svatje skozi mesto, V Sisek se hodijo poročat v župno cerkev ženini in neveste iz okolice. Če sta ženin in nevesta premožna, je seveda tudi veliko svatov, ki pridejo v sprevodu deloma na vozeh, deloma peš do cerkve m potem spel nazaj. V sprevodu godejo, prepevajo in tudi streljajo. Večkrat se zaradi velikega šundra splaše konji. Pred kratkim so splašeni konji zavozili med ženske, ki so stopale pred n imi, in so nekaj žensk komaj rešili izpod konj in voza. Pretekli torek ie bila v Sisku zopet poroka, h kateri je pripeljala ženina in nevesto dolga vrsta svatov ki so se vozili ali pa šli peš Splašili so se konji in divjali po ulici ter se zaleteli v avtomobil, ki je stal pred neko hišo Avtomobil ie ve6 razbit, ra-nienih pa je bilo tudi neka- žensk
*	Iz revščine prodala zlate zobe. Slarka Bar bara Kovač je že več let živela v veliki revščini Zadnji čas je pa bila stiska tako huda, da si je belila elavo, kako hi prišla do denarja. Naenkrat se spomni na svoje zlate zobe, ki jih je imela šc
iz svojih srečnih mladih dni. Sklenila je te zobe prodati. Šla je k nekemu zobozdravniku. Za štiri zlate zobe ji je zdravnik ponudil 180 din. Starka je bila takoj zadovoljna in zdravnik ji je zobe iakoj izruval. Ker so bili zlati zobje silno čvrsto pritrjeni v ustih, je starka bila od bolečin vsa solzna, ko ji je zdravnik ruval zobe. Ko ji je pa zdravnik izplačeval pogojeno vsoto, si je pridržal 30 dinarjev za ruvanje zob. Starka je zapustila zdravnika. Na cesti je srečala nekega znanca, s katerim sta šla v gostilno, kjer sta popila nekaj žganja. Ko je šla starka iz gostilne, je zapazila, da ji je izginil ves preostali denar. Tako je bila revica ob zlate zobe in ob denar, poleg tega je pa še pretrpela hude bolečine.
*	Cerkev so izropali. V cerkev sv. Mihaela v Omišu v Dalmaciji so ponoči vlomili doslej neznani zločinci. Prišli so v cerkev »kozi zvonik. Vlomilci so s kipa Device Marije vzeli zlato krono, na kipu sv. Janeza pa so polomili prste, ker drugače niso mogli sneti prstanov. Nato so razbili vse cerkvene nabiralnike in pobrali iz njih denar.
*	Nesreča pri gradnji železnice. Pri gradnji tin-ske železnice sta se hudo ponesrečila brata Milan in Jovo Radjenovič. Dolbla sta v skalo luknjo za mino Ker je bilo mračno, sta delo prekinila, da bi ga nadaljevala prihodnji dan. Delavec, ki polni in zažiga mine, ie ne vedoč, da luknja za mino še ni končana, oasul vanjo smodnik, zažgal pa mine ni. Drugo jutro sta se brata Milan in Jovo vmila na delo. Ko sta hotela naprej vrtati skalo, je mina nenadoma eksplodirala in oba brata hudo poškodovala Milan je izgubil roko in del desne noge, Jovo pa je hudo opečen po obrazu in vsem telesu. Oba so prepeljali v bolnišnico v Knin.
*	Človek, Id je sam sebi sumljiv. Na zagrebški policiji je v sobo službujočega uradnika stopil mož štiridesetih let. Predstavil se ie in povedal, da je bivši zasebni uradnik, ki seda; živi od male rente, ki mu jo je zapustila njegova teta Na vprašanja, kaj hoče, je odgovoril: »Prosim lepo, da me zaprete.« — »Pa zakaj?« — »Aretirajte me, če to zahtevam. Jaz sem sam sebi sumljiv in spadam v zapor.« Medtem-ko je uradnik zasliševal čudnega moža, ;e stopila v sobo ženska srednjih let, lepo oblečena, in vzkliknila: »Hvala Bogu, da sem ga našla.« Povedala ie uradniku, da je sestra zasebnega uradnika, ki hoče na vsak način v zapor. Brat ie silno dober človek, kadar se pa napije, mu prihaja na misel vse mogoče. Redno tedaj obtožuje samega 6ebe in si izmišlja, da je zagrešil razne zločine in hoče z V6i silo v zapor. Ko se je policija prepričala, da so trditve sestre nenavadnega »policijskega gosta« resnične, ga je v spremstvu sestre pustila domov.
*	Ženitveni slepar. V Zagrebu je služkinja Dragica Cvetkovič naznanila policiji, da ji je mlinarski pomočnik Viktor Megla obljubil zakon, pa ni držal svoje besede. Izvabil je od nje 7800 dinarjev, nato pa jo je zapustil. Policija sedaj išče mlinarja Meglo, ki je izginil v — megli.
» Dedu ukradel 35.000 dinarjev. Josip Rada-čič v Kelemenu pri Varaždinu je znan po vsej okolici kot eden najbogatejših ljudi. Posebno lep je njegov vinograii, ki mu prinaša vsako leto lepe novce. Te dni je šel v vinograd in naročil ženi, naj mu 15 letni vnuk Štefan prinese kosilo, ker bo sam prišel domov zvečer. Poldne je minilo, vnuka s kosilom pa ni bilo od nikoder. Radačič je šel domov in vprašal ženo, zakaj ni poslala kosila. Začudena mu je odvrnila, da je že davno poslala k njemu vnuka. Ded je sumil, da nekaj ni v redu in je hitro šel v klet, kjer je imel skritih 35.000 dinarjev. Denar je zakopal v zemljo, na vrh pa je zavalil sod vina. Ko je prišel v klet, je zapazil, da mu je nekdo odnesel ves denar. Ta-kaj je osumil svojega vnuka in zadevo naznanil orožnikom, ki so takoj začeli iskati vnuka, pa ga doslej še niso našli.
*	Tatovi preprečili svetovanje. V vasi Jalžabetu pri Varaždinu so kmetu Andreju Škvorcu neznani zločinci vlomili v klet in odnesli okrog 600 litrov vina, namesto vina pa so v sode nalili vode. Vino je imel Škvorec pripravljeno za sinovo svatovanje. Slučajno je tatvino odkril pred poroko, sicer bi bil v veliki zadregi. Svatovanje so odložili dokler Škvorec ne bo kupil drugega vina.
'Morilca 14-letnega dečka v Zagrebu še vedno niso prijeli. Policija vsestransko poizveduje in zaslišuje razne patologične tipe. Med drugimi je policija aretirala tudi prodajalca peska Josipa Bratuša, k je znan patologični tip. Poleg tega je policija dobila tudi prijavo, da so ljudje kritičnega večera videli Bratuša v družbi umorjenega 14-letnega dečka Vla-dimirja Franca. Pri zasliševanju je Bratuš, ki je umor priznal, čez nekaj časa zopet tajil. Ker proti Bratušu ni nobenih dokazov, ki bi držali, da je res umoril dečka, je dvomljivo, če mu bo policija mogla dokazati umor. Izključeno pa ni, da Bratuš sploh ni v nobeni zvezi s tem groznim umorom. Bratuš je znan kriminalni tip, ki je bil že večkrat obsojen zaradi prestopkov proti naravi, pa tudi zaradi tatvin in vlomov. Presedel je že nad šest let v ječi.
*	Zdravnik se je zastrupil V torek st je zastrupil v Zagrebu zdravnik dr. Hans Lustig, ki se je pripeljal z Dunaja, Dr Lustig ie zavžil 20 tablet luminala in so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Zakaj ie hotel dr. Lustig v smrt, se ne ve
*	Strašne posledice sovraštva. V vasi Plati-čevo pri ltumi sta dve družini že delj časa živeli « medsebojnem sovraštvu. Hčerki Smilja in Draginja sta se kljub sovraštvu staršev večkrat igrali skupaj na cesti. Pa je mati Draga nagovorila svojo devetletno hčerko Smiljo, naj svoji tovarišici Draginji vrže v obraz raztopljeno kameno sodo. Ko sta se deklici spet igrali, je Smilja res naredila, kakor ji je naročila mati. Na vpitje nesrečne deklice so prihiteli njeni starši in jo takoj odnesli k zdravniku. Vendar pa bo uboga Draginja najbrž oslepela na obe očesi. Oče Draginje je zadevo naznanil oblastem.
Delovanje Rdečega križa v Doljni Lendavi
V nedeljo, dne 12 t. m. je imel svojo redno letno skupščino tukajšnji okrajni odbor društva Rdečega križa. V težkih razmerah sicer deluje, a kljub temu je njegovo delovanje plodonosno in vsestransko socialno, saj je samo v zadnjih dveh letih ob priliki devetkratne katastrofalne povod-nji pomagal po povodnji najbolj prizadetim. V ta namen je razdelil nad 25.000 dinarjev poleg vseh še drugih vsakoletnih rednih socialnih podpor v korist bedni deci. Izvoljen je bil zopet stari od-l>or z dosedanjim večletnim predsednikom gosp. katebelom Verbajnskom Jankom na čelu. na novo je bil izvoljen v odlior g. povelinik mesla Jari-movič S Hvalevredno je pa tudi zadržanje tuk. domačega prebivalstva zlasti premožne^ih slojev napram R leže mu križu, ki se kaj radi odzoveio vsakokratni prošnji za pomoč.
Anekdota
Mark Twain ni svojim pošiljatvam na uredništva n-kdar priloži! znamke za odgovor Nekoč je uredništvo nekega lista pisalo Twainu, naj v bodoče svojim pismom priloži znamke za odgovor Nato je Mark Tvvain temu listu zopet poslal prispevek brez znamk za odgovor. Samo spremno pismo je poieg drugega spodaj vsebovalo nasled-
Ljubljana, 16. februarja
Gledališče
Drama: Četrtek, 16. febr., Dobrudia 1916. Red Četrtek. — Petek, 17. febr., zaprto (Gostovanje v Celju: Upniki na plan). — Sobota, 18. febr., Potovanje v Benetke. Izven.
Opera: Četrtek, 16. febr., Cavalleria rusticana. Glumači. Debut gdčne Labošove in Pola.jnarjeve. Red A. — Petek, 17. febr., Prodana nevesta. Gostovanje Jarmile Novotne. Izven. — Sobota, 18. febr., Jesenski manevri. Premiera. Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Četrtek, 16. febr.: 12 Baletna glasba (plošče) 12.45 Poročila, — 13 Napovedi — 13.20 Pesmi i?. Španije (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zbor mestne ženske realne gimnazije poje s spremljevanjem Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Trebušnik na potovanju — Zvočne slike, prirejene za radio po spisih J. Mlakarja. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, igra Radijski »rkester
Drugi programi
Četrtek, 16. februarja: Belgrad: 20 Violina — 20.30 Simf. konc. — 21.30 Nar. pesmi — 22.15 Kavarniška godba. — Zagreb: 20 Plošče — 21 Belgrad — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19.25 Nar. gl. — 20.20 Shakespearejev »Hamlet«. — Solija: 19 Violina. — 19.30 Glasbeno predavanje in konc — Varšava: 19 Zab. gl, — 21 Igra. — 22.20 Plesna gl. — Budimpešta: 19.30 Igra. — 20.30 Zbor. — 21.15 Vojaška godba. — 23 Plošče. Trst:Milan: 17.15 Vok. konc. — 20.50 Litovska gl — 22 Operetni konc. — Rim-Bari: 21 Opera »Francesa da Rimini«. — Dunaj-Lipsko: 20.10 Pisan spored. — Berlin: 20.10 Plesni večer. — Vra-tislava: 20.10 Beethovnove klavirske sonate. — Monakovo: 19.15 Operetni koncert. — Strasbourg: Orkestralni in solistični koncert.
Prireditve in zabave
Če je znan dr. Benjamin Ipavec v prvi vrsti kot skladatelj samospevov ter opere Teharski plemiči, je njegov brat dr. Gustav Ipavec najbolj znan kot skladatelj moških zborov. Kjer se glasi slovenska pesem, tam se poje naša davorija »Slovenec sem«, poje se navdušujoča in otožna »Savska« ter večno lepa »Planinska roža« z znanim bariton-skim samospevom in drugi Ipavčevi zbori. Celo vrsto teh in podobnih skladb bo izvajal Ljubljanski Zvon jutri ob 20 v veliki Filh. dvorani. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Dekliški krožek »Ljubljana-mesto«. Drevi ob 8 bomo v naši sobici v Vzajemni zavarovalnici proslavile pusta. Spored bo zelo zanimiv, zato pridite prav vse.
Mrakova skupina ponovi danes popoldne ob pol 4 v frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Grobar«. Cene znižane. Predprodaja v Pax et bonum v franč. pasaži.
Za IV. Bohemski večer, ki ga prirede gledališki igralci na pustni torek pri Mikliču v prid svojemu Bolniškemu skladu in narodnoobrambni organizaciji so vstopnice v predprodaji pri operni blagajni.
Predavanja
Šiškarji — možje in fantje! Fantovski odsek vabi vse katoliško misleče može in fante na aktualno predavanje g. Terseglava, ki bo drevi ob 20.15 v samostanski dvorani!
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi drevi ob 8 v risalnici ljudske šole v Mostah predavanje o škropljenju in obrezovanju sadnega drevja. Predaval bo nadzornik gosp. J. Štrekelj.
Sadjarsko društvo Vič ima predavanje drevi ob pol 8 zvečer v šoli. Predava g. tajnik Škulj: Praktične vaje v cepljenju sadnega drevja. Prinesite s seboj mladike, da se bomo lahko vadil;
Sestanki
Fantovski odsek Šempeter ima drevi ob 8 sestanek s predavanjem.
Fantovski odsek Sv. Jakob ima svojo redno telovadbo drevi ob pol 8.
Redni občni zbor Oblastnega odbora Aero-kluba »Naša krila« bo drevi ob 8 v prostorih A u t o - k 1 u b a , Kongresni trg.
Naše dijaštvo
Akadcmiki-Daničarji. Drevi ob 8 bo v društvenem lokalu članski sestanek, na katerem bo predaval g. dr. Ivo Č e s n i k »O ž i -d o v s t v u«. Za člane »Danice« udeležba obvezna, člani bratskih akademskih društev vabljeni!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste.
nje besede: »Ugledno uredništvo! Prosim oprošče-nja, ker sem tej pošiljki pozabil priložiti potrebne znamke za odgovor, kajti pošiljka je bila že v nabiralniku, ko sem se na to spomnil.«
" C
%{(y '
;, ....... ...	J
»Zakai pa jokaš, mali?«
»Mama mi je naročila, da smem čez cesto šele poleni, krt bodo vsi avtomobili odpeliali mimo. Sedaj pa ni nobenega avtomobila.«
Delo poklicnih gasilcev in reševalne postaje v letu 1938
Na Silvestrov dan minulega leta je imel gasilski urad z reševalno postajo 1 poveljnika, 1 podpo-veljnika, 2 oddelna vodji, 1 garažnega mojstra, 3 roj-tiike, 15 gasilcev oziroma reševalcev in 2 telefonista.
Poklicna gasilska četa je imela v minulem letu 41 požarnih intervencij in 4 reševalne akcije. Uspešno je sodelovala pri treh velikih požarih, namreč pri opekarni na Viču, pri požaru hiše v Kamniški ulici in pri požaru hiše na Barju, nadalje pri 6 srednjih, 28 malih in 4 dimniških požarih. Skupno je bilo moštvo poklicne gasilske čete zaposleno pri požarih 53 ur. Po uradni cenitvi je znašala škoda po vseh požarih 1,048.000 din.
Osebje reševalne postaje je z avtomobili in z vozom na konjsko vprego lani opravilo 4.118 reševalnih voženj in prepeljalo 4.185 bolnikov.
Statistika prepeljanih bolnikov na posamezne oddelke splošne bolnišnice ali na dom izkazuje 1121 notranjih bolezni, 555 poškodb, 907 navadnih prevozov, 370 porodov, 138 krvavljenj, 94 splavov, 158 vnetij slepiča, 123 zlomov noge, 13 zlomov roke, 34 kapi, 41 primerov revme, 100 umobolnih, 35 samomorov, 24 živčnih bolezni, 116 davice, 135 škrlatinke, 8 tifusa, 11 šena, 12 opeklin, 4 kile, 36 zastrupljenja krvi, 1 poškodbo po elektriki, 4 primere tetana, 3 nosne krvavitve, 5 zobnih krvavitev, 6 primerov iz-vinjenih nog, 5 ošpic, 8 bo^asti, 14 angine in 4 prevoze pijancev.
Z reševalnimi avtomobili je bilo lani prevoženih 38.778 km, torej 445 km več kakor v letu 1937.
Poklicni gasilci so bili razen pri prevozih z reševalnimi avtomobili zaposleni tudi pri raznih delih v delavnicah gasilskega urada in pri gasilskih vajah in predavanjih. Gasilskih vaj so imeli 97.
Zaradi nabave novega reševalnega avtomobila za 153.500 din je reševalna postaja lahko popolnoma ukinila prevoze s konjsko priprego. Preurejen je bil tudi stari reševalni avtomobil s 47.500 din, da reševalna postaja sedaj razpolaga s 4 reševalnimi avtomobili in bodo 3 služili za prevoze navadnih bolezni in za poškodbe, eden pa samo za prevoze bolnikov z nalezljivimi boleznimi.
Nova karoseria za gasilski avto je veljala 52.000
1 XVIII. prosvetni večer bo v petek, 17. febr. ob 8 v beli dvorani Uniona in bo veljal spominu Pija XI. Njegovo* delovanje je seglo globoko v sedanje socialne in kulturne tokove. Zato je umestno, da se ga zlasti katoliške organizacije spomnijo in se primerno oddolže njegovemu geniju. Na sporedu je predavanje univ. prof. dr. Lenčka, ki ga bo,do spremljale slike iz pokojnikovega življenja. Cenjeno občinstvo, zlasti članstvo katoliških in verskih organizacij se na ta večer vljudno vabi.
1 Za zavetišče bednih v cukrarni je župan mesta Ljubljane g. dr. Juro AdleSič 11. t. m. podaril 1000 dinarjev v počaščenje spomina svojega umrlega brata. Mestno poglavarstvo zreka dobrotniku revnih najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Društvo »Pravnik« v Ljubljani bo svečano proslavilo 50 letnico svojega delovanja v soboto, dne 18. marca t. I. Ob 18 bo slavnostna skiipscma v sejni dvorani ljubljanskega magistrata, ob 20 pa banket.	-a *.
1 Film »Sneguljčica «v Ljubljani. Kino »Sloga« predvaja a,d danes naprej v reprizi film »Sneguljčica«, ki je vsepovsod žel nepopisne triumfe. Zato si ga bo ljubljanska publika nedvomno še enkrat rada ogledala.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S br. 30474^35.
1 Pojasnilo. Osrednje društvo rejcev malih živali za dravsko banovino nas prosi, da ugotovimo, da za društvenega blagajnika na ustanovnem občnem zboru, ki je bil preteklo nedeljo, ni bil izvoljen g. Ivan Babnik, višji inšpektor in podrav-natelj tobačne tovarne, ampak drugi g. Ivan Babnik, ki je slučajno tudi zaposlen v tobačni tovarni.
1 Lovsko društvo Ljubljana ba imelo svoj občni zbor 23. febr. ob 20 v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani.
1 Na pustno soboto vsi na domačo zabava k »Še6tici«. Igra jazz »Florjani«. (2318)
1 Polenovka namočena. Fr. Kham, Kongresni trg 8.
1 Strašna nesreča pri delu. Na oglu Masary-kove in Metelkove ulice ima tvrdka »Oleum« skladišče bencina, nafte in podobnih gorilnih olj. Včeraj popoldne se je tam pripetila strašna nesreča. 23 letni delavec Jože Gregoirič je pomival bencinske sode. Predpasnik in obleka sta bila se-
din, kupnina za 500 m novih gasilskih konopnenih cevi je znašala pičlih 14.000 din, za 25 čelad pa 7 tisoč 800 din. Brez pretiravanja lahko trdimo, da se je moč in udarnost poklicne gasilske čete zaradi nabave dveh novih brizgaln 1. 1937 in zaradi naštetih nabav podvojila, da Ljubljančani res lahko mirno spe.
Mestna občina podpira tudi prostovoljne gasilske čete, ki so vedno pripravljene pomagati svojemu bližnjemu in podpirati poklicno gasilsko četo pri težkem in nevarnem delu. Prostovoljna gasilska četa Ljub-ljana-mesto je lani dobila iz mestne blagajne 10.000 din podpore, Vič 4000 din, Sp. Šiška 4000 din, Šte-panja vas 4000 din in Brdo 4000 din, prostovoljne gasilske čete v Zg. Šiški, Dravljah, za severni del Ljubljane in v Mostah pa so dobile podporo v blagu do zneska 4000 din. Vse čete pa so dobivale za avtomobile potrebni bencin in olje ter premog in drva za kurjavo četnih prostorov. Gasilska četa na Barju še ni med navedenimi, ker gasilska župa še ni sporočila predlogov in poslala potrebnega poročila.
Po inkorporaciji okoliških občin se je delo poklicnih gasilcev zelo pomnožilo in zato gasilski urad upravičeno želi, da bi bilo nastavljenih vsaj 10 novih gasilcev in reševalcev. Za opravljanje noč in dan neprekinjene službe bi bilo pa tudi prav potrebno, da bi v Mestnem domu uredili družinska stanovanja in napravili skupne spalnice za moštvo, kopalnico in tudi kuhinjo za samsko moštvo. Za strokovno izpopolnitev pa potrebujejo tudi več prostora za učne sobe, zato pa težko čakajo na prepotrehno novo poslopje mestnega magistrata, ko bi lahko zasedli ves Mestni dom. Nujno potrebna je pa tudi izpopolnitev in dopolnitev gasilske opreme z nahavo raznih sodobnih priprav, potrebnih pri gašenju za večjo varnost.
Ob zaključku nam ni potrebno poudarjati vestnosti in požrtvovalnosti mestne poklicne gasilske in reševalne čete saj njih delo priznava vsa javnost. Vendar pa za dokaz uspešnega dela naših poklicnih gasilcev navajamo samo res zelo nizko število požarov, ki nam hkrati dokazuje, da prebivalstvo pod strogim nadzorstvom mestnega gasilskega urada tudi prav vestno izvršuje vse predpise glede požarne varnosti.
veda prepojena z nafto. Gregorič jc delal na mrazu, imel pa jc v bližini peč, h kateri se je hodil od časa do čas gret. Od razbeljene peči pa se je vnela Gregoričeva obleka in v trenutku jc Gregorič postal prava živa baklja. Od bolečin je Gregorič silno zatulil, se pričel valjati pa tleh, toda vse skupaj ni mnogo pomagalo. S težavo so delavci zadušili ogenj na Gregoričevem telesu in Gregorič je obležal napol nezavesten s strašnimi opeklinami po vsem telesu. Poklican je bil reševalni avta, ki je Gregoriča prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno.
1 Poskušen samomor. Na Dukičevi pristavi v Bohoričevi ulici je včeraj poskušal samomor 21-letni brezposelni delavec Dr. Motnikar. Z ostrim nožem si je prerezal žile na vsej levi raki ter bi kmalu izkrvavel. K 6reči so njegov dejanje pravočasno opazili ter poklicali reševalni avto. ki je Motnikarja takoj prepeljal v bolnišnico.
Celje
c Celjska mladina ob smrti poglavarja sv. Cerkve. Včeraj dopoldne 6o se udeležile vse celjske šole žalnih služb božjih za blagopokojnega papeia Pija XI.
c V Št. Jurju pri Celju bosta dane« ob 2 popoldne zanimivi predavanji o pravdarstvu in narodnem gospodarstvu. Prvo predavanje bo imel g. dr. Voršič Alajzij iz Celja, drugo pa industrijalec g. Avsenek iz Ljubljane.
c Jutri gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama bo uprizorila jutri ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču znamenito veseloigro »Upniki — na plani« Prcskrbite si žc danes vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Vsakdo se bo lahko od srca nasmejal.
c Celjski šahovski klub sklicuje redni občni zbor v petek, dne 17. t. m. ob pol 8 zvečer v hotelu »Evropa«. Udeležba za vse člane obvezna.
c Združenje elektrotehničnih obrti v Sloveniji bo imelo v nedeljo, dne 26. febr. 1939 ob 9 dopoldne svoj redni letni občni zbor v hotelu Evropa v Celju
c Prostovoljna gasilska četa v Škof ji vasi je ena najagilnejših v celjski o,kolici. Školjevaški gasilci so začeli zbirati denar za novi prapor. Tako bodo imeli svoj avtomobil, motorko, dobili pa bodo tudi nov prapar.
c Če živinče zdivja. Na Arclinu pri Vojniku se je dogodil prav zanimiv slučaj. Borinc Alojz, posestnik iz Lateč je prodal telico mesarju Ludo-viku Prekoršku. Telico bi morali stehtati v Arclinu. Kmetu se je zdela telica prelahka, zato je hotel tehtanje sam pregledati. Padal je konopec mesarskemu pomočniku Ko 6e je prepričeval o pravilnosti tehtanja, je dobil listek Pomočnik je telico hotel gnati proti trgu Vojnik. Telička, ki je bila poprei povsem mirna, je zdivjala, vlekla nekaj čas pomačnika s seboj, potem pa mu ušla. Tekli so za njo tja do Dramelj, jo lovili po Trnov-ljah pri Celju, kjer jo je hotel prijeti neki delavec, katerega je z vso silo udarila z rogovi v rebra, mu jih polomila, da sa ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. Sedaj je nastal prepir, kdo naj trpi škodo. Kmet zatrjuje, da je telica, kakor hitra je bila stehtana, prešla v mesarjevo last. To potrjuje tudi splošna navada, ker prevzema mesar živino takoj pa tehtanju. Mesar Pa ugovarja, da kmet ni bil s tehtanjem zadovoljen.
c Nedeljski šport. V nedeljo, dne 19. febr. sc bo odigrala v Celju prijateljska nogometna tekma med moštvom SK Maribora in enajstorico.„SK Jugoslavije. Ker je čisti dobiček namenjen igralcu Jožetu Cajnku, ki si je v nedeljo na tekmi proti Atletikom zlomil nogo, prosi vodstvo kluba cenj. občinstvo za obilen obisk.
c S 4 m visokega kozolca jc padel 8 letni sin posestnika Majoranc Konrad v Sv. Lovrenci pod Prožinom blizu Štor. Pri padcu si je zlomil desno roko v zapestju.
c Občinski proračun v Št. Juriju pri Celju znaša 243.305 din. Davčna osnava v občini donaša 198.300 din, občinska doklada pa daje 148.725 ali 75%. — Za preskrbo revežev je predvidenih 81 tisoč dinarjev.
c Pri okrožnem sodišču v Celju bo 9. marca ob 9 dopoldne v razpravni dvorani št. 17 javna dražba različnih zaplenjenih predmetov, kakor o,bleke, perila, zlatnine, srebrnine in orodja. Pri včerajšnjem poročilu sta bili pomotoma zamenjani številki.
Razstava osnutkov za kraljev
spomenik
Maribor, 15. februarja.
Danes predpoldne ob enajstih je bila odprta razstava osnutkov za spomenik kralja Aleksandra in regulacijo Trga svobode v Mariboru, ki so jih naši umetniki predložili razsodišču odbora za postavitev spomenika v Mariboru.
V okusno pripravljenih razstavnih prostorih v mariborskem gradu se je k otvoritvi zbrala tako lepa množica odličnih goslov, kakor že dolgo ne pri kaki razstavi. Navzoči so bili poleg predsednika odbora, zastopniki državnih in vojaških oblasti ter gospodarskih in kulturnih organizacij, med njimi predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik Radovanovič, podpolkovnika Gašič in Maslač, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek, predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Ilohnjec in drugi
Razstavo je s kratkim nagovorom otvoril predsednik odbora g. dr. Fr. Lipold, ki je po pozdravu navzočih zastopnikov orisal delo spomeniškega odbora od njega ustanovitve leta 1934. Nabiralna akcija je prinesla 820.000 din Po dolgih in tehtnih razpravah se je odbor odločil, da v Mariboru pokojnemu kralju postavi likovni spomenik, ki bo pričal o čustvih, ki jih Mariborčani gojijo do svo-
Tudi predsednik rdeče Španije Azana je vrgel puško v koruzo in pobegnil — tudi on v Pariz. Slika ga kaže pri odhodu z Ijonskega kolodvora, po obeh straneh ga obdajajo zasebni detektivi, da "a obvarujejo pred razočaranimi levičarji, ki podle iere rdečih mogotcev v Španiji nc morejo "	''	miruo preboleti.
jega velikega pokojnega kralja. Zato je odbor razpisal natečaj za idejne osnutke spomenika, ki ■so morali istočasno obsegati osnutek za regulacijo Trga svobode, na katerem bo postavljen spomenik, katerega stroški ne bi smeli presegati 600.000 din, stroški za regulacijo trga pa ne 150 din za kvadratni meter. Razsodišču spomeniškega odbora je bilo predloženih 27 osnutkov, o katerih je razsodišče temeljilo razpravljalo in končno I. nagrado v znesku 1G.000 din podelilo osnutku, ki sta ga izdelala arhitekt inž. Cernigoj iz Maribora in kipar Boris Kalin iz Maribora. Drugo nagrado v znesku 12.000 din sta dobila kipar Tine Kos in arh. Kos, oba iz Ljubljane, prvo tretjo nagrado v znesku 0000 din sta prejela kipar Zdenko Kalin in arh. Kuglič, oba iz Ljubljane, drugo tretjo nagrado pa akademski kipar Filipovič iz Zagreba. Poleg tega je razsodišče odkupilo šest nadaljnih osnutkov po 2500 din. V zvezi s sklepi in odločitvami razsodišča je odbor za postavitev spomenika imel svojo 6ejo, na kateri je sklenil, da se spomenik izvede po načrtu prvonagrajenega osnut ka in mestno občino naprosi, da tudi ona odobri regulacijo trga, kakor si jo je zamislil arhitekt inž. Cernigoj. Poleg tega je odbor še sklenil, da prispeva mestni občini k stroškom za regulacijo trga znesek 100.000 din. Z željo, da bi mogli na Vidov dan že odkriti spomenik, in s počastitvijo spomina kralja Aleksandra I. je predsednik gosp dr. Lipold zaključil svoj govor in navzoče pozval, naj si ogledajo razstavo osnutkov.
Obiskovalci razstave so skoraj enodušno pri trdili odločitvi razsodišča, ki je prvo nagrado dodelilo inž Černigoju in kiparju Borisu Kalinu Kraljev spomenik in regulacija Trga svobode po zamisli obeli umetnikov bosta brez dvoma mnogo pripomogla k olepšavi mesta, ki bo z novo urejenim trgom dobilo eno svojih najlepših partij. RazstaVa osnutkov bo odprta nekaj dni v mariborskem gradu.
Slovesne zadušnica za f papeža Pija XI.
Po objavljenem sporedu se je služila včeraj in se opravi danes ob 8. v mariborski stolnici slovesna zadušnica za pokojnim papežem Pijem XI., katere se udeležijo ljudske in meščanske šole. — V petek, 17. t. m., bo opravil prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič ob 8. v stolni cerkvi zaključne z a d u š n i r o z »Reši me« za velikega pokojnika. K tej žalni slovesnosti v petek so povabljena zastopstva državnih in avto nomnih oblasti. Povabljena so tudi katoliška društva in cerkvene organizacije. Mariborsko občinstvo se bo poslužilo 'c zadnje žalne svečanosti, da se poslovi z molitvami v cerkvi od ljubljenega papeža Pija XI.
m »Evharistilna vrat za vse vernike bo drevi ob pol 8. v novi cerkvi v Magdalenskem predmestju.
B

kazita dofjro
kadar kupujete Aspirin, dali so ta-; blele in zavoj označene z »Bavčarjevim križem. Brez te zaščilne znamke ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE Oe1« ««9 pod S. bro/em 32608 od 8. XI 19 Ji.
m Duhovniški sestanek. Danes ob 10. dopoldne duhovniški sestanek (tretjeredniški) v pevski sobi frančiškanskega samostana. Predava p. Odilo iz Ljubljane. Vabljeni tudi duhovniki-nečlani.
m S proračunom v Belgrad. Mariborski mestni proračun za lelo 1939-40 je bil poslan v Belgrad. V torek sta odpotovala tja tudi mestni župan dr. Juvan in ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle, da bosta v finančnem ministrstvu pojasnila podrobnosti proračuna ter izposlovala, da bo čimprej odobren.
m Smrlna kosa. Smrt je ugrabila go. Antonijo Doles, soprogo upokojenega železničarja. Bila je blaga požrtvovalna žena, ki jo bodo vsi, ki so jo poznali, pogrešali. Pogreb bo v petek, 17. t. m., ob pol 5. popoldne na pobrežko pokopališče. — Svetila ji večna luči Žalujočim naše sožalje!
m Proslava 25 letnice V. Braline v Mariboru. Bivši upravnik in večletni ravnatelj drame mariborskega gledališča, sedaj član ljubljanskega gledališča, g. Valo Bratina je lansko leto proslavil v Ljubljani 25letnico svojega umetniškega delovanja. Zaradi njegovih velikih zaslug za mariborsko gledališče pa bo svoj jubilej proslavil tudi v Mariboru, in sicer v soboto, 18. t. m., s krstno predstavo Bevkove komedije »Partija šaha«.
m Šahovske norice. V nadaljevanju tekmovanja za šahovsko prvenstvo Slovenije je gostovala šahovska sekcija UJNŽIi iz Maribora v Mežici ter je premagala tamošnji šahovski klub v razmerju 14 in pol : 1 in pol.
m Preskrbile si vstopnice za »Burko o jezičnem dohtarju« in druge veseloigre, ki so uprizore na Ljudskem odru v nedeljo, 19. t. m., in na pustni torek.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek v petek ob 20. v frančiškanski kapeli.
m Na prosvetnem večeru na Pobreiju bo v soboto zanimivo skioptično predavanje »Kako nastane časopis«. Brez vstopnine.
m Na Ljudski univerzi bo jutri, v petek, Cankarjev večer. O njegovem življenju in delu bo predaval prof. dr. Anton Slodnjak, književnik iz Ljubljane. Najlepše in najznačilnejše Cankarjeve proizvode bo recitiral režiser ljubljanske drame Ciril Debevec.
m Dobrim srcem. Kdor želi vzeli za svojo dekletce, stare dve leti (je brez staršev), naj se zglasi pri občini Studenci pri Mariboru.
m Kamnica pri Mariboru. Veseloigra »Gosposka kmetija« se ponovi prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne.
m Zagonetna pustolovka. Mariborska policija je aretirala neko 40 letno žensko, ki se izdaja kot Nadja Neniirovski iz Novega Sada ter pravi, da je sestra našega veleposlanika v Bukarešti gosp. Dučiča. Pripoveduje tudi, du je nastavljena v vojaški službi, kjer ima 8000 din mesečne plače, dn je poslana v Maribor v tajni misiji in da so njeni prijatelji najvišji generali. V Mariboru je poskušala odpeljati neko 18 letno gospodično, ki je znana lepotica Na policiji mislijo, da so dobili v roke žensko, ki se peča s trgovino z dekleti, ter so prepričani, da noče navesti svojega pravega imena. Zaenkrat jo drže v preiskovalnem zaporu ter poizvedujejo zanjo pri drugih policijskih obla-stvih. Po govorici sodeč bo ženska Rusinja.
m Ubijalci s bobra aretirani. Preiskava o poboju na Šobru je ugetovila, da niso zakrivili uboja pokojnega Jarca neki drvarji iz Ruš, temveč trije potepuhi, ki so doma iz okolice Konjic ter so se slučajno znašli na veselici. Vse tri so orožniki aretirali. Sporočajo nam ludi, da ni bila pri tej priliki gostilna na Šobiu tnko razdejana, kakor smo bili informirani. 1'oboj sploh ni bil v gostilni, temveč izven poslopja. Gostilna je bila popolnoma renovirana in je najemnik Bračko znan strokovnjak. Na veselici je bilo tudi preskrbljeno za osebno varnost gostov ter je bila tam orožniška patrulja.
m V Ljudski univerzi v Studencih predava drevi ob 19. nadzornik Peter Močnik o »Kultivi-ranju domačega vrta« Vstopnine ni
m Umrl je naravne smrti. Poročali smo o ta-jinstveni smrti Jakoba Štelcarja iz Staretincev, ki so gn našli mrtvega v listnjaku posestnika Jožefa Pučka v Čagoni Stelcarjevo truplo so sodno raztelesili, pa so ugotovili, da je umrl naravne smrti zaradi oslabelosti srca.
m Velik vlom. Ko se je včeraj popoldne vrnil trgovec g. Ivan Babič iz trgovine na svoje stanovanje na Trgu svobone št 3, je opazil, da je imel snoči neljub obisk. Gosp. Babič se je snoči podal iz trgovine na svoje posestvo v Bistrico, kjer je prenočil ter je bilo njegovo stanovanje v Mariboru prazno. Ko je danes prišel v stanovanje, je našel vse razmetano, električne luči pa so gorele. Obvestil je policijo, ki je ugotovila, da so mu tatovi odnesli dve obleki, 15 parov perila, 30 robcev in zlatnino; tri zlate prstane, zlato zapestno uro z obročem, zlasto zapestnico in srebrno cigaretno dozo z napisom 1'MZN Vloiniler je vse skupaj pometal v kovček, ki ga je našel na omari, ter je s plenom odšel. Vrednost ukradenih predmetov znaša okrog 15.000 d'n. Sosedje so izjavili, da so videli snoči okrog četrt na 8 v stanovanju luč. — Trgovec je razpisal za izsleditev vlomilcev 5000 dinarjev nagrade.
Gledalce
Četrtek, 16. febr.; Ob 20. »Automelody«. Red D. Petek, 17. febr.: Zaprto.
Sobota, 18. febr.: Ob 20. »Partija šaha«. Krslnu predstava. Proslava jubileja g. Bratine. Red B.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava italijanske knjige v Ljubljani
V nedeljo, dne 19. t. m. bo v ljubljanskem Narodnem domu otvoritev volike razstave italijansko moderne knjige, ki naj predstavi Slovencem sodobno italijansko kulturo. Kazstava je bila že v Belgradu in je sedaj v Zagrebu ter pride lako tudi v Ljubljano. Razstavo moderne italijanske knjige organizira Zavod za kulturne stike z inozemstvom pod predsednstvom g. Aleksandra Pavolinija ter obsega okrog 4000 zvezkov. To so izbrana dela, ki naj |x>kažejo italijansko sodobno kulturo prijateljski državi, kakor je Jugoslavija. Vsi klasiki, od najstarejših do sodobnih, so zastopani na tej razstavi sodobne knjige, ki prihaja zdaj v Ljubljano. Tako so predstavljeni vsi važnejši italijanski pisatelji, kakor tudi zgodovinarji in umetniki. Literatura, državoznanstvo, ekonomika in socialne znanosti, gledališke discipline,
filozofija, religije, arheologija, glasba, likovna umetnost, narodna folklora in znanost o fašizmu še [»osehej — vse to je obseg te razstave. Posebni oddelek l>o obsegal tudi italijanske kulturne vplive na orient in Balkan, tu bodo razstavljena tudi jugoslovanska dela, ki so bila tiskana v italijanskih mestih, ter tudi italijanske knjige, ki poročajo o zgodovini in kulturnem življenju Jugoslovanov ter njih prevodi. V celoti ima razstava namen, jiokazati našemu občinstvu delo fašistične ere za italijansko kulturo ter težnjo zbližati kulturno dve državi, ki sta navezani na svoje sosedstvo. 0 razstavi, o kateri je naša želja, da naj bi nudila podobno razstavo jugoslovanske kulture v Italiji, bomo še poročali ter danes samo opozarjamo na ta pomemben dogodek, ki nadaljuje tradicijo razstav češkoslovaških in francoskih knjig.
Ob dramatizaciji Murnikovega Matajevega Matija
Pogovor s prirediteljem rež. M. Skrbinškom.
r*ko si prišel na misel, da dramatiziraš to .Aurnikovo povest?
Moj rajni oče, ustanovitelj prvega stalnega liiletantskega odra v Mariboru, kjer jc skupno z mojo materjo tu in tam tudi sam nastopal, je bil zelo vesel človek in je poleg drugih resnih naših, srbohrvaških, čeških, italijanskih in nemških pisateljev, zelo rad bral tudi humoristično literaturo in sc do solz nasmejal, ko je prebral prvič Matajevega Matijo. Prebiral ga nam jc v domačem krogu vedno in vedno spet na glas, da na6 zabava, pri čemer je vedno znova opozarjal na Mur-nikov imenitni kmečki jezik. — Pa mi je dejal pred več kot deset leti nekoč, da bi Matajevega Matijo zelo rad videl na odru in da ga naj dramatiziram. Odlagal sem in odlagal in moj oče se je smehljajoč preselil v boljši svel. Ko sem mu vklesal v grobni kamen verze:
Ljubil besedo si šalo tn smeh, delo bilo ti jc smisel življenja, pridno oral na domačih si tleh narodno seme sejal prebujenja, sem se ob zadnjih dveh verzih spomnil njegovega velikega dela v medvojnem tako zelo nemčur-skem Mariboru, kjer je ustanovil »Delavsko bralno in pevsko društvo Maribor«, ki ni imelo nobene 6trankarsko-politične smeri, temveč samo na-cionaIno-vzgojno, da je združevalo v sebi zgolj Slovence vseh stanov in vseh — po Cankarju: »domačih nazorov«!	_	_ ,
A verz »Ljubil besedo si šalo in smeh« mi je potisnil v spomin na očetovo željo tudi Murniko-vo knjigo v roko in tako sem se kratko po očetovi smrti — in tega je zdai že precej časa ■— spravil na delo ter dramatiz.iral Matajevega Matijo.
Kekšnc misli so te vodile pri oblikovanju dramatizacije?
Misel, da nudim odrom nekaj za razposajene dni v letu, prav posebno za pustni čas. Saj Mata-jev Matija nima namena biti dika našega kmeta, temveč nam je hotel Murnik. gotovo oplojen po Jurčičevi realistični povesti »Urban Smukova že-nitev«, podati v kmečkem okolju tudi groteskno povest, ki naj bi zgolj zabavala.
Ker sem misbl pri dramatizaciji predvsem na diletantske odre, ki so tehnično okornejši kot poklicni, tako da niti ne razpolagajo z dovolj mnogovrstno kuliserijo in so tudi scenične spremembe
na njih zamudnejie, sem opustil misel, da bi zasnoval dramatizacijo v večih slikah, ki bi jih bilo lahko deset do dvanajst, ter sem stisnil vse v tri preprosta dejanja, katerih prvo se vrši v Malem dolu v gostilniški sobi mlinarja Zagorjana, kjer Matija snubi lepo domačo hčerko Ano in ga nagovori Andraž Hudopisk, naj pojde v ris in v Ljubljano! — Drugo dejanje se vrši v salonu Ma-tijevega svaka trgovca Krajana v Ljubljani, kjer reši Matija v otroško naivni dobroti svojega srca svaka nemčurskega zeta. — Tretje dejanje pa je deljeno v dve sliki, ki 6e vršita obe na Telebano-vem v koči škilaste Mice Kobacajke s »kljukasto betico« ter smo v prvi sliki priča revolucije, ki jo dvigne Andraž Hudopisk proti pregrešnemu Matiji, ki je šel v ris in — Bog nas varuj — celo v Ljubljano, to Sodomo in Gomoro! V drugi sliki tega dejanja pa se zabavamo ob vrnitvi Matije iz Ljubljane, ko uduši upor Telebanovcev proti sebi s pripovedovanjem »čudežev«, ki jih je videl v Ljubljani ter ob veseli združitvi Matajevega Matije z Mico Kobacajko, ki se je dolga leta žalo-stila kot vdova, da so »ji letele solze križema po obeh ramah, kadar se je kisala za svojim rajnkim«! — Harmonika, ples in vriskanje zaključujejo to groteskno veselo zgodbo.
Kako se pa bodo obnesli naši igralci?
Zelo sem zadovoljen z igralci Frančiškanske prosvete, ki bo nastopila z Matajevim Matijo to nedeljo v frančiškanski dvorani. Našel sem med njimi primernega »potegona« za Matajevega Matijo; v svoji masti se dušečega malharja Andraža Hudopiska, ki sc zna povsod prištuliti, kjer je kaj za pod zobe in za grlo ter hudogledo Mico Kobacajko. To so najpoglavitnejše osebe te Murnikove povesti, tako da bodo že ti trije originali podani plastično in s potrebno zabavno grotesknostjo, ne da bi omenil vseh drugih naših marljivih in požrtvovalnih igralk in igralcev, ki bodo pripomogli k uspehu te naše pustne šale! Vredno je tudi pripomniti, da bo Fračiškanska prosveta dala to burko sicer za predpustni čas in tudi hkrati v spomin na 5 letnico smrti našega najboljšega slovenskega humorista Rada Murnika. Vsaj tako se bomo spomnili reveža, ko je umiral v ubožnici v najhujšem trpljenju, pa nam ustvaril tako vedro in veselo postavo kot je njegov nesmrtni Matajev Matija.
Moiitvenik iz Baragovih spisov
I)r. Franc Jaklič: Eno je potrebno Mohorjeva družba 1939. Str. 260.
Pri Mohorjevi družbi je izpod peresa prof. Jakliča, ki je napisal Baragov življenjepis, izšel te dni tudi moiitvenik, sestavljen izključno iz Baragovih spisov. Njegov glavni namen je, dra-miti in ohranjati zanimanje za Baragovo beatifi-kacijo. Naslovljen je po Baragovem škofovskem geslu: »Eno je potrebno«; zato je na naslovni strani tudi Baragov škofovski grb, na katerem je to geslo (Unum est necessarium). Spredaj je odtis Baragove lastnoročne slike Dobrega pastirja.
V	uvolu avtor pripominja: »Kar je Baraga napisal, doma in v Ameriki, se je hitro razširilo in doživelo tudi po več izdaj. Izvrstno je znal pogoditi miselnost vernega ljudstva. Pa tudi zato so ljudje njegove stvari radi brali, ker je bil znan po svojem pobožnem, apostolsko gorečem in žrtvu,jočem se življenju.«
Besedilo je na več mestih prelito v sedanje izražanje. Več naslovov je novih. Nekaj stavkov je prenesenih na drugo mesto, da je nastala miselna enota, ker je marsikaj okrajšanega.
V	prvem delu (str. 11—78) je pouk, vzet iz Baragovih nabožnih spisov, slovenskih in nekaj malega angleških (iz prvih škofovskih okrožnic). Tu so preprosta in prisrčna, pa tehtna življenjska navodila, da človeku morajo iti v srce. Pozna se jim, da jih je zapisal velik, svetniški mož, ki je zajemal iz najglobljega prepričanja in bogate življenjske skušnje. Ta načela nudijo prave vidike preko minljivega in neminljivega.
Drugi del (str. 81—255) so m o 1 i t v e , sestavljene iz Baragovih molitvenikov, nekaj malega tudi iz nenatisn.jenih prepisov 0 njih pravi uvod: »Baragove molitve se odlikujejo po preproščini in toplini: vidi se jim, da so privrele iz srca, zato srce takoj tudi pritegnejo. Vse so tako klene, da jih mora vzljubili tudi izobraženec.« Med drugimi je tudi krasna Baragova »Molitev za moč in oporo v bridkosti«, razlaga očenaša, Baragov križev pot. pa tudi prav kratka molitvica, ki jo je sveti misijonski škof imel najbrž na svoji pisalni mizi in jo opravljal pred važnej-širay dejanji; ohranila se je samo v prepisu.
Knjižica »Eno je potrebno« je okusno opremljena, primerno njeni resni vsebini. Pouk je tiskan z navadnimi, molitve pa z debelimi črpami. Prepričani smo. da bo po n;ej rad segel vsakdo, ki zna ceniti Barago. Naroča se pri Mohorjevi družbi v Celju.
Gostovanje v Operi
Naša Opera si v zadnjih časih pomaga čez mareikakšno repertoarno zagato s pevskimi gostovanji _ jn tako je občinstvo mnogokdaj obdarjeno z nastopi gostov. Pred kratkim sta v »Tosci< nastopila dva gosta. Naslovno vlogo je podala Vera Majdičeva in pri tem osvojila gledalce bolj kot z glasom samim z lepoto petia. čigar prva ugodnost je kultiviranost podajanja: a tudi tehtna in živahna igra se ie mogla gledalcu prikupiti — Cavaradossija pa je podal Jože Gostič. Človek,
ki pozna nekdanjo liričnost tega pevca, bi utegnil dvomiti o uspehu. Toda nastop je obratno dokazal, da ee je tenorist Gostič v zadnjem času močno razvil v dramatičnost in se je v tem nastopu zelo ugodno uveljavil. Zlasti v zadnjem dejanju je seglo petje v kvaliteto.
Pred nedavnim časom smo tudi z veliko vnemo poslušali v »Prodani nevesti« Josipa Križaja, ki je e svojo suvereno igro in polnim ter izenačenim petjem nudil velik umetniški užitek. V. U.
Revije in časopisi
Ceskoslovensko-Jihoslovanska Revna v Pragi,
št. 8.—10. VIII letnik. Prinaša zopet veliko gradiva, ki se tiče medsebojnih kulturnih 6tikov med vsemi slovanskimi narodi obeh držav. Ta dvojna številka je posvečena 20-letnici Jugoslavije ter ji je posvetilo napisal glavni urednik, ministrski svetnik dr. Beringer. Poseben nekrolog je posvečen dr. A. Trumbiču. Portret I. Cankarja je podal za 20-letnico smrti dr. Berkopec. portret Gunduliča pa ob 300 letnici dr. Heidenreich. docent za jugoslovansko književnost v Pragi. — K. Georgijevič govori o dveh zbornikih hrvatskih kmetov (Selo govori), Janko Liška pa o Prek-murju, kjer 6e je pred kratkim ustanovila jugosl,-češkoslovaška liga. Posebni članki so posvečeni Sarajevu in skopljanskim kujundžijam ter uspehu srbske igre Petroviča »Pot pravičnega« v Pragi, ki spada (>o inolivu v sorodništvo s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem? Ostali deli razglednika so v veliki meri posvečeni tudi slovenskim kulturnim dogodkom, ki jih ocenjuje in o njih referira dr. Berkopec. Tako so ocenjene pesmi A. Grad nika »Večni studenci« ter roman A Ingoliča »Mlada leta«, kakor tudi Malešove in Goršetove monografije. Zanimiv je češki prevod Zupančičeve pesmi »Hej, oblaki preko polja — kam?« ki ga je v lepo češčino pesniško prevel slovenski pesnik Dušan Ludvik:
Hej, vy mraky nad dolinou — kam Reko, kam tve vody plynou — kam? Stromy tež by v dfilku spely, kvčty, listy s vžtvf chtS!y — kam?
Dčvče. stezkou pfes zahradky — kam? Jako kridla suknš, š6tky — kam? S včtry, splašeni vy oFi, na nich dny me pres pohofi — kam?
»Slovenski pravnik«, leto LIII. Glasilo dru šiva »Pravnik« v Ljubljani, št. 1.—2. prinaša razprave: dr. Milan Škerlj: Omejitve poslovanja gospodarskih zadrug Dr. A. M u n d a : Ali ima obtoženec pravico, vlagati revizijo ali polni priziv zoper sodbo, s katero se izreče sodišče za stvarno nepristojno. Dr. Josip Globevnik ml Izločitvena tožha (§ 36 ip.) izvenknjižnega prido-bitelja nepremičnina Dr. F. Skaherne: Deveti kongres Mednarodne unije odvetnikov. Slede književna poročila, ki so jih napisali Milan Škerlj (o Murkovi knjigi o vrednostnih papirjih), dr. Gorazd Knšej. Aleksander Biliinovič. dr. Rudolf Trofenik in drugi. Kot dodatek izhajajo odločbe kasačijskega sodišča v kazenskih stvareh ter odločbe v upravnih stvareh — Revijo ureja univ. prof. dr. Rudolf S a j o v i c ter stane letno 60 din.
Francija je v Ameriki naročila 100 letal tipa »Curtis Hawk 75 (slika). Letale« H. LIoyd Child je z enim teh letal nad letališčem Buffalo v padanju dosegel hitrost 920 km na uro in je to največja hitrost, ki jo je doslej kako živo bitje doseglo. Ta hitrost kaže, kako trdno so letala zgrajena, da jih niti tak zračen pritisk ne stre.
Ob mrtvaškem odru papeža Pija XI
(Pismo našega dopisnika iz Rima,]
Rim, 12. februarja.
V	Sikstinski kapeli, ob 5 zjutraj.
Zadnja avdienca pri papežu Piju XI.
V	Sala reggia vlada poltema. Skoz dve vrsti gardistov stopamo v kapelo. V valu molčeče množice. Vsak skuša videti čez glave ljudi pred seboj, vsak išče nekje v ospredju... Kje leži?
Skozi široko odprta vrata že vidim mrtvaški oder. Ob njem gardisti v slovesnih uniformah, z golimi meči v rokah, zraven njih papeževi tajni komomiki, vsi v črnem, in prelati in zastopniki vseh stopenj cerkvenih dostojanstev.
Sv. oče počiva na temnordečem katafalku. Glava, pokrita s »camauro«, mu počiva na belem vzglavju. Oblečen je v bel talar, ki mu sega do gležnjev, čez ramena in prsi ima oblečeno mozzeto in rdečega žameta. Suhe roke ima sklenjene na prsih. Na prstancu desne roke majhna, črna pega: tu je sedemnajst let počival papeški prstan z znamenji ribiča iz Galileje. Sedemnajst let so ta prstan poljubljali stotisoči katoličanov iz vseh delov sveta, zastopniki V6eh plemen, vseh stanov, vseh narodov. Sedaj prav taka pisana množica molče polzi mimo njegovega mrtvaškega odra. Iz sklenjenih rok se mu navpično dviga velik lesen križ, kakor da ga še mrtve roke opirajo, da se ne nagne. Rožni venec se vije okrog prstov in opira roke. Papežev« roke s križem in rožnim vencem — ta zveza krščanskih simbolov ti najprej stopi pred oči.
Obraz svetega očeta je bled in hrani v sebi veliko
tišino, ki napolnjuje vso kapelo. Nihče izmed obiskovalcev ne upa biti radoveden, nihče ne pogleduje zvedavo okoli, tudi veličastne Michelangelove slike co danes brezpomembne, vse veličastje Sikstinske kapele se je umaknilo nekam daleč. Tu je samo papež, ki leži na mrtvaškem odru, s stisnjenimi ustnicami, izrazito izklesanim nosom — tu leži v neopisljivem miru, tišina v Sikstinski kapeli pa se boji, da se bo zganil in iz-pregovoril, saj je papež. Papež je sicer umrl, toda kdo to doume, ko je pa tu ..
Tako torej počiva sv oče, ki si nikdar ni privoščil nobenega miru. V kapeli, v kateri je bil pred 17 leti in štirimi dnevi izvoljen za papeža. Po tej dobi so ga mirnega in vdanega položili pod Michelangelovo poslednjo sodbo. Oči ima trdno zaprte, toda pod vekami so še vedno obrnjene proti Sodniku, proti nebu...
Silna |e ta avdienca prri papežu Piju XI. Poslednja pa govori kakor pri vseh dosedanjih in s svojim kvišku obrnjenim pogledom vse dviga nad zemlje. Le da danes govori še močneje, kakor da potem ne bo več tako viden, da se hoče umakniti v podzemlje, kjer že počivajo papeži v dolgi vrsti.
Molče polzi mimo mrtvaškega odra procesija duhovnikov in laikov, vseh uniform, vseh narodnosti — toda molk použiva vse razlike. Kakor otroci preprosto in pobožno gledajo belega moža na blazinah, ki ga nikdar več ne bodo videli. Tiha solza se utrne po licu, oči se poslednjič ozro na leseni križ, na trdo stisnjene ustnice, na ves beli obraz sv. očeta — zadnja avdienca pri papežu Piju XI. je minula.
ŠPORT
Bravo, Praček!
V včerajšnjem našem listu smo poročali, da si je Ciril Praček izvojeval na svetovnem smučarskem prvenstvu v Zakopanem nad vse častno mesto v slalomu. Bil je namreč sedmi in so bili pred njim samo en Švicar, štirje Nemci in en Norvežan. Za seboj pa je naš odlični Praček pustil vse Italijane, Francoze, Švede, Poljake in celo vrsto najboljših smučarjev sveta. Kaj pomenijo Italijani v alpskih disciplinah, kaj Francozi, nam menda ne bo treba posebej poudarjati. Italijanski smučarji, katere stalno trenirajo največji mojstri na svetu, so namreč v alpskih disciplinah dosegli ponovno sijajne uspehe in so se vedno prerinili v najsprednejše vrste. Francoze vodi in trenira svetovni prvak Allais, ki spada med najelitnejše tekmovalce na svetu. Njegovi učenci ga že tudi skoraj dosegajo in je ravno zaradi teh odličnih alpin-skih smučarjev Francija imela vedno tako važno vlogo na svetovnih in olimpijskih igrah. Prezreti dalje ne smemo ostalih mojstrov iz Norveške, Švice, Švedske, Poljske, ki so ostali za našim prvakom Pračkom.
Praček je izšel z Jesenic, ki so dale doslej največ in najboljših smučarjev v alpskih disciplinah. Kdor opazuje športno življenje teh gorenjskih delavcev, ta vidi in mora priznati, da je tam danes toliko prvovrstnega naraščaja za smuk in slalom, da bomo v najbližji bodočnosti imeli važno vlogo na vseh olimpijskih in svetovnih tekmah.
Časi, ko smo hodili na važna mednarodna srečanja samo opazovati kako drugi tekmujejo v smučanju, so minuli, saj kar se alpskih disciplin tiče. Prač-kov uspeh nam je to najbolj nazorno potrdil. Njegov uspeh v Zakopanem je bil doslej najboljši kar smo jih doslej dosegli na mednarodnih srečanjih. Edino Smolejev rezultat na zadnjih olimpijskih igrah ter lansko leto v Lahtiju se da primerjati s sedanjim Pračkovim.
Včeraj smo navedli vrstni red slaloma, danes pa navajamo še rezultate celokupne alpske kombinacije: 1. Jennewein, 2. Walch, oba Nemčija; 3. Rominger (Švica); 4. Cranz, 5. Lantschner, oba Nemčija; 6. Berg (Norveška). Naš Priček je zasedel 12., Heim pa 19. mesto.
Vrstni red narodov pa je naslednji: 1. Nemčija, 2. Švica, 3. Norveška, 4. Italija, 5. Francija in 6. Poljska. Škoda, da nismo imeli mi še tretjega tekmovalca v Zakopanem in bi tudi kot moštvo zelo dobro odrezali.
A kljub temu je naš uspeh na letošnjem svetovnem prvenstvu odličen in to prav zaradi izrednega uspeha našega Pračka, kateremu vsi športniki isicreno čestitamo in smo mu zelo hvaležni, da nas je v izredno težki mednarodni borbi tako sijajno zastopal. Tudi Heimov uspeh je prav časten. Le tako naprej gorenjski fantje in uspehi bodo od leta do leta boljši, v najbližji bodočnosti pa gotovo taki, da bodo imeli tudi drugi narodi spoštovanje pred nami.
Smučarske tekme ZFO in ZBK
Prihodnjo nedeljo bosta imeli naši največji mladinski organizaciji Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov svoje letošnje smučarske tekme na Jelovci ozir. na Mošenjski planini nad Kropo. Fantje bodo tekmovali v drugem delu letošnjega prvenstva ZFO v klasični kombinaciji, to je v teku in skokih, dočim imajo dekleta tekme v kratkem smuku in v teku na 3 km. Za skoke je pripravljena manjša skakalnica, kjer bodo stilno gotovo doseženi lepi uspehi.
Tekmovalci in tekmovalke se opozarjajo na objavo v včerajšnjem »Slovencu« in na okrožnice, ki so svoječasno izšle. Za zmagovalce in zmagovalke so pripravljen lepe plakete, zlasti pa ie lep pokal, ki ga je daroval za prvaka v klasični kombinaciji g. minister Franc Snoj.
Ciril Praček, naj odlični smučar, ki je v Zakopanem na svetovnem prvenstvu dosegel v slalomu nad vse častno 7. mesto.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Podrulnira SPD v 7.\danejn mostu priredi svn redni občni zbor v nedeljo 'in. teb; uarja ob IS.ai v Sevnici z običajnim dnevnim redom. Lokal občnega zhora bo podružnica kasneje objavila. Vsi planinci iz Zasavja, osobito pa člani Posavske podružnice SPI) ae vabijo, da se v čim večjem številu udeležijo navede noga občnega zbora.
Priročnik za planince, ki ga je pravkar izdalo Osrednje društvo SPO v LJubljani, je na raziiolago v drnitvenl pisarni SPT) v Ljubljani, Aleksandrova cest* 4-1 Priročnik Je potreben vsakemu planine", ker najde v nJem vsa podatke, ki jih potrebuje za svoje tura in za planinsko organizstorno delovanle. Hitite t naročili, ker je naklada omejena ter med planinol veliko zanimanje za Priročnik.

prati se pravi:
perilo zaupati blagemu Scliichtovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter« pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo doigo časa l<ot novo.
SCHICHT0V0 TERPENTINovoMILO
pere bleščeče belo!
Borbe v Zakopanem v polnem razmahu
Zakopane, 10. februarja.
Pozdravni večer
Na Gubalovki v novo zgrajeni športni restavraciji je bil nocoj pozdravni večer na čast vsem tekmovalcem. Gubalovka leži v višini 1200 in, nekako pol ure iznad Zakopanega. Gori pelje gorska železnica, ki je letos zgrajena. Tudi bolel je popolnoma nov, zgrajen v rekordnem času, v treh tednih, in služi zakOpariskim boljšim slojem za popoldansko zabavo. Tereni okoli Gtibalovke pa so podobni naši Pokljuki in bodo čez Gubalovko epeljane vse proge za tek.
Na pozdravni večer so prjšle yse inozemske ekipe polnoštevilno, tako da je'bila restavracijska dvorana nabito polna. Vse navzoče je pozdravil
Smučarski stadion s skakalnico v Zakopanem
najprej predsednik poljske smučarske zveze, in sicer najprej v poljskem jeziku, nato v francoskem in v nemškem. Za njim je govoril predsednik FIS-e norveški major Oestegard v francoščini in nemščini. Navzoč je, bil tudi poljski minister Bob-kovski. Majorja Oestegarda in. Bobkovskega so po pozdravnem govoru burno aplavdirali in so ju poljski tekmovalci dvignili na rame in nesli okoli dvorane ob silnem navdušenju prisotnega občinstva.
Nato se je začela neprisiljena zabava. Tekmovalci so bili pogoščeni s kozarcem.šampanjca in 6 keksi. Ta prireditev je imela v glavnem namen, da seznani tekmovalce posameznih držav med seboj.
Danes je ves dan snežilo od juga, zato se je bati, da bo pričelo deževati.
Svečana otvoritev
11. februarja.
Cesar smo se bali, to se je zgodilo. Danes ponoči je zmagal jug in pričelo je deževati. Novo zapadli sneg je naglo kopnel in do večera tudi gladko skopnel. Osojne strani kažejo zopet rebra.
Po sporedu bi morala biti danes točno ob 10.30 svečana otvoritev FIS-e na novem stadionu izpod velike skakalnice na Krokvi. Stadion obkrožajo velike tribune, ki so namenjene gledalcem za skoke. Danes pa so se zbrale na tribunah ob močnem nalivu dežja množice gledalcev, da vidijo mimohod tekmovalcev vseh sodelujočih narodov. Svetovno prvenstvo je otvoril ob 11.80, zaradi zamude raznih moštev, ki v deževnem vremenu niti niso mislili priti, sam predsednik poljske republike g. Mošicki. Prisotni so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti V pestrem sprevodu so defilirali, izza vojaške godbe poljskih planincev, od sonca ožgani fantje, reprezenlantje posameznih držav. V sprevodu so nesli pred vsako skupino zastavo dotične reprezentance.
Skakalnica in stadion
Skakalnica in stadion pod n jo sta .skrbno pripravljena in zelo okrašena. Na drogovih ob izteku so zastave vseh sodelujočih držav v precejšnji velikosti. Na obeh straneh pa so pripravljeni veliki kupi snega za primer, da bi ga jug preveč pobral kar se bo tudi zgodilo. Dežuje že ves dan in ne kaže, da bo prenehalo. Skakači pa počivajo zaradi slabega vremena. Stadion pod skakalnico je popolnoma podoben gafmiškemu. Na tribunah je prostora za najmanj 20.000 ljudi. Ob skakalnici naVzgor pa bi lahko.gledalo zopet najmanj 50.000 gledalcev. Skakači se pritožujejo .edir no nad iztekom, ki je dosti nagnjen in kdor nc obvlada dovršene kristjanije, se bo ustavil v tribunah, ki pa so k sreči iz >uiehkegat lesa.
Tekma v smuku — proga
12. februarja.
Proga za smuk je bila danes, po včerajšnjem dežju, v zgornjem delu zopet popolnoma zledene-la. Čez noč se je zjasnilo in je pritisnil v gornjih delih močan mraz. Čez da.i pa je pritisnilo sonce in je ostala proga trda samo zgoraj okrog 1.5 km. Ostali del 2.7 km pa je bil južen. Slart na Ka-sprovem vrhu (1900 m), cilj pa na Kalatuvki (900 metrov). Zgornji del od starta navzdol vodi v silnem smuku, ki je bil v toliko težji, ker je bil poledenel. Ta del so prevozili tekmovalci, večinoma vsi, naravnost in so dosegli precejšnjo brzino. 1,5 km v 1 minuti! Na startu je bila postavljena lesena tribuna za gledalce. Slart bi se imel začeti ob 12, ker pa je nagajala megla, so čakali s startom do 18, megla pa je vztrajala in pametni so morali odnehali in pričeti s startom v meglo. Startaji so sledeči. narodi: Nemčija, Italija, Francija, Anglija, Kanada, Švica, Norveška, Poljska, Finska, Madžarska, Švedska in Jugoslavija. V celem je, bilo na startu 88 alpskih mojstrov. V cilj pa je prišlo 35 tekmovalcev. Proga ima 1000 m višinske razlike, dolga pa je 4.2 km.
Start tekmovalcev
Prvi je startal v rahlo meglo odlični junior Italijanske reprezentance Nogler Giovani, ki pa si je zamazal smuči in mu v drugem delu proge
Zvočni film
Italijani so na periferiji Addis Abebe zgradili filmske delavnice, kjer se izdelujejo krajši filmi, namenjeni za abesinske domačine. Na delu je večje število tehnikov in filmskih strokovnjakov, ki so načeli zanimivo vprašanje: kako s pomočjo filma približati domačine evropski civilizaciji, ne da bi jim to ubilo visoko nravstvenost, ki je vsi-drana v njihovih običajih. Filme igrajo in gledajo samo. domačini, Italijani pri tem sodelujejo le kot tehnična stran. Tudi tu se z vso doslednostjo izvaja načelo o delitvi ras.
V novi Abesiniji je že cela vrsta kinogleda-lišc samo zn domačine, ki belim niso dopustni. V Asmari ima največje tako gledališče prostora za 700 sedežev, v Addis Abebi pa je celo kino s 1800 sedeži. Podobna gledališča so v skoraj vseh večjih mestih italijanske vzhodne Afrike.
Domačini kažejo veliko zanimanje za to iznajdbo in od jutra do večera posedajo po kino-dvoranah, ki so vedno do zadnjega prostora napolnjene. Težje vprašanje kot gradnja kinogleda-lišč pa je bilo vprašanje kinoprograma. Iz raznih, pa tudi socialnih razlogov ne bi bilo umestno, etiopskemu prebivalstvu kazati evropske ali amerikanske ljubezenske zgodbe, v katerih bele žen-
ni teklo. Do štev. 14, se je megla, sicer ne gosla, trdovratna držala Kasprovega vrha, 100 m nižje i,pa jo bila proga čisla. Tekmovalci so izginili drug za drugim v meglo, čula se je samo niuzika robnikov v ledu. Tako so slartali med drugimi vsi favoriti 1. razreda — Jene\vein Pepi (Nemčija), Wily Walch (N), Ratninger Rudi (Švica), Molilor i Carl (ki pa si ni pred tednom zlomil noge, tem-k več samo nategnil kite — Švica).
Po startu štev. 15 pa se je megla razpršila £<>b močnem vetru, ki je potegnil iz doline, kar pa 'je bilo za nadaljnje tekmovalce usodno. Tako je " n. pr. Rudi Cranz (Nemčija) ob močnem proti-vetru ob izteku prve strmine izgubil vso brzino in je moral poganjati čoz ravnino. Isto se je zgodilo Pračku (št. 21), ki je tekel cel iztek'okrog 200 m, dočim je vse tekmovalce do št. 15 prineslo gladko preko izteka. Islo je bilo s Heimom (26). > ru sta pustila naša dva tekmovalca najmanj 20 £ dragocenih sekund, to se pravi v plasmaju za '.'okrog 9 mest. Kljub temu je razlika v času od prvega pa do Pračka minimalna (38 sekund in f po0. Časovno se naši še nikdar niso toliko približali svetovnim mojstrom kot danes (Praček v V Ga-Pa 41 sekund zn prvim na olimpiadi), čeprav so po plasmaju bili že boljši. To pomeni za nas uspeh. Poljaki, ki so na tej progi doma, niso do-fsti pokazali. Heim pa je povrh vsega še zamazal . in mu v spodnjem delu ni leklo. Sploh pa je ji od številke do številke slabše teklo, ker je iz sno-f ga, zaradi sončne pripeke, poslala voda. Prese-j netili pa so Nemci, ki so od prvih 4 mest zasedli |3, prav tako Nemke, ki so zasedle prva 3 mesta, i V smuku je zmagal Helmut Lantsrhner, v datnski i konkurenci pa Cranz Cristl — oba Nemčiia.
Cini.
'! ske " nastopajo V kopalnih' oblekah in vzbujajo ;nižje nagone. Abesinija ima namreč o ljubezni in zakonskem življenju čisto drugačne pojme in probleme, kakor Evropa ali Amerika. Prav tako ne I bi bilo umestno Abesincem razkazovati amerikanske gangsterske filme, ki bi na preproste gle-* dalce mogli učinkovati v zelo kvarnem smislu.
Zato so se doslej morali zadovoljiti z evrop-; skimi kulturnimi filmi, ki jih pridno predvajajo v kinih za abesinske domačine. Pokazala pa se je ; kmalu potreba tudi po pravih filmih z dramatično ? vsebino, zato so Italijani ustanovili abesinsko film-.' sko industrijo, ki si že utira pot v najnovejšo ! italijansko1 deželo'. Vse vloge v manjših igerskih '.filmih, ki se izdelujejo v amharskem in italijan-; skem jeziku, igrajo zgolj domačini. Vsebina odgovarja pojmovanju etiopskega plemena; poveličuje junaštvo in gostoljubje, zvestobo in j>oštenje, obravnava družinsko življenje in lov in odkrili j>so že'nekaj mnogo obetajočih »zvezd*, ki z privlačno naravnostjo stopajo pred filmsko kamero. Rokopisi za filme so sestavljeni s sodelovanjem etiopskih pisateljev, ki jih bodo kmalu predvajali vsi kini po Abesiniji, ki so namenjeni zgolj domačinom.
Azana vlada iz Pariza
V	francoskem zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je predsednik rdeče Španije, ki je pred nekaj dnevi pribežal v Pariz in Ee nastanil v nekdanjem poslaništvu rdeče Španije, tu podpisal neki dekret, ki obsega navodila, oziroma ukaze zadnjim ostankom boljševiškega gnezda v Madridu. Zainteresirani krogi si ne prikrivajo, da je to v popolnem nasprotju s pogoji, pod katerimi je Francija nekdanjim oblastnikom rdeče Španije dovolila bivanje v njenih mejah, da se namreč v Franciji morajo obnašati kot zasebniki in ne sinejo izvajati nikake oblasti.
Nemci so spustili v morje največjo bojno ladjo
V	torek ob 1. popcldne so v Hamburgu spustili v morje največjo nemško bojno ladjo »F«, ki so jo izdelale ladjedelnice Bloom in Voss. Je lo 35.000 tonska ladja, 241 m dolga in 36 m široka ter oborožena z osmini 38centimetrskimi in dvanajstimi 15 centimetrskimi topovi. Po svoji moči je nekako enaka največji francoski bojni ladji »Richelietu, angleška največja bojna ladja »Jurij V.«, ki bo spuščena v morje letos 21. februarja, pa ima dvanajst 38 centimetrskih topov.
»F«; bo z bojno ladjo »Gc, ki pa še ni splavala v mokri element, tvorila najmočnejšo nemško bojno edinico na morju. K spuščanju »F« v morje se je zbralo v Hamburgu do 50.000 ljudi. V pristanišče je priplula tudi oklopnica »Admiral Scheer«, križarka »Niirnb?rg< in štiri edinice tor-pednih čolnov K slavnnstim je prišel tudi kancler Hitler, ki je ob tej priliki obiskal tudi grob kneza Bismarrka Bojna ladja »F« je ob spuščanju dobila ima »Bismarck« in ji ga je dala vnukinja ^železnega kanclerja* ga. Doroteja v. Lo\venfeld.
Španski brezbožniki povabljeni v Moskvo
Še preden je bi! odpor rdečih v Španiji tako na celi črti zlomljen, je Zveza brezbožnikov v Moskvi povabila voditelje španskega brezbožništva
v Moskvo in jim obljubila, da bodo tam našli gostoljubno streho, če bi se zaradi Francovega prodiranja v Španiji ne čutili več varne. Moskovski brezbožniki so začeli v Moskvi žo pripravljati za svoje brezbožne učence na Iberskem polotoku posebno hišo, kamor jih nameravajo spraviti pod streho, dokler bo kaj prostora. Španski brezbožniki so se tega povabila v vsej meri poslužili. Najprej so v Moskvo poslali arhiv španskega brez-božniškega gibanja. Najnovejša poročila pa povedo, da se tudi voditelji sami pridno odpravljajo v Moskvo. V Moskvi bo torej kmalu zbirališče vsega komunizma in brezbožništva, ki se po porazih po svetu zateka nazaj, odkoder je prišel. Tako so v Moskvi že središča brezbožništva iz Nemčije, Italije, Madžarske in Češkoslovaške. Sedaj se bo pridružila še Španija, da bo ognjišče »svetovne revolucije« spet polno zbrano.
Kamnik
Nad pričakovanje lepo je počastilo naše mesto spomin pok. sv. očeta Pija XI. v teh dneh. 2e v petek je nekaj hiš razobesilo žalne zastave, v nedeljo in ponedeljek, zlasti pa v torek skoraj ni .bilo hiše, ki ne bi pokazala svoje pielele do velikega poglavarja sv. Cerkve. V torek ob 8 je bila v nadžupni cerkvi slovesna zadušnica, katere so se udeložili zastopniki oblasti in skoraj vseh organizacij. Pred s papeškimi insignijami lepo prirejenim katafalkom je g. kanonik Rihar opravil »Reši »met, pomnoženi zbor na koru pa je na koncu zapel prav /.a to priliko lako primerni Gallusov: Glejte, kako umira pravični. Prosvetno društvo ■»Kamnik« namerava za prvo postno nedeljo priredili še posebno žalno komemoracijo, katere program bomo pravočasno objavili.
Kranj
Avtomobilska nesreča. V torek dopoldne je treščil Grabnarjev šofer z Jezerskega s skoraj novim avtomobilom v obcestno ograjo v Kokrici. Sunek v ograia je bil tako silen, da sc je prednji del avtomobila popolnoma razbil. Sreča je, da se šoferju ni prav ničesar pripetilo. Avtomobil so prepeljali na dvorišče hotela »Jelen« v Kraniu. Skoda jc seveda velika.
Zvon sta ukradla pri belem dnevu
Pcvdružnica sv. Klemena v Mojstrani je ena najstarejših cerkvic na Gorenjskem. V stolpu sta bila do nedavnega dva zvonova: en jeklen in en bronast. Bronasti zvon je star že okoli 500 let in so gj v predvojnem času posodili dovški cerkvi, kjer je visel paleg večjega bronastega zvona. Večjega ie vojna pobrala, manjšega pa so iz dovške cerkve spet prenesli nazaj v podružnico. Dovžani sa znani po svojem ubranem, mojstrskem pritr-kovanju, zato ni čudno, da so ob neki svečani priliki pritrkavali 6 takšna vnemo, da je zvon počil. Spodnji del se je odkrhnil od jarma in obležal v stolpu na tleh, kjer ie čakal, da ga prelijejo, kar bi se prej ali slej zgodilo. To pa sla preprečila delavca F. J. in F. D, oba uslužbena na Jesenicah, ki sta sc polakomnila dragocenega brona. V sobota popoldne sta se splazila do stolpnih vrat in jih s silo odprla. Po strmih stopnicah sta nato zlezla v 6tolp in se lotila dela. Ovila sla zvon z vrečami in začela tolči po njem. Manjši ko6 brona je F. J. potlačil v vrečo in ga nesel na Jescnice, kjer ga je prodal nekemu trgovcu za 164 din. Ta kos brona jc tehlah 40 kg. Večji kos, ki tehta okoli 50 kg, pa sta skrila ob Savi med vrbinjem, ne daleč od Mojstrane v kraju, katerega imenujejo »Na Ledinah«.
Hrup, ki sta ga predrzna vlomilca s svojim razbijanjem povzročila, so dobro slišali v bližnji hiši, slišal pa ga ie tudi posestnik Lavtižar, ki je ne daleč od podružnice podiral smreke. Bil jc prepričan, da cerkovnik v stolpu nekaj popravlja. Druge ga dne ie vprašal cerkovnika Gregorja Laha, kaj je delal v cerkvi. Cerkovnik je šel gledat in opazil v stolpu, da bronastega zvona ni nikjer. Sum je takoj padel na omenjena delavca, ki so ju ab času vloma takoj videli s kladivi in vrečami na poti k podružnici. Orožniki so vlomilca takoj zaslišali, ki sta pod težo dokazov svoje vandal-stvo priznala.
Slovenske Konjice
Za občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev je vladala med članstvom veliko zanimanje ter jc bila udeležba skoraj stoodstotna. Iz obširnega poročila društvenega predsednika tov. Jožeta Ledererja kakor tudi ostalih funkcionarjev je bilo razvideti, da se članstva močno zanima za društveno delo. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat glavnega odbora, II. podpred-sed nik tov. Marušič, ki je imel ob tej priliki na članstvo lep nagovor ter jih slednjič pozval, da sc trdno aklenejo društva, ki ima namen, da poleg kulturnega dela izvojuje bivšim čuvarjem severne meje ono priznanje, ki ga z vso upravičenostjo smejo pričakovati in katerega bi že davno morali prejeti. H koncu je bila izvoljena stara uprava društva.
Ptuf
Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi vse borce, stanujoče v občini Sv. Vid pri Ptuju in bližnji okolici, ki so se v prevratni dobi 1. 1918-19 pod vrhavnlm poveljstvom genrala Maistra borili za osvoboditev naše severne meje na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo, 19. februarja 1939 po rani sv. maši pri Sv. Vidu pri Ptuju v prostorih gostilne Ignaca Krajnca.
Brežice
V	počastitev spomina pok. sv. očeta Pija XI. predvaja Narodni kino prihodnjo soboto in nedeljo film iz vatikanskega življenja »Vatikan«. Uvodno besedo v filmu gavori zagrebški nadškof dr. Stepinac. Priporočamo vsakomur, da 6i ogleda ta film.
Preložitev igre: Veseloigra »Glavni dobitek«, katera je nameravalo uprizoriti tuk. Prosvetno društvo prihodnjo soboto in nedeljo je zaradi smrti sv. očeta preložena na poznejši čas.
Svetinje
V	dneh od 5. do 12. februarja je bil pri Svetinjah. v središču Jeruzalemskih goric, f.v. misi-jon, ki ga je po 10 letih zopet pripravil svojim faranom nadvse skrbni dušni pastir ubogih vini-čarjev, g. dekan in konz. svetovalec Fran Ks. Bratiišek. Gg. patra kapucina, gvardijan Janez Reberc in Ladislav Hazemali sta v krasnih govorih po skrbno izdelanem načrtu vlivala v prleška srca svete tolažbe, ki so jo ravno v današnjih razburjenih časih presnavljanja duhov lako potrebna. Ljudstvo je razumelo klic svojega očetovskega dekana in tudi iz vseli bližnjih far pohitelo k Svetinjam, da je bila miza Gospodova vse te dni naravnost oblegana Tako so hvaležni župljani ludi nn najlepši način dokazali svojemu dušnemu pastirju, da je njegovo 30 letno žu pni kovani je pognalo korenine globoko v dovzetne duše in da njegovo delo tudi sadove rodi.
Mojstrana
Preteklo nedeljo dopaldne so se zbrali bivši koroški borci, včlanjeni v krajevni organizaciji Legije, na sestanku v Mojstrani z željo, da slišijo, kako se rešuje vprašanje priznanja dela pred 20 leti. Predsednik kraj. org. LKB tovariš Lovro Hu-mer z Jesenic je obrazložil delo krajevne postojanke, nato pa je delegat glavnega odbora, I. podpredsednik tov. Šcfman podal obširno poročilo o delovanju glavnega odbora. Predvsem je seznanil lavariše borce o naporu glavnega odbora, da iz-posluje zasluženo priznanje vsem onim tihim junakom, ki so 6e ne glede na to, da so se komaj povrnili iz 6vctovne vojne, podali v borbo za svojo damovino.
>Kak?na osla sva vendar!-
»Prosim. bodi lako dober in govori v ednini «
»Torej dobro, kakšen osel si vendar ti I«
Snaga k zdravju pomagat
iokart, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130— din dalje.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14, obvešča cenjene naročnike, da so bili dne 13. in 14. L m. izžrebani sledeči dobitki:
200.000 din št. 100.000 din št. 60.000 din št. 50.000 din št. 40.000 din št. 35.000 din št. 30.000 din št.
25.000 din št. 20.000 din št. 15.000 din št.
20.229, 99.298. 30.004. 94.549, 42.144, 68.201. 82.037, 11.620, 821, 47.125. 32.319.
58.460. 46,561.
20.875. 39.866,
58.069, 94.292, 27,
15.126, 27.977, 37.891, 80.264, 93.746 27.732, 40.162, 75.371, 9.768, 21.927, 39.588, 87.089. 12.000 din št. 1.603, 13.234, 24.923, 44.947, 80.844, 88.586, 29.733, 57.598, 77.202, 91.058 92.333.
Sprejmemo veščega
pritrjevalca pločevine
(Blechspanner) za tovarno vagonov. — Ponudbe pod i»1107« na Propagando a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d.,
poštni predal 409.
Po 10.000 din: 13.040, 15.579, 20.319, 29,248, 35.841, 52.510, 54.249, 57.874, 61.822, 68.467, 84.428, 90.823, 226, 1.049 2.203, 5.376, 12.830, 21.419, 25.805, 26.803, 41.013, 41.952, 42.217, 49.947, 51.019, 80.955, 99.066.
Po 8.000 din: 3.428, 11.189, 18.226, 23.293, 25.139, 31.208, 33.420, 44.534, 55.318, 58.687, 73.388, 84.160, 88.363, 93.998, 99.295, 2.542, 6.825, 23.928, 25.122, 25.842,26.185, 30.547, 31.430, 34.325, 36.343. 42.705 43.967, 44 051, 47.573, 54.855, 61.687, 71.618, 79.546, 79.002, 81.386, 87.556, 91.037, 94.084, 97.777.
Po 6.000 din: 12.707, 13.229, 16.200, 25.689, 36.741, 47.921, 50.626, 70.047, 72.571, 72.916, 80.456, 83.682, 83.905, 93.950, 95.261, 960, 7.762. 24.397, 30.939, 31.135, 31.385, 32.027, 32.443, 48.318, 48.515, 49.775, 55 938, 58.383, 69.495, 72.162, 80.906, 86.097, 89.365, 92.453, 97.947.
Po 5.000 din: 19.415, 20.325, 24.828, 25.519, 32.334, 48.794, 58 742, 62.658, 63.691, 67.978,
71.261, 73.437,	74.859,	83.500,	83.724,
93.537, 2.478,	10.236,	10.720,	15.838,
34.310, 42.464,	47.847,	55.130,	84.879, 99.041, 99.748.
Po 3,000 din: 1.689, 4.383, 8.579,
28.132,	31.598,	38.269,	38.598,
50.361,	71.427,
76.653,	78.062,
91.200,	91.963,
30 789,	36.293,
27.349, 45.317, 76.460, 88.366, 28.667 54.146, 73.013,
57.229, 58.111, 71.431, 80.181,
71.470, 78.524, 6.962, 40.138, 58.338, 83.433,
88.196, 21.255, 94.680,
14.133, 42.696, 71.678, 71.684, 82.697, 85.386, 12.720, 13.554,
42.958, 60.349, 90.806,
44.970, 60 604, 91,993.
35,098, 78.156, 14.155, 48,543,
23.881, 70.040, 4.142, 32.856 50.997, 85.246,
28.402, 73.294, 9,847, 32.616, 70.902,
23.413, 70.912, 89.659, 33.880, 96.065,
21.523, 44.461, 73.851, 85.495, 15.850, 50.178, 71.599,
Poleg tega jc bilo izžrebanih še 4.600 dobitkov po 1000 dinarjev.
To sporočilo je telefonično in event. pomola ni izključena.
Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi lahko dobijo dobitke takoj izplačane.
Srečke v raznih serijah so v moji kolekturi novim naročnikom še na razpolago. Sedaj imate priliko, da v kratkem času zadenete večje dobitke v domači glavni kolekturi »»VRELEC SREČE«.
4.
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da je gospa
ANTONIJA DOLES
soproga železničarja v pokoju
danes ob 16 po daljši bolezni previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo dne 17. februarja 1939 ob 16.30
iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 18, februarja 1939 ob 7 zjutraj v župni ccrkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 15. februarja 1939.
Žalujoči: Joško, soprog; M i m i, hčerka; Lojze Verdikon, zet; Dušan, vnuk.
Zaslužek
Tempo - tempo!
Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrota in trajnepa zaslužka. - Našo bcsio jo: Za dobro dolo — dobro plačilo! Javite so takoj na Jugo-ratont, Ljubljana.	(z)
Za Dubrovnik
so Išče samostojen, popolnoma zanesljiv monter z daljšo prakso v vodni Instalaciji, kanalizaciji ln predvsem v delih lia centralni kurjavi. Potrebno je perfektno znanje va-renja. Lastnoročno pisane ponudbo z navedbo plače jo poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Inštalacijska radnja« 372 št. 2300.	(b)
Kupimo
Stoječ les
za produkcijo tramov — kupujem stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod S sočnim dovoljenjem« št. 2046.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .VVolfova ulica št. 3
Hranilne knjižice
3 "/• obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Vnajem
Delavnico
za avtomobilsko obrt — iščem v Ljubljani. Elek-tro, Ljubljana, Vegova 12
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obražonl posredovaleo — Cesta 29. oktobra St 6, telefon 37-23, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš tn vil. • Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilca za nasvete brezplačno na razpolago.
Hišo
v bližini Sv. Jožefa — ugodno prodam. Naslov v podr. »Slov.« v Celju pod št. 1982.	(p)
Hlovmcu-
-jcjctbu iisfieflv!
Hiše
trgovske in stanovanjske ter stavbne parcele, ozir. posestva, nudi v ugoden nakup: Pristavec Franjo, realitet. pisarna, Ljubljana, Eriavčeva c. 4 a.	|p)
Štiristanovanjsko vilo
z lepim vrtom ln dvoriščem prodam. Rožna dolina, Preiljamska ul. 43.
Večjo novo hišo
v Ljubljani - kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Donosno« št. 2026.
Delnice
Gostilničarske pivovarne d. d., Laško v polnem znesku takoj vnovčujem!
3% obveznice in hranilne vloge raznih zavodov vnovčujem proti takojšnjemu izplačilu v gotovini
Alojzij Planinšek
Trgovska agentura za bančne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova 14. — Telef. 35-10.
Posestvo v Trnovljah
zaradi preselitve naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Lahki plačilni pogoji« št. 2307.	(p)
Stanovanjsko hišo
donosrto, v dobrem stavbnem stanju, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Posredovalec izključen« št. 2314.	(p)
EEBHffl
mhubrmmmbbm
»Jaffa« pomaranče
na zalogi. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa 48, tel. 36-48. (1
Najboljše domače krmilo
redilno • zmlete ln cele bučne kolače dobite v vsaki množini Iz zaloge Carl L. Socher, Celje.
Vino in sadjevec
prvovrstno, sortirano, od 60 litrov naprej razpošilja posestvo »Grič« pri Mariboru.	(1)
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo Itd. Presker, 6v. Petra cesta 14.	(I)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Namočeno polenovko
dobite pri Buzzolinl, Lln-garjeva ulica, za škofijo.
Registrirna blagajna
»National« 9999 naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »4080« št. 2311. (1)
Inventar
za Špecerijsko trgovino kompletno naprodaj. — Vprašati v Ptuju v ma-glstratni trafiki.	(1)
Pisalni stroj
v zajamčeno brezhibnem stanju poceni prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2317.	(1)
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
Splošna trn. drn2bo z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
Rabljene stroje vzamem v račun.
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHI
ZA MASAŽO
JkDIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
Opozorilo!
Podpisana uprava Gostilničarske pivovarne v Laškem opozarja vse delničarje GPL, naj ne nasedajo neresničnim trditvam, ki jih iznaia g. Ivo Trebar, zasebnik iz Celja, ko obiskuje v imenu dr. inž. Mayerja posamezne delničarje in jih skuša pregovoriti, naj prodajo svoje delnice dr. inž. Mayerju. Ivo Trebar sploh ni delničar GPL in bo za svoje neresnične trditve dajal odgovor na sodišču. — Uprava GLP.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost ia tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varajte »e potvorbl
Zaiiltnl mak
Montreux-Clarens La Villa
Prvovrstni dekliški zavod s krasno lego ob jezeru. Omejeno število deklet (15—16). Francoščina (na željo diploma), angleščina, italijanščina, knjigovodstvo, gospodinjstvo, ročna dela, glasba, umetnost. Letni in zimski šport. Počit* niški tečaji. Prospekti na zahtevo.
Upraviteljica Mme. Gerber-Ray
Zahvaljujemo
se prav iskreno vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta
Jakoba Leskovic
K
pekovskega mojstra
Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini trnovske fare, Združenju jekovskih mojstrov za častno ude-ežbo, pevskemu zboru »Grafika« za občuteno petje žalostink, vsem sorodnikom, prijateljem, dragim sosedom in znancem za izraženo sožalje in za zadnje spremstvo rajniku.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1939.
" -	talnjoči ostali.
Umrl je po kratki in mučni bolezni naš dolgoletni
in zvesti uslužbenec
Franc Požar
knjigoveški pomočnik
Pogreb dragega pokojnika bo v petek (7. februarja ob 4 popoldne izpred mrtvašnice drž. bolnišnice v Ljubljani.
Blag spomin sotrudniku, ki je 38 let dela posvetil podjetju.
Ljubljana, dne 15. februarja 1939.
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE
Dolores Vieser:	52
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Od metlarjeve kajže sem pride dečla. Gospodu se nasmeje z vsem okroglim, zamazanim obličjem, ki ee iz njega beli zobje in črne ptičje oči zapeljivo jasno svetijo. Nasloni se ob drevo; okrpana nedeljska oblekca ji je dosti pretesna in kratka in ne seže nikjer do tja, do kjer bi morala. Dečla se gibčnookorno prikloni in gleda vsa v pričakovanju gori v gospoda.
Gosjjod vpraša:
»No, Uržej, kaj pa ti počneš?«
»Ježoš no, se bom pa dro smela vsesti na breg,< zažlobudra klepetavo deklica in se primakne bliže
Posmehljivo ee ozre Lenart doli nanjo:
»Sedi, Uršej, dokler se ti poljubi.« in odjaha.
»Si tudi ne bom dala prepovedovali,« ga podraži dečla že za njim. Toda Lenari se ne ozre.
Tedaj povesi metlarjeva Uršej rdečo ustnico. S temnimi očmi strmi za lepim jezdecem. Prejšnji teden, ko je naletel nanjo, ko je po lokah iskala šibja, tedaj mu je bila dobra dovolj...
Pri nekem poljskem križe —»hi Sedmimi hribri Lenart Župana pridrži. Nad jezerom se sveti motna večerna zarja, ki se zrcali kakor kri v svinčeni vodi. Pa izza sedmih stolpov mesta prihaja noč z črnosivim, razrvanimi meglami naglo in neizprosno.
Okrog ločja in jelševja straši belo, pa mlačni veter zaveje v te strahove in jih potegne z zadnjim listjem s sabo. Počasi tonejo uboge otoške kajže v daljno temo. Nobena luč se ne zdrami. Nocoj nočejo goreti niti sveče na pokopališču. Lenart sedi na lahno eopečem konju, dokler mu ne otrpnejo roke in misli.
Mu je zdaj čestokrat tako. Oklene se ga kakor neviden oklep, trdo in mrzlo, in se zajeda vedno
globlje. Morda je od tega, ker ni na vsem svetil več stvari, ki hi hrepenel |>o njej. Morda tudi, ker brez lakote požira vase sleherno naslado kakor volkodlak. Morda, ker ni za nobeno stvar več na svetu. On ne in drugi ne — nihče ne ve, čemu živimo —. Najboljše je: pozabiti.
Od Vetrinja sem prihaja nekaj kmečkih ljudi, ki molijo rožni venec za uboge duše v vicah. Ko zagledajo jezdeca v bežeči megli, utihnejo in se stisnejo plaho milno. Malo dete zaveči in se oklene očeta okrog vratu:
»Tatej, tatej, — grdi jagerl«
»Molči, molči, revše,« reče tiho mršavi kmet in naredi nekaj dolgih korakov v meglo.
Lenart ne prisluškuje za njimi. Ve čislo na-( tančno. kaj se bodo zdaj pomenkovali. Lepega nič ne. Nikdar ga niso mogli. Toda to zdaj vedo, da so z njim ne smejo šalili!
Od Vetrinja sem prodira slaboten sijaj: pri Virgiliju pirujejo. Lenart da belcu, da odvrši. Zamolklo pojo kopita na mehkih močvirnatih tleh. Skozi oblak e se žene rjastordeči mesec in črne sence spremljajo divjega jezdeca na skoraj pošastni poti.
Na Živem dvoru so odložili delo in sedli skupaj v hiši. V kolu poleg puzada čo|ii velika, močna Mojcej pri gradašah in puli iz kodraste črne in bele volne čudovito nežne, bleščeče se sive male svalke. Na dolgi klopi sede dekle in predejo iz njih nil, medtem ko vrte pastirji brneče motovilo in vilo predena. V železnih čelešnikih gore trske. Topel, prijeten duh jx> smoli in volni in senu polni nizko izbo. Zuna j se prižema gosta noč k hiši, veter udarja ob traniovje.
»Kakšen vihar!« šepne stara Suza in zaskrbljeno pogleda gospodarico, ki skoraj negibno prede nit. Plamenice zdaj pa zdaj lahno zaplapolajo.
Alenka prikima tiho predse: nato trudno pogleda kvišku Obraz ji je mrvico ožji in bolj bled kakor svoj čas, oči so velike in temno, kakor da jo vročična.
»Noč vernih duš,« reče.
Tiho. prijetno čebljanje poslov 6e razdrobi in premolkne. V vetru nekaj tiho joka.
»Slišiš ...?« vpraša mala dekla.
l)va. trije fantini se porogljivo zasmejejo.
»Te je strah, dečla?«
Stara žena, ki vlaga volno, se potegne za zardelo dečelco:
»Saj je resen, da nocoj mrtvi okrog hodijo. In bi le rada videla, kdo od vas bi si upal na britofk
»Koliko mi daš?« zakriči nekdo smelo.
»Nič ti ne dam,« potoži starka. »Nimam sama krajcarja. Sem ulioga reva, — beračim vsak teden pri drugem kmelu. Ah Bog in vsi svetniki! — Pa čo bi tudi imela cel kup zlata, bi ti ne dala nič za tako prešerno radovednosti Nisi slišal, kako je bilo s tistim puebom e Kanj?«
»Rajši ne...,« se polahko upira strašljiva dekla, pa starka se je že udobno uredila na klopi ob ognjišču in začne:
»Ko sem, ko sem bila še čiste mlada dečelca, sem poznala veselega pueba. Ta se je zmeraj smejal in norca delal, kadar je kak starejši človek kaj pravil — Se dob6 dandanes tudi še taki ljudje. — No saj, in od same prešernosti ir. radovednosti je šel na noč Vernih duš k vratom britofa in pogledal noter. Ura udari polnoči, — vrata se odpro. — Ptteb, drzen, kakršen jo bil, se smeje in gre noter na brilof. In tedaj zagleda dolgo procesijo prihajati: vsi so bil črno oblečeni in koraka ni bilo slišati. Najprej so šli fajmošter, ki jih pueb ni poznal, in potem truma judi. ki so jih bili že zdavnaj pokopali. In prav nazadnje je prišepala slara ženica — je bila šele pred tremi dnevi odšla v krtovo deželo.
Tedaj meni pueb: O dro, Uršej, ti pa ta zadnji?
Tedaj reče ženica: Danes jaz, jutri tit
In drugi dan je pueb umrl.
Za časek poslušajo zgodbo še poleni. Pa mladine ni strah ničesar.
»Ho, Mojcej,« se spet smeje Gorel, »kadar boš umrla t i, ti pridem delat druščino: Dro Mojcej, ti pa ta zadnja!«
»Vam ne naredim tega veselja še zlepa ne, da bi umrla!« se togoti stara ženica, ki nima ničesar več na svetu, razen reve in nadloge; »kdo ve, morebiti vas še vse preživim! Zanikarni smrkavci, ki starega človeka .. .«
Fantje se poredno smejejo, prva dekla pa meni: »Nikar ne čenčaj, Mojcej. rajši Še kaj povej!« »Bi dro vedela zgodbo, da bi ne mogli več ne poslušati ne gledati; pa če vi z nas katerim tako grdo delate, tudi ni treba, da bi vam jaz delala veselje.«
»Ne smeš vsega za zlo vzeti,« jo pogovarjajo zdaj hlapci.
Mojcej zadrgne mali, rdeči obraz v kar se da neizprosne gube in se zavije prav do pod brade v okrpano ogrinjalko. Pa čez časeh, ko začne mladina že govoriti o plesu, ee začne ženica primikati in cepetati in nenadoma ostro reče:
»Tega gotovo še niste slišali, kako je bil Mo-drinjak v peklu «
»Modrinjak, ta mladi?« »Ah nak, smrkolin! Od njž dedeja dedej —« »Dedej,« podaljša vrsto Gorej. Mojcej ga srdito pogleda, začne pa brž praviti in prijiovedujo prvi del grozovite zgodbe tako naglo, da ji teče jeziček kakor namazano kolesce.
»Modrinjakovega dedeja dedej je najel zemljo od tancenperškega graščaka. od Žigmunda, veste, — tistega, ki 11111 še zdaj pravijo, da je bil šiba božja. No, stari Modrinjak je zmeraj natančno od-rajtoval, kar je bil dolžan, je nosil denar na grad in pogeral šribano potrdilo. Pa ko je šel ta slednji-bart gori. je bil graščak že tako zdelan od same skrnine in gole. da mu ni več mogel dati potrdila. Pa mu je obljubil, da niti ga bo dal drugibart. Pa smrt marsičesa noče izprevideti in tako je Žig-niund umrl in Modrinjak ee je pod nosom obrisal.
In resen, — ko je graščakov sin prevzel grad, je bodral Modrinjaka za denar. Ta je seveda pri vseh svetnikih prisegal in zatrjeval, da je vse plačal, a pri gospodu ni vse to nič zaleglo. Marveč je rekel: Potrdilo pokaži ali pa plačaj — če pa ne moreš plačati, pa z zemlje!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič