Kako je z gozdovi na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju? Gozdnogospodarsko območje Ljubljana, ki je po površini največje med 14 gozdnogospodarskimi območji v Sloveniji (134994ha gozdov), leži v osrednjem delu Slovenije. Na zahodu sega do zahodne občinske meje občine Hrastnik, na vzhodu do občinske meje med občino Idrija In Logatec ter seže v gozdno gospodarsko enoto Žiri še v občino Škofja Loka, na jugu ga omejuje občinska meja med občino Grosuplje in Novo mesto, na severu pa zaobjame del Kamniških Alp in se celo približa državni meji. Podnebne, geološke in vegetacijske razmere so zelo raznolike, saj se območje razprostira od nižin, sredogorja vse do visoko-gorja. Velik del območja je močno urbanizi-ran in industrializiran (Ljubljanska kot-lina, Zasavje). Skoraj polovico dohodka v gospodarstvu na celotni površini ob-močja ustvari industrija (46%), kmetij-stvo 1% in gozdarstvo le 0,7%. V ob-močju so najbolj razširjeni bukovi goz-dovi, ki pokrivajo kar 70,4% površine, na drugem mestu so jelovo-bukovi goz-dovi na notranjsko-kraškem predelu z 11,8% površine. Ostale gozdne združbe (hrastove, borove, itd.) so zasto-pane v manjših deležih, dajejo pa svoj pečat krajini in gospodarjenju z gozdom v lokalnih razmerjih, kjer pogosto pre-vladujejo, na primer borovi gozdovi na severnem obrobju Ljubljanske kotline (Vodice, Skaručna, Nadgorica itd.). V posameznih gozdnih združbah niso zastopane samo tiste drevesne vrste, po katerih se gozdne združbe imenujejo, ampak so primešane tudi druge drevesne vrste. Za določene vrste bukovih goz-dov, ki so najbolj razširjeni tudi v pro-storu občine Moste-Polje, je zelo zna-čilna drevesna vrsta tudi domači kostanj, drevo, ki nas spomaldi razveseljuje z le-pimi cvetovi, jeseni pa s plodovi, za kate-rimi v okolici Ljubljane tako radi stikajo meščani. Žal nam lo lepo drevo izumira. Skoraj v vseh vrstah gozdov je v večji ali manjši meri prisotna tudi smreka, ki so jo zaradi privlačnega lesa že v preteklosti vnašali na razna rastišča. Gozdarstvo daje sicer majhen del družbenega dohodka, ki je v celoti vezan na les, pomen gozdov za družbo in na-rodno gospodarstvo pa je mnogo večji. Na splošno smo v družbi v zvezi z goz-dom navajeni materialno vrednotiti le les kot tržno blago, ki ima svojo ceno izra-ženo v denarju. Mnoge, za obstoj člove-štva potrebne dobrine gozda pa niso tržno blago. Ocenjujemo, da med vsemi dobrinami gozda zavzema les le kakšno desetino. Presega ga pomen drugih do-brin ali funkcij gozda, na primer pomen gozdov za akumulacijo in enakomerno odtekanje voda z vodozbirnih območij (pomen za pitno vodo,- vodno gospodar-stvo, elektrogospodarstvo), varovanje zemljišč in naselij pred erozijo, blažilni vpliv na klimatske ekstreme v krajini, oddih in rekreacija za ljudi v urbanizira-nem okolju, itd. Vse te dobrine nam lahko trajno daje le zdrav gozd, če z njim smotrno gospodarimo. Žal danes naši gozdovi niso več zdravi, neogroženi. To v veliki meri velja za ljubljansko gozdno-gospodarsko območje. Podatke o ogroženosti in propadanju gozdov črpamo predvsem iz republi-škega popisa in raziskave, deloma pa tudi iz gozdnogospodarskih načrtov in evidence seženj. Prostorski prikaz ogro-ženosti in propadanja gozdov na našem območju (sl. 1) kaže, da so najhujše po-škodbe v Zasavju in notronjsko-kraškem predelu. Na sliki 1 je obris območja, jakost sivih tonov pa kaže stopnjo ogro-ženosti gozdov.Bele površine so ne-gozdne, črne so propadajoči gozdovi. Na notranjsko-kraškem predelu propadajo jelovo-bukovi gozdovi, v katerih izumi-rajo jelke, v Zasavju pa so v najožji plinski coni gozdovi že uničeni. Ogro-ženi so tudi drugi predeli območja, vzroki pa so različni in kompleksni: zračni transport strupenih snovi (SO2, NOX, prašnih delcev itd.), močna inver-zija z meglo po kotlinah v zimskih mese-cih, ki učinke onesnaženosti zraka še poveča, posebna občutljivost iglavcev na onesnažen zrak, glivične bolezni (rak na kostanju, holandska brestova bolezen in druge), pozebe zaradi poznih mrazov, močni napadi insektov. Vsi ti ukrepi slabijo vitalnost in odpomost gozdnega drevja. Posledica je naraščajoča količina slučajnih pripadkov, to je sečenj dreves, ki jih je treba zaradi raznih poškodb predčasno posekati, naraščajoča količina sušic, to je že mrtvih dreves. Vse več je tudi vetrolomov, snegolomov, žledolo- Tabela 1 # Glavni onesnaževalci zraka po občinah v gozdnogospodarskem ob-močju Ljubljana (1985) ton SO2 Občina Delovna organizacija na Ieto Domžale Lek • 200 Induplati 140 ' Helios 100 Grosuplje " Livar 70 Hrastnik RESD 300 Steklarna 40 TKI 490 Kamnik Utok 170 Svilanit 150 Ljubljana Bežigrad Belinka ? Opekarna 90 Ljubljanske mlekarne 130 Ljubljana Center Mesna industrija 30 Ljubljana Moste-Polje Toplaraa 16.100 do 22.000 Ljubljana Šiška Litostroj 185 Logatec Valkarton 120 Trbovlje Termoelektrarna 28.600 Vrhnika IUV 300 Fenolit Borovnica 80 Zagorje ob Savi IGM 970 Podatki, navedeni v tabeli, so sc do danes nckoliko spremenili zaradi razširitvc Toplarne v Ljubljani in zaradi priključitvc nekaterih obratov (IGM Zagorje) na plin. Točnih podatkov še nimamo. nnov. Te ujme, ki so v naravi sicer vedno prisotne, vse huje poškodujejo gozdove, ker je drevje pač manj odporno. Gibanje količin v letih od 1985 do 1987 prikazuje slika 2. Žal slučajni phpadki postajajo že kar pravilo. Zelo močan uničevalen učinek na goz-dove povzroča neusklajenost pri gospo-darjenju dveh panog na istem prostora: lovstva in gozdarstva. Prevelika številč-nost rastlinojede divjadi v nekaterih pre-delih območja (Notranjska) povzroča ve-like škode na mladih nasadih in onemo-goča naravno obnovo gozdov. Omeniti moramo tudi negativen vpliv širjenja ur-banizacije in infrastrukture (gradnje cest in daljnovodov), ki letno zahtevajo vedno nove površine izkrčenih gozdov. Od leta 1981 do leta 1985 je bilo na gozdnogospodarskem območju Ljub-ljana 589 ha gozdnih površin spremenje-nih za druge namene, največ od tega (172ha) ze elektrovode. Po podatkih TOK gozdarstvo in TOZD gozdarstvo Litija, ki gospodarita z gozdovi v občini Moste-Polje, je bilo lcta 1988 v katastrskih občinah Laze, Nadgorica, Volavlje, Kašelj, Javor 2805 m! posekanega kostanja zaradi ko stanjevega raka. Najbolj poškodovani drevesni vrsti na območju GG Ljubljana sta jelka in smreka.Kar 76% smrek uvrš-čamo v razne stopnje ogroženosti, 4% smrek je propadajočih, jelk je kar 44% propadajočih, 54% pa v raznih stopnjah ogroženosti. Pri bukvi kot najbolj razšir-jeni drevesni vrsti na našem območju je delež ogroženosti kar 28% Na tako velik delež je gotovo vplival močan napad bu-kovega rilčkarja skakača leta 1986 in 1987, ko smo lahko videli zaradi te žu-želke že pozno pomladi rjavo in rumen-kasto rjavo obarvano listje v bukovih gozdovih. Brest, to lepo in plemenito drevo, ki v gozdnih sestojih sicer ne prevladuje, tvori pa na svojih rastiščih naravno pri-mes, je na žalost zaradi holandskc bre-stove bolezni skoraj izginil. Popis in analiza propadanja gozdov leta 1987 nam je pokazal, da je na našem območju z različno intenziteto ogrože-nega in poškodovanega kar 42% gozd-nega drevja (slika 3,4). V tem deležu so zajete poškodbe iz znanih in neznanib vrrokov. Ko smo izločili vse znane vzroke, smo ugotovili, da je kar 17,4% drevja poškodovanega zaradi neznanih vzrokov (sl. 5). To so poškodbe, ki ne izvirajo iz zaanih bolezni in poškodb gozdnega drevja. Te neznane vzroke z veliko verjetnostjo povezujemo z ones-naženim zrakom. Po zakonu o varstvu zraka iz leta 1975 morajo občine izdelati in voditi katastre onesnaževanja zraka. V teh katastrih morajo biti seznam onesnaževalcev, lo-kacije, količine emisij, metodika merje-nja in računanja koncentracij strupenih plinov, itd. V Ljubljanskem gozdnogo-spodarskem območju so zaenkrat izde-lani katastri za Ljubljano in občine Tr-bovlje, Zagorje in Hrastnik. Katastre je izdelal Hidrometeorološki zavod SRS. Izdelan je tudi pregled večjih onesnaže-valcev zraka po občinah za celo Slove-nijo. Podatki veljajo za leto 1985 in sicer za SO2. Iz tega pregleda dobiino poda-tek, da gre letno v Sloveniji v zrak čez 134.000ton so2. Tretjino te količine od-dajo onesnaževalci na območju GG ljub-ljana (tabela 1). Največja med temi sta Tennoelektrarna-Toplarna Ljubljana in Termoelektrarna Trbovlje. To sta toč-kovna emisijska vira, ki onesnažujeta višje zračne plasti za razliko od površin- skih emisijskih virov, ki onesnažujejo nižje zračne plasti. Med površinske vire spadajo drobna kurišča, manjše kotlov-nice, promet. Za gozdno drevje so smr-tonosne emisije iz obeh virov. Emisije iz točkovnih virov potujejo v ozračju na velike razdalje, njihov strupeni učinek pa se še povečuje zaradi vpliva sončnih žarkov in padavin. Zaenkrat imamo še zelo malo podatkov o drugih strupenih snoveh v ozračju razen SO2. To so predvsem dušikovi oksidi (NOX) oglji-kov monoksid (CO), prašni delci, itd. Največ SO 2 oddajo v zrak termoelektrarne. Zelo škodljivi pa so tudi dušikovi oksidi, ki jih oddajajo termoelektrarne v manjši meri, močan emitent pa je motorni pro-met. Tisočiton SO2 v preglednici nam po-kažejo drastično sliko z naslednjo pri-merjavo: gozdarski tovornjak MAN brez prikolice lahko naloži 12 ton hlodovine. Na našem območju oddajo glavni ones-naževalci čez 3600 takšnih tovornjakov SO2 letno. Pri tem smo zanemarili še ogromno število drobnih onesnaževal-cev, ki predvsem v zimskih mesecih, ko pokurimo veliko premoga, oddajo v nižje zračne plasti velike količine SO2. Vse te količine seveda v veliki meri presegajo tiste, v katerih je žveplo kot bioelement koristno rastlinam. Posledice so vedno več presvetljenih smrekovih krošenj, ki jim prezgodaj odpadejo iglice, metlasta rast bukve s šibastimi poganjki, grivasti (povešeni) poganjki pri smreki, kar vse vodi do smrti dreves, tisoči hektarov umirajočih jelovih goz-dov, vedno manjši prirastek lesa, vedno več nekakovostnega lesa. Vsi ti učinki niso nastali čez noč, ampak nastajajo že dolgo, le vidni postajajo vse bolj. Pri še živem drevju na lesu sicer ni opaziti poškodb zaradi strupenih plinov, vendar je vedno več sušic in delno suhih dreves, katerih les se hitro kvari, polomljenega lesa zaradi snegolomov in žledolomov, za katerega je izkupiček seveda manjši. Gozdarstvo kot dejavnost oziroma stroka, ki mora z gozdovi gospodariti tako, da bodo trajno dajali vse dobrine, pri tem pa zadostiti vsem zahtevam družbe do gospodarstva (ki so do gozdar-stva enake kot do drugih segmentov go-spodarstva, čeprav je to po zakonu de-javnost posebnega družbenega pomena), je pred težavno nalogo. S sredstvi, ki jih prigospodari iz vedno bolj ogroženih in propadajočih gozdov, mora te gozdove sanirati in ohraniti za celotno družbo. TONE LESNIK