Glas zaveznikov
Leto I - St. 116
llnformčicUskii dnevnik A. k S.
Cena 2 liri
TRST, petek 2. novembra 1945
UREDNIŠTVO: Via & Pellloo 8 - Telefon št. 9S854 in 94448
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 7, mrtvaški I* 18 (osmrtnice L. 36), objave L. 9, finančni ln pravni iglast L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno; S. P. I., Societš. pen la Pubbliclta in Italla, Trst, vla Silvio Pellloo it 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Poročilo generala Eisenhowerja
Kritičen položaj v Nemčiji
Velika nezaposelnost bo povzročila odkrit nemški odpor • Pomanjkanje demokratične vzgoje onemogoča samovlado nemikega naroda - Priprave za razdelitev industrijskih podjetij - Aretacija SS generala
Frankfurt 2. novembra
General Eisenhouier je izjavil, da je telje doseči soglasnost v posameznih vprašanjih, čeprav so načela o skupni upravi štirih velesil nad. Nemčijo bili brez odlašanja sprejeli in so jih vse Štiri sile po-gostoma še potrdile.
V	svojem tretjem mesečnem poročilu je general Bisenhosver, vaja-xki guverner ameriškega zasedbenega področja, ponovno izrazil dvom, dd bi bila Nemčija sposobna vrniti se k obliki samo upravljanja. Nemško ljudstvo, tudi v mestnih predelih ni duševno pripravljeno za samovlado, ker ne pozna demokratičnega postopanja in odgovornosti. Po Eisenhouier j evem mnenju bo Nemčija potrebovala dolgo dobo urejanja in politične vzgoje.
Eisenhouier je pristavil, da sc je ameriška politika, v Nemčiji povsod, kjer je le bilo mogoče, prilagodila sklepom, ki so jih dosegli s drugimi tremi predstavniki nadzorstvenega sveta in odbora za koordi nacijo. General je tudi izrazil upa nje, da bo to načelo povoljno sprejeto.
Eisenhotvcr je počasnost na polju. uprave v minulem septembru pripisal potrebi po soglasnosti med vsemi štirimi silami v vseh tekočih vprašanjih. Na koncu je general dodal, da so do 15. septembra okrog 100 tisoč nacistov in članov vojske odpustili na ameriškem področju iz javnih slulb, stranke skrajne levice pa zahtevajo zanje stročjo kazen.
Poročilo generala Eisenhowerja
V	svojem poročilu predsednika
zabijajo, da je Nemčija v 25 letih povzročila dve svetovni vojni, pozabljajo vsa grozodejstva, ki so jih povzročili Nemci, ne poznajo prave nemške psihologije, ne vedo kakšna nevarnost za mir se skriva v tem.
Baron Schrftder ni vojni zločinec
Angleški glavni stan je javil, da za 55 letnega barona von Schrdder-ja, velikaša visoke nemške finance in Himmlerjevega prijatelja, ki je ujetnik v Dilsseldorfu, še niso skleniti, da ga bodo šteli med vojne zločince.
Aretacija generala SS divizije
Agencija Reuter poroča, da so generala Kurta Megerja, poveljnika 12. SS divizije, ki ga imajo kanad-ske oblasti za vojnega zločinca št 1, aretirale kanadske vojaške oblasti. General Meyer se bo moral zagovarjati zaradi streljanja kanadskih vojnih ujetnikov v Franciji po izkrcanju 6. julija 1944,
Megerja so aretirali v nekem ujetntškem taborišču v Angliji, kjer je bil skupaj z drugimi ujetniku Ni mislil, da kanadska tajna policija poizveduje o njegovem delovanju.
Ujetnika so z letalom prepeljali t Aurich in ga odposlali v tanku, v njegovo celico, spremljalo ga je približno 100 kanadskih policistov. Napravili so vse potrebno, da si Meger do sodbe, ki bo priblilno v enem mesecu, ne bi mogel sam končati ivvljenja v svoji celici.
Zaprti bankirji
«Associated Pressz sporoča, da je ameriška vojaška oblast dala nalog, da zapro bančnike na ameriškem zasedbenem področju, ki so bili ob-dolieni, da so finansirali nemško vojno industrijo ln podpirali nacistično izkoriščanje zasedenih dešel Aretirali so 21 ravnateljev šestih najvainejvih nemških finančnih zavodov.
Sole in univerze bodo odprli
Otix>ritev šol in univerz v tistem delu Nemčije, ki je pod britansko zasedbo, je doseglo nadaljne uspehe. V sredi oktobra so odprli 6.500 Sol, ki jih obiskuje več kot milijon učencev. Konec septembra so bile odprte vse fakultete univerze v Gdt-tingenu, medtem ko bodo prihodnjo zimo odprli univerze v Bonnu, Hamburgu in Kdlnu.
Prvi izidi
angleških občinskih volitev
London, 2. novembra
Londonski radio je objavil prve izide včerajšnjih občinskih volitev v Angliji. Važnost voli« tev je v tem, da so to prve občinske volitve med in po vojni.
Prvi izidi iz 360 občin kažejo, da so volivci glasovali približno tako kot pri splošnih volitvah v parlament meseca junija t. 1., tako da je laburistična stranka dosegla velik nspeh ter ustvarila povezanost med svojo oblastjo v državni vladi in krajevnih samoupravah. Po prvih vesteh so v teh 360 občinah la« buristi pridobili 408 nove mandate, medtem ko so izgubili samo 12 dosedanjih; konservativci so izgubili 220, neodvisni 140 in liberalci 73, izidi pa še niso popolni.
V 113 občinah so laburisti dobili 789 mest, izgubili 21; konservativci so dobili 13 novih, izgubili 381 starih; liberalci do-biii 5, izgubili 115 in neodvisni dobili 49, izgubili 311.
Stara konservativna trdnjava Birmingham bo po teh volitvah prvič imela laburistični mestni svet, ker je laburistična stranka zmagala pri volitvah.
3SAl. VZGOJO I2JT ŠOLSTVO
UHO 100	TUJE ra	mu	| Bodočnost Kitajske
“Vojna podivjanost Je naila najbolj plodna tla pri tistih, ki niso smeli spoznavati miselnosti drugih narodov", Jo izjavil Clament Attlee
London, 2. novembra
Včeraj se je začela konferenca ustanove Združenih narodov za vzgojo ln kulturo. Zborovanje delegatov vseh članic ustanove Združenih narodov je soglasno izvolilo za predsednico Elleno Wilkinsone-vo. angleškega ministra za šolstvo. Zborcvanju prisostvujejo zastopniki 36 narodov.
Predsednica Wilkinsonova je v svojem otvoritvenem govoru izjavila, da Je namen nove ustanove omogočiti hitro zvezo med. vzgojitelji vseh narodov pod pokroviteljstvom ustanove Združenih narodov. Predsednica je Izjavila, da je treba zgraditi poti, po katerih bo prišlo do izmenjave misli in znanja med narodi. Stavila je tudi nekaj stvarnih predlogov: mednarodni odbor za nepristransko poučevanje zgodovine, zemljepisa ln državljanske vzgoje; raziskovanja novih načinov za primerjalno vagojeslovje; obširna izmenjava učiteljev in učencev; uporaba radia ln kinematografa za olajšanje sporazumevanja med narodi; zvečanje izmenjave knjig in
časopisov.
Govor Clementa Attleeja
Britanski minlsterski predsednik Attlee je pozdravil Zbrane zastopnike z naslednjimi besedami; »Fri-srčen sprejem, ki ga je doživelo povabilo britanske vlade na zborovanje za vzgojo In kulturo pri vseh narodih, je dokaz, da na vsem svetu priznavajo zažnost vprašanj, zaradi katerih smo se danes tukaj zbrali. Na sklepih, ki jih boste tukaj sprejeli, bo počivalo, kot upam, v bodočnosti tisto medsebojno razumevanje, ki Je najboljše jamstvo za mir. Ena izmed slabih stvari, proti katerim se borimo, je bila razvada totalitaristov, ki so namenoma poneumnjevali ljudi, s tem da so jim preprečili spoznavati misli drugih ljudi. Druga slaba stran, proti kateri smo se borili, je bila zlonamerno zastrupljanje človeških duš, katere so skušali združiti na temelju nekaterih grobih in uničujočih načel, da bi ljudem tako preprečili uporabljati njihovo preudarnost in Imeti lastno naziranje. Danes ljudje na svetu ne razumejo zgodovine drugih narodov, niti različne miselne struje In načine živ-
Izjava Jamesa Byrnesa
Trumanu za mesec september je general Dtvight Elsenhower sporočil, da nezadovoljstvo med nemškim narodom stalno narašča in grozi nevarnost organiziranega odpora proti ameriškim zasedbenim, silam, če se bo sedanja telka brezposelnost še nadaljevala. Dostavil je, da se nezadovoljstvo Nemcev s politiko zavezniške vlade vedno bolj zaostruje. Politični predstavniki levice zahtevajo trše ukrepe proti nacistom in strolje kazni zanje, ker se ni zadovoljijo samo '{'odpuščanjem naoističnih funoionarjev. Bisenho-trer je nadalje izjani, da je nemški narod na splošno politično nedelaven in je trenutno okrog 20% registriranih delavcev še vedno brezposelnih, medtem ko je v nekaterih glavnih industrijah močno pomanjkanje ročnih delavcev. Da bi to preprečili, so pričeli1 izpuščati vojne ujetnike, ki so kvalificirani delavci, razen tega pa so pričeli tudi podpirati stremljenja za povišanje delcu
sporočilo pristavlja, da je črna borza bila skoraj popolnoma zatrta, da nevarnost inflacije ostane v zelo resni meri, da povprečje nalezljivih bolezni stalno narašča in da se bo z vso verjetnostjo poloiaj še poslabšal, ker se bo morala Nemčija v prihodnji zimi boriti z nezadostnimi zalogami šinil in goriva. Šestdeset odstotkov dobiva sedaj komaj 1.550 kalorij dnevno na osebo».
Lord Halifax
o nemških mirovnih poskusih
Agencija ^International News Service» javlja, da je angleški vele poslanik v Zdruienih drlavah, tora Bohfax izjavil, da se ne spominja nobene mirovne ponudbe, ki bi mu jo poslali med vojno posredovalci nemškega vrhovnega stana. Halifax je sicer priznal, da so od <asa do časa poslali mirovne ponudbe angleški vladi po posredovancih, ki so trdili, da so poslani od tega ali onega generala. Na vsak način, tako je dodal Balifax, smo ohranili našo politiko popolnoma nespremenjeno, ker nismo bili pripravljeni skleniti miru s Hitlerjem kot vodjo Nemčije.
15 dnevni rok za prijavo zahtev po vojni škodi
Angleški član zavezniške komisije za nadzorstvo je izjavil, ko je prejel seznam nemškega materiala, ki je na razpolago, da bodo imele drla-ve, ki lelijo prejeti industrijske naprave kot nagrado za vojno škodo, samo 15 dni časa za predloiitev zahtev. Uradnik je dejal, da bodo poslali brzojavno ta seznam vsem zainteresiranim drlavam in dodal: tZavedamo se, da je napovedanih 15 dni premalo, a mislimo, da so te dr lave že preučile stvar, telimo pa takojšnjo odločitei) v tej zadevi.
Proti črni borzi
zAssociated Press» poroča, da so pri velikem čiščenju v borbi proti črni borzi danes aretirali na področju Frankfurta nad 600 oseb. Med zaplenjenim blagom so ameriške cigarete, slanina, olje in malo vredni dragulji.
Za trdo postopanje z Nemci
Jan Stanczgk, minister dela in poljski delegat na mednarodni konferenci dela, je na plenarni seji konference ponovil opozorilo tistim, ki nameravajo ustvariti mir, ki bi bil preveč mil za Nemčijo.
*Nl še utihnil odmev zadnjih streha iz topov — je dejal Stanczgk —
že se med nekaterimi narodi, po-*abno med nekateri skupinami, ka-*njo znaki simpatije do prsmagame-30 »ovrinika. To usmiljenje do pre-pogane Nemčije, ta skrb za nem-*** narod ne moreta napraviti dru-kot nas izpostaviti nevarnosti
Ctr l/n — .u.z« — — a* — a ^ mi . J j _ _
Oris ameriške zunanje politike
Ameriško stališče o internacionalizaciji Dardanel - Proti ustvarjanju sovražnih skupin držav - Nobenih zarot proti svobodi drugih narodov
Washington, 2. novembra
Zunanji minister James Byrnes Je izjavil na tiskovni konferenci, da so Ankari že sporočili ameriško stališče o internacionalizaciji Dardanel. Byrn«s je pripomnil, da se morajo po potsdamskem sporazumu posamezne vlade posamično sporazumeti o tem vprašanju s Turčijo; dodal je, da mu niso znani sovjetski in angleški predlogi.
Dodal je tudi, da je imel ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi Avarell Harriman v Sočiju s Stalinom »uspešne pogovore*. Minister je poročal, da o tem nima drugih poročil razen onih, ki jih je poslal Harriman iz Moskve, priznal pa je, da se navodila, katera Je Harriman prej dobil, ne omejujejo Izključno na ureditev sovjetsko-amerišklh zadev na Daljnem Vzhodu. Razgovori o drugih vprašanjih so še v teku, ni pa Jih mogoče komentirati. .
Delo namestnikov zunanjih- ministrov v Londonu, je nadaljeval Byrnes, ni veliko napredovalo. Minister v zvezi s tem ni hotel navesti posebnih vzrokov, zaradi katerih je veleposlanik Winant nadomestil Jamesa C. Dunna. Omejil se je le na trditev, da je bila ta nadomestitev potrebna.
Ko Je govoril o glavnih načelih, po katerih se ravna predsednik Truman, je Byrnes dejal: »Ne da bi nasprotovali pravici drugih držav, da smejo stremeti po politiki dobrega sosedstva, kakršno tudi mi sami zasledujemo, gledamo s simpatijo na prizadevanje Sovjetske zveze, da bi stopila v čim tesnejšo in bolj prijateljsko zvezo s svojimi sosedi v vzhodni in srednji Evropi. Popolnoma se zavedamo njenih posebnih varnostnih interesov v teh državah in smo v pogodbah za zasedbo in nadzorstvo nad bivšimi sovražnimi državami te interese tudi priznali. Mi tudi spoštujemo odločnost sovjetskega ljudstva, ki ne more dopustiti, da bi te države vodile premišljeno politiko proti varnosti in življenjskemu načinu Sovjetsko zveze. Amerika se ne bo nikdar družila z neko skupino v teh državah, ki bi spletkarila v škodo Sovjetske zveze. Upamo pa tudi, da se Sovjetska zveza ne bo nikdar družila s kakšno skupino, ki bi na tej polobli spletkarila v našo škodo.
Svobod« pri izbiri vladavino
Prepričani smo, je dodal Byrnes, da morajo biti vsi narodi svobodni pri izbiri svoje vladne oblike, ki mora temeljiti na pristanku ljudstva ln ki bo sposobna ustvariti najboljše žlvljenske pogoje. To prepričanje smo uresničili v odho-šajlh z našimi sosedi. Tudi Sovjetska zveza Je izjavila, da ne namerava siliti svojih sosedov, da sprejmejo sovjetski sistem*.
Ko je nato prešel na vprašanje pokrajinskih sporazumov, je Byr-nes dejal, da morajo tl sporazumi nuditi močno podporo za svetovni mir; dodal pa je, da v nikakem primeru ne morejo nadomestiti svetovne organizacije.
«7,ivlmo na enem samem svetu*, je dejal, «!n v tej atomski dobi bi bil pokrajinski izolacionlzem nevarnejši od narodnega lzolacio-nlzma. »Kar zadeva posebna vprašanje zahodne poloble, je minister zatrdil, je severnoameriška politika dobrega sosedstva politika nevme-šavanja; »nevmešavanje* v notranje zadeve pa ne pomeni odobravanja krajevnih nasilstev. Naša politika ščiti pravico naših sosedov, da smejo živeti na svoj način, ne dopušča pa jim svobodnih, rok za.
Trumanova pohvala pobudi lista „Herald Tribune"
Zborovanju, ki ga Je sklical list «New York Herald Tribune*, je predsednik Truman poslal brzojavko, v kateri izraža bodrilo za takšne javne razprav«, ki lahko služijo kot vodnik za preučevanje vprašanj, ki so tako velikega pomena kot je nadzorstvo nad atomsko silo, ojačenje mednarodnih odno-šajev, združitev vojske in mornarice, razčiščenje sporov med delodajalci in delavci, določitev politike za ustalitev cen in plač in končno ustanovitev pravilnega obdavčevanja.
»To so vprašanja žlvljenske važnosti ln če bo to zborovanje moglo nuditi pozitivne predloge mu bo narod dolžan zahvalo, ker mi skupšaimo z vsemi napori doseči najboljše gospodarske pogoje v pomirjenem svetu*.
Ameriški zunanji minister Byr-nes je obljubil, dia se bo vedno uprl vsakemu sistemu vplivnih področji in posebnih koristi. Pozval Je vse združene narode, da uve-dejodoma ameriška načela dobre soseščine.
Izrabil je priliko, da Je podčrtal ameriško načelo, po katerem morajo vsi narodi, veliki in majhni, ki so prenašali tovor vojne, biti udeleženi pri vzpostavitvi miru.
Elsenhovver predlaga Izvežbanie stalne vojske
qr«ffe ‘svetovne vojnd. Ti ljudje po- zarote proti svobodi drugih*.
General Eisenhower je v svoji brzojavki poslani zborovanju izjavil, da je potrebno mednarodno sodelovanje, ako hočemo odstraniti nevarnost lakote, pomanjkanja, bolezni, smrti in nezaupanja; drugače se bo svet znašel pred strašnim kaosom. Ako omenjeno sodelovanje ne M doseglo svojega cilja, bi iz kaosa nastal izbruh Vezuva in civilizacija bi postala novi Pom-pej. O zavezniškem vojaškem nadzorstvu v Nemčiji je dejal, da se opaža precejšnjo razumevanje in duh upoštevanja v reševanju raznih vprašanj, čeprav je vsak član medzavezniškega sveta skušal ostati pri svojem mišljenju v korist svoje države. Izrazil je upanje, da v Nemčiji v kratkem ne bo več potrebno vojaško nadzorstvo ln da bodo po mnenju ameriške vlade bodoče naloge v Nemčiji bolj civilnega kot pa vojaškega značaja. V razpravi o sredstvih za vzdrževanje svetovnega miru je Eieenhower predlagal, naj Amerika že zdaj sprejme načrt o izvežbanju svoje stalne vojske kot najbolj učinkovitega ln demokratičnega sredstva da sl zagotovi varnost. Ako bi se kdo bal, da bi to vežbanje omogočalo militarizem, naj upošteva mišljenje, ki so ga izrazili bivši bojevniki, ki se vračajo domov. Eisenhower je nato izjavil, da bi morale oborožene sile tvoriti nekaj skupnega ln Je podčrtal pobrebo stalne združitve ameriških oboroženih sil, da preprečijo primere dvojnega poveljstva ln nepotrebne stroške. Naj bo še toliko atomskih skrivnosti, ki jih je treba rešiti, je dejal Elsenhower, ln naj dosežejo z intenzivnim znanstvenim preučevanjem Se toliko odkritij, ta združitev bo povečala zmožnost narodnih oboroženih sil in bo prihranila denar. Minister Patterson je podal sledečih pet točk, ki jih Ima za osnovne važnosti za narodno varnost In ki bodo dovolile Združenim džavam, da' obvarujejo narod in zagotovijo mir na svetu: združitev oboroženih sil Združenih držav; obveznega vojaškega vežbanjaf obširen program
za znanstvena raziskovanja in za razvoj ln Izboljšanje novega obrambnega orožja, proti novim napadalnim sredstvom; program za hitro mobilizacijo industrije ob nevarnosti napada; primerna in popolna informacijska služba, da se obvestijo Združene države e vseh vojnih načrtih drugih držav, o politiki, industriji na znanstvenem ln na vojaškem polju.
Cilj tega načrta, ki sem ga opisal — je dejal Patterson — ni, da bi prinesel zmago, temveč, da nudi moč naši državi, ki bi bila tako vidna, da se nam n« bi bilo treba več ponovno bojevati.
Minister dela Schwe 11 enbach # je dejal, da bo konferenca dela, ki se bo vršila prihodnji ponedeljek v Wahingtonu, tako važna, kot še ni bila nobena druga mednarodna konferenca v zadnjih časih. »Ako bo ameriški narod zahteval, da predstavniki priznajo lastno osebno odgovornost v tem primeru mislim, da bo konferenca predstavljala važen dogodek v ameriški zgodovini. Iz nje bi lahko nastala podlaga za zdravo in trajno sodelovanje na industrijskem polju*.
Med drugimi govorniki je bil tudi dr. Vannevar Buch, ravnatelj ameriškega urada za znanstvena raziskovanja, kd Je rotil narod, naj na vsak način obdrži svojo moč. »Na ta način — je dejal — se bomo napotili v mednarodno razumevanje, da se organizira svet, v katerem, bodo narodi našli boljše in srečnejše žlvtjanje z obvladanjem atomske energije, ako jo bodo uporabili na pravilen način.
POLOŽAJ NA JAVI
Soekarno obžaluje
Britanske čete zasedle Magolang ~ Sela angleškega parlamenta ~ Svarilo indonezijskim ekstremistom
Batavia, 2. novembra
»Associated Press* poroča, da so indonezijski ekstremisti na različnih krajih vzhodnega in zahodnega pesu na Javi še močneje napadli britanske čete, čeprav je vodja Indonezijskih nacionalistov Soekarno dal ukaz svojim četam naj prenehajo z borji proti zaveznikom. V notranjosti prometnega vozla pri Magelangu so trije britanski lovci • strojnicami napadli Indonezijske oddelke ter tako podprli Indijske »gurkhas* pri zasedbi večjega dela mesta.
Časopisna poročila pravijo, da je Soekarno v svojem drugem proglasu na nacionaliste, s katerim jih je hotel pripraviti na prekinitev sovražnosti, rekel: »Nimamo nobenega razloga dvigniti orožje proti zavezniškim silam, ki so priči e samo zaradi razorožitve In evakuacije Japoncev in da bi vzeli v oskrbo internirance ter ohranili zakonitost in red v področjih, ki so Jih zasedli*.
Soekarno ln drugi indonezijski voditelji so se sestali z holandskimi predstavniki ln so poskusili razjasniti položaj. Reuter poroča, da so se prvi nagovori verjetno uspešno končali. Uradni britanski poročevalec je Izjavil, da se je odpor Indonezijcev pri Magelangu znatno zmanjšal zaradi letalskih napadov, pri katerih so letala obsula z ognjem iz strojnic tri točke v mestu. Letala so odvrgla tudi živež in strelivo indijskim »gurkhas*, ki so v notranjosti mesta.
United Press poroča da so britanske prevozne ladje v pomorskem oporišču Surabaja na vzhodni obali Jave raztovorile oklepne vozove, ki naj hi pomagali britanskim četam zlomiti krajevni odpor.
Novi britanski poveljnik v Su-rabajl, polkovnik L. H. G. O, Pugh, ki Je prišel na mesto brigadnega generala Mallabyja, je danes izjavil, da je položaj v mestu ponovno »zelo napet*, da pa ni nikjer prlSlo do streljanja,	•
»Vendar pa so se — Je pristavil poveljnik — britanske in indijske čete iz varnostnih razlogov združile*.
Iz britanskega glavnega stana poročajo, da trupla generala Malla-baya, ki so ga pred d verni dnevi ubili indonezijski nacionalisti, še niso naail.
V	Londonu se je sestal britanski parlament zaradi razprave o položaju v Indoneziji in britanski vojni minister J. Lawson je sporočil zbornici, da je britanska vlada v polnem obsegu podprla stališče, ki ga je do Indonezijskih nacionalistov na Javi zavzel britanski general Philip Ohristisons.
V	svarilu, ki ga je general naslovil na indAiezljske nacionaliste, je rekel, da bo Velika Britanija energično postopala zaradi umora Mel-labaya-
Ustanovljeno je bilo albonsko-jugoslovansko društvo za pospeševanje kulturnih odnošajev med cbema državama.
ljenja. Cim bolj se bodo ljudje poznali med seboj, tem manj bodo naklonjeni misli zgrabiti za orožje ter se boriti drug proti drugemu. Naše geslo je zato hilo in ostane: vzgajati ljudi za sporazumevanje In mir na svetu*.
O potrebi, da se prilagodijo vzgojni načrti spremenljivim potrebam na svetu, je Attlee izjavil: »Vsaka dežela se more učiti s tem, da »e posvetuje z drugimi deželami, kjer Imajo ista vprašanja*.
Govor Leona Bluma
Nato je povzel besedo francoski socialistični voditelj Leon Blum. ki je prisostvoval seji kot podpredsednik in glavni francoski zastopnik: «Napredek je odvisen predvsem od sodelovanja, sodelovanje pa je odvisno od zavesti ln vzajemnega razumevanja med različnimi deželami. Vzgojne ustanove moramo voditi v duhu demokracije in napredka. To je duhovna podlaga mednarodne enotnosti In miru*.
Konferenca bo svoje delo jutri nadaljevala.
Namen zborovanja
Politični dopisnik »Britanske radijske družbe* pravi o ciljih zborovanja ustanove za vzgojo in kulturo:
Predsednik Attlee je Izjavil, da so dandanes narodi podobni otokom, ki se sredi velikega morja nerazumevanja borijo drug proti drugemu. Namen zborovanja je prav to, da odpravi takšno nezdravo stanje. To je naloga zastopnikov 36 narodov, ki so se zbrali na Zborovanju o vzgoji. Zavedajo se velike šole zadnjih let, ki je pokazala, h kakšnim posledicam jte Jprlvpdel zakrknjeni nacionalizem, ki je izkoriščal vzgojo za pripravo najhujših zverstev.
To je tudi šola, ki kaže, kako je vojna nesreča našla najbolj plodno tlo pri narodih, ki niso Imeli možnosti, da bi spoznavali miselnost drugih narodov. V zasedenih deželah so bili prve žrtve osvajalca razumniki, zakaj nikdar ni mogoče vladati svetu s silo. dokler ostane duh svoboden*.
Izročitev vojnih zločincev Jugoslaviji
Beograd, 2. novembra Britanski zunanji minister je javil jugoslovanskemu veleposlaništvu v Londonu, da bodo jugoslovanskim oblastem Izročili osebe, ki Jih Je vlada maršala Tita proglasila za vojne zločince. Med temi so Milan Nedič, Leon Rupnik, Milan Ačimovič, dr. Miloslav Vasiljevič, dr. Stevan Ivanič, Dušan Pantič, general Djura Do kič, Miroslav Spalajkovič, general Borlvoje Jo-nlč, Jovan Popovič, Ulja Gjordjevič, Ika Paranos, Božidar Boško, Bo-karevič in Kosta Mušicki.
Delavci in delavke tekstilne tovarne «Intex» v Kranju so prekosili predvojno proizvodnjo za dva odstotka. Za uspesno delo so prejeli denarne nagrade.
Razstava mjniMmeinitov PolkOVDik Alfred C.B0Wmail,
častni meščan Bologne
Trst, 2. novembra
V palači kraljeve akademije v I/mdonu so pred nedavnim otvo-rili razstavo kakšnih tisoč slik, ki so jih zbrali Izmed pet tisoč, k i»o bile predložene ali kupljene od odbora vojnih umetnikov, katerega predsednik je sir Kenneth Clark.
Razstava Je urejena po časovnem razporedu od 1940 dalje; slike predočujejo skoraj vsako obdobje vojne na suhem, v zraku in na morju, vojne podvige v skoraj vsakem delu sveta, bombardiranje Londona, delo v vojnih tovarnah in na poljih. To je dokaz težav in požrtvovalnosti, katero je pokazala Velika Britanija in Britanski imperij v teh težkih letih vojne.
Razstava bo ostala odprta do 26. novembra. Upamo, da bodo ta dela na vpogled tudi drugim deželam, tako da bodo tudi drugi narodi, med drugimi tudi prebivalci Trsta, imeli priliko oceniti ta umetniški prikaz dobe, ki je bila tako polna tragičnih In junaških dogodkov.
Dvodomni parlamentarni sistem
na CeyIonu
London, 2. novembra Britanski minister za kolonije Hall Je v britanski zbornici Izjavil, da se je britanska vlada na predlog pristojne komisije odločila uvesti na Ceylonu dvodomni parlamecr tarni sistem. Zunanje zadeve in obramba bodo zaenkrat ostala v pristojnosti guvernerja.
Častno meščanstvo starodavnega vseučiliščnega mesta Bologne so podelili na dan »Odkritja Amerike* štirim višjim zavezniškim častnikom, ki so izvršili važne naloge pri urejevanju mesta po osvoboditvi mesta meseca aprila lanskega leta.
Glavni častnik, ki je prejel častno meščanstvo, je bil polkovnik Alfred C. Bovvman, po rodu iz Los Angelesa, Kalifornija, višji častnik za evillne zadeve v Julijski krajini. Polkovnik Bowman je bil višji častnik za upravo province Emille, ki obsega Bologno, ža od trenutka, ko so zavezniška četa osvobodila
jadranska obalna mesta Rlccdone, Rimini, in Ravenno v zgodnji jeseni 1944 do trenotka, ko je zavezniška uprava izročila spet pokrajino v upravo Italijanskim obla stem.
Svečanost je bila v dvorani mestnega župana v starodavni občinski hiši. Komunistični župan mesta Bologne, Giuseppe Doasa, ja vodil svečanost In prebral spomenico, s katero so častniki prejeli častno meščanstvo. Svečanosti so prisostvovali visoki uradniki province, mestne uprave, zastopniki cerkvenih oblasti, aodtšša, bolonjskega vseučilišča,
made, policije in mestnega trgovskega sveta.
Iz velikih starodavnih lestencev se Je lila luč na škrlatno prevleko sten, katero so krasili slonokoščeni okraski in pestre freske na stenah in stropu. Na velikem odru, kjer so visele britanske, ameriške, sovjetske in Italijanske zastave, je stala z zelenim platnom norita miza, na kateri so ležale listine o podelitvi častnega meščanstva in velikanska y zeleni baršun in usnje vezana knjiga častnih meščanov, v katero so se novi meščani morali vpisati.
Komunistični mestni župan, Giuseppe Dozza, j« izjavil, da Je mestni svet sprejel predlog, da se zavezniškim častnikom za njihove zasluge podeli častno meščanstvo. Poudaril Je starodavno prijateljstvo, ki veže italijanski narod z anglosaksonskimi narodi, spomnil Je na dolgo vojno za osvoboditev Italije Izpod nacističnega jarma, priznal velikodušno pomoč, katero so nudili prebivalstvu mesta Bologne zavezniki pri obnovitvenih delih. Potem Je podčrtal vezi, ki vežejo prebivalstvo Bologne In zavezniške čete. Njegove besede so povročile velik val navdušenja med prisotnimi meščani.
ZAPISKI
Velika Britanija sprejela
dvanajst Trumanovih točk
London, 2. novembra »International News Service* sporoča, da je zunanji minister Be-vin naznanil v poslanski Zbornici, da Velika Britanija sprejema načrt za dosego svetovnega miru, lel ga ja z dvanajstimi točkami določil predsednik Truman v svojem govoru ob priliki proslave »Dneva italijanska ar« mornarice*.
Za položitev temeljev velikega modernega industrijskega sistema ne zadostuje, če je na razpolago ve« lika količina nafte in petroleja (kot n. pr. v Mehiki, Venezueli, Romuniji, Perziji itd.), obilje vodne sile (kot v Norveški), ali pa ogromne zaloge izredno fine železne rude (kot na Švedskem), Nasprotno pa dokazujeta primera Anglije in Nemčije, da si narod, Id nima na razpolago nafte ln vodne sile, ki je relativno siromašen na železu (Nemčija je v tem pogledu na slabšem kot Anglija), ali pa na kovinskih ali nekovinski rudninah, lahko zgradi industrijsko silo samo na premogu. S tem seveda ni rečeno, da se ni treba ozirati na vire nafte, železa, bakra, boksita Itd.; ki jih ima kakšna dežela. Veliko so vredni, toda la dotlej, dokler ima dotična dežela tudi zadosti premoga, ki je sam po sebi potrebna ln zadostna osnova za veliko moderno industrijo. Premog je morda še bolj odločilen činitelj pri industrijski sili in pri sili v splošnem kot kateri koli drugi činitelj.
Danes obsega Kitajska skupaj z Mandžurijo področje, ki je tako veliko kot polovica Evropa; prebivalstvo pa Je po številu enako prebivalstvu Evrope. V pogledu zemljepisne raznolikosti ozemlja se kop. nina in vodovje združujeta v idealno »amfibijsko* dežela Idealno pravimo zaradi tega, ker nam zgodovina kaše, da so zgolj pomorski ali pa kontinentalni narodi prisiljeni, da si prvi ustvarijo zaledje in s tem povečajo prizorišče svoje moči, drugi pa, da pridejo v posest obale in si s tem omogočijo svobodo gibanja v svetu. Kitajska ima odlične meje. Na jugu ln vzhodu meji na morje, na zahodu in Jugo-zahodu pa Jo varujejo najbolj divje gorske verige. Kitajska je lah-ko napadena po suhem samo s se-vera. Napadalci a te strani so ustanovili Peking, kesneje pa so se asi-mllirall z zavojevanim narodom.
Kitajska se lahko prehranjuje sama, ker Je njena življenjska raven zelo nizka. Toda poljedelstvo bi lahko še zelo razvili. Kultivirane so samo tri petine za poljedelstvo pri-meraa zemlje. Donos pa- ki Je siromašen tako na poedino osebo, kakor tudi na oral, in sicer zaradi preprostega načina obdelovanja, bi lahko z uvedbo strojev in namakanja bistveno povečali. Vojna je povečala preseljevanja iz prenaseljenih in dobro namakanih pokrajin na vzhodu in Jugovzhodu proti zahodu in Je v tej smeri poepe-šila razvoj poljedelstva in industrije. Vse kaže na to, da se težišče pre-naša proti zahodu. Nobenega dvoma ni. da bi zemlja na Kitajskem, če bi Jo primemo gojili, popolnoma krila potrebe prebivalstva tudi v primeru, če bi se dvignila življa-njska raven.
Slabost Kitajske pa Je pomanjkanje industrije. Osemdeset odstotkov njenega prebivalstva se ukvarja a poljedelstvom. Z modernimi proizvodnimi metodami bi lahko v petnajstih do dvajsetih letih razvili pomembno industrijo. Delovne moči Je na Kitajskem dovolj in tudi kapital ne bi bilo težko dobiti, če bi bili izg ledi ugodni. Surovine, predvsem pa premog, so največja težkoča. (Ne smemo pa pozabiti, da so kitajski viri še zelo malo znani in da so nekateri predeli geološko nepreiskani). V kolikor Je mogoče ugotoviti, cenijo zaloge premoga v deželi na 240.000 milijonov ton. Ta-ko je Kitajska bolj bogata kot Velika Britanija (190.000 milijonov ton), vendar pa siromašne j ša kot Združene države. Sovjetska zveza in Kanada. Več kot polovica te zaloge leži v severni provinci Sansi, približno tretjina pa v sosednji provinci Sensi Premog j« v glavnem dobre kakovosti. Proizvodnja pa je šele v povojih in dosega komaj kakih 30 milijonov ton v sami Kitajski in v Mandžuriji (ali 2,3 odstot. ka svetovne proizvodnje) nasproti 200 milijonom ton. ki Jih proizvajata Britanija in Nemčija. Na osebo doseza kitajska proizvodnja le eno sedmino nemške ah angleške. Letna proizvodnja 100 milijonov ton pa bi nudila zadovoljivo osnova za težko industrijo in industrijo v splošnem. Vodna sila Kitajske, ki bi bila primemo razvita, bi odgovarjala letnim 100 mili Janom ton premoga. Tako Je položaj v pogledu gonilne sile odličen tudi brez izrabljanja eventualnih petrolejskih polj.
Mandžurija ima preko 1.000 mi-lijonov ton železne rude (35-40 ■odstotkov železa). Cenijo, da je je V drugih nahajališčih sama Kitajska nekaj sto milijonov ton srednje kakovosti. Proizvodnjo bi bilo mogoč« zelo povečati, toda m navoj želez-»industrij* M Mo verjetno potreb« no uvažati ntifca te fcdije ta# F£Efe pinov.
.(Nadaljevanje na 3, strani)1
Kako sem oblikovala KJinstona
V '	•
Churchillova nečakinja, znana kiparka Clare Sheridan, popisuje težave, ki jih je imela s portretiranjem Svojega strica
Ze dolgo časa sem ti zelo letela, da bi modelirala Churchillovo glavo. Ce je človek umetnik, eden izmed najvpltvnejlih ljudi pa njegov bližnji sorodnik, bi bilo res nenaravno in celo neumno, če ga ne bi povprašala. Pisala sem mu, da si Periklej ni stekel svoje nesmrtnosti zaradi driavniitva, marveč zaradi tega, ker je podpiral umetnost: sPo-litika uvene, umetnost pa ostaneš. Odgovor je bilo brzojavno povabilo na kosilo.
Na it. 10 sem naila priliko, da sem vprašala: eKaj pa odgovor na moje pismo?* sBojim te, da ti odgovor ne bo povleči*, je odgovoril Churchill in dodal, da ga predsednik Kraljevske akademije gnjavi, da bi dovolil enemu izmed skade-mikov, da ga portretira. Poslali to k njemu že fotografa, ki je za uvod posnel celo serijo fotografij z vseh strani. In Churchill je bil obljubil, da mu bo sedel po eno uro.
Ko je videl, da me je to prizadelo, ma je potrepljal po rami in rekel: »No, bomo videli*. O zadevi nisva več govorila. Ko sem se vrnila v Brede, sem mu ponovno pisala: s Dobro razumem, da si preveč zaposlen, da bi imel čas za portretiranje in da pošiljaš vse umetnike k vragu. Da pa si drugemu ded na razpolago po eno uro časa, človeka boli. Mislila sem, da zaupal vame kot umetnico...* Takoj je prilel odgovor: »Poskusu bom vse, da boi poleti imela nekaj juter za portretiranje. Pozdravlja Te Winston*.
V spalnici
Novembra 1942 sem dobila povabilo. Vedela sem, da bo hudo. Veličine nočejo pozirati. Lenin se je izgovarjal, da je prezaposlen, Gandhi pa se sploh ni zmenil Vendar je Lenin imel čas za čitanje, Oandhi pa je sedel na tleh in predel. Wtn-ston je postavil pogoje: delala naj bi zjutraj ob vznožju njegove postelje, on pa bi v postelji delal. Osemindvajsetega sem začela. Odločila tem se, da bom glavo napravila za četrtino večjo od naravne velikosti in da bom poudarila vse Winstono-ve značilnosti.
Naslednji dan tem izdelala cice-roruko glavo. Prvega decembra sem točno ob devetih prilla k Churchillu, ki je imel svoje stanovanje v enem izmed kril U. 10. Mornarji so natančno preiskali moje potrebščine. Čudovito podobno fe bilo mojim izkuinjam iz Kremlja, kjer to rde-čegardisti vedno natančno pregledali Leninovo poprsjt, preden so ga odnesli v njegovo delovno sobo. Z gospodično Lepton, ljubko Win-stonovo tajnico, sva vstopili v spalnico. Winston je bil v postelji. Pobesil je časopis, da bi si ogledal vpad. Zdelo se mi je, da ga stvar zabava tn zanima.
Ko sem odkrila obihto pripravljalno glavo, te je nad velikostjo zelo začudil
tZakaj pa ne?* sem vprašala.
Potem je privolil Zdi se mi, da mu je bilo eelo vleč.
Prvi dan -
Bojazen, da bom morata delati pri slabi luči, se je uresničila. Tudi postelja sama js bila popolnoma zalotena z raznimi mizicami, ki so bile polne papirjev. Naproti se mi jz smejala čudovita pojava s cigaro tn naočniki, ki je nestrpno trepljala po termeforju. Potem pa je spet dvignil popolnoma razgrnjeni časopis in u ves zakril Obstala sem. Nisem si vedela pomagati. Gospodična Lepton, ki je sedela v kotu z beležnico tn svinčnikom, vsak trenotek pripravljena, da začne pitati, če bi se Churchill nečesa spomnil, je kaj dobro razumela po-loiaj. Veselo mi je mežikala.
Naenkrat pa se je časopis pobesil: »Oh, oh*, je opravičujoče vzklikal ChurchlVL OdloiU je cigaro In mi posvetil najmanj dvajset sekund
polne pozornosti. Naenkrat pa so najavili nekega generala in odšla sem v salon. Cez deset minut so me poklicali nazaj. Tiho je bilo, ko tem nadaljevala z delom- Nenadoma pa je Churchill pogledal kvišku in brez vsake zveze, kot da sledi neki misli, dejal: «Bolje se prebijam kot se je o prejinjl vojni Llovd George — njemu so te zdeli generali tako strahotni, jaz pa z vsemi vražje dobro vozim, tmino so prekinjali samo pičli stavki, s katerimi je dokazoval, da se zaveda moje prisotnosti. <tKje je tisti list*, je nenadoma vprašal in hotel imeti pismo s katerim mi je obljubil, da mi bo poziral. Ko mu ga je tajnica dala, tem videla, da na njem ni nobene opazke. sNe maram ljudi; človeku itak samo čas kradejo in lahko se spusta v razgovor...*
KO so ob dvanajstih naznanili gospoda Attleeja, sem bila utrujena in vesela, da sem lahko končala. Porinila sem stojalo z dragocenim bremenom v varen kot in odšla. Tako sz je končal prvi dan.
Drugi dan, 2. decembra, sem ga imela samega. Gospodična Lepton je imela prost dan. Delala tem do četrt čez poldan. V dnevniku sem takole popisala svoje občutke:
«Njegova cigara in naočniki ovirajo vsako napredovanje. Cigara naliči usta, naočniki pa mu zakrivajo oči in nosno sedlo. Kaj mi Se preostaja? Njegova posebna lobanja in njegova čudovita lica. Presledki ko odlaga cigaro in naočnike, so tako kratki kot bi sestradanemu človeku pokazal kos kruha in mu ga izmaknil ie preden bi ga lahko zagrabil/*
Tretjega dne, v čtrtek S, decembra, ko me je prosil, naj pridem
bolj zgodaj, ker je za lt.lS napovedana seja vlade, sem prišla ravno k zajtrku. Zaradi tega tem ga lahko študirala, ko je bil brez cigare in naočnikov. Ni me motila, da je zveni koz kruha, V tem kratkem času sem naredila več kot v teku vsega nadaljnjega dopoldneva, in to kljub
neumnostim, ki jih je počenjala lepa črna perzijska močke, katero je imel, kot je izglodalo, zelo rod.
Služabnik parlamenta
WinsUm se je zanimal, kako glava napreduje, Odlolil je socje dokumente in naočnike ter dejal: sNaj pogledam; počasi jo obračaj. Ko je izrazil svoje zadovoljstvo nad sstalnim napredkom*, je Se dodal: »Zdi te mi le, da ust ie nisi dovolj obdelala. Skoraj sem se razpočila; ob* ialoval je in ml obljuba, da «bo priden*, ko se bo stvar bližala koncu. Odložil je za nekaj časa celo cigaro, da sem ga lahko temeljito opazovala. Bilo je enkrat kesneje, ko je dvignil glavo, me priznavajoče pogledal in mi s svarečim glasom nasvetoval: »Pozabi na Mussolinija: Zavedaj se, da modeliraš služabnika parlamenta in (z nasmeškom) agenta vojnega kabineta.* Tipični Winston je seveda filmana pojava z dvignjenimi rameni in naprej nagnjeno glavo; v postelji pa, kjer je bU obdan z blazinami, je bila nje-
gova glava dvignjena in skoraj vrže- |	^
na nazaj. To je bilo tipično mus- odknli MtofUce’ kamor so mlsUU
Nadaljevanje a 1. strani) Kitajska je glavni perofcvodnik uingstena, antimona in med glavnini protzvodniki cim. V Mandžuri-,i poseduje nahajališča magneaita, so med največjimi na svetu In ■aloge boksita, ki znašajo več ato milijonov ton. Njen talk um in por-celanka ata selo znana. Te mrovlne *> lahko zamenjavala za potreb-•*a sredstva n nakup strojev.
Nihče ne bo osporaval, da Kitaj-A* danes ni velesila. Kitajska bo*
J kat katera koli druga dežela iz* zemžl Sovjetske zveae in Združe-v.h držav zadovoljuje tvame pogo* e. da postane ena istned največjih vetovnlh sil Njene surovine, v ko* ikor so bile odkrite, in dasl so kromnejie, kot Surovine obeh menjenih sli, kljub temp predstavijo pomembno osnovo za mogočno odustrijo. v veliki meri pa mora iadome*čat1 pomanjkanje rudninskih virov njena ogromna delovna sila. Kitajski Je doslej manjkalo samo volje, da bi postala velesila. Iz <e mnogo skromnejših osnov ta s ■ačetkom takorekoč na ničil, poč ■m z nezlomljivo voljo, se Je Ja-Tonska v štiridesetih letih dvignila na stopnjo velesile. V nadaljnjih štiridesetih letih Je že lahko začela izrivati Britanijo ln Združene drža-ve.»Ce vzamemo v pretres zadnjih test let, bi bUo krivo, če ne bi upoštevali novih sli, ki so na delu na Kitajskem. Gotovo bi Mio pamet-nejže in bolj praktično, če M na me-sto nevarne možnosti rehabilitacije Nemčije položili osnove političnega in gospodarskega ravnovesja jutri, tnjega dne na čvrste prvine kitajte moči.
(Konec)
vladno sejo. Tako je Sele ob pol dvanajstih vrgel s sebe odejo, skočil na noge in ugotovil: a.Danes bom pa pozen!* Smuknil je v copate, si ogrnil haljo in skoraj stekel v kopalnico. Pobrala sem svoje stvari in hitro odšla. Clementine, njegova žena, pa je le hotela videti delo pred zaključkom. Mornarje, ki so ga že odnesli po stopnicah, je poklicala nazaj. Zaradi tega sem bila še tam, ko se je V/inston spet prikazal, po grško ovit v kopalno odejo, in Se vedno godrnjal: »Pozen bom, pozen bom!*
Nikdar nisem odkrila nečesa, kar Winston ne bi mogel razumeti. Razen mojega portretiranja Lenina leta 1920. Se danes dela vtis, da tega ne razume. Spominjam se nekega kosila, ko je dejal: «Revolucionarka je, ki je hotela razsvetliti moje stališče do Sovjetske zveze. Toda moja Sovjetska zveza ni Winstono-va. Med Leninovimi in Stalinovimi pogledi ni nobene podobnosti. Lenin je eksperimentiral z novim sistemom, Stalin pa je razvil neko socialistično buriuazljo. Litvinov je videl njene začetke že leta 1922, ko mi je pisal: sSovjetska zveza je doživela pomembne spremembe, odkar ste bili pri nas in je globoko padla v buržoazne prilike, toda gospod Winsion Churchill lahko jemlje to kot znak milosti, mi pa si mislimo svoje...*
Wšnstonova glava fe mnogo skrbneje študirano in zrelo delo kot Leninova, ki mi je dala, oziroma kat pravijo nekateri, vzela dober glas. Moje bojazni pa še ni bilo konec. Stvar sem morala vzeti s seboj v Brede, kjer bi jo lahko v miru dokončala. Ti dnevi so bili polni sovražne letalske aktivnosti in ponoči sem pomaknila delo vedno daleč proč od velikega okna, ker sem se bala, da se ne bi poškodovalo.
Končno pa je prišel gospod Smith, eden izmed Smithov, katerega družina se je specializirala na obdelovanje plastik in ki je od IS. stol. dalje ulivala dela skoraj vseh angleških kiparjev. Prišel je z vrečo sadre in orodjem. Delo je opravil zmaj. Dokler ni vsega opravil in dokler nisem videla Winstonove glave gotove, sem bila v stalnih skrbeh. Polegle so se Sele takrat, ko je bilo delo vlilo v bron.
Vseh mrtvih dan
ZANIMIVOSTI
V	Laussani v Švici so kemiki nedavno priredili posebno sintetično kosilo. Za predjed je bila kemično pridobljena celuloza, ki so jo začinili s proizvodi, ki so jih pridobili Iz katrana. Glavna jed je bila meso, ki so ga pridobili iz lesa. Tudi omaka je bila sintetična. Za desert so pripravili vanilijevo kremo, ki so jo kemično pridobili iz premoga in celuloze. Kemiki, ki so pripravili to kosilo, so izjavili, da Švica ne bo nikoli trpela lakote.
* • •
V	hribovitem kraju v okolici Ya-sire, 33S km severno od Tokia so
Danes je sveti dan, posvečen spominu vseh preminulih. Po-\ sebno letošnje leto, ko so tcon-l čane strahote vojne in ko je st vilo grobov po vsem svetu rastlo do nepojmljivega števila) je ta žalostni dan spomina posebno boleč. Vsakdo pohiti na' pokopališče, ponese cvetko ali svečico, ali pa se vsaj s toplo mislijo spomni in pokloni spominu dragih umrlih svojcev in vseh tistih neznanih, ki so tej vojni izgubili svoje življenje.
Grobovi, znani in neznani.* Koliko mater in očetov, žena in otrok, bratov in sester na ntbšnji dan ne bo našlo groba] svojega dragega: v vsej žalosti bo srečna tista žena ali mati, ki bo• našla zadnje počivališče svo-j jega moža ali sina vsaj v skritem kotičku skalnega zavetišča pod okriljem dreves v gozdu, da mu bo v zadnje slovo zataknila k vzglavju križ in na rušo položila
cvetko spomina. Vseh mrtvih dan — dan žalostnega spomina, odpuščanja in svarila živim...
GOSPODARSTVO
550.000.000 dolarjev
za ustanovo UNRRA
Finančni odbor poslanske zbornice Je potrdil pod nekaterimi pogoji ln zadržki nakazilo 550,000.000 dolarjev v korist ustanove UNRRA.
Pogoji, ki jih je postavil svet, predvidevajo dobave vsem deželam, posebno Kitajski, ki pa se morajo končati do 31. decembra 1946, medtem, ko mora biti pomoč Kitajski zaključena 31. marca f947. Ta pogoj so postavili, da bi te vnaprej določili čas ukinitve delovanja ustanove UNRRA.
Uradni tečaj nove češkoslovaške krone so določili za 200 kron za angleški funt, kar točno odgovarja francoskemu franku. Ameriški dolar je torej vreden 50 kron. Obenem so Izdali odredbo o omejitvi dvigov zasebnikov lz sredstev pri denarnih zavodih na 600 kron mesečno, kar naj bi zadostovalo za osebe, ki rimajo nikaksnega zaslužka.
O težavah zaradi pomanjkanja kuriva v Evropi je govoril ameriški general Fleming po vrnitvi iz Evrope. Važna vprašanja socialnega značaja so odvisna od rednega
obratovanja Industrije, ki pa ne more delati brez premoga. Prav takšen položaj je tudi pri prevozih po železnicah, ki so v veliki večini odvisne od rednih dobav premoga. Evropa potrebuje v prvi vrsti premog. 8 primernimi dobavami premoga bodo druga vprašanja z lahkoto rešili. Pomanjkanja premoga fe največja ovira za gospodarsko obnovo mnogih evropskih dežel.
Nova ležišča premoga ta železa so odkrili v baskirkkl republiki. Debelino plasti premoga cenijo na 27 metrov.
Ameriški trgovinski minister Henrjr A. Wallace Je izjavil, da bo življenjska raven ameriškega prebivalstva narastla za 50%, če bo ameriška Industrija delala v času miru v vojnem obsegu.
V Švici m odkrili 214 podružnic r.emskih podjetij, ki so delovale navidezno kot samostojna podjetja pod nevtralnim vodstvom. Tako vsaj poroča ameriška poročevalska agencija v Bernu. Vendar švicarski tisk protestira proti temu ter navaja, da večina teh podjetij deluje V SviCl ie veČ dosctletiji ter Jih zaradi tega ni mogoče imeti za »nacionalsocialistične* ustanove.
Dvajset tisoč ljudi
prejelo osebne izkaznice
Oa bo izda|anja hitreje napredovalo, jih bodo Izdajali ie v eni dvorani
Izdajanje osebnih izkaznic tržaškemu] prebivalstvu dobro napreduje, zadnji teden je dobilo izkaznice dvajset tisoč ljudi.
Prejšnji teden so v gledališču Verdi I«
Izdajali osebne Izkaznice ljudem, katerih priimki se pričenjajo s črkama T in B, Ta teden delijo (v gledališču Verdi osebne Izkaznice ljudem, katerih priimki se pričenjajo s črkama C ln K.
V ponedeljek bodo odprli novo dvorano v telovadni dvorani na ulici Della Valle in tam bodo do sobote 10. novembra delili osebne izkaznice ljudem, katerih primki se pričenjajo s črkami D, E ln F. Cas za iždajo Izkaznic je od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Vse osebe, stare 18‘let ali več, morajo po možnosti prinesti dokaz o Istovetnosti ta bivanju v tržaški občini.
Kdor hoče dobiti osebno Izkaznico, mora opraviti tele formalnosti: postaviti se mora v vrsto, nato ga spustijo v sobo, kjer pokaže dokazila o istovetnosti ta bivanju enemu Izmed dvajsetih častnikov. Po kategoriji, v katero spada, to je kot pristojen (Italijan ali Jugoslovan), ali nepristojen (Italijan ali Jugoslovan), gre nato naprej v drugo sobo, kjer mu Izdelajo osebno Izkaznico. Nato sledi pritrjevanj* ln Ugašanje fotografij ln jemanje prstnih
Otroci gostje divizije “Modri vragi,,
Otroci, ki Sivijo na ozemlju, ki spada pod nadzorstvo divizije »Modri vragi* bodo doživeli veliko presenečenje. Mnogi bodo namreč povabljeni v divizijske menze ob priliki «Thanksgiving Day-a».
Vsak vojak bo povabil malega gosta na obed, da bodo pa prišli na vrsto najpotrebnejši, bodo vojaški duhovniki napravili posebne sezname. Ker je število otrok zelo veliko, bodo vojaki 88. divizije pripravili le nekaj drugih proslav za sirote. Amerikanci proslavljajo z »Thanksgiving Day-em» obletnico prve žetve leta 1620. ki so jo opravili pionirji, U so prišli v Ameriko.
Nove osebne Izkaznice
Danes Izdajajo v Gorici osebne Izkaznice osebam z začetno črko F; jutri v soboto dne 3. novembra bodo izdajali Izkaznice osebam z začetno črko G.
Ionosfera - pomembno odkritje z radijskega področja ;
sdlinijevsko; močna lica so sličnost še povečavala.
Oba sva bila koncem tedna več dni na deželi. Ko pa sem se v torek I. decembra vpet vrnila v njegovo spalnico, sem se počutila močno in odločno. Vsako podrobnost teh ur sem si zabeležila. Celo takrat, ko sem obdelovala najtežje dele njegove glave tn sem bila močno osredotočena na delo, sem dojemala vse podomosti, ki so se dogajale okrog mene. Nagrmadila sem vse, kar je bilo vredno, da si človek vtisne v spomin. O Winstonu sem si bila ustvarila že prej svojo sodbo. To sodbo sem zdaj samo ie potrdila, v glavnem s tem, kar sem slišala iz njegovih telefonskih pogovorov, mož je duhovno takšen velikan, da
zde vsi okoli njega kot pritlikavci. Ta duhovna nadmoč mu dela preglavice, ker enostavno ne more trpe-bedakov. V časi se zdi, da je v kritna netoleranten, ker takoj udar i nazaj;tni pa netoleranten pri razumni kritiki — le neumna kritike ga vznevoNi.	<
Churchillov obraz
Petnajsti december sem določila kot zadnji dan svojega dela. Smehljaje se me je pozdravil. Obljubil mi je, da bo priden in da mi bo šel na roko. Zares ni več ur kadil cigare in mrzllično sem delala. Končno pa me je s patetičnim glasom naprosil: ali morda ne mislim, da je ne bo imel v ustih ves čas, da bi mu zdaj že lahko dovolila. Od časa do časa me je nato zadovoljno pogledal in, napravil nekaj krepkih potegljajev ic cigare, ki jo je ljubkujče držal v roki. Njegov obraz daje mnogo dela: naravnost presenečena sem bila nad številnimi vzboklinami in črtami. Med očmi ima veliko gubo in v levem, kotu ust, kjer navadno drži cigaro, ima tudi vzboklino. Veke imajo mnogo kožnih gub in spodnja ustnica je zakrivljena. Edina močna ravna črta, ki kaže na kost. je brada ta spodnja čeljust, kt je tako ravna, da M jo lahko potegnil z ravnilom. Senca, ki jo dela, še poudarja njeno jasno definicijo. Ce pa si ga natančno pogledal v Uc« in to bili pri tem njegovi profili komaj zaznavni, je bilo zelo težko dojel* vse posebnosti, ki jih je nudila njegova glava.
Lenin tn Stalin
To jutro pa je potekalo tako zabavno, da je pozabil na poldansko
japonski militaristi v primeru zavezniškega izkrcanja skriti cesarja Hlrohito. Zatočišče tvorijo 10 km dolgi predori, ki vežejo tri gore. Zgradila ga je japonska vojska proti cesarjevi volji, ki je izjavil, da bi to povzročilo upor tamkajšnjega prebivalstva. *Zavetišče % bilo namenjeno tudi potrebam japonske vlade in cesarskega glavnega stana. V njem so velike sobe, uradi v tujem slogu in dvorana v japonskem slogu. V zatočišču so tudi krasne kopalnice. Stroške za zgraditev tega zatočišča cenijo na 60 milijonov jenov (1 milijon funtov). Z delom so pričeli oktobra preteklega leta, dovršili pa so samo sedemdeset odstotkov zaklonišča.
• • •'
Posadko nemške oklepnice «Graf von Spee*, ki je še vedno internirana v Argentini, bodo v kratkem vkrcali, na ameriške in britanske ladje ln jih prepeljali na drugo mesto. Nemško oklepnico je v argentinskih vodah potopila britanska ladja.	•
Leta 1902 sta britanski fizik Oliver Heaviside in Američan Kennelly neodvisno namignila na obstoj at-mosfereske plasti, IL™ ki vrača radijske ||p valove nazaj na zemljo. Leta 192j je obstoj Heavi-'side - Kennellyjeve plasti s poizkusa	j
ftfiflfl
dokazal britanski: fizik sir Edward \
Appleton in M. A. |||
F. Barnett. Kesneje je Appleton od-j kril Se drugo ioni-1 zirano plast v atmosferi, ki leži nad I prvo. Celotno po-1 dročje, kjer ležital ti dve plasti, sol nazvali ionosfera.I Znanje o njej je I mnogo služilo bri-1 tanski vojaški ra-|
dijski službi v teku	...	, .	, , .
vojne 1989-^5. Slika kaže str Edvoarda Appletona, ki je avgusta letošnjega leta postal tudi
član Odbora za raiskovanja atomske sile.
cdtlsov; nato pritisnejo na izkaznico uradni žig, na koncu pa jo podpiše častnik, ki jo je Izdal.
Nekateri ljudje so se z nasmehom pritoževali, da so se počutili kakor zločinci, ko so jim jemali prstne odtise. Neki častnik Zavezniške vojaške uprave Je danes prosil dopisnika VZN naj pojasni, da prstnih odtosov ne jemljejo za policijo, ali za kaj drugega. Jemanje prstnih odtisov je na sploeno praksa, ki Je v navadi v mnogih državah pri Izdajanju osebnih izkaznic. Velika prednost prstnih odtisov je v naslednjem: kakor hitro je osebna Izkaznica izdana, je nesporna latnina osebe. Podpis ta ime je‘ mogoče ponarediti, prstnih odtisov pa nikdar.
Za osebne podatke mora vsak prosilec prinesti dokaz o bivanju v Trstu pred 1. majem 1. 1945 in "po 1. maju I. 1938. Večino osebnih izkaznic so Izdali na osnovi prejšnjih osebnih izkaznic, naraslo pa je število spornih primerov.
V takih primerih svetujejo in odločajo angleški častniki.
Bolnike ln slabotne ljudi, ki ne morejo priti osebno v urad za izdajanje Izkaznic, bodo pozneje obiskali. Po posredovanju katere osebe pa morajo dati o sebi potrebne podatke, kadar pride na vrsto njihova črka. tako, da dobi urad podatke o njihovi prošnji.
M trgovske akademije
Za Trst kot trgovsko središče Julijske Krajine Je važna otorttev slovenske trgovske akademije v Trstu. Vstop v to šolo je mogoč iz tretjega razreda nižje gimnazije ali meščanske sole. Za učence iz meščanskih šol -bodo posebni brezplačni tečaji za tiste predmete, ki se jih niso učili. Za učence, ki ne obvladajo slovenščine, bodo posebni slovenski tečaji. Sola traja pet let. Prestop v višje razrede lz podobnih Italijanskih šol je dovoljen. Vsa pojasnila dobite pri tajništvu v ulici Korzika 11/11 od 10.-12. ure. Pouk se bo pričel okoli 12. t. m.
GORICA
PREHRANA
Fredbeležba. Kakor sporočajo, morajo potrošniki opraviti pred-beležbo za živila pri svojih trgovcih v ponedeljek 5. novembra a novo živilsko nakaznico. Trgovci morajo Ob predložitvi nakaznic pregledati, če Imajo označbo «GO». V nasprotnem primeru morajo potrošnike napotiti na prehranjevalni urad, da jim izstavi nove nakaznice.
Nakazovanj« zrafalc In plailav za kolesa
Kmetijsko nadzomistvo sporoča, da za meeec oktober niso bili več nakazani plašči in zračne za kolesa za kmetovalce. Zato imenovani naslov do nadaljnjega ne »prejema več prošenj do preklica.
RADIO
Sobota, 3. novembra 6.30 glasba za dobro Jutro.; 7.15 poročila v slov.; 7.30 poročila v i tali j.; 7.45 Vesela jutranja glasba; 10 prenos iz Vidma; 12.35 predavanje; 12.45 poročila v »lov.; 13 poročila v 1 talij.; 13.15 operna glasba; 13.45 športne vesti; 14 pregled vesti, krajevni pregled, predavanje V iitallj.: 16 prenos Iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 ljudska glasbena ura; 19.30 oddaja za delavce; 20 poročila v slov.; 20.15 poročila v 1 tali j; 20.30 glasba za delavce; 21 mladi Umetniki; 22 med slovenskimi ribiči; 22.30 glasba za konec tedna; 23 vesti v ltallj.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
Izdaja A. I. S.
POIZVEDBE
Kdor koli bi kaj vedel o Josipu Zabavniku, roj. 1. 1919 v Trstu in njegovem bratu Francu (Zoranu) Zabavniku, roj. 1. 1924 v Mariboru, oba iz Maribora, naj javi na naslov: Perln Hinko, (Zorzut) Gorica, ulica Orzoni 11.
Osnovna človeška pravica
V Heidelbergu je neki ameriški vojak govoril z mlado Nemko, ko se ji je približal neki Nemec s škarjami in ji hotel odstriči lase. Nemca so ujeli in sodnik je dejal:
sAmeričani verjamemo, da trna vsak človek pravico družiti se s komer mu je drago. Ker'ste terorizirali dekle, ste ji hoteli odvzeti to njeno osnovno pravico. Ce bi vam u-spelo, bi ji lahko odstrigli vse lase. Vprašal sem več deklet, koliko časa bi jim rastli lasje, če bi jim jih odstrigel. Odgovorile so mi: povprečno devet mesecev. Obsojeni ste na devet mesecev zapora/*
Sv. Birokracij
v vsakem totalitarističnem režimu nujno pride do popolne okostenelosti državnih uradov. Ker je vso držami en sam državni urad, si seveda lahko mislimo, kakšno js njeno poslovanje.
Navzlio porama se japonski birokrati še niso znašli. Devet dni po predaji je začelo županstvo v Akiti graditi zaklonišče. Na vprašanje, zakaj to, so uradniki odgovorili, da je svoječasno tokijska vlada poslala denar za zgraditev zaklonišča. Ne bi pa bilo izvedljivo v knjigah, če bi denar porabili za kaj drupe-ga.~
Admiral bi ga rad videl
Ameriški admiral Halsej/, eden izmed najuspešnejših poveljnikov v tej vojni, je znan — prav kakor general Podton — zaradi posebnih pripomb in komentarjev.
Ker šteje 64 let, se je odloča, du gre v pokoj. Novinarjem je dejal da bi prej še rad obiskal ravnatelja zoološkega vrta v Tokiu. Za njega je namreč slišal lani, da je dejal, ko so se Japonci hvalili, kako so potopili Halsegevo mornarico: sV-pam, da bodo Halsega potegnili živega iz morja, kajti zanj imam pripravljeno posebno kletko med opicami!*
PREHRANA
Razdeljevanje sira. Od danes pa do ponedeljka bodo razdeljevali potrošnikom po 100 gr sira.
OBVEŠČAMO, DA JE IZŠEL
PRIBOČNIK JE IZDALA KNJIGARNA STOKA TRST, VIA MILANO, »t. 87 CENA 50 lir
CARLOS P. ROMULO
5.
PADEC FILIPINOV
Moj telefon ni. niti za trenotek prenehal zvoniti. Izdajatelji časnikov, uredniki, dopisniki, uradniki ln navadni meščani so se obr&čoll na mene z vprašanji:
«A11 Je res, da Je predsednik zapustil Manilo? AU Je na varnem?* «A11 Je guverner Sayre odpotoval?*
«Ali smo varni? AU bo Manila proglašena za odprto mesto? Zakaj pa? London niso nikdar pi-oglaslli! Tudi Moskvo niso!*
Moramo biti uvidevni. To so bili ljudje, ki so imeli tu svoje domove, svoje družine, svoja življenja, ki so bila v nevarnosti. Mislili »o — tako kot tudi mi vsi — da Manile ne bodo bombardirali, če Jo bomo proglasili za odprto mesto; tako bodo vsaj nekoliko na varnem. Nekateri so se razburjali. VpraSevall so, zakaj naj bi proglasili Manilo za odprto mesto, če tega niso storili pri Londonu in Moskvi. AU naj bi bila London in Moskva bolj odporna?
Dan po Božiču smo dobili od generala Mac Arthurja ukaz, naj odpreibo dnevno povelje, katero nam j* pustil V zaptčatenl kuverti, ko Je odhajal teT objavimo vest o njegovem odhodu ln o proglasitvi Manile za odprto mesto.
Kftblograml so raznesli to vest po vsem svetu.
To noč je bila Manila vsa razsvetljena. Mesto je bilo od napada na Peari Harbor pogreznjeno v temo, zdaj pa naenkrat takšna krasote, Bilo Je očarljivo. Četudi je vsaka ulica bila razsvetljena, so pločniki ostali prazni. Ljudje so ostali doma in so preklinjali, ker bodo Japonci dobili v roke Manilo, n« da bi Jim bilo treba preliti niti kaplje svoje proklete krvi.
Ko je bilo mesto proglašeno kot nevojaško središče, smo sl v glavnem stanu nekoliko oddahnili. Z gl«" vi, ki so bili spet podobni nek anjim, smo zaupali drug dru-g:mu, da Je vsaj neznosnega bom-
bardiranja enkrat konec! Najbolj divjaška vojaka priznava nedotakljivost odprtega mesta.
Toda mi bi WU morali vedeti bolje, kako stoje stvari. Težko sl Je ustvariti pravo predstavo o Japoncu, ki ne misli na enak način kot smo navajeni mi.
Dva dni pozneje Je bilo odprto mesto Manila ponovno — bombar-diranol
Stopil sem k oknu, da M Jih videl. Prihajali so nad mesto lz vseh strani. Done« glas eksplozij je prišel k nam od obalnega dela. Veliki klobuki dima so se začeli dvigati iz mesta v trdnjavi.
Obrnil sem se ta napotil v zaklonišče. Videl sem generala Marshalla, da je vzel v roko neko poročilo in ga začel brati. Zavedel sem se, da je takšen pogum nalezljiva stvar. Obrnil »em e* ta te vrnil k svoji pisalni mizi.
Naslednjega-dne so se letala apet »pustila nad Manilo ta Jo bombardirala.
Povedali so ml. da Je bila zadeta palača Usta »Manila Herald*.
Dolgo sem to pričakoval, ker Je palača ležala v blillnl starega zidu ter so bili moji članki o razmerah na Daljnem Vzhodu eelo pozorno čl tani v Tokiju. Toda Izgovorje-
na beseda je že močnejša od pisane, zato se m zelo veliko govoril po radiu, kot ml je ukazal general MacArthur. *
Odpeljal sem se v vojaškem avtomobilu v stari del mesta, da bi videl, kakšno škodo je prizadejala bomba. Nekatere ceste, kjer so divjali požari, ki so jih zanetile bombe, je policija zaprla. Gasilci so mi preprečili, da bi se peljal naravnost, zato sem se obrnil proti zavetiščem Santa Rosa ln Santa Clara. Videl sem njihove razvaline lz katerih so švigali plameni in se Je valil dim. Pred porušenimi stavbami so stale nune ta menihi, katere je letalski napad Izgnal iz njihovih človekoljubnih ustanov.
BU sem v zelo žalostnem razpoloženju, ko je moj avtomobil zavil v Calle Muralla. Pred palačo lista M Je bila zbrala množica — samo da tam ni bila več nobena palača. Medtem ko sem prišel, je palača izginila. Rotacijski stroji, stavni stroji in naprave za odlivke so bile samo še gomile žarečega železa, katerega bodo kmalu Japonci odvažali v Svoje orožarne. Poslopje Je bilo samo še kup gorečih razvalin.
Člani uredništva ln tiskarne —v kolikor s* ostali živi — so stali breemočne okoM gorečega poslopja,
Ravnatelj Modesto Farolan je skušal rešiti nekaj zavitkov matric ta je s pomočjo nekaterih delavcev lezel skozi goreča vrata v notranjost poslopja.
Približal se mi je star tiskarski delavec. Njegove oči so bile polne solza. Gledal me je zvesto kot pes, ki čuti, da Je kaj zagrešil, kot da bi bil on kriv za to, kar se Je zgodilo.
«Vse je v redu», sem mu rekel veselo, v kolikor sem bil v stanju v takšnem položaju. »Vse bomo zgradili znova*.
Rešili so samo orglnalnl sliki predsednika Roosevelta ln genera-llsima Cangkajšeka. Viseli sta na steni v moji pisarni. Moj sluga, ki je vedel, kako jih cenim, je tvega! svoje življenje, da jih je rešil iz gorečega poslopja.
Nisem našel besed, ki bi naj jih povedal, da bi potolažil sebe, člane uredništva in tiskarne. Dvajset let mojega truda Je zgorelo v nekaj trenotkth. Zavedal sem se, da j« le malo upanja, da bi mogel v tem raziuvanem svetu v bližnji bodočnosti ponovno zgraditi poslopje in tiskarno. Obrnil sem avtomobil.
Ko Sem obračal voz. sem zagledal svojega najstarejšega sina Carlosa, kako Je z nasprotne strani ulice ogledoval goreč* poslopje. BU
Opozorilo trgovcem z jestvinami!
„OVOCREME“
Družba Padtal-VUlanl, d.z.o.z. v Benetkah, ki je edina, ki proizvaja uradno zaščiteni proizvod «OVG-CREMEn, je ugotovila, da v Trstu ln okolici prodajajo ponarejen proizvod pod nazivom »OVOC REMA* neke neobstoječe čajne tvrdke Burna ta da nima te proizvod nobenih redilnih svojstev prave »OVOCRE-ME». Zato objavlja vest o tem sleparskem ravnanju in
SVARI
vse preprodajalce, naj dalje ne prodajajo ponarejeni proizvod, da ee izognejo kaznim in plačilu škode.
sem zelo presenečen, ko sem zagledal resni obraz komaj sedemnajstletnega sina.
Verjetno je bil požar tega poslopja, ki je pripravil mojega sina do odločitve, da je brez vednosti stopil v filipinsko vojsko. Se danes sl ne upam pomisliti, aU ln kje ga bom spet videl.
Prav ob tem času se je bil vpisal na univerzo Culver. Zelo sl je želel, da bi spoznal ta vzljubil Ameriko, kakor sem jo poznal ln ljubil jaz. Imeli »mo v®111«« načrte...
Vrnil eem »e v glavni stan. Izčrpani ln utrujeni člani zadnje strete so me Pogledali preko svojih miz. Vedeli so že novico o poslopju lista »Manila Herald*. General Marshall je prijazno vprašal: «AU Imate kakšno vest?*
Vsedel sem e« ln napisal poročilo.
Požar lista je povzaročil t men* bolečino, kakor je se nikdar niše®1 poznal.
Tako dolgo smo že delali z vsemi silami, da nismo vedeli, če **°c btU lačni ta žejni Zdaj, ko sem »• vrnil na delo, eo ml oči lesle sk1*' paj, srbela me Je neobrite brada ta v ustih sem čutil zelo neprijeten ok®* (Nadaljevanje prihodnjič)