nudili nastav' Poštnina pavšailrana. Ljubljana, torek 23. decembra 1919. Štev. 236. po polila n oh I* . I'V- ii pit liti .i a*— a fctrt Isti. I ir-alnms..l IH lilliHImMMim OrnhOtn ti ipmi: Bopitirlm lila iti Ondi. ttlifn Itn. B NEOnVISEN DNEVNIK _ Posamezna Številka 40 (la Naši ujetniki nmirafo! < Ria, 20. dec. Pod naslovom »Ujetniki ®ttirajo« prinaša »Avanti* sledeči dopis tt Barlette: »Koliko jih je prišlo? Koliko jih bo, ki «odo ostali na tem mrtvaškem polni? Mrtvaški vozovi po noči neumorno delajo, tt rekel bi, da prijave o smrtnih slučajih ?* odgovarjajo resnici: dnevno iih umre °Ž šest. Od kake bolezni umirajo? Od *P®gastega legarja«, odgovarja znanost, ki ** boji približati se telesom, ki razpadajo. N Oni, ki so bolje poučeni, govore, da ti e umirajo od telesne slabosti, gladu in ®*to od vojaških izstrelkov, ki prihajajo ®j|*>eznane strani. Noben človek ne poseda bednih mučenikov, ki imajo pa ven-S?r človeško obliko in deco in družino... Uradne osebnosti, moške in ženske, ki se brigajo samo za blagoslcvljenje zastav, — zakaj ti ne pomislijo, da imajo tudi ti ujetniki tam daleč ženo in otroke, ki jih s skrbjo pričakujejo, medtem ko jih mogoče čaka smrt v tej turobni srednjeveški trdnjavi? V tej trdnjavi, kjer je moral živ človek, da bi mogel priti na čisti zrak, leči v krsto k mrtvecu.« Še vedno so v Italiji naši ujetniki. In črna slika, ki jo prinašamo, nam pove, kako umirajo naši ljudje. Kregamo se za vojno odškodnino. Rešujemo valuto. Vse se raduje, ker dobimo par starih avstrijskih ladij. V tem pa propada naš živi kapital: tisoči umirajo v največjih mukah. Vlada, vse stranke, vsa javnost mora odločno nastopiti z zahtevo, da Italija takoj pošlje naše sinove in može domov. Italija se zadovolji s Trstom? poroča fc&cije Luka za srednjo Evropo« - LDU Belgrad, 22. decembra. »Pravda« ~ča iz Pariza: Iz krogov italijanske de-doznavamo, da bi sc Italija za-tr«V° se zagotovi Trstu prvenstvo govske luke. Italijani nudijo vsem novim *avam srednje Evrope možnost za po-W . je trgovske poti preko Trsta. Tu-»5 .Pričakujejo, da bodo v tem smislu gr_^jeni od italijanske vlade koraki v Bel- LDU Belgrad, 22. dec" »Pravda« jav- Pogafanla v Belem gradu. lja: G. Vincenzo Galanti, upravitelj italijanskega poslaništva, je včeraj dopoldne posetil ministrskega predsednika Davido-viča. Temu posetu pripisujejo poseben pomen, zlasti zato, ker se je dogodil pred neposredno rešitvijo reškega vprašanja. Zdi se, da je Galanti storil korake, ki bi se mogli smatrati kot koraki za nepo-j oiedno in sporazumno rešitev našega spo-' z Italijo. j -------- Jugoslavija in Avstrija se pogajata. Dr. Renaer pride v Beli grad. foč Belgrad, 22, dec. Presbiro po-gjj. j1 Z Dunaja prihaja vest, da bo avstrij-nH* i avn* kancelar dr. Renner v kratkem po/.1 v, Belgrad, da nadaljuje započeta Bajanja med avstrijsko vlado in našo državo. Razgovori, ki se bodo vršili v Belgradu, bodo zanimivi zato, ker bodo dovedli do gotovega zbližanja in ne bodo ostali brez vpliva na politične zveze, dasi bodo gospodarskega značaja. Socialisti hujskajo: S krampi na cerkve! Ljubljana, 22. decembra. Na včeraj* niče, s katerih se največ hujska proti i .SOcialističnem shodu v »Mestnem (Te besede je še ponovno poudarjal,' to u« j® pozival neki sodrug Uršič sodru-®eio žredo v samostane, ter naj preže-in redovnike iz samostanov, po* Ce , o° stanovanj dosti. Gredo naj še v *v®< češ: čemu bodo ti prostori prazni? *0ute krampe s seboj in poderite priz- nam.« arjal.) Sledilo mu je odobravanje od strani zavedene socialistične mase. Tako delajo ti možakarji v Ljubljani. Ko pa gredo lovit ljudi na svoje limanice, pa Ti molijo angelovo češčenje s povešeno glavo in sklenjenimi rokami. Mast iz Jugoslavije v Italijo. v Split, 19. decembra. -i, .eraf so zaprli štiri trgovce, ki so Uvoziti poldrugi vagon masti Itali-dobT V ^a<*er “ Trst. Čudno je, da so , 111 Popolnoma pristne izvoznice, Radi tega vlada splošno razburjenje, ker se prebivalstvo začudeno vprašuje, kako je mogoče v tem pomanjkanju in draginji pri nas, dajati izvoznice za mast . Južna železnica. Dunaj, 22. decembra. (DKU.) je vršilo tukaj zborovanje uprav-3na,*i.sY®la južne železnice. Generalni rav* bod 1 . *e poročal o novih tarifih, ki Dro?J®toPUi v veljavo na vseh avstrijskih južne železnice z novim letom. Prom* tuc^ ° skrajno neugodnih Prem razmerah, zlasti o pomanjkanju da]jT°^a poglavitnem vzroku težkoč, Up’ ° naraščajoči draginji, ki jo občuti WačaK Z Pri nabavi materijala in pri p0vdarUnaS’ta družbe. Pri tem je 1icncenT8lu,i’tte o111"^06 v prilog *0 * na avstrijskih progah, ako bi se no Pr?met v bližnji bodočnosti bistve-*n Pospešiti. Za nastavljence Male »..j. ?rog južne železnice bodo ve-'tlade °adalje dosedanje draginjske do-' K beznice S* Uče iu,Žoslovanskih prog južne ? ^eistvom,e jm° . uPravn* svet računati ^novn se i® Prav v zadnjem času ,avnih jpi . osobiu jugoslovanskih dr-?k*h dokl^Z-1C. z.natno Povišanje draginj-ki _ m zboljšanje plač. Južna že-?°sti o«snufa mor.a dovoliti podobne ugod-in „ jugoslovanskih prog le **Va lzmcr‘i ako in v kolikor bi »vila potrebna sredstva na raz- polago. (?) Koraki, ki jih je uprava južne železnice v ta namen naredila v Belgradu, še niso privedli do nobenega povoljnega rezultata. Kakor je dejal ravnatelj F ji ob koncu svojega poročila, je splošni prometni položaj tak, da smatra upravni svet južne železnice z ozirom na naraščajoče težave vzdrževanje obrata na družbenih progah naravnost za ogroženo, ker so bili obratni izdatki za mesec oktober 1919 mnogo večji, kakor za oktober 1918 in rekašajo tudi prejemke letošnjega okto-ra za ogromno vsota ■MeieaeeHMiManaMMMHMMltMHBMMlHMMMP Denfikln odstavlfenu LDU Pariz, 22. dec. Estonski listi po- l Zagorela je Luč! Ves svet je poln ran, ki mu jih je zasekala svetovna vojna. Boj za kruh je napravil ljudi trde; v smrtnem trepetu so gledali smrti v oči in se naučili, boriti se za svoje pravice. Ko pride sveti večer, pa potihne boj, zamrejo skrbi, družina gleda iz gorke sobe na zasnežene strehe in poti in ve: Odrešenik se je rodil! Odrešenik se je rodil! Dete je prišlo na zemljo, prižgana je bila tisti večer večna Luč, ki sveti /e dvatisoč let človeškemu rodu. Takrat je bahati in brezobzirni Rimljan bičal vsa ljudstva zemlje, jih je i izkoriščal, in s svojo krvjo so mu plačevali davek, da so smeli živeti. Le eno je takrat veljalo! denar! Samo z enim sredstvom si je mož priboril svojo pravico; s pestjo. Milijoni so bili sužnji, mrtvo blago, s katerim je rimski bogataš kupčeval, ga uničil, ga razsekal psom v hrano, če se mu je zljubilo. Ves svet je blodil v mraku. V temi so se bojevali in grizli tisoči za kos kruha in so živeli brez pravice, brez cilja... In takrat ko je bila sila najhujša, je zagorela živa Luč, rodil se je Kristus. Dal je bednemu človeštvu novo postavo: zakon ljubezni in pravice. Dvignil je milijone trpečih k boljšemu življenju. In drugim tisočem, ki so drveli samo za denarjem, je dvignil duha; da so videli, da je še nekaj neizrecno več kot denar. In to je Človeška duša. Naučili so se spoštovati tujo dušo, biti pravičen napram njej. Padlo je suženjstvo, milijoni so zaživeli v novem življenju in preko zemlje je šel klic: Kristus nas je odrešil. Zopet se po 1919. letih spominjamo dneva, ko je stopil med ljudi oni, ki je Pot, Resnica in Življenje. Tudi danes so razmere razruvane, tudi danes drvijo ljudje samo za denarjem, kupičijc bankovce in jim je vseeno, če pri tem pogazijo slabotnejše in revnejše. Zima je. Beda je pri nas. »Lačni smo, bosi, luči ni in mraz, mraz.. .1« vpijejo zasineU in od mraza tresoči se dečki v umazanih delavskih ulicah. In s sovraštvom gledajo tja v sredino mesta, ki je vsa razsvetljena, kjer hodijo po širokih ulicah ljudje v sijaju zlata in demantov. Tema je v njih dušah. Besno sovražijo vse, ki so srečnejši kot oni. Tema je pa tudi v dušah stoterih, ki gredo brezbrižno mimo bede; v dušah onih, ki so svojo srečo zgradili na krvi in uničenih življenjih teh ubogih ljudi, ki jih danes zaničujejo. Prižgi, Kristus, v temi in bedi naših dni svojo živo luč. Naj gori vsem, ki so tolažbe potrebni, vsem revnim in zapuščenim, vsem, Id si z roko služijo svoj trdi kruh! Da pride na zemljo mir, ki si ga nam Ti dal, da bo Tvoj nauk vogelni kamen bodoče družbe! Ljubezen in pravica! C b ročajo, da je general Denjikin izgubil po-veljništvo nad protiboljševiško vojsko v južni Rusiji. Zamenjal ga bo general Wran-gel, ki namerava podvzeti novo ofenzivo proti boljševikom. Poljski listi kažejo zaradi tega veliko skrb. Sodijo, da bodo boljševiki v poletju osredotočili vse sile proti Poljski. Sovjetska vlada organizira tajno oddelke nemških dobrovoljcev in nove topniške divizije. V poljskih krogih govore, da so boljševiki. začeli pogajanja samo zato, da pridobe na času, vsled česar v Varšavi z nestrpnostjo pričakujejo zaključka vojaške in gospodarske konvencije med haitijskimi "»-»»''ami, Polisko, Ukrajino in Rumusijo. Social-patriotska neiskrenost. Odkar so naši socialisti vstopili v vlado, da podprejo liberalno kapitalistično buržuazijo, izgubili so med delavci veliko pristašev. Radikalnejši elementi »o šli v komunistično stranko, drugi so se postavili ob stran ter z nezaupanjem gledali delovanje sodrugov, katerim so lastni prija-tel ji dali naslov ®ocialpatriotov# tretji# ali nerazboriti ali koruptni elementi, so vstra-jali ob strani svojih voditeljev. Toda tudi tem je obstanek v socialpatriotični stranki vsak dan težavnejši. Vsakdo jim, ako so nezadovoljni, z upravičenostjo zabrusi v obraz, da so postali hlapci kapitalizma in da nimajo nobenega vzroka se na koga hudovati, ker je vladno krmilo tudi v njihovih rokah. Socialpatriotični voditelji s strahom gledajo, kako se vsak dan krhaio njihove vrste i» kako raste nezadovoljnost pri ostalih. SegU so po sredstvih, da preprečijo razpad svoje stranke. Toda ta sredstva so neiskrena, hinavska, zato tudi ne bodo dosegla svojega namena. Voditelji, ki_so ostali še med socialpalrioti. se zadnji čas vsi delijo v take, ki so že komunisti, in *ake. ki se boli nagibata h koovuntetonu Voditelja, ki bi se odkrito priznaval godal-patric^m, razven onih, ki so ali so bili pravkar r korit«, sploh ni. Vse to je se-veda le pesek v oči onim pristašem, ki še niso spregledali, in še nadalje nosijo svoj« krone na altar socialpatriotov. Drugo hinavsko sredstvo, katerega se socialpatrioti sedaj tako radi poslužujejo, je zmerjanje na vlado. Socialpatriotični govorniki grmijo po shodih na vlado, kakor da bi bili najhujši njeni sovražniki. Obsojajo jo, kritizirajo, psujejo ter stavijo zahteve na njo, kakor da bi bili v najlepši opoziciji. In medtem njihovi voditelji mirno sedijo v ministrstvu ter vladajo absolutistično in diktatorsko brez parlamenta. Za nje ni nobenega opravičenja, kajti brez njih ni sedanje vlade, brez njihovega pristanka bi tudi ne bilo absolutističnega in diktatorskega režima. V soboto pa smo čitali v »Napreju* novo komedijo, novo hinavščino, Tam tolažijo svoje socinlpatriotske backe na ta !e otročji način: »pretrgali smo vsa pogajanja glede sestave nove deželne vlade in pripravljamo (!) se na izstop še iz centrale.« Saperlot, to so vam junaki, ti sociaj-patriotje! Pretrgali so in se pripravljajo! Žal, da vse to ni nič res! Pogajanja zaradi sestave nove deželne vlade niso pretrgana, čakajo le na Kristana, da se vrne domov; in on odloči, koliko smejo socialpatriotje liberalcem žrtvovati od postavljenih zahtev* Tudi minister Kramer, ki je prišel na. počitnice .namesto da bi delal v Belgradu, ko poskušal začasno' ustavljena pogajal# spraviti zopet v tek. Naravnost divno na je, kako se social« patriotje' »pripravljajo na izstop še iz centrale « Kako si socialpatriotični šmok sploh misli ta izstop in priprave nanj! Kakih priprav pa je treba? Kaj pa imate v centrali razven 3 ministrov? Ali imate še druga mo-bilija in mobilija? Šmok si misli te priprave menda tako, kakor če je kmetu tre* ba likvidirati svoje posestvo. Da je treba prodati molzno kravo, osla iz hleva, jag-nieta s paše itd. Hinavci hočejo tudi v tem oziru preslepiti svoje pristaše, kakor da bi bilo treba kakih priprav za izstop social-patnotičnih ministrov iz centralne vlade. Priprav ni treba prav nobenih, ministri izstopijo in stvar je gotova, Dosedai so varali govorniki pristaše s tem, da so se delali nezadovoljne, ker so Kristan in tovariši v vladi, sedaj bodo sleparili s »pripravami.« Upamo, da bo delavstvo kmalu izpre-videlo, kako se voditelji ž njimi igrajo in ga vodijo za nos. Čas je, da nastopijo in jim zakličejo: Krinko dol! Prva dolžnost v našem boju. Neizrečeno mučna je pot človeštvi navzgor proti večnim ciljem, proti izpopolnitvi na znotraj, proti pravični ureditvi na zunaj. Z muko in naporom vseh sil napravi nekaj korakov naprej, pa se mu izpod makne kamen in zopet zdrkne za korak nazaj. Tako se muči en čas, potem se utrudi in naveliča pa si misli: saj je ves trud zaman. Večina se ozre po prvi senci, cesti, ki vodi v stran aK celo navzdol in se uda uživanju, kakor ba po prvi lagodni ne bilo nol>ene visoke gore, nobenih varnih ciljev in nobene strme poti navzgor. Le nekateri se ne dajo zapeljati ter gr< dalje po strmini, kličoč tudi ostale za boj. Navadno vsaj navidezno zaman. Tod«, za uživanjem pridejo posledice: šibe, pod katerimi človeštvo krivi hrbet in se zvi}a v bolečinah. In tedaj se zopet spomni svoie poti navzgor, po kateri mora, po večnem« neodoljivem ukazu mora iti — pa se skesano vrne in kljubujoč svojemu bremenu: zlim nagonom svoje nature upre svoj korak kvišku, proti daljnemu svetlemu _ tistimi, ki so šli naprej in mu kažejo pot. Tako gre korak za korakom — neizrečeno počasi in mučno, pa vendar naprej, navzgor. Skoraj dvatisoč let je preteklo, odkar se je izvršila največja skrivnost: da se je Bog včlovečil in v temi blodečemu človeštvu odkril njegov svetli večni cilj in mu eokazal not d$ E&a&gš M že m- Posamezna Številka 40 vin. zna človeštvo evangelij o večnem kraljestvu, o ljubezni in bratstvu in popolnem soglasju med ljudmi — pa vendar smo ravnokar doživeli morijo svetovne vojne, a socialne razmere so še danes take, da vlada poleg največjega razkošja največja beda. Toda ne pozabimo, da je nekdanje pogansko suženjstvo m kasnejše tlačanstvo ipak že daleč za nami, da je današnje razmerje med delavcem in delodajalcem .vendarle čisto drugačno nego je bilo v prvi dobi kapitalizma, ko ie bilo v neomejeni veljavi liberalno načelo o »svobodni« tekmi — kakor bi mogla biti tekma med močnejšim in slabejšim res svobodna! Kakor smo še daleč od božjega kraljestva na zemlji, kakor so sedanje socialne razmere še daleč od evangeljskega bratstva vseh ljudi, od popolne socialne pravičnosti — vendar vemo, da je ta popolna pravičnost božji zakon in naš zemeljski cilj in vemo, da je ta cilj tudi dosegljiv in — ravno mi! — hočemo do njega! A pot je strma — treba truda, žrtev, boja! Treba klicarjev, ki nas vzpodbujajo, treba neizprosnih opominjevalcev, ki z biči priganjajo na pravo pot tiste, ki hočejo uživati v senci in lagodnosti, dočira se drugi trudijo in mučijo na strmi poti življenja. Bičati in razkrinkavati tudi tiste, ki se delajo, kakor bi s trpini stremeli navzgor, pa se dado nositi in pitati od njih, svariti tiste, ki bi hoteli namesto sedanjih zatiralcev in izkoriščevalcev postaviti druge, namesto sedanjega krivičnega reda uveljaviti drugega, ki bi bil istotako krivičen in nevzdržljiv. Krščansko-socialnemu delavstvu, ki zastopa edino spasonosni socialni program na temelju krščanske pravičnosti, treba v njegovem boju poleg strokovne, politične In izobraževalne organizacije predvsem najmočnejšega in najuspešnejšega orožja: časopisja! Brez tega modernega bojnega sredstva je danes vsako gibanje hromo in mutasto. Z njim dobi peroti. Beseda je življenje, moč, razvoj, napredek; meč, ki seka rane, sekira, ki trebi pot, bet, ki ruši ovire. Časnik še-le usposablja delavca na enakovreden boj s kapitalistom. Prva dolžnost zavednega delavca je, da podpira svoj tisk, da je naročen na svoje glasilo, da ga razširja, kjerkoli in kadarkoli le more. S tem koristi le sebi in svoji stvari Slovensko krščansko-socialno delavstvo se je v zadnjem času povspelo do lastnega dnevnika »Večernega Lista«. Kako služi list njegovi stvari, priča sovraštvo, s katerim ga preganjajo sovražniki delavstva in krščanstva. Slovenski krščansko misleči delavec pokaži, da razumeš svoj čas! »Večerni List« stane za leto 1920: celoletno 50 K, polletno 25 K, četrtletno 13 K, 1 mesec 4 K 50 v, posamezna številka 30 vinarjev. To je najcenejši slovenski dnevnik. »Večerni List« bo tudi v bodoče odločno zastopal delavske koristi in širil krščansko demokratično misel. V tem delu upa na vso pomoč našega delavstva, Politične novice. -j- Shod na Vrhniki. Zadnjo nedeljo se je vršil politični shod na Vrhniki. Udeležile so se ga vse stranke, tudi soc. dem. stranka je bila dobro zastopana. Shod se je vršil v najlepšem redu in miru, kar kaže na visoko politično vzgojo vseh strank na Vrhniki. Govorili so dr. Korošec, Dolenc iu Stanonik. Govorniki so govorili o kmetskih zadevah, a razpravljali o sedanjih političnih dogodkih tudi z ozirom na delavsko prebivalstvo. SLS noče boja, ampak ljubezen med stanovi, med katerimi je treba najbolj za one skrbeti, ki so pomoči najbolj potrebni. Z velikim zadovoljstvom je vzelo delavsko in kmetsko poslušalstvo aa znanje, da je stranka proti militarizmu in da zahteva demobilizacijo. Glede brezbrižnosti sedanje belgrajske vlade glede naieh ujetnikov v Italiji, Franciji in na Ruskem so padle ostre besede. Glede slabe in pomankljive prehrane se je izrekel protest proti temu, da bi se doma pridelana živila izvažala v tuje države, dokler ni prehrana našega prebivalstva popolnoma in zadostno zasigurana. O valutnem vprašanju so izvajali govorniki, da je zavlačevanje le kapitalistom v korist, a delavcu in kmetu le v škodo. Zahtevalo se jar da se vojni dobičkarji vendar že enkrat pritegnejo k plačevanju posebnega vojnodobičkarskega davka, za kar bi bili posebno dolžni skrbeti sedanji socialistični ministri. -j- Javen shod kršč. soc. delavstva v Mariboru se je vršil v prostorih Jug. Str. Zveze, Govorilo je pet govornikov: Narodni predstavnik Gostinčar, dr. Leskovar, Karba in drugi. Predsedoval je okrožni tajnik Krepek, ~f Vlada prezira delavstvo. Iz Dev. Marije v Polju: Tudi k nam je segla vročina iz palače na Bleiweisovi cesti, katero razširja vroča Žerjavova kri in požgala naš občinski odbor. Na njegovo mesto je postavila Žerjavova previdnost same pro- i svitljene in zanesljiva oseba, ki so si stekle nevenljivih zaslug v vseh dosedanjih bojih v naši občini. Na krmilu so sedaj ljudje, ki znajo dobro kričati in plašč po vetru obračati. Kar je najbolj smešno je to, da so kot prisedniki gerentu tudi taki ljudje, ki so bili še nedavno tega naši pristaši in ki so lazili krog naših poslancev za različna posredovanja, a danes tega več ne potrebujejo, zato so postali liberalci, seve za toliko časa, dokler jim to nese. Nezmotljiva in čez vse pravična vlada dr. Žerjava je v svoji demokratični pravičnosti postavila na čelo občini same liberalce, pozabila pa, da je v občini še nekaj ljudi, ki drugače mislijo, kot pa njegova modrost želi. In teh ni malo, ki bodo to pri prihodnjih volitvah pokazali s svojimi glasovi Ti gospodje so naše delavstvo prezrli. Delavci, tovariši! Pozabili jih bomo tudi mi! Do takrat pa strnimo svoje vrste, da bomo z združenimi močmi izvo-jevali zmago, ki bo tudi delavcu dala v občinskem odboru pravice, katere mu gredo. + Socialistični shod v Tržiču. Iz Tržiča: V nedeljo so imeli soc. demokratje shod, da bi odgovorili na shod, ki je bil v Našem Domu. Ljudje šo sli na shod v trdni veri da jim bodo govorniki oznanili veselo novico, da bodo delavci dobili v rdečem konsurau odslej dovolj moke in sladkorja saj toliko, kolikor so ga dobivali, ko je bil dr. Korošec še minister za prehrano. Toda nič tega. Namesto živeža, s katerim razpolaga socialistični^ mmister Bugšeg in katerega ponuja minister Kristan Nemški Avstriji, so metali psovke na duhovnike in s temi psovkami, lažmi in zavijanji so lačno delavstvo dobro nasitili. Lagali so, da je bilo na shodu dr. Brejca 300 otrok, dasi jih ni bilo niti deset. Kot govornika sta nastopila ravnatelj meščanske šole Lajovic, ki se je zadnji čas pokazal za strastnega socialista, kar bo gotovo zelo povzdignilo ugled meščanske šole, in pa mladi Mružula. Oglasil se je k besedi tudi nek Čeh po imenu Bfejla iz tovarne Kozina, ki je v nemškem jeziku zagovarjal svoje hčere, katerih ni pošiljal k nedeljski službi božji, pa je g. katehet zahteval udeležbo pri službi božji. Star pregovor pravi: Gliha vkup štriha. To se je pokazalo tudi na tem shodu. »Le vkup, le vkup brezverska gmajna.« Poštenim ljudem se bodo oči odprle po takih shodih in videli bodo, da je socialistu cilj in konec vsega dela: boj cerkvi in duhovnikom. + Velika nagrada za — blatenje vere. Minister Kristan je dr. Lotriča, znanega S‘sca Člankov v »Napreju«, v katerih je atil na najgrši način našo sv. vero, nagradil s tem, da ga je imenoval v svojem ministrstvu (za šume ir rude) za sekretarja I. razreda. -j- Socialno demokracijo zapuščajo. Iz Budimpešte poročajo: Zveza poljskih delavcev in malih kmetov, ki je tvorila do-sedaj soc. dem. strokovno zvezo, je imela dne 21. t. m. kongres, kjer je sklenila, da izstopi iz boc. dem. stranke in osnuje samostojno deželno stranko poljskih delavcev in malih kmetov. — Mažarski poljski delavci so že siti socialističnih obljub. Kdaj bodo vsi naši delavci prišli do tega pametnega prepričanja? + Z računi na dan! Črna. Pri naši občini vladajo prav čudne razmere. Tako je župan naenkrat zaključil račune občinske aprovizacije in razpustil aprovizacijski odsek. Računi so sklenjeni, odsek razpuščen, vendar že Čakamo dva meseca, da se predloži javnosti obračun, a zdi se nam, da je to po mnenju našega župana tajnost s sedmimi pečati in da mora vsakdo imeti za vpogled posebne privilegije. Tisti pa, ki niso od »gornjih deset tisoč«, marveč le ubogi delavci, ki so bili od aprovizacije najbolj odvisni, so seveda drugih misli in zahtevajo, da se položi javnosti obračun od tistega važnega faktorja, ki nam je narekoval, kaj in koliko bomo jedli in katere cehe bomo plačali, čudno *e nam le zdi, da na potrebo polaganja javnega računa niso opozorili g, župana Že njegovi svetovalci, kateri pri občini in pri različnih narodnih svetih zastopajo delavstvo. Bomo poskrbeli, da se to prav kmalu zgodi, ker bomo potem o tej zadevi fe mnogo zanimivega povedali. — Delavci + Mlada republika (Jetrne ržpubll-que) se imenuje nova politična stranka v Franciji. Načeluje ji Mark Sangulre, ustanovitelj »Sillona«. Pristaši stranke so večinoma iz francoske akademske inteligence. Program stranke, kakor ga beremo v tedniku »La Deraocratie« obsega tudi zahtevo po odpravi militarizma in uvedbi milice (350.000 mož) Druge točke programa so še: odprava centralistične uprave, svobodne verske šole naj vzdržuje država, zahteva po obširni socialni reformi, posebno delavstvo naj dobi odstotke od dobičkov v podjetjih, starostno in invalidno zavarovanje, uvedejo naj se spravna sodišča in še druge. Stranka je zastopana v parlamentu in ž njo imajo tudi katoličani neustrašnega branitelja svojih zahtev. + Angleško delavstvo hoče socializacijo. Kakor doznava danski list »Politi-ken« iz Londona, namerava angleška delavska stranka meseca januarja pričeti velikopotezno akcijo za socializacijo rudnikov. Ako bi se vlada protivila tem zahtevam, tedaj bi delavstvo izsililo njih izpolnitev z generalno stavko. Na to bi vlada odgovorila s tem, da bi razpustila parlament in razpisala nove volitve. —’ Pri nas pa se voditelji socialističnega delavstva grejejo v solncu velikega kapitala. Zato tudi a socializaciji ni govora. •f Za delavska stanovanja na Angleškem. Stanovanjsko krizo imajo tudi na Angleškem. Tam so se seveda tega vprašanja drugače lotili ko pri nas. Vlada bo sezidala za delavce pol milijona delavskih hišic, stavbišča za 300.000 hiš so že nakupljena in tudi toliko hiš bo kmalu gotovih. Ko bodo vsi delavci pod streho, bodo začeli s polno paro razvijati svojo industrijo. delati v večjih množinah za zaloge, vsled česar se bo blago pocenilo. Tako delajo na Angleškem, kjer nimajo so-cialistično-demokratske vlade in ne socialističnih strokovnih organizacij. Angleška strokovna organizacija delavstva je marveč neodvisna, delavska, ne mara za sociabstične traze, vsled česar lahko obrača glavno skrb na duševno in gospodarsko osvoboditev delavskega ljudstva. Tam služi delavska organizacija delavskim množicam. pri nas Pa io socialistični voditelji iz-rabljao za sč in svoi profit. 4- Na potovanja. V Belgradu sedeti, je dolgčas, posebno če človek nič ne dela. Ministri so tudi ljudje, ki jim je dolgčas. Zato potujejo. To je prijetnejše in še bolj koristno. Ministrom potovan « nese, Kristan še vedno potuje, prometni in pr os v etn; minister tud iše potujeta, potuje dobri go-minister tudi še potujeta, potuje dobri gospod Lukinič, minister za pošto in hrzojav Veselo je potovati; človek pozabi na sitne dolžnosti. Če dragima raste, če moke ni, če premoga ni in ne obleke, če železnice ne morejo naprej, je znamenje, da je dela obilo. Pa kdo se bo za to delo brigal! Potujmo veselo, dokler se da. Ljudstvo naj čaka, da ga tnine potrpežljivost in poš’je potujoče ministre na potovane, s katerega ne bo več povratka na ministrske stolce. To potovanje bo za ljudstvo najdragoce-nejfe! + Proti anarhistom v Ameriki, Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Zbornica reprezentantov je soglasno sprejela zakonsko predlogo, ki se tiče deportacije vseh inozemcev, pripadajočih anarhističnim organizacijam. -f Komunistični tednik je začel izhajati v Osjeku pod naslovom .»Radnička Riječ«. To bo zopet ena skrb več za socialistične ministre gospode Kristana, Ko-rača in Bugšega. Dnevne novice. — Današnjo organizacijsko številko smo izdali dva dni prej, da jo naročniki in člani organizacij gotovo še pred prazniki dobe v roke. Vsem tovarišem-delavcem vseh strok naše organizacije kličemo: Vesel in blagoslovljen Božič! Ne pozabite o praznikih širiti naš delavski list. — Uredništvo. — Delavske rente iz Nemčije. Poverjeništvo za socialno skrbstvo objavlja: Zadnji čas so začeli nemški socialno-zava-rovalni zavodi (bratske skladnice, poklicne zadruge l dr.) pošilja ti našim ren trnkom dopise, da so se jim rente ustavile, ker kot inozemci prostovoljno bivajo izven Nemčije. Ker je pričakovati, da ae bodo enaki slučaji množili in je rok za vložitev rekur-zov razmeroma kratek, se s tem opozarjajo vsi oni, ki so dobivali iz Nemčije rente, da pravočasno vlože prizive na mesta, ki so označena v odlokih, oziroma da nemudoma po prejemu odlokov o tem obvestijo poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljub-jani, ki bo v njih imenu vložilo prizive in sploh prv^dovalo v njih tmd. —- Oblačilna poslovalnica za Slovenijo v Ljubljani bo imela 29., 30. in 31. decembra 1919 svoje prodajalne prostore v Stritarjevi ulici št. 5 in v Šolskem drevoredu št. 2. radi revizije in inventarizi-raoja zaprte. Občinstvo se tem potom obvešča, naj navedene dni ne pride kupovat, da ne bo delalo zastonj nepotrebnih potov. — Poštno la brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se je pri poštnih uradih Kopališče Bela in Jezersko otvorila dne 8. i m. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 1311 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Nezgoda pri delu. Pri podiranju bukve se je ponesrečil Jernej Primožič sin posestnika iz Davče 40, občina Sorica. Bukev mu je padla Čez obe nogi ter mu jih zlomila. Fant, 23 let star, je prišel komaj iz laškega ujetništva. Nesreča, pa premalo previdnosti ori takem opravilu. — Nesreča 9 letnega proletarca. Zagrebški listi poročajo, da je v Zagrebu vlak odrezal nogo 9 letnemu Vladku Sču kancu, ki je zaposlen pri želez.-jd. Dec1 «o orepeljali v bolnišnico. — Denarja, da se dela gnoj. Hrvat-ski listi poročajo, da je ob zadnjem ko e-kovanju prinese^ neznaten trgovec kole-kovat 11 milijonov kron. — Neka stara ženica je prinesla kolekovat vrečico de-narja. Ko jo je uradnik vprašal, koliko denarja je v vrečici je žena odgovoru!; »Kakšnih sto tisoč ga bo.« Ko so pa šteti, so našteli 1 milijon in 25 tisoč k*00, — Draginja časopisov na Dunaju. za avstrijskih časnikov naznanja povišani* naročnin listom in sicer s 1. januari«®' Opustilo se bo tudi dostavljanje listov 08 dom. — Papir se je podražil v Avstriji ** celih 200 odstotkov. Uubilanske novice, Ij »Oresi« na Ljudskem odru. V pet* dne 26. t. m, ob pol 8. uri zvečer se bo VT” šila na Ljudskem odru predstava efl£r«” iaak »Medved«, »Damoklejev meč« in Sjf; tarjevega »Gresta«. Predstava bo DUrL obilo vedre zabave. Naj jo poseti vsa*®®' lj Dramatični večer na Ljudskem o*®-se bo vršil dne 30. ti m, ob pol 8. uri ***' čer v Ljudskem domu. Na sporedu sta enodejanki in sicer Strindbergova »* **“ smrtjo« in Braccova »On, ona, on,« r stovala bo gospa Zofija Boršbuk.2vofl*,‘ jeva. J lj »Dedni logar«. Ponovitev te i£rejr radi nastalih ovir ne bo vršila v pri . dne 26. t. m, kot je bilo naznanjeno v£ew ampak enkrat po novem letu. lj Iz gledališke pisarne, Radi oboi*' sti dveh članov je današnja Predstav*, dramskem gledališču »Na Pologu« o®?* vedana. Vstopnice veljajo za prihode?! Kdor želi, se mu lahko izplača defltf * blagajni nazaj. Ij Uradnišivo! Tretja predstava uradnistvo v Dramskem gledališču se v soboto dne 27. t. m. Igrala se bode tekcija«, igrokaz iz življenja višjega ur , ništva, poln satire in ironije, zelo pritDer0t sedanjemu času. Vstopnice se dobe Z* Pjj lovično ceno do dneva predstave v P1®** »Društva zasebnega uradništva«, svetska cesta št. 12,11 (Marije Ter«*^ Kdor uradništva želi vstopnice, naj se preje zglasi, ker je povpraševanje p° zelo veliko. lj Pritožbe iz bolnice. Bolnik nšttt še: S hrano nismo zadovoljni bolniki V "T kajšnji bolnišnici. Poslali smo deputacij« vodstvu bolnišnice in prosili za boljšo. kor čujemo, tudi drugod niso zadovolji _ »pogreto rihto«. Nekemu bolniku na^Pf. zovalnici pa so se zažgali čevlji, * * moral revež bos iz bolnišnice, Slabe mere! Železna metla, kje si?! lj Neprostovoljen humor. Pred 1* je pripetil pred ljubljanskim deželniff diščera sledeči šaljivi prizor. Predse^ senata je zaslišaval priče. V dvorano s"* postrešček, ki stopi pred stroge sv®^ kateri so tvorili senat, in pravi; »Pro*L Predsednik, ki je mislil, da je to pravi; »Prisezite!« Postrešček; »Ne, pak prosim.,,« Predsednik: »Aber S*®’! Herren, so was ist mir aoch ničbtJrL gekommen, da priča noče priseči. ***£ zite!« Postrešček priseže. Preds »Povejte, kar veste!« — Postrešček.' &erren, so was ist mir ttoch ničbt gekommen, da priča noče priseči. zite!« Postrešček priseže. PredseO#* — ----------« — Postrešček: spa so me poslali, da naj jim pove«** bo ob pol treh kosilo.« »citf lj Roparski morilec na Havptmanc* Pj skuša pobegniti. V 13 letno ječo obs01 ~ roparski morilec Gabrijel Fabjan se jf.Ph >i iztrgati pazniku, e. Nakano ie pa P8?*Jr til in je Fabjana Še ^ roparski morilec Gabrijel Fabjan skušal po obsodbi i je peljal v zapore, pravočasno zapazil w -- nejše uklenil, nakar je Fabjan rekel: se mi ni zdaj posrečilo, se mi pa bo y u riboru ali pa med vožnjo tja.« Tudi na dan razprave iskal v spremstvi! nostnih organov priče v Bizoviku in «* fe, žinah, bi bil rad pobegnil, toda bil ie ? dobro zastražen. Narodno gledl&e- °per>! m Dne 23. dec., torek: »Rusalka«. ™ neraent D. Dne 24. dec., sreda: zaprto. Dne 25, dec., četrtek: »Proda«* 0 sta«. Izven abon, . Dne 26. dec., petek: »Lepa Izven abon. .t# Dne 27, dec., sobota: »Rusalka*« “ nement C. m Dne 28. dec,, nedelja: »CoppeH*' Ijica Lutk«. Izven abon. Drama. Dne 24. dec., sreda: zaprto. cjje« Dne 25. dec., četrtek, popolna«: * jt. gulčica«, izven abon.; zvečer: »Fav«*' ven abon. tpr Dne 26, dec., petek, popolda«: pelka«, izven abon.; zvečer: »Prote Izven abon. . iu», Dne 27. dec., sobota: »Proteg Uradniška predstava. Izven abon. tfe Dne 28. dec., nedelja, popoka«« (*' pelka«, izven abon.: zvečer: »H!*PC ven abon. Božična pesem. Že skoro dvakrat tisoč let rodi se znova Bog na svet, izpolnjevalec zlatih sanj; verujejo vsi bedni vanj. Ko znova leto se rodi, strd v prah jih sila zle moči. Kot da je umrla vsaka vest, živi le vera v težko pest. Le iskra še je v dnu srca, v nji novo rojstvo je sveta. In ko bo predenj človek pat in s čistim srcem veroval, tedaj vzžarel bo novi raj, bo mir na zemlji vekomaj. Jugoslovanska Strokovna Zveza. j. Vsem Članom in članicam J. S. Z. po uaii domovini želi prav vesele bo-**c#e praznike in srečno novo leto Načelstvo J. S. Z. Iz seje načelstva JSZ. Opozarjamo na ~~ep načelstva v seH 16. dec., da se radi "**tale velike draginje papirja in zvišanja tiskamiškemu osobju, mora zvišati novega leta naprej prispevek za ob-glasilo in sicer mora vsak član priviti mesečno K 1 (eno krono) več za oplaČilo tedenskega strokovnega glasila, ‘•žilo ostane še nadalje za vsakega čla-gObvezno. Disciplina zahteva od nas, da skujemo še to kronico več na mesec, časopisa ni mogoče več dandanes ži-organiziranemu človeku. Časopis nas nas vodi po pravi poti, katero smo r J^rtaJi, tekom 25 letnega obstoja slov. . f°c. delavske organizacije. Naj ne bo ®«Sih vrstah niti enega, ki hi radi tega r~"®Bko®taega poviška na mesec vrgel PiV k°ruz° in pobegnil, j. Blagajnike skupin opozariamo, da mo-zapisnik o plačanih poviških posebej ter denar ločeno od drugih prispev- Pošiljati. Na položnicah naj se poleg Juraka JSZ. pristavi še črki V. L. De-bodatf m°ra’ rcdno koočem meseca do- jjVse skupine, ki nam še dosedaj niso strokovno razvidnih pol, opo-V™?0 vnovič, da iste takoj dopošljejol jUujnem interesu vseh strokovnih orga-ie, da »e to nemudoma uredi! y p^nuetni spis ob delavski 25 letnici, kj Tj5?* imamo še vedno »Slavnostni spis«, ittbU • W *ISZ. ob priliki srebrnega • I^vod stane samo dve kroni, s vred 2.40 K. Dolžnost vsakega f®, da ima na svojem domu, v svoji a ,Ia*ki knjižnici tudi »Slavnostni spis«. KrJS?ena Gostinčar Jože, Komlanec, AL pdr. Joe. Puntar, dr. Jak. Mohorič, Pr v France Bevk, dr, Andrej Gosar, a‘*Gemžar, Eng. Besednjak, dr. I. Pregelj, o bogati vsebini spisa. To-VaaJr Qe °*H*šaite, naročajte nemudoma, Ne posamezen izvod, ki leži v zalogi, da v vrstah organiziranega de-še ni prodrlo spoznanje kake veta i« za nas kršč, soc. program ’ bodočaoet. Sezite po njeml Sv «!• S. Z. priredi na praznik dal**’r* kraljev, dne 6. januarja 1920, eno-delavski tečaj. Na tečaju govori o • delavstvo in politika tov. Fr. dek»»r *z. Ljubljane. Ker bo tečaj za naše «vo jako poučen in važen, opozar-«f® *edaj nanj vse tovariše! shod cborsk° okrožje JSZ. Vršil se je doe. X ■Rušah, zelo dobro obiskan dne 21. Za j. j? . ■ Poročal je poslanec Gostinčar, ic govoril Krepek o konsumni or- T P°WU — izobraževalno delo. iakft izobraževalno društvo se je i* ^sak večer se zbirajo v njem tuj.- ‘“ dekleta ter se urijo in izobra-dvom« S® večera, na katerega bi bila dij0 j£a. prazna. Naši Orli z veseljem ho-OrHr« ‘e'°vadbi, ravno tako naše vrle Uo m' , v®ki zbor tudi že zavzema čast- £iba °j v na^ organizaciji. Orlovska Delnu! v°dstvom neumornega brata ‘“J® vgak teden prinese nekaj ditvi;* 80 se izkazali že s prire- i“vski ““rodnih iger. Vmes so lan- leti bi l l? “» sestanki delavstva. 2e-‘“išljenji^ do, da bi se naši starejši so-Sost0 ,°Pniek društva in se bolj po-n*8em dn,s» v» različnih prireditev v p* i« tisti koliko bi jim to koristilo ^asti bi bil« * redno zabaja med nas. — ®°sPodarie , 0 P°ifebno za naše kmečke P.0 gostilnaj, ,se načeli shajati mesto ,Sil“ Uasni-V* etn Ljudskem domu. — PoS '1 P* ”* d,»“ *»« razbili ’vi 7- . 81 osvojili ali ga ’ i ;^/la8tl. I« Povšeči našemu So-. ». i8?, 1 »jerperge« v prostorih jhujšega sovražnika, Nemca, Nam se ti reveži smilijo, ker nimajo doma in so navezani na milost Nemcev iz nam sovražne države. Tu bi bilo nekaj za Žerjava; tu naj malo izčisti, naše občinske odbore naj pa pusti pri miru. »Heil« Sokoli! Tržič. Naša skupina J. S. Z. je priredila minulo nedeljo igro v Našem domu. Predstavljali so »Divjega lovča«. Nastopili so sami delavci in delavke naše skupine. Vsi prostori so bili zasedeni. V nedeljo se bo igra ponovila. Vabimo tudi delavce iz soseščine na igro. Svoji k svojim! Pridite in poglejte, kaj zmore delavska pridnost. Tržič, Vsak ponedeljek imamo ob 8. uri zvečer predavanje v Našem domu. Po predavanju razgovor. Prihajajte, delavci y obilnem številu v Dom, da se vadimo in urimo za prihodnje politične boje. Cestar. Občni zbor Zveze cestarjev se vrši prvo nedeljo meseca svečana. Ker bo ta občni zbor za cestarko organizacijo velike važnosti, ©oozaramo člane že sedai na njega. Vsakdo, ki misli staviti kak predlog na občnem zboru, naj istega vpošlie 14 dni pred občnim zborom predsedniku tov. Alojziju Bezeljaku, drž. cestar, Šmarje na Dolenjskem. Železničar. Seja žel. odbora se vrši v soboto, dne 27. t. m. ob 7, uri zvečer v pisarni JSZ. Na dnevni red pride načrt poslovnika, žel. organizacija in slučaniosti. Ker je sklepčnost nujna in seja sploh velike važnosti za celo P. Z. prosimo, da se seje udeleže vsi odborniki. K seji so vabljeni tudi drugi člani neodbomiki. Vprašane kršč. soc. železničarske organizacije je postalo aktualno. Zavest, da smo danes naoram liberalni in socialistični organizaciji le majhen del, naj nas nikdar ne moti. Zavedati se moramo in isto na zunaj pokazali, da smo lahko organizirani tudi po svojem notranjem prepričanju v svoji stanovski organizaciji. Mi pa, ki smo se odločili za naše cilje, delati na krščanski podlagi moramo držati skupaj. Veliko dela nas še čaka, istega moramo izvršiti. Naj bo li ves naš dolgoletni trud zastonj? Ali hočemo s svojo malodušnostjo dopuščati, da se bodo izrabl;ale množice železničarjev za lestvo, po kateri bodo eni lezli do ravnateljskih stol cev, drugi bogateli na račun te množice? Kdor se je odločil za naše vrste, ta mora delati. Ni dosti samo govoriti, ni dosti samo nasvetovati. Delo je. katero rodi sad. Tovariši, zavedajte se tega. Ne pozabite svojih nalog. Novo leto je tukaj. Polagali bomo račun, in kak bo? Ne zamujajmo prilike, porabimo jo in P. Z. bo vstala zopet tako, kot je nekdaj. Torej na delo, dolžnost nas kliče! Želimo vsem tovarišem vesele božične praznike! Delavstvo papirnic. Zveza papirniškega delavstva ima v nedeljo, dne 28, i m. svojo sejo v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani ob 10. uri dopoldne, Naj se je tovariši iz Goričan in Medvod gotovo udeleže po svojih zaupnikih. Zelo nujno! D, M. v Polju, Pretekli teden je imela <,naša skupina sestanek, na katerem se je sklenilo staviti naši papirnici v Vevčah nove zahteve za povišanje delavskih plač. Morda se bo to komu čudno zdelo, ker je komaj preteklo par mesecev, odkar smo zaključili pogajanja. Ali če povemo, da zasluži delavec 10, reci: deset papirnatih kron na dan, se gotovo ne bo nobeden čudil tej zahtevi. Tudi zahtevamo nabavni prispevek za novo leto. Gotovo to našim gospodom ne bo po volji in bodo zopet govoričili, kako dobro da se delavstvu godi in v kakih težavah se nahaja uboga družba judovskih kapitalistov Ley-kam-JosefsthaL Tega pa nam ne povejo, kakšne dividende vlečejo akcijonarji te družbe. In znano nam je, da se bo gosp. ravnatelj zopet v .velikih krčih zvijal pred nami, češ da ni mogoče sedaj plač zvišati in da naj zahtevamo mi, da se cene znižajo. Mi bi to sami radi storili, ako bi to bilo nam mogoče. Vsak izmed nas bi bil zadovoljen, ako nam dajo stare predvojne cene in plače. Tako pa si drugače ne moremo pomagati, kot da zahtevamo povišek naših plač. Z nami vred so stavili zahteve tudi tovariši socialni demokrati. Obljubili so nam, da bodo solidarni z nami, če bo le res? Treba bi bilo tega, da bi se delavstvo res toliko zavedalo, kadar gre za gmotne koristi, da smo vsi za enega, eden za vse, Kako se bo vse izvršilo, bomo poročali. Bolniški strežniki. Mesečni shod, ki se ie vrši! v petek, dne 12. t. m. je pokazal solidarnost bolniških uslužbencev, Iz slabih razmer, v ka- terih so se nahajali, ie vzklila njih želja po organizaciji, katera bi jim razmere zboljšala.. S trdno voljo in v združenih močeh so dosegli uspehe (razen hiralnice), kateri so jim vsaj delno položaj olajšali. Na shodu je poročal poslanec Gostinčar, Njegova izvajanja, katerim so sledili uslužbenci z napeto pozornostjo, so se glasila v tem, da mora država polagati velik interes na bolniško osobje. Prva dolžnost države je, da ona iste pripozna za državne uslužbence. Vse bolnice naj se podržavilo, uslužbenci v njih naj bodo nje nastavljenci, le tako se bo dalo rešiti pereče vprašanje strežniškega osobja. Danes nimajo še nobene zavarovalnice za starost in onemoglost Leta in leta se trudi bolniški strežnik v naporni bolniški službi, ko oa ga leta prisilijo k nedelavnosti, ko obnemore, takrat ! pa ga pahnejo iz zavoda ven na cesto. Revež potem mma kotička, kamor bi glavo položil in e na stara leta odpočil. -Nima pokojnine, ne podpore, berač je. Prejšnja nlača mu še za sproti ni zadostovala. Vse to bo treba bolmškim uslužbencem še izbojevati, — Izvajanja so bila zanimiva in z velikim odobravaniem sprejeta. — Govorili so še Kremžar o kršč. soc. delavski internacionali Komlanec o skupnosti in slogi in Kogej. Po predsednikovem nagovoru, ki je končno voščil vesele praznike in srečno novo leto, so se uslužbenci razšli s trdnim sklepom, da bodo vstrajali pri svo^h zahtevah, kakor tudi, da se bodo držali svoje edino t>rave kršč. soc. delavske organizacije. Na svidenje na prihodnjem shodu! ' Služkinja. Novo mesto. V nedeljo, dne 28. t. m. m. ob pol 4. uri se vrši občni zbor, ob enem mesečni sestanek »Zveze služkinj« v Novem mestu. Tega zborovanja se udeleži zastopnica »Zveze služkinj« in zastopnik J. S. Z. Predavanja za služkinje se vrše po možnosti mesečno. Zadnje predavanje se je vršilo v nedeljo dne 16. t. m. Predavatelj Eng. Besednjak je v pobudnem govoru obrazložil postanek ženskega vprašanja in delo, ki se je v tem smislu vršilo do najno-vejšega časa. Poslušalke so pazno sledile njegovemu izvajanju ter pokazale veliko razumevanje za predmet. — Novembra meseca jim je predaval tov. Rustja. Obrazložil jim je pomen socialne oskrbe, gospodarske organizacije i. dr. Dne 30. novembra je predaval tov Kremžar o kapitalističnih težnjah sedanjega časa, o boju delavskih stanov proti načelu izkoriščanja, 0 najvažnejših socialnih zahtevah služkinj in o edini možnosti, ki more uničiti sedanji socialni nered, o krščanski organizaciji na podlagi krščanske misli in krščanskega življenja in obakrat so pokazale služkinje veliko razumevanie za svojo stanovsko stvar in potrebo. Želimo, da bi se taka predavanja vršila še večkrat, Siamnikar. V ponedeljek dne 15. t. m. je bila de-putacija slamnikarjev pri poverjeništvu za trgovino in obrt in pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. Deputacija je dosegla, da se bodo delavstvu izplačevale brezposelne podpore od 15. decembra t. 1, dalje, in sicer aa račun tovarnarjev. Mi vprašamo, ali je bilo treba brezposelnih podpor? Delavstvo je vlado pravočasno opozarjalo na krizo, ki ima nastati v slamnifcarski obrti, vlada pa se ni za ta klic nič zmenila in pustila tovarnarjem, da so še nadalje uganjali pasivno rezistenco. Da so isto uganjali, je jasno kakor na dlani. Sekvesture so bile za tovarnarje udarec, katerega njih ponos kakor tudi kupčijski duh ni mogel brez odpora prenesti Posledico tega imamo danes tu. Da je sekvestura služila v vladne namene ,je bilo zanje na vsak način dobro, ali je pa sekvestura vplivala na dobrobit delavstva, je pa drugo vprašanje. Nadejali smo se, da bodo sekvestri služili tudi delavstvu na korist, a v tem sm• more spremeniti v denarno globo. R**’ ven tega se izreče zapadlost blaga tA & činske siromake. Ta razglas stopi takolj veljavo. — Mestni magistrat ljublj*#**’ dne 22. decembra 1919. V Božič na traftricah. Na udobnih sedežih ekspresnega vlaka Pariz-Bukarešt sta sedela dva gospoda. Na njunih obrazih je ležala malobrižnost, pomešana z zadovoljnostjo in vidnim znakom lenega razpoloženja v udih. Videti je bilo, da se ne vozita vprvič in da sta si ravnotako svesta svojega trgovskega uspeha, kot svojih besed, ki sta jih govorila s kratkimi presledki drug drugemu. Vlak je stal, medla svetloba se je plazila po obrazih in po obleki kot svetlikajoča voda. Klici so prihajali v kupe in se zopet izgubljali. Belina sveže zapadlega snega je ležala krog in kro,. Gospod z rumenimi zalisci, ki je imel roki sklenjeni na trebuhu, je zganil palec desne roke in ga je postavil na palec levice, kot bi hotel napraviti mostiček, in dejal gospodu z dolgim špičastim nosom in črnimi brki, ki je imel prekrižani nogi in je kadil cigaro, sledeče: »Prav pravite, gospod. Kakor nam zavidajo ljudje pošteni zaslužek, je naš poklic vendarle težak. Kdo, Vas vprašam, bi zdaj-le v preddne teh praznikov sedel v vlaku, izmučen in daleč od doma, na poti v tuje kraje, da opravi, kar zahteva njegov poklic? Nihče! Še vsak berač je na ta dan doma, v krogu svoje družine. Boj za obstanek, dragi moj kolega.« (Pri tem se je prijetno smehljal.) »Sicer pa, kdo ni danes verižnik, da rabim ta za kupca primerni izraz. Če poberemo to, kar drugi pustč ležati, če storimo to, česar bi drugi ne storili... Ali smo komu kradli?« Te besede so bile izgovorjene z ono mirno tehtnostjo, kot da so že tisočkrat premišljene in jih ni mogoče spremeniti. Odgovora ni čakal. Pogledal je skozi okno na snežene strehe hiš. Pomislil je na dom, na svetle sobe, na prijeten vonj jedil. Jutri pošlje brzojavko; o novem letu se vrne. Tenkonosi gospod je otrail cigaro in dejal: »Tako je. Mi smo takorekoč brez doma, brez družine, brez hrane, brez vsega.. . Če me ne prehiti kako iznenadenje, bo uspeh teh dni izboren. Tuja valuta neprestano pada...« Pri besedah »brez hrane« se je gospod z zalisci dvignil in vzel kovčeg s police. In predno je njegov sopotnik izgovoril s počasnim poudarkom zadnjo besedo, mu je ta ponudil potice in krače. — »Ne; hvala; kadim cigaro.« »Pa pozneje. Kozarček vina morda?« »Ne; hvala. Pri vsem ljudje ne pomislijo, da je diferenca zaslužka odvisna od našega posebnega truda in posebnih zmožnosti. Mi smo jim potrebni. Ko oni čepč pod lastno streho, ob topli peči...« Stavka ni dokončal. Vlak se je premaknil b odpeljal mimo kolodvorskih skladišč in vagonov. Eden živinskih vagonov je bil za špranjo odprt, skozi je sijala svetloba in rdeč nosek je gledal v svet. Razsvetljen vlak je izginil v meglo, rdeč nosek se je umaknil. čegav je bil ta nosek, je težko dognati Zakaj otroci, ki jim je usoda zapi* sala v krstno knjigo, da bedo morali to leto stanovati v vagonih, so nosili vsi blede obraze in rdeče noske, kot da so zaznamovani za to nesreča In če stopimo v enega ali drugega teh vagonov in vprašamo, kateri izmed otrok je kukal skozi špranjo, se bodo oglasili vsi, zakaf to je- edini razgled, ki jim je dan v ti črni, sajasti kolodvorski okolici, pod tesnim pokrovom sive megle. Tri stopnice vodijo v prostor, ki je tesno zaprt, da ne uide mraz vanj. Na levici ob vhodu je pečica, na kateri kuha mati borno vcče~v> Na sredi je mizica, ob steni je poh'5' o in postelje, eno poleg drugeg; Jrugem, vse tesno Božična slika. Spisal F. B. in stlačeno. Pod stropom visi iftu, Id v grlo in sili na kašelj. Otroci ao cunje, stisnjeni v kot pri peči; mati je čeča, oče se je prehladil in leži v r-Minka postavlja jaslice in lepotiči b oži*® drevesce, ki stoji na mizi med lončki* skledami ter drugim kuhinjskim orocF* »Ali nisem dejala, da pustimo za 1®*®^ to?« je dejala mati. »Ko ni prostora.*, Mirko se je obrnil od špranje k Mj**! ki so ji zastale roke: »Mati, zakaj b» * bilo letos Božiča?« »Že zopet si zijal skozi Mraz P» P? na očeta. — Saj vidiš, da nimamo *r! Glej, da ne vgasiš sveče. Ko bi bilo kot lani... ko bomo zopet imeli ^ streho...« M »Pusti jim to veselje. . .« je dejal ki je bdel na ležišču, čigar jpoglea e* r kratkočasil, ko je zrl na otroka. Mati se je samo zamislila. Eden je začel mahati z ročicama: »Jezo#**1 Jezušček!« Nikjer ga ni bilo. Samo v njetf®** 5 domišljiji se je porajal tako lep, da so <*** kove oči kar gorele. u Drugi otrok si je misil modro« P dejal: »Saj ga ni. Ko bomo spali, tedaj F, de.« In vendar ni vedel, čemu ra*»° daj, »ko bomo spali«. , ^ »Lani mi je prinesel oblekco,« i? j jala plaho Minka in postavila ovčieo borni mali. A »Letos ne bo hodil,« je dejala ki se je zdrznila. »Kako naj ve, da jejo otroci po teh vagonih, ko so še V** pozabili na nas.« tu Otroci so odprli usteča in molčali. Te besede so bile hude i*» nerazumljive, da niso mogle najti ta oblike v otroških možganih. i Počasi je dejal Mirko: »Ali Je: ne ve vsega?« A k Oče je zakašljal na ležišču, bila za hip osupla, roke so se ji ort* p bolesten izraz ji je zaigral na obr*** pomolčala je. , »Ali nosi Jezušček samo onim, k* jo hiše? To ležal V icu uicusKui oesyuu.ii, utemeljenost ni bilo mogoče izbris#kjjj Mati je naredila oeoren obraz, je ustnice in dejala: ,.j< »Bogec obišče one, ki so bili i Otroci so molčali. Vedeli so, ^ Plgii ne more biti nikoli priden, če starih nočejo, zato so se vdali v svojo usod?-^ Povečerjali so in posedli okrog ! ^ in drevesca. Prižgali so par svečk lili. Svetloba je padala na njih b*®' ji obraze. Ogenj v peči je prasketal, 0 pokašljevai v kotu in pomagal °'lf peti. Kadarkoli se je zunaj začul jjo so se zganili. Morda prihaja ... Ni ž* /z popirja izstrižen je ležal mirno v *. £ah, pastirci so ga molili, in otroci, » $ 6rez strehe trepetali in čakali, da *aZ. 0 i »tene tesnega vagona v prostorno jj pečjo in okni, toploto in žarko svetlo -fc ji h obišče Bogek z darovi —• doki0* pospali... vo\r Zunaj v črni, sajasti sosedščin« . dvora je’pihal veter in brnel v *‘c3sJ(O*' prihajal spečim otrokom v sanjah 0j,<5' temne stene kot angelsko petje ** ^ Zagledali so v sanjah Jezuščka, kij,1 „fa' se darov in se smehlja, lep kot r vica, dober kot božja ljubezen. .(eW' ubogi,« jim je govoril, »ker nimate s ker ste pridni...« Stopil je v vag sedel med njimi vso noč.. Izdajatelj konzorcij »VeSern*$a OdtfovornJ artdolk Jo*« Ku*»r- . lisk« »Jueo»loTaoak» UtkarM« * ?« t k je rekla Minka; trpek očit& p teh otroških besedah, kate**