ON V Steklarski noví danes stavkajo St. 38/ Leto 64 / Celje, 19. maj 2009 / Cena 0^81 EUR Protest zaradi zaprtja banke v Ločah 0($QOvom8 urwMca hTT: T^t^ana Cvtm Celjski park: alkoholni in smetarski rekordi Petek je bil v celjskem parku še bolj bučen kot običajno, saj je večina tja zavila s plesne prireditve na Prešernovi ulici. I\idi tokrat ni šlo brez alkobola niti brez droge, pa tudi ne brez rekordne količine smeti, ki so jih pospravljali naslednje dopoldne. Družina Lipovšek: duhovniki, kmetje in glasbeniki Z zlatimi črkami zapisana sezona Košarkarice celjskega Merkurja so obranile in veselo pro slavile naslov državnih prvakinj« Najdražje bo zgolj odlaganje odpadkov Dokončan Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, ki edini ustreza okoljskim standardom Minister za okolje in prostor Kari Erjavec in župani 24 občin Savinjske regije so včetrtek odprli še zadnji ob-jekt v Regionainem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje. Ta je zdaj dokončan in je tako prvi in edini v Sloveniji, ki dosega vse okoljske standarde. Zgradilo ga je 24 občin, ki so na takšen način rešile problem z odpadki za naslednjih trideset let Ker se bodo po 16. Juliju zaprla ne-i^atera odlagališča, ki okolj-skib standardov ne dosegajo. je že zdaj za RCSROpre-cejšnje zanimanje. 2^nji objekt, ki so ga odprli v četrtek, je objekt me-hans ko-bio loške obdelave odpadkov. V njem se obdelajo odpadki» ki še ostanejo po ločevanju, saj jih brez obdelave ne smejo odJožitI na odlagališču. S procesom mehan-sko-biološke obdelave volumen teh odpadkov zmanjšajo približno za dve tretjini. Tretjino, ki ostane, imenujejo težka frakcija, ki jo odložijo na odlagališču. Iz lahke frakcije pa najprej izločijo kovine, nato jo uporabijo kot energent v toplarni. RCERO Celje je prvi in zaenkrat edini projela celovitega ravnanja z odpadki v Sloveniji. StaljeSOrnilijonovevrov, od tega so občine pridobile 29,2 milijona evrov evropskih sredstev. RCERO je z^ jen za 250 tisoč prebi vaJcev. v 24 občinah, ki so v projektu, pa je 210 tisoč prebivalcev. Tbdi zato obstajajo povsem realne možnosti» da se bodo v ta način ravnanja z odpadki vključQe rudi druge občine. Ker bodo po 16. juliju zaprla vrata nekatera odlagališča, je že zdaj zanimanje prec^šnje, kot pojasnjuje direktor javnega podjetja Simbio Marko Zidan-šek: »Velika želja je izražena tako iz občin Zgornje Savinjske doline kol iz Dravinjske doline. Zaradi dobrega sodelovanja županov v regiji pričakujem, da tu ne bo zapletov, treba se bo le pogovoriti za določene pogoje pristopa. Center mora poslovati rentabilno» kar pomeni, da bomo tiste manjkajoče kapacitete za- polnili. Seveda s svojo regijo.« Smeti bodo dražje Takšen način ravnanja z odpadki. ki ga ima 24 občin Savinjske regije, je seveda dražji, kot je »metanje odpadkov v jamo,« kot se večkrat izrazi Zi-danšek. Zato se bo to kmalu poznalo tudi na položnicah, ^danšek ob tem opozarja, da bomo v Celju še vedno plačevali manj kot v drugih občinah. Za primer je navedel, da v Mariboru in na Vrhniki plačujejo 30 evrov, v Domžalah 43 evrov, v Celju pa za zdaj 9,5 evra na kubični meter smeti. Po podražitvi bomo plačevali dvakrat več, 18 evrov na kubični meter smeti, kar je še vedno manj kot drugod. Kot je v četrtek pojasni) minister Kari Erjavec, bodo občine, 1q bodo imele tako urejeno ravnanje z odpadla, kot je v Celju, plačevale najmanj. Erjavec je opozoril, da je treba pravilno ravnati z odpadki že doma, torej v vsakem gospodinjstvu posebej. Na leto namreč vsak človek »pridela« Ministerza okolje in prostor Kari Erjavac in celjski župan Bojan Šrot na otvoritvi objakttmahansko-blološke obdelave odpadkov. približno 420 kilogramov odpadkov. Tnba je povečati količino ločeno zbranih odpadkov. !n če se v devetih letih, kolikor smo imeli časa. na to nismo dovolj pripravili, nas bo vto prisilila Evropa. Kol je pojasni &jawc, seje namreč Slovenija zavezala, preden je postala članica Evropske unije, da bo do 16. julija 2009 uredila odlagališča« kjer se bodo odpadki zbirali loče^in tudi predelovali. To evrop^o zahtevo je do zdaj izpolnilo le 24 občin Savinjske regije in vse kaže, da 16. julija ne bo nič bolje. Kljub temu Erjavec pravi, • da po 16. juliju ne bo konec sveta, Res pa je, da bodo morala nekatera odlagališča za- NosUka projekta RCERO Celje je bila Mestna občina Celje, soinvestirale pa so Še ob^e Bistrica ob Sotli, Bra-slovče, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Mozirje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji. Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Pa-ki, Šoštanj, Štore, Tabor, Mestna občina Velenje. Vojnik, Vransko in Žalec. preli svoja vrata. Nekaj izjem vendarle bo. Kot je pojasnila Bernarda Podlipnik z mirustrstva za okolje in prostor. je v Sloveniji trenutno od deset do dvanajst odlagališč, ki izpolnjujejo pogoje, da bodo po 16. juliju lahko dobila podaljšanje d o volje-nja za obratovanje. Ni želela povedati, katera odlagališča so to. Bistveno je. da bodo odlagališča, ki bodo želela še obratovati, morala imeti predvsem dovolj prostora in vsaj minimalno ločevanje odpadkov. Vsako odlagališče, ki bo zaprosilo za podaljšanje obratovanja, bodo obravnavali individualno, tako da še nekaj časa ne bodo mogli povedati, katera odlagališča bodo ostala odprta in katera ne. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Ideje od Pohorja do Bohorja Lokalna akcijska skupina Od Pohorja do Bohorja bo tudi v letošnjem letu zbirala predloge projektov za izvajanje tako imenovane Lokalne razvojne strategije v prihodnjem le(u. Območje občin Dobje, Dobrna. Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vhanje in Zreče že izvaja aktivnosti, s katerimi bo upravičeno do črpanja evropsl^h sredstev, saj je v prvem letu delovanja Izbralo sedem projektov, ka- terih glavni cilj je predvsem promocija podeželja, oživitev dediščine ter razvoj turizma na podeželju. V okvi-ru projektov za lansko leto v skupni vrednosti 219 tisoč evrov, ki se že aktivno izvajajo ter za katere bo območje pridobilo 97 tisoč evrov evropskih sredstev, bodo uredili Guzajevo tematsko pot, pohodne poti na Dobrni, tržnico v Vitanju in v Slovenskih Konjicali, uredili bodo Vodovnikovo zbirko v Sko- marju, nadgradili skupni podeželski spletni portal Pode-želje.com, vzpostavili bodo mrežo mladinskih koordinatorjev in izvedli manjše mladinske projekte po krajevnih skupnostih občine Šentjur. "Ridi za letošnje leto je območje sedmih občin z javnim pozivom izbralo devet projektov v skupiti vrednosti 233 tisoč evrov, ki pa še čakajo na odobritev kmetijskega ministrstva. Kot rečeno, pa bo Lokalna akcijska skupina Od Pohorja do Bohorja do začetka julija zbirala nove projektne ideje, ki jih bodo začeti izvajati v prihodnjem letu. BA Mestna občina Celje objavlja JAVNI NATEČAJ za dve prosti uradniški delovni mesti na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo» v Sektoija za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve« smer izobrazbe: univ. dipL inž. arhitekture» Vse informacije v zvezi z razpisom najdete na spletni strani http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi ali pri ge. Tini Vrečko, telefon 03/426 57 37. šestica gre naprej Poslanci v državnem zboru so v petek razpravljali o slovenski energetiki, seveda tudi o bloku 6 v àoâtanj-ski termoelektrarni, čeprav sklepov niso sprejemali. Kot je povedal predsednik vlade Borut Pahor, se bo nov nacionalni energetski program sprejemal prihodnje leto, vendar gradnja bloka 6 ne bo čakala na dokument. Ener-getsko.dovoljenjeza600-me-gavalni blok je podpisal tedanji minister pred tremi leti. Vmes so v termoelektrarni nadaljevali postopke za gradnjo 1,13 milijarde evrov vredne naložbe, ki jo Slovenija in Šaleška dolina nujno potrebujeta. Pahor je omenil, da bomo zaradi vsaj dve leti prepozne odločitve o naložbi vboštanju obvezno kupovanje pravic do emisij pri- A BRËXPtAàHt PROMETNI TCLSFON RADIA CËLJE Čakali manj pripravljeni, kot bi bilo potrebno. Sicer je bilo med petkovo razpravo sE-šati kar nekaj očitkov, večkrat pa je bila problematika ocenjena kot merjenje moči med dvema energetslďma bazenoma, Posavjem in Šaleško dolino, US Nâ osntTvI sklepa Okrožnega sodtsča v Miu. opr. it. St 1356/2008 2 dne 13. 2. 2009 STEČAJNI UPfiAVITEU DOLŽNIKA Organlzacljsk« storitve Janko Crobelšek, ft. p., Železářská cesta 2. Štore • OBJAVUA PRODAJO PREMOŽENJA Z 2. JAVNO DRAŽBO, ki bo dne 10. 6. 2009 ob 14:00 v sobi 236/11 Okrožr>ega sođidća v Celju« Prešernova 22. PREDMET PRODAJE Nepremičnine stećajneoa dolžnika, in ^cer^ A. Stečajnemu dolžniku do celote laetna nepremičnina pare. št. 1197, vpisana v vi. èt 467. k. o. Teharje, ki po ZK izpisku predstavlja zelenico v izmeri 1.104.00 m^. B. Stecainemu dolžniku do 4/6 celote solastna nepremičnina pare. ât 1196, vpisana v vi. èt. 369. k.o. Teh^, ki poZK izpisku predstavi^ dvorišče v izmeri 836.00 m', zelenico v izmeri 802.00 m' in poslovno stavbo v izmeri 445,00 m^. Premoženje pod točkama A in 6 se prodeja v kompletu in je ocer^ieno s strani staJnega sodnega cenHoa za gradbeni^vo Frarv ca R^inca. Iz cenih/ene^a poročila in mnenja o vrednosti nepremičnine z dne 3. 7. 2007 izhaja, da znaša tržna vrednost nepremičnin 183.575.73 EUR» izhodiščna likvidacijska vrednost pa 128.503.00 EUR. Izklicna cena za nepremičnine znaša 129.000.00 EUR neto. Pogoji prodaje in sodekjvanja ter pravila javne dražbe so natančno razvidni Iz razpisa dražbe, objavljenega rra spletnih straneh Ajpe-sa. Vse informacije v zvezi s prodajo In z ogledom premoženja ter cenifnih poročil dobijo zainteresirani kupci pri stegnem upravitelju. odvetniku Borutu Sokllču, Ljubljanska 11, Celje^ in sicer vsak delovni dan od 6. do 16. ure po predhodnem dogovoru ali na tel. èt. 03/425 09 90. Ogled nepremičnin in cenllnega zapisnika je mogoč po predhodnem dogovooF s stečajnim upraviteljem. Stečajni upravHelj, odvetnik Borut Sokl^ NOVI TEDNIK I DOGODKI ZPO bo postal d. o. o. ZPO, ki upravlja s parkirišči in Športnimi objek> ti v Celju» ne bo več javni zavod» ampak po novem družba zomejeno odgovornostjo. Tako so namreč odločili mestni svetniki. To omogoča zakonodaja, velik razlog za tako odločitev pa je tudi možnost zadolževanja ZPO. ki bo tako iažje financiral razvoj. ZPO bo še naprej vodil Ivan Pieifer, ki so mu svetniki na zadn ji seji podelili še en mandat. Se približDo mesec dni bo ZPO deloval kot javni zavod» potem bo postal d. o. o. Kot je povedal novo-stari direktor Ivan Pfeiier, je 2P0 že do zdaj posloval bolj kot družba in manj kot javni zavod, saj je približno 95 odstotkov letnih prihodkov pridobil na trgu. Prav zato odločitev za novo obliko poslovanja ni bila tako težka. Čeprav na eni strani v to sili tudi zakonodaja, je veliko večji razlog, tako Pfeifer, v možnosti financiranja razvoja infrastrukture, «Občine so zelo omejene. ko pride do iinanciranja razvoja. Ne morejo se preveč zadolževati,«jena s^i po- vedal Pfeifer. Ko bo ZPO družba. se bo lahko zadolževal sam. Prva naložba, ki se je bodo v ZPO lotili, bo odkup 464 parkirnih mesl v garažni hiši Celeiapark. Da je to najbolj smiselno, je na seji obrazložil tudi župan Bojan Šrot» ki je sicer tudi v nadzornem odboru ZPO, saj je cilj, da ima občina oziroma ZPO v lasti čim več parkirišč» saj na takšen način lahko skrbi za nižje cene parkirnin. Nekatere svetnike je skrbelo, ali bo ta nakup upravičen, glede na to, da je ta garažna hi- ša relativno prazna. Pfeifer je dejal, da se problema zaveda. ampak da je njihov cilj prav ta, da se zasedenost teh parkirnih mest poveča. Sicer parkirišča pri poslovanju ZPO niso problematična. Vsako leto imajo namreč pri parkiriščih od 600 do 700 tisoč evrov presežka, medtem ko so težave pri športnih objektih. ki na leto prinesejo od 300 do 400 tisoč evrov izgube. Pfeifer pravi, da se te zgolj s preoblikovanjem zavoda v d. 0.0. ne bodo zmanjšale. ŠK V rokah e Domembno držati Dr Paket PODJETNI 30 i karte! Paket PODJETNI 30 €/min C^min v VM ftBckmB-na Ormlja €/mfn « VM mebkiA envtf^ €/SMS 30€ME$EČNČ NAROČNINE fíL Nokia 3600 slide 1e o vgrajena digitalni fotoaparat milijorta točk] in videokamera o odjemdini< elektronske pošte o glasbeni in video prsch/^nk Nokia E51 30 e O vgrajena digitalni fotoap^at (2 miRjona točk) in videokamem o WLAN 802.119 o podpra tehnologijo HSDPA 7 «.. » •• ^ o • »»i www.simobil.si "Cefi vetaBCit>va29AU r^mart 24 mosec^vi^paMoj POOJETNi 3] n a> 90.06.ŽQ06 OZ. ^ razpo^ Mesefre iwočrve 30 € «44t4ui8 1.001 rrÉ)hAc»»i«Sl.rnobiov«m cntreSiu, I.COl nWikdc^/vvM naeiertarrAOtnmZttvSt»«)!^, ixci »ef»iioSMSva»»friiCTc pooc^ PCuđe 0ot)R«na ceo 40 4010. VMMVTvbl,» in r« 9 moMMh («Mflinh n^tfjh, skicdolmm simob Povej nekaj lepega IZJAVE TEDNA »Ste že konec?« Vprašanje župana Bojana Šrota, potem ko je imel direktor ZPO Ivan Pfeifer precej dolgo obrazložitev. Svetnik Jože Bučer. DeSUS: »Gospod žapajiy ste dober govornik. Ampak pri gospodu ^eiferju imate konkurenco.« Odgovor Bojana Srota: »Na srečo stanuje v drugi občini in ne kandidira v Celju.« Grosek globoko prizadet Domnevna asfaltna baza v Začrehi še vedno buri du-hove. V petek je namreč o celotnem poteku javne razgrnitve in dogajanju v pre-teklih dneb na novinarski konferenci spregovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Ljubečna Martin Grosek. Zelo je razočaran in užaljen, da so se o njem pojavile govorice, koliko naj bi se pri vsej zadevi oko-ristil. Kot smo že poročali, je Grosek prodal zemljišče in hišo znanemu celjskemu gradbincu Stanku Božični-ku. Ta je že prej kupil od Hmezada bivšo fanno, tam pa je že deloma uredil področje gradbene dejavnosti. Grosek je zavrnil namigovanja in govorice, da mu je Bo-žičnik v zameno dal dve stanovanji in mu obljubil precejšnjo vsoto denarja, če bo lahko postavil asfaltno bazo. Grosek trdi celo, da z Božič-nikom sploh nista v dobrih odnosih, ker je prav Grosek Božičniku ves Čas onemogočal legalizacijo gradbene dejavnosti, zaradi česar so Bo-žičnika obiskali tudi inšpektorji in mu izdali kazen. Grosek je še enkrat pojasnil ves postopek javne razgrnitve in povedal, da v prvotnem gradivu (gradivo je tudi pokazal) asfaltna baza niti z besedo ni bila omenjena. Kasneje so, po predlogu nekaterih krajanov, ki so se na javno razgrnitev odzvali prav zadnji dan, vkijučili v odlok člen, ki je prepovedoval gradnjo asfaltne baze, be toname in predelavo gradbenih odpadkov. Ker je bil člen res nerodno zapisan, so ga tik pred sejo mestnega sveta po-pravih, da je zdaj nedvoumno napisano, da tam asfaltne baze ne bo! Grosek je tako prepričan, da je v tem primeru šlo za zlorabo civine iniciative, da je šlo za uma- Martin Gmsek zano politično igro, Grosek Se ugiba, da je morda kdo želel obračunati z Božičnikom ali občinskim vodstvom, vendar, kot razočarano ugotavlja Grosek, se je to počelo preko krajevne skupnosti in tudi njega osebno. Poudaril je še, da so ljudi izkoristili. Je pa logično, da so se podpisali pod besedilo, da so proti asfaltni bazi. Kot je že na seji mestnega sveta dejal župan Bojan Šrot, je tudi Grosek ponovil, da bi se tudi sam podpisal pod tako zahtevo. Pov«ial je še, da je globoko osebno prizadet, ker je na tem območju živeJ 50 let in se je vedno boril za dobrobit krajanov. Pojasnil pa je, da se je odselil zato, ker je bil neposredni sosed Bo-žičnika, kjer je videl, da bo gradbena dejavnost zagotovo ostala, saj je v prostorskih aktih to Že predvideno. Je pa že povedal« da on ztx> ra krajanov ne bo organiziral. To željo so namreč izrazili člani civilne iniciative, da bi se tam srečali z Božičnikom, ki bi jim pojasnil, kaj namerava početi v Začretu. Grosek je dejal, da je razlog v tem, da z ljudmi, za katere si ni misli), da so sposobni širiti o njem take laži, za isto mizo ne bo sedel. SPELA KURALT Kajba ostaja direktor Stanislav Kajba ostaja direktor Zdravstvenega doma Ge]je. Tako so na zadnji seji mesmega sveta odločili mestni svetniki. Na razpis, ki je trajal le osem dni, sta prispeli dve vlo^, le vloga Stamslava Kajbe pa je bila popolna. Kajba bo vodil zdravstveni dom prihodnja štiri leta, razen če bodo uresničili namero in ločili funkciji poslovna in strokovnega direktorja. ŠK ARSTVO hoví tedhik Najkrajšo bodo potegnili hrvaški delavci Razočarani delavci Steklarske nove danes stavkajo - Hrvaški delavci bodo po stečaju ostali brez nadomestil V£«raj 300 delavcev Steklarske nove prvič ni pre-jelo plđć. Razlog so blokade računov podjetja» ki so jib banke sprožile takoj, ko so izvedele, da podjetja njegova lastnica Kapitalska družba ne bo dokapitalizi-rala. Razočarani delavci, ki so že polovico meseca do-ina> so se odloČili, da bodo danes vseeno prišli v službo. Vendar ne delat, temveč stavkat proti takSnim odlo-čitvam lastnice. Že zato, ker bo 70 hrvaâkih delavcev zaradi stečaja izgubilo veliko več kot ostali. »Stavkajoči bomo stavkali na svojih delovnih mestih, jutri pa nas lahko pričakujejo tudi pred Kapitalsko družbo v Ljubljani,« je že prejšnji torek napovedal predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju Stjepan Miklau-žin. »Ne vemo, ali bomo še dobili kakšno plačo. Ob 6. uri zjutraj se dobimo. Hi bomo, pa naj nam nekdo piše >Šihte< in to tudi plača. Pa naj se gospoda enkrat začne spraševati, kam bo vse to pripeljalo, če bomo kar zapirali delovna mesta.« Neuradno naj bi določene terjatve Steklarske nove odkupoval četrti najbogatejši Slovenec Joc Pečeč-mk> ki naj bi pred časom steklarni že posodil nekaj sredstev. Ali le rešuje svoja vložena sredstva ali pa ima s steklarno dolgoročne na* Črte, bo pokazal Čas. Včeraj so se predstavniki sindikata še zadnjič sestali z upravo, na sestanku pa so želeli tudi predstavnika Kapitalske družbe. Kot je pojasnil vodja kadrovsko-pravne služ- j r ^ iT % ■ t-/ Razočaranih rfalaveev f>î pominlo delno izplačilo regresa v mšini 70 evrov. Stavkali bodel Tudi pred upravno stavbo Kapitalske dnizbe. Iz stečajne mase se najprej poplačajo upniki, ki imajo vpis hipoteke. Teh je v Steklarski novi le manjši del. Nato so na vrstí delavci. Ste^jnl upravitelj (ta Še nI določen, ker sklep o stečaju Še ni izdan) nato najprej Izplača plače delavcem in odpravnine. Šele nato pridejo na vrsto ostali upniki. Steklarska nova je davčnem uradu dolžna 2,5 milijona evrov, dobaviteljem energije 550 tlsoČ evrov, 800 tisoč evrov pa je skupnih terjatev ostalih dobaviteljev. be v Steklarski novi Nikola Šmajgert, bo 6m hitrejši stečaj (predlog zanj so vložili že minuli teden) za delavce vsaj u'enuuia rešitev, saj bodo le tako prišli do redne plače. Ko jim bo stečajni upravitelj izročil odpovedi, bcMlo poleg odpravnin upravičeni tudi do nadomestila za brezposelnost. Izjema bo 70 delavcev, ki so uradno hrvaški državljani. Ti bodo ostaJj brez nadomestil. Na takšno neenako- pravnost med delavci, ki so v podjetju delali tudi po 20 let ali več ter prispevke plačevali v slovensko blagajno. Delavci so upali, da jim bo podjetje aprilsko plačo izplačalo vsaj preko povezanega podjetja Kip vizija, v katerem so zaposleni vodstveni delavci. Vendar ti niso dobili izplačane niti marčevske plače. Weishaupt neguje poslovne stike Celjski Weishapt kljub recesiji ohranja tradicijo. Tu-di letos je pripravil Dan Weishauptâ, na katerega je povabil 50 poslovnih part- nerjev. Enako tradicijo ]e vpeljal tudi na trge nekdanje skupne države, kjer ima svoje poslovalnice. Je pa res, da je podjetje eno redkih, ki recesije še ne občuti. Lani so ustvarili 9 milijonov evrov, rast pa se nadaljuje tudi v tem letu. RP je že dlje časa opozarjal predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar. »Poudarjam, da ne gre za dnevne migrante. Ti delavci so zgolj po naključju državljani druge republike. In ker državi nista želeli skleniti sporazuma, bodo sedaj hrvaški državljani po stečaju ostali brez nadomestil,« je znova opozoril Lombar. ROZMARl PETEK Foto: Grup A Dražji bencini Cene naftnih derivatov so danes višje in sicer se je 95-oktanski motorni bencin podražil za 3,7 centa na liter in stane 1,047 evra, 98-okianski bencin pa je dražji za 4,4 centa na liter (1,078 evra). Dizelsko gorivo stane po novem 1,012 evra, liter kurilnega olja pa 0,544 evra. LeliB je potSelje svoje poskivne partMijd pQpe(a^ secove^skesoine. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Korekcija, priložnost za cenejše nakupe l^ovanje na Ljubljanski borzi je v minulem tednu po sedmih zaporednih pozitivnih dneh le doživelo negativno korekcijo delnišldh tečajev. V ponedeljek je bilo raz* položenje investitorjev še optimistično, v torek, sredo in četrtek pa so investitorji unov£evali dobičke iz preteklih dni, kar je potisnilo indeks SBl 20 ponovno pod psihološko mejo 4.000 indeksnih točk. Vsekakor je bila pretekla rast posledica optimističnega vzdušja na zahodnih borzah, ki je z zamikom podražila ludi domaČe «blue chipe«. PREGLED TECAJEVV OBDOBJU MED11.SIN 15.5.2009 jOzMk» imt Bntnit*a«j pFaiMtvtEUn CICG Cinkarna Celje 49.00 51.70 o.eo CETG Cetis Q.DO 0.30 -0,22 GRVG Goranja 9.95 579.30 •7.53 PlUt Pivovarna Laâko 41.90 350.40 0.41 JTKS Jutfiks 36.00 69.70 2,58 blUU €tol 120.00 124.80 7.69 Pozitivno dejavnik pretekle rasti je tudi dejstvo, da je bilo med kupci domačih delnic opaziti tudi velik odstotek tujih investitorje, kar morda nakazuje, da tudi tujci zaupajo v naš trg in v njem vidijo potencial za prihodnjo rast. V ponedeljek in petek smo bili na Ljubljanski borzi priča rasti osrednjega domačega borznega indeksa nad 2 odstotkoma. kar je zadostovalo, da je indeks SBI20 zaključil teden v pozitivnem območju. Tako je indeks SBI 20 v minulem tednu pridobil 0,74 odstotka ter kljub dvodnevnemu preboju nad 4.000 indeksnih točk zaključil četrtkovo trgovanje pri 3.970 točkah. Nekoliko bolje se je odrezal indeks SBI TOP, ki je v minulem tednu pridobil 1,50 odstotka in zaključil teden pri 963 točkah. Minuli teden je bil znova v ospredju koprski holding Is-trabenz. Delničarji družbe so za šestletno obdobje izvolili novo upravo družbe, ki se poimensko ni veliko spremenila, le člani so si zamenjali vodilne stolčke. Omenjene novice so na trg ponovno privabile Spekulante, ki so planili po delnicah Istrabenza in le-te potisnili 51,5 odstotka višje do petkovega enotnega tečaja 14,74 evra. Med ostalimi delnicami je bil v ospredju finančni sektor, ki je enako kot finančne delnice na zahodu med zadnjim trendom rasti največ pridobil. Tako so delnice Pozavaro-valruce Sava v tem lednu dražje za 6,8 odstotka, cena delnice vodilne domače pozavarovalnice pa je teden zaključila pri 11,12 evra. Sledile so ji delnice druge največje domače banke Nove KBM, katere vrednost se je povzpela čez mejo 10 evrov in tako v tem tednu pridobila 2J odstotka ter pristala pri enotnem tečaju 10,20 evra. Poleg finančnega sektorja so 5,3-od5totno tedensko rast beležile delnice novomeškega farmacevta, ki so teden za-ključQe pri enotnem tečaju 64,57 evra. Krka je po Četrtkovem trgovanju objavila poslovne rezultate za prvo četrtletje, ki so bili v skladu z pričakovanji analitikov. Prodaja skupine Krka je bila v prvem Četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem višja za 3 odstotke in je znašala 245.2 milijona evrov. Krka je v enakem obdobju ustvarila 43,9 milijona evrov čistega dobička, ki je ostal na nivoju iz prv^a četrtletja leta 2007. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., TYdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: AT VP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Kako prihraniti Danes bo v Celju potekal dan energetske varčnosti. Na Celjskem sejmišču se bo v okviru zaključka nagradnega natečaja za energetsko varčne objekte v Sloveniji odvilo sedem aktualnih predavanj o energetski učinkovitosti. Teme so različne, od predstavitve razpisov za nepovratna sredstva do konkretnih izračunov, kdaj se nam na- ložba v malo sončno elektrarno že povrne. Podrobneje bo predstavljen tudi nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavljah, ki bo od investitorjev zahteval vgradnjo vsaj četrtine obnovljivih virov energije. Predavanja, ki bodo trajala od 9. do 14. ure, so brezplačna, zraven pa se bo predstavilo 20 podjetij iz omenjene stroke. RP NOVI TEDNIK ALMO v vrednosti 124 milijonov takratnih tolarjev, čeprav bi za celovito sanacijo, po izdelanih načrtih, potret^vali 225 milijonov. Posledice po vsej verjetnosti nezadostne sanacije so bile kmalu vidne, saj so uničeni odtoki površinskih voda, pojavili pa so se Še dodatni premiki zemijine. Plaz ima tak) praktično prosto pot v dolino, domačija pa se skupaj z njim §e dodatno nagiba in premika. \^ndar soob ogledu plázu marcd l^os predstavniki mirustrstva ugotavljali, da so kamnite zlož-be cb vznosu in na vrhu zdržale. Spomnimo Še, da so nam 2 ministrstva poslali odgovor» da za ponovno sanadjo v Poláni trenutno nimajo finačnih sredstev, ker tudi ne gre za plaz, kibi tď posledica večjega neuija. So pa zapisali, da bodo prou-âii možnost interventi^ ukrepov, če bodo ugotovili, da so bližnji objekti neposredno ogroženi So Polano 22 spregledali? »Ne vem, kaj več bi lahko še storili- Nihče ne more reči, da nismo opozarjali in trkali na vsa možna vrata,« 30-letno kah^jo povzame Mlakarjeva. Medtem ko pod polzečim plazom trepeta še preostanek zaselka Polana. POLONA MASTNAK Foto: GrupA i Plaz je hrib v Polani, Iger stoji domačija s Mevom, tako objedel, da ni več prímema zs tnanje. Domaćini so 3Q let zaman opozarjali na grožnjo. Koliko »Polan 22€f se še lahko zgodi? 30 let opozarjali na plaz - Bi lahko domačijo s pravočasno sanacijo rešili? Leiote je leto je očitno usodno za ji^azovito občino l^Š-ko, sa j se je zgolj v zadnjih treh mesecih sproďo več plazov. Starih in novih, tudi oa območjih, kjer jih domačim ne pomnijo. Medtem ko občinske službe zirirajo ponudbe za geoloâke raziskave, oinfiajo žspe proračunske rezerve, da bi vsaj za delne sa-oac^ zinale dovotj sredstev, in kra>am Živijo v vsakodnevnem strahu pred muhasto naravo, je za domačijo v Polani 22 že çreçmno. Pred časom smo si odšli pla-zovita razdejanja pogledat tudi na teren. Sla\ica Mlakar je na ^ od fotografij prepoz-nala svojo domaâ jo in nas opozorila oa večdesedetno kalva-rijo, ki jo imajo zaradi plazu domači za sebc^. Takrat smo sicer zapisali, da je domačija opuSčeru. vendar zadeve niso tako pieproste. V domačiji, kot pravi Mlakaijeva. nihče ne ži- vi zgolj zčUo» ker bi bil v tem primeru v smrtni oevamostL »Plaz, takrat sic^ v manjšem obsegu, se je prvič sprožil pred 30 leti. Takrat ni ukrepal nihče» čeprav smo bili birokratski boj z občino in s pristojnimi inSpekdjami. Vse zaman. Vmes so čez speljali $e cesto, id je, kot ste lahko ugotovili ob o^edu, ni več od leta 2006, saj jo Je plaz pretigaL Že takrat» ko so jo zgradili, se je pogrezala, ob njej se je v kotanjah nabirala voda. A nihče ni naredil ničesar, čeprav smo neprestano opozarjali. Nič nenavadnega, da je leta 2006 neuije naredilo svoje,« se spominja Mlakarjeva. Za do-maâjo so se poskušali boriti na vse možne načine, s sestro sta se r«lno vračali Pred leti je tam še ^vel nj un zdaj že pokojni oče. ki zdaj v hiii nikakor ne bi mogd hrvati, saj je prenevarno. »Mi pa še vedno plačujemo vse položnice, ka- tastrski dohodek nam računajo, čeprav nihče ne upa gor. Od doma6je tako nimamo nič, saj se plaz vanjo zajeda z vs^ strani. Seveda je nihče ne bi kupQ, nihče pa tudi r>e more tam živeti. Hiša in prizidek sta se že močno na^iila, zemlja je močno razpokaia. V hlevu zija že kakšra meter Široka zareza in ob vsakem deževju je huje,« pojasni Mlakarjeva. »Niti nismo prejeli od ministrstva nobenega pojasnila, odgovora, ali se je pri domačiji spk)h še varno zadrževati, niti ne vem, da bi si po zadnjem večjem premiku plazu kdo ogledal stanje pri nas,« Še doda. segakarSOhďctarjevinvečkot SkalMgimtslevednogroz^petelRnmvTevčah.Vtfihdn^ milijoD kubičnim meHovspla- vdogmruslo^aniobciraposkrbetevs^iezanel^ zele Zemljine, izvedli sanadjo zalčHne mreže. Tudi v Tevcafc načrtno geološko rmkno. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! Kljub sanaciji pldz ponovno Ji( aktiven Kot smo že poročali» je za sanacijo plazu v Polani pristojno ministrstvo za dcol je in prostor. Po neurju leta 2006 so na kilometer dolgem plazu, ki ob- 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2r DOBIŠ 3 la samo 20 EUR .1 3 01 e § ...'.i,.,..,/„,/ 0eže>i6 V začetku leta je wiolo plû2 V Ukavpu, ki je Kristancew Z grod^mi razpokami. Obma Lsiàg tremrtra zbira ponudb« a geoloik« ra&stuve, y bodo podlaga za izvadbo sanacija. - ÍL38-19.ma«2009 ^dpbsm-fl i\tskrr. Informacije: 03/4225-100 ilHRaClllNICW izvodn InpgE TimWai alHži. it mmiamif pg cen ti EUR a tood (f pdtnna). HmSbko poS^ia n nsslov: NT&RC Preiamcnd 19.3ttXI Catja ^^ Celjski maturanti v »bojnih barvahu celjske občine so preplavili Preieniovo ulico. Zaplesali tudi na celjskih ulicah Tildi celjski mdturanti so v petek preverili, če $e iz zgodnje pomiadi še sporni-njajo korakov četvorke, ki so (o zaplesali na maturantskem plesu. Slovo od srednjih $ol so letos po-novno obeležili s plesom pod milim nebom. Celjski srednješolci so v okviru tradicionalne Ulič- ne Četvorke ter pod že prav tako tradicionalno ali pa že kar legendarno taktirko Cvetke Špiljar iz Plesnega vala preplavili Prešernovo ulico ter ob 12. uri, ko se je iz zvočnikov zaslišaia glasba, izvedli zamotan preplet korakov, obratov in poklo-nov. Organizatorji se s številkami niso obremenjeva- li, vodilo so bili veselo druženje in Še zadnji trenutki s soSolci. Prireditev je bila sicer v več kot 50 mestih v osmih državah, med njimi tudi v Velenju na Titovem trgu, kje so se maturantom pridružili devetošolci iz petih osnovnih Sol. PM, Foto: GfupA Po poteh Laškega v Knjižnici Laško so v Četrtek piipravili predstavitev turističnih tematskih potí v Laikem in okolici. Z zbranim gradivom, s prospekti, z brošurami in s katalogi so poskušali obiskovalcem predstaviti primerne poti za kolesarjenje, ki so natančno opisane tudi v Stiko vi zloženki Kolesarjenje po okolid Laškega. Obiskovalci so dobili tudi šte- vilne predloge za spt^hode v naravi, ki jih bodo še podrobneje zajeli v okviru projekta Pohodne poti po oktDlid Laškega, ter nekaj idej za vodene poldnevne ali celodnevne izlete po obâni za skupine. Hkrati se obeta velik projekt, v katerem poleg Čebelarskega društva m Thennane sodeluje tudi Stik, in sicer Spoznajmo Čebelarsko dediščino. Razdeljen je v tri faze in se bo izvajal v letu 2009 in 2010. Večer so zaokrožili krajani Laškega, ki so predstavili fotografske utrinke in zanimivosti svojih krajev. Jože Zupan je tako predstavil okolico Rimskih Toplic s starimi h^ami in kozolci, ki jih je žal že rwčel zob časa, Valentin Deželak je povabil v okolico Šendenarta, Andrej Gobec je pozornost pos-vetilRečici.RddinMarofu, Jasmina Štorman pa Kmiškim pečinam. PM Naravoslovci z Lave spet blesteli Gimnazija Lava je v sredo z zaključno prireditvijo počastila dijake, ki so se v iztekajočem šolskem letu najbolje odrezali na različnih tekmovanjih. Ponovno so blesteli pravšem v naravoslovju. Posebne Čestitke si tudi letos zasluži Primož Pušnik, ki se je v ekipo za matematično olimpijado uvrstil že lani, letos pa si je mesto v slovenski izbrani vrsti ponovno prislužil s prvim mestom med 160 gimnazijci na državnem tekmovanju iz matematike ter z zlatim priznanjem. Mednarodna matematična olimpijada bo letos v Nemčiji Hkrati se je Pušnik odlično odrezal še na državnem tekmovanju iz logike, kjer je prejel srebrno priznanje, na državnem tekmovanju iz fizike pa je zasedel tretje mesto in prejel zlato priznanje. S tem je postal tudi prva rezerva slovenske ekipe za fizikalno olimpijado v Mehiki. Sicer pa sta zlati priznanji na državnem tekmovanju iz matematike dosegla še Martin Ferara ter Domen Pušnik. Prvi je osvojil Se četrto mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz fizike ter tretje mesto in zlato priznanje na državnem tek-movanju iz logike, drugi pa še srebrno Proteus ovo priznanje na državnem tekmovanju iz biologije, ki sta ga prejela tudi Matej Vrhovnik in Jure Terglav. Zlata priznanja na državnem tekmovanju iz logike so prejeli še Grega Mohorko, Luka Srot in Urška Pišorn. Na rezultate državnega tekmovanja v kemiji dija^ z Lave še čakajo, so pa bila dekleta uspešna tudi na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, kjer je Sarah Gumilar prejela zlato, medtem ko sta Maja Ravnak in Rebeka Kovačič osvojili srebrni priznanji. S slavnostno prireditvijo ter podelitvijo priznanj najboljšim pa so v Šolskem centru Celje obeležili tudi mednarodno leto astronomije ter jubilejno leto spomina na 200-letnico rojstva Char-lesa Darwina, o katerem je v knjižnici centra do 22. maja na ogled tudi razstava. POLONA MASTNAK Foto: Grup A Direktor Šolskega centra Celje Igor Dosadla, ravnateljice Gimnazije lava Marija Guber^šek Vezocnik ter rnentorica mag. Dragica Pavšek Guzej so upravičeno ponosni na odlične matematike: Primoža Pulnika, Martina Feraro In Do m na Puinika. IH KRAJEV Banko v Ločah bodo zaprli -protest podjetnikov Agencijo Banke Celje« ki je začela poslovati v Ločah septembra 2004, bodo konec meseca zaprli. Takání odločitvi Banke Celje v Ločah nasprotujejo, najbolj odločno 6S podjetnikov» ki so podpisali peticijo proti zaprtju agencije. V peticiji ugotavljajo, da je zaprtje agencije v Ločah korak nazaj za napredek in razvoj podjetništva v kraju. »Za nemoten potek» organizacijo in delovanje podjetništva je pomembno, da v kraju deluje poslovalnica banke nemoteno vse dni v tednu. Tako kot vsi ostali se eudi podjetniki v Ločah srečujemo s problemom pomanjkanja ča- sa zaradi tempa^ ki nam ga narekuje hiter razvoj. Naša želja je, da sledimo gospodarskemu razvoju kraja, občine In tudi razvoju na ravni države. Z zaprtjem poslovalnice bi usta\îli ta proces razvoja oziroma ga zavrli» kar po našem mnenju ni v skladu s strategijo razvoja kraja in gospodarstva v njem,« so zapisali in opozorili, da komitenti Banke Celje niso le podpisniki peticije, temveč tudi pri njih zaposleni delavci, sorodniki, znanci, krajani Loč Id okoliških krajev. Po njihovi oceni število komitentov narašča in ne morejo razumeti odlo6tve o zaprtju agencije. Banka bi vendar morala imeti interes za širitev oziroma vsaj za ohranitev tržnega deleža, so prepri-čani. S pozivom, da o spomi odločitvi še enkrat premislijo, so se podpisniki peticije obrnili tako na vodstvo Banke Celje kot na upravo večinske lastnice« Nove Ljubljanske banke. »Upamo, da bomo s lem dosegli, da bo poslovalnica Banke Celje v Ločah ostala, drugače bomo prisiljeni izbrati drugo banko, prijaznejšo do nas podjetnikov in do občanov,« zaključujejo peticijo. V Banki Celje se s trditvami podpisnikov peticije ne strinjajo: »Ob analizah ob- Agencijs Banka Celjs v l&cah ja odprta od ponedeljka do patka, v njaj pa ja zaposlena ena bančna delavka. Tako bosamo Í6de31. maja. sega poslovanja v banki smo ugotovili, da je trend obsega poslovanja v agenciji Loče v upadu in močno zaostaja za povprečjem v banki. Podobno smo. ugotovili še za nekaj drugih agencij banke. Na osnovi poglobljenih analiz je banka sprejela odločitev o zaprtju. Tako smo v lanskem letu zaprli eno agencijo, v letošnjem letu pa bo banka zaprla tri agencije - med njimi je tudi agencijo Loče.« Odločitev v oddelku odnosov z javnostmi Še dodatno pojasnjujejo: »V zadnjih letih smo v banki zaznali močan porast sodobnih tržnih poti. Zato smo tudi ob zaprtju agencije Loče pripravili posebne ponudbe. Komitentom banke bomo po-nudiU brezplačen dostop do elektronskega bančništva. obstoječi bankomat bomo nadgradili, tako da bo poleg osnovnih hinkcij, ki jih ima bankomat, omogočal tudi storitev plačila posebne položnice. Za zahtevnejše posle, ki pa se tudi zdaj niso opravljali v agenciji Loče, bo Še naprej na razpolago sodobno opremljena poslovalnica v Slovenskih Konjicah.« MILENA B. POKUČ Letošnji dobitniki občinskega grba, plaket in priznanj z občinskimi predstavniki. Vransko v skrbi za okolje čenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje. V ob/iru občinskega praznika so v soboto odprli cestni odsek Zahomce. Cesta je za krajane izjemna pridobitev, saj je bilo zaradi strmega in v zimskem ^su nevarnega terena ponekod potrebno namestiti jeklene varnostne ograje. Ureditev slabih pel kilometrov lokalne ceste je veljalo 850 tisoč evrov. V prihodnje načrtujejo še ureditev odseka, kj povezuje Vransko s Taborom. Energetika Vransko je na dnevu odprtih vrat predstavila malo fotonapetostno elek- trarno s skupno močjo 35 kilovatov. Dan odprtih vrat je bil v okviru projekta Evropski sončni dnevi, ki se je začel v Avstriji, Švid in Nemčiji. I^-Vič letos se mu je poleg Francije, Italije, Španije in Portugalske pridn^iia tudi Slovenija, V projekt se je vključila (udi OŠ Vransko-làbor in pripravila tri učne ure, povezane s soncem. Praznik so v spretnostni vožnji na čas na pol^onu vame vožnje obeležili tudi župani, podžupana in predstavnik SpodnjesavinjskOi občin. MATEJA JAZBEC Foto: IT Občani Vranskega so se v teh dneh spomnili na leto 1868. ko je Vransko prejelo trške pravice, in obeležili 10-letnico samostoj n^ delovanja občine. V zadnjem desetletju so veliko skrb namenjali najmlajšim in starejšim občanom, v zadnjem obdobju pa vse več pozornosti namenjajo skrbi za okolje. »Ustvarili smo pogoje za delovanj e vrtca in šole ter se tako pripravili na povečan vpis. Kraj se uspešno razvija, kar se zgovorno kaže v povečanem številu novih občanov. Najstarejšim smo omogočili prijetno bivanje s pomočjo Zavoda sv. Rafaela,« v Času praznovanja občinskega pra^iika pou- ' darja župan Franc Sušnik. Rdeča nit razvoja občine je v skrbi za okolje. »Zgrajeno je kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo na trgu Vranskega. v industrijski coni in Mali Prekopi. Načrtujemo ga še v Slopniku, Čepljah in Prekopi.« V prihodnje na okoljevarstve-nem področju načrtujejo šir- j enj e sistema za daljinsko opevanje na biomaso, postavitev pilotnih vetrnih elektrarn, hidroelektrarno nà reki Bolski, izgradnjo naselja energetsko pasivnih hiŠ in solarni sistem za pripravo tople sanitarne vode za cdoten kraj Vransko. Prsv tako je občina ^^jučenavpro-jekt Čiste vode povodja Savinje, katerega namen je celostno urejanje odvajanja in čiš- Na petkovi slavnostni seji so podelili c4>čin5ka9ba. plakete in priznanja. Za uspešno delo na podii^čju športa in publicistike je gib {vejd Janko Križnik, medtem ko à ga je za dek) na področju vzgoje in izobraževanja prislužila Barbara RamŠak. Plakete so prejeli podjetnika ívo Bred in Ljubo Gosak ter ustanovni In aktivni člani Planinskega društva Vransko Ivan Izla-kar» Frand Čulk in Anton Sitar. Občinsko priznan je za obnovo Planinskega doma na Čreti je pr^d Anton Ferme. Kako reči ne strupom? Minulo soboto je bil v Planetu Tuš Celje spet Čas za skok nazajv naravo. Dezelazdravjajetokrat pozo most p osveti la strupom. Kot so dejali v vabilu, rte smemo pričakovati, da nas bo država obvarovala pred strupi. Pred veČino se lahko učinkovito zaščitimo samt. Tugre za strupe, kijih najdemo vsvoiih hišah, strupe, ki se znajdejo na naših krožnikih ali v naših kozarcih, strupe, ki jih vnašamo v svoje telo ... Kot pravi Sanja lončar, ena od sobotnih predavateljic, se po naših telesih pretaka vse več kemije in vse več snovi, ki tja ne sodijo. Tudi v naših domovih nî nič drugače. Sobotna predavanja so tako govorila o hiini kemiji, gradbenih materialih, pohištvu in škodljivih modernih tehnologijah- Veliko Ijudiseslabopočuciinnimapravevoljeinmoci.Mordalahko razlog iščemo v preveč zastrupljenem življenjskem prostoru. Preveč strupov, elektromagnetnega in radioaktivnega sevanja, prahu, hrupa, plesni... Vse našteto In še več zastruplja nase bivalno okolje. A tem strupom se lahko upremo. V soboto je poleg Sanje Lončar predava) tudi Ivan Klaneček. V ospredje je postavil barve zs zidove in fasade ter med drugim predstavil mineralne barve, ki temeljijo na apnu. Tlsočtetja prej so z apnom barvane stene zidov in stropov predstavljale poroštvo za zdravo bivanje in klimo v bivalnem prostoru. Poleg brezplačnih predavanj so bile v Deželi zdravja predstavitve različnih društev. Na stojnicah je bilo mogoče najti široko paleto izdelkov - od naravnih čistil^ naravnih barvil, izdelkov iz naravnih materialov do vodnih filtrov In higienskih vložkov iz naravnega bombaža. Starši so se lahko predavanj udeležili brez skrbi za svoje f -\ » ▼ f «t '' n. Za Rodfo Ceffc je novinarko Ttno Vengust (desno! $ sogovorniki pOÝůdoio marsikot^fc zonifnivoit. hiko se ubraniti strupov ne somo v svojem telesu, temvei tuOi v svojem domu. najmlajše - v otroškem kotičku Oslarija je bilo namreč zagotovljeno brezplačno varstvo za otroke. Sicer pa se je na stojnicah znašel tudi marsikateri pripomoček za najmlajše, med drugim pralne pleničke iz ekološkega bombaža. Promocijsico besedilo Takole izgleda Črnivec danes, po skoraj končani sanatíjí. ■ v Nad uničene gozdove lubadar Po lanskem julijskem vetrolomuj ki je najbolj prizadel gozdove v občini Gornji Grad» je večina poškodovanega drevja odstranjenega Sanacija vetroloma, ki je lani 13. julija na območju občine Gornji Grad, predvsem v okolici prelazâ Črnivec. poškodoval 700 hektarjev gozdov in podrl skoraj 150 tísoč kubičnih metrov drevja» je praktično končana, saj so posekali 98 odstotkov poškodovanih dreves. Sanacijo so izvedli v skladu s sanacijskim načrtom in z načrtom obnove poškodovanih gozdov, ki ju je izdelal Zavod za gozdo-ve Slovenije. Kot je povedal vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri nazarski enoti zavoda za gozdove Marijan Den-Ša, je treba le Še pri nekaterih lastnikih v najbolj nedostopnih predelih posekati in spraviti iz gozda manjše ko- ličine drevja. To je pozimi preprečeval visok sneg, spomladi pa razmočena tla. Posek In spravilo lesa iz poškodovanih gozdov sta zelo Devama in pri sanacijah pogosto prihaja do resnejših, tudi tragičnih poškodb izvajalcev »Z veseljem ugotavljamo, da pri sanaciji vetrolo-ma Črnivec ni bilo resnih poškodb izvajalcev del Tb kaže na visoko usposobljenost izvajalcev in na upoštevanje varnostnih standardov,«pra-vijo nazarski gozdarji, ki so k večji varnosti pripomogli z izobraževanjem in s svetovanjem o varnem delu. V Strahu pred lubadarjem Vendarle delo, ki ga je povzročil lanski orkanski veter, še ni končano, omenja vodja nazarske enote Toni Brez-nik. Posledica ujme je namreč velika grožnja razmno-žitve smrekovih podlubnikov. »Razmnožitvi podlubnikov se zaradi velike količine podrtega ali kako drugače poškodovanega drevja ne bo mogoče povsem izogniti. Največjo nevarnost predstavljajo« pozimi in spomladi podrta drevesa ter drevesa, ki so bila v ujmi manj poškodovana, zato niso bila posekana, a so toliko oslabela, da so manj odporna na nalet podlubnikov,« ocenjujejo v nazarski enoti, Poleg tega je smreke dodatno oslabilo letošnje obilno cvetenje. Zato je toliko bolj pomembno. da so pravočasno in pravilno izvedeni vsi potreb- ni ukrepi za zmanjšanje nevarnosti. Opravljeni so bili vsi preventivni ukrepi za zmanjševanje številčnosti smrekovih podlubnikov. Gozdaiji in lastniki gozdov sistematično pregledujejo območje poškodovanih gozdov in sproti posekajo vsa na nova podrta drevesa. Ves posekan les v najkrajšem možnem času odpeljejo iz gozda. Postavili so lovne pasti za podlubnike, trenutno je sistematično postavljenih 150 pasti, po potrebi pa jih bo Še več. Sicer v gozdovih začenjajo končno sanacijo precej poškodovanih gozdnih cest in vlak, ki so bile v teh mesecih preobremenjene. »Temu se ni daio izogniti, če smo želeli opraviti sanacijo vetroloma pred rojenjem podlubnikov in tako zmanjšati gospodarsko škodo,« je poudaril Den-ša. Med izvajanjem del v gozdovih so se sicer opravljala nujna dela za ohranjanje pre- voznosti teh cest, ob koncu pa jih je treba sanirati. Seveda nazarski gozdarji skrbijo tudi za ohranjanje gozdov. Na najbolj kritičnih delih so že opravili »obnovo ogolelih površin s sadnjo« oziroma so pogozdili najbolj kritične površine. Posadili so pet tisoč sadik gozdn^^ drevja avtohtonih drevesnih vrst, veČino listavcev, ki so jih hkrati tudi zaščitili pred div-jadjo. US N&z&rski gozdarji so lastnikom gozdov pogosto svetovali, jim pomagali pri odstranjevanju poškodovanega losa ter tudi pri končni sanaciji posledic strahovitoga vetra. (Foto: MARIJAN DENŠA) VSAK0NLDI:L0()B2(U'RI radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz /S 'j Rastlinstvo Pohorja na razstavi V Termah Zreče bodo nocoj, v torek, ob IS. uri odprli razstavo Natura 2000 in Rastlinstvo Pohorja. Skupaj so jo pripravili Zavod RS za varstvo narave, Občina Zreče in Unior TUrizem. Z njo bodo obeležili svetovni dan biotske raznovrstnosti in obletnico Občine Zreče. Njen glavni namen je ohranjanj e so-naravn^ in trajnostnega razvoja Pohorja. Na odprtju razstave bodo zbrane nagovorili zreški župan Boris Podvršnik, direk- s t'C)N y.OKM tor Unior TXirizma Damjan Pintar in v. d. direktorice Zavoda RS za varstvo narave dr. Mirjam Galičič, Razstavo bo predsta\^ vodja mariborske območne enote zavoda Matjaž Jež. MBP OB imumiň www.radiocelje,com NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Nam se rola Na nedeljskem drugem od šestih dogodkov v okviru akcije Razpnimo jadra, z naslovom Nam se roia, se je v Športnem centru Žalec zbralo več kot tristo ljubite* Ijev malih kolesc. Eni so se učili prvih tolarskih prvin pri Metki Umek, drugi so tekmovaii na hitrostno-spreinostni progi, za katero je skrb in organizacijo prevzel Smučarski klub Gozdnik Žalec, tretji in najbolj vešči so igrali hokej, četrti pa spoznavali dokaj novo športno aktivnost skike. Hokejisti na rolerjih so se merili v dveh ločenih kategorijah» največ znanja pa sta pokazali ekipi Winnersev io Celja. Izvajalec hokejskega de- la druženja sta bila hokejska kluba Žalec in Celje. Kot že omenjeno, so mnogi spoznavali novo aktivnost» imenovano skike, ki je kombinacija teka na smučeh in rolanja. Igor Uranjek je predstavil disciplino tn na koncu organiziral drugo državno tekmovanje v skl-keu. Na dokaj težavni progi sta zmagala Uranjek, ki je dokazal, da je resnični mojster skikea, in Mojca Drolc Uranjek. TT Štart hitrostnega rolanja 101 leto najstarejšega Laščana Najstarejši občan Laškega, Janez Božič, je v sredo, 13. maja, dopolnil častitljivo 101. leto. Območno združenje RK Laško je ob rojstnem dnevu pripravilo srečanje s slavljencem, ki so mu čestitali tudi laški župan Franc Zdolšek, predsednik KS Rimske Toplice Jože Se-niča ter predsednica krajevne organizacije RK Rimske Toplice Marjana Šantej. «Jlp^Bo^^e praznpyai kar v Trubarjevemu domu v Loki pri Zidanemu Mostu, katerega varovanec je. Sicer je nekoliko bolj krhkega zdravja» vseeno pa mu je uspelo dočakati visoko starost, s Čimer se je zapisal med kar nekaj laških stoletnic. ki pa so - brez izjeme -ženske. Kot je ob čestitkah, zdravljici, pesmi ter razrezu torte povedala njegova soc^oa delavka Mojca» Janez zadnje Čase bolj slabo sliši, je pa zelo zvedav in pozorno prebira časopise ter revije in na ta način spremlja, kaj se dogaja v domačih krajih in po svetu. Zbrani so slavljencu seveda zaželeli, da se v prijetni družbi ponovno srečajo naslednje leto. PM Foto: VM > S ^ o o. v UlwC fcopnim ZMOREM. C PRETECI 3 Petek, Z2. maj, ob 17.00 _ __RIBNIK «RBJE ïïTmimm REKREATIVNJLINJEKMOVALN^S.KIVI« ^ ŠoCSKQrEKJKROG^RIBŇIKÁ^KIVlA f CICIJEK OB^SAVINjfZA NAJMLAJŠET4OO M OrgïniiatCH^. ZKSTOEj^to SD MnvU IftSKo Heivls Za večjo varnost v prometu Petkova ustanovitev novega Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline je »rezuitat nujnosti, ozaved* čenosti ter intere&a več posameznikov in strokovnih služb s področja obČIn Zgornje Savinjske doiine«, je na ustanovnem zboru povedal Vinko Poličnik, pobudnik in prvi predsednik društva. Podpredsednik je postal ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar, v upravni odbor ter komisije pa so bili izvoljeni raziični strokovnjaki s področja prometa in cestno-prometne varnosti. Na ustanovnem zboru je biio slišati, da jes rega področja v slo-vensi^o avto-moto zvezo ozi- roma društva izven doline včlanjenih kar 552 občanov, Osrednje naloge društva, ki se bo povezovalo in sodelovalo s podobnimi organizacijami ter z drugimi, ki lahko poskrbijo za večjo prometno varnost, so v izvajanju preventive in vzgoje v cestnem prometu, motoš-portnih aktivnostih, dvigovanju promemocehnične kulture, izvajanju stalne službe v okviru AMZS, predlaganju sprememb prometne zakonodaje... Ob praznovanju stole obletnice AMZS je to izjemno lep dogodek tudi za 10 slovensko društvo, je menil Robert Štaba, sekretar AMZS. JOŽE MIKLAVC 10 NOVI TEDNIK Zlatoporočenec na traktorju Slavljencd je nepričakovano poročil njegov brat - Srečala sta $e pesniška duša in glasbenik »Dane^ se ozirava nazaj na skupno življensko pot. S trdim delom in z ljubeznijo $va premagovala vse ovire. Za ziato poroko sva sklenila, da bova v zahvalo odšla v cerkev Matere božje v Petrovče in se zahvalila Mariji, saj sva se v težavah zatekala v njeno varstvo»« pripoveduje o ^ti poroki zakoncev Anice in Alojza Aužnerja zialoporo-čeoka. Tam, v Petrovčah, sta se po naključju videvala že pred poroko. ZlatoporoČenca z Žepine» ki sta praznovala pred kratkim, sta imela za praznovanje izjemne obletnice zelo skromne načrte, vendar sta bila prijetno presenečena. »Najine ljube hčere so naju potiho, a vendar močno presenetile. Po dolgem prigovarjanju za civilno in cerkveno zlato poroko jim je končno uspelo.« je povedal zlatoporočenec. Vsi načrti treh hčera so bili streha skrivnost. Prvo od velikih presenečenj je bilo v celjski poročni dvorani, kjer sta nepri- čakovano zagledala zlatopo-ročenčevega brata Jožeta Avžnerja, znanega zdravnika kirurga (nekoč so matičarji bratoma črki u in v v priimkih zapisal: vsakomur drugače). Brat Jože, ki je nekoč precej poročal občane, je imel tokrat okoli vratu spel insignije ter je opravil poročni obred- «Imel je tako lep nagovor, da so mi tekle solze.« je bila ganjena zlatopo-ročenka. V čudovito okrašeni pe-trovški romarski cerkvi je zla-toporočenca pričakal špalir svatov z mogočno koračnico s kora ter z mašo, ki jo je opravil pater Vanč, Ivan Ar-zenšek. Po obredu so se odpeljali na avtocesto, zato sta slavljenca mislila« da se odpravljajo že domov, na Že pino. A ni bilo tako, ustavili so se v gostišču Miran v Tr-novcu» kjer je ob zvokih živahne glasbe pozno v noč vztrajalo približno šestdeset svatov, ki so prišli iz krajev od Murske Sobote do Kopra. Zlatoporočenca sta tudi zaplesala. Anica Aužner, ki jo poznajo daleč okoli po pisanju ljudskih pesmi, je ob svoji zlati poroki zapisala: »Zakon je kot rožni vn, v neskončni sreči se v njem mudimo -koliko časa bo ta cvet razprt? Niti v sanjah se ne zbudimo.« Eno od svojih dolgih pesmi, napisano po nesrečni smrti nekega rr^adega dekleta v Celju, je ob našem srečanju recitirala na pamet. Aužnerjeva je bila pred leti prav tako prvonagrajena na literarnem natečaju. Pesnica in giasbenik Oba sta bila doma z večjih kmetij, vajena garanja. Na njenem domu na Bregu pri Polzeli so imeli 32 hektarjev zemlje» in to v časih, ko je bilo treba skoraj vse postorili roČDo. Prvič sla se srečala na sestričnini dekliš* Čini v Latkovi vasi, ko sta zaplesala. Mato je imel Alojz čez nekaj časa opravke na Polzeli, zato sta se po naključju znova videla, pri Čemer se je vžgala iskra ljubez- Pot, posuta z biseri V soboto, 9. maja, sta tretjič pred oltar in matičarja stopila zakonca Marija in Leopold Petek z Mlač. šestdeset let zakona, posutega z biseri, so skupaj z njima, njunimi otroki, vnuki in p ravnu-ki proslavili še ostali so-rodniki in prijatelji. Leta 1949 sta kol soseda iz iste vasi spoznala, da je njuna ljubezen zrastla do te mere, da bo treba pred oltar. Z vlakom konjičanom sta se s pričami in nekaj svali podala na pot zakonske združitve, na matični urad v Slovenske Konjice. Cerkvena poroka je bila v cerkvi svetega Duha v Ločah. Poročil ju / • .9 Bisemporocencs Msrija in Leopold Patek je župnik Franc Petek V zakonu so se jima rodili sinovi Poldi. Fiund in Miran, ki imajo sedaj svoje družine Petdeset zakonske^ stanu je po njunih besedah hitro minilo in teta 1999 sta proslavila zlato poroko. Drugič ju je poročil župnik Pepi Gider, ki pa je to storil tudi na njuni tretji, biserni poroki, V začetku letošnjega maja. Kot poročni priči sta pristopila sinova Poldj in Frand. Zabava ob tako lepem jubileju je bila v lovskem domu na Mlačah. Kljub letom sta čila in zdrava zakonca Petek držala družbo pokond vse do zore. Ob spremljavi muzikantov se jertít^ zabavi dobro jedlo, pilo, pelo in plesalo. Marija in Leopold Petek sta nam zaupala, da je bila njuna življenjska pot takšna kot pri večini ijudi. Tteba je bilo pridno delati, se včasih marsičemu odreči in si tako ustvariti dom in družino. Oboje jima je lepo uspelo in lahko bi dejala, da je bila njuna pot posuta z biseri. Zbiseri v obliki treh sinov, treh vnukinj, enega vnuka, dveh pravnuionj in dvehpravnukov. Zelo vesela sta, ko ju obiščejo in za tiste najmlajše ima dedi Poldi vedno polno posodo sladkarij. Sedaj, v zrdih ledh, ko sla oba v )>penziji«, najdeta veliko časa za vrt, pridelavo zelenjave, gojenje rožic. Napod-tň se tudi v zdravilišče in tam uživata. Najraje pa imata družinske piknike. T^at se na njihovem domu na Mlačah zberejo vsi njuni najdražji in se skupaj poveselijD. EV Z zlate poroke zakoncev Auimer z Žepine. Zb datoporoi^m pňíi sta bila njuna vnuka. ni. Na Žepini živita vse od poroke, zgradila sta prijazen, lo-pel dom. Anica se je poročila na Že-pino na precej manjšo lone-tijo, vendar še vedno tako veliko. da so imeli po dvajset glav živine. Od samega grunta kljub temu ni bilo mogoče živeli, zato je mož moral v službo. Med drugim je biJ obratovodja v opekami na Lju-bečni, v pokoj je odšel iz Zavarovalnice TOglav, kjer je bil zavarovalniški zastopnik ter po potrebi še cenilec. Med diu-^m je bil porotnik na sodišču, na Ljut)ečni pa se ga spom-nijo kot dolgoletnega člana pihalne godbe ter kot predsednika godbe. Igral je celo po sedemdesetem letu. Anica se je povsem posvetila kmetiji. Zlatoporočenec se rad pošali, da je vedno preveč skuhala, saj so na njenem domu, na veliki kmetiji, kuhali za veliko ljudi, ludi za pomočnike pri delu. »Najlepše je bilo, ko so se rodili tet odraščali najini otro-d. Danes nama je najlepše, ko pridejo na obisk, prav tako se radi oglasijo najini vnuki,« sta povedala. Njune tri hčere, iMarija, Anica in Alenka, jima pomenijo vse, do njiju so nasploh zelo pozorni vsi štiije vnuki. Včasih so bili na zeleni Žepini na kmetiji na počitnicah celo kar vsi Štiije naenkrat. Danes tam živila z najmlajšo hčerko. In kdaj jima je bilo najhuje? »Ko so nama umrli starši, s katerimi smo se odlično razumeli. Veliko let je minilo, vendar jih Še vedno pogrešamo,« dodaja zlatoporočenec. Kljub temu, da zlatoporočenca nista več ravno mlada. Še vedno rada delata na kmetiji. Zlatoporočenec Še vozi traktor, včasih je delala z vsemi stroji še t)ol)ša polovica. Ta ima veliko veselje s cvetjem, ki ga je toliko, da se on pošali, da včasih nima.kam stopiti »Na Žepini sva nasploh zelo zadovoljna, ne bi je zamenjala za ruč na svetu,« sta povedala v en glas. BRANE JERANKO s prijatelji jima Je lepo Nedavno je bilo veselo v Krajnčid na domačiji Katice Rajh, kjer sta zakonca Jožica in Ciril LavbiČ iz Šenčurja v krogu družine in $te\dlmb prijateljev proslavila petdeset let skupnega življenja. Čeprav sta zakonsko zvezo sklenila Štiri dni pred koncem leta 19S8, sta za slavje izbrala toplejši, za njiju čarobnejši čas cv^enja in zelenja. Jožica je privekala na svet v Javoiju v dnižini Johan kot zad-nji, čeuti otrok. Prav toliko oirok so imeli mdi pri Lavbi-čevih v Třnovoj pri Dramljah, le da so zd Cirila poimenovali druge^ otroka. Ibdi njegovo rojsmo lelo je 1939. Po poroki je moral za tri leta v mornarico, a ker se je med njegovo od- sotnostjo rodila prvorojenka Breda, se je k družini vrnil predčasno. Svc^o hčer je vidd prvič, ko je bila stara polleta. Leta 196B se je rodil še sin Metod, ki pa ga je leta 1995 vzela cesta. Takrat jima je zapustil dva in pol meseca star^ vnuka, sicerpa sta ponosna na skupno tri vnuke in vnukinjo. Kljxib tipkim spominom si zakonca znata ustvariti pestro življenje ob številnih prijateljih in aktivnostih na različnih področjih. Medlem ko je Ciril svoj kos kruha rezal koi poklicni Šofer celih trideset let, vse do upokojitve, je Jožica vedno znova skrbela, da se je mož vračal v urejen in prijazen dom. Sicer pa ga Sentjur-čani poznajo kot dolgoletne- ga in prizadevnega predsednika Društva invalidov Šentjur, sedaj, ko le funkcije ne opravlja več, sta z ženo še kljub temu Člana različnih društev, Iqer se sprostita z balinanjem, s pohodi, z rekreacijo, oddihi na morju, največ pa jima pomeni druženje s prijatelji. Hvaležna sla jim za podarjene skupne trenutke, totaat pa predvsem Katici Rajh in njeni sestri Marici, ki sta izkazali prijazno gostoljubje povabljenim. Za dobro voljo je skrbel predvsem harmonikar Viki Novak, za presenečenje pa je poskrbela An-ja Vodeb s čestitko in pesmijo, s slednjo pa so jima prišli voščit tudi Ljudski pevci s vorja. MAJDA REZEC Združili sta se dva glasbeni skupini in veselo igrati pozno v no$ (z lev«|r Slavko Šat»K (ttarmonika) s hčerko Vero Šoltne (Uarin0i)in s sinom Janezom Šabcem (saksofon). Sandi Škoflek (trobenta). Slavko Upoviek ml. (trobenta) in Slavko Upovšek st (harmonika). Duhovniki, kmetje in glasbeniki Jožef Lipovšek o glasbeni tradiciji družine - Plošča Šopek rož kot spomin na starše v Razgorcah pri Vojniku so se očetu Slavku in mami Bernardi LIpoviek rodili trije otroci, ivan, Slavko in Jožef. Vse Iri Cante druži glasba, vsak namreč igra po nekaj glasbil. Vzornika sta bila oče Slaiico z diatonič-no in mama Bemafda s klavirsko harmoniko. Igrali so v različnih ansamblih in godbah, največkrat pa so skrbeli za dobro razpoloženje na številnih porokah. Na očetovo pobudo, igral Je v pihalni godbi Malih Dol, so v nje| igrali vsi trije sinovi. Ob glasbi pa so vsi trije šli vsak po svoji poklicni poti. Najmlajši, Jožef, se je odločil za duhovnika, kot je to prej storilo že njegovih sorodnikov. »Po končani srednji šoli sem želel nadaljevati študij na strojništvu ali medicini, zanimalo me je tudi televizijsko vodenje oddaj»« je pripovedoval Jožef Lipovšek. »Prijavil sem se na razpis in biJ sprejet. To je bilo takrat, ko se je prija\il tudi Mario GaJuniČ. Vendar se je vse skupaj drugače obrnilo. Ko seto šel mimo mariborske stolni- Pf«d več kot petdesetimi letije na Celjskem iklmlKvartatLipovsek (z desne): Ivan Upovsek.yjei^ltudj ph Vikiju fdihi, Anton Upomk (oče glasbenika Zvoneta Upo^ka). Sla^o l^vsek (oce Jožefa Upovška, ljudski godec z igranji na več kot 150 »ohcetih«) in Stanko Upo^k (stolni župnik v Mariboru). ce, sem začutil nek notranji klic in sem se odločil, da bom študiral za duhovnika. Prvi je to izvede) Stanko Li-povšek, moj stric, sicer pa stolni župnik v Mariboru. Takoj sva šla k sedanjemu nadškofu Francu Krambergerju, nato sem se vrnil v Vojnik-Sel sem vcerkev in srečal župnika Antona Pergerja ter mu povedal, da sem se zapisal bogoslužju. Presenečeno me je pogledal in rekel> da je to veliko presenečenje, nato me je povabil vsvojeprostore na pogovor. Doma glede moje odločitve ni bilo težav.« Šopek rož Jožef Lipovšek je bil najprej dtakon v Celju, leta 1997 pa je imel v Vojniku novo mašo. Potem je bil nekaj časa kaplan v Celju v cerkvi sv. Daniela pri pokojnem opatu Frideriku Kolš-ku, na katerega ima izjemno lepe spomine. Po službovanju v Velenju in Rogaški Slatini se je ustalil v Maleč-niku, kjer je zdaj že sedem let. Z domačini se izvrstno razume in skupaj so veliko naredili za lep izgled cerkve in okolice. Ob duhovniškem poklicu pa Še vedno najde čas za igranje na različna glasbila aU poslušanje radijskih programov z domačo in tudi drugačno glas-bo. Ob neki priložnosti ga je slišal Alfi Nipič, ki je bil nad igranjem navdušen, zato je svetoval odhod v studio in snemanje skladb za ploščo. Kvartet bratov lipovšek je izdal ploščo Šopek rož, na kateri je trinajst različnih melodij, za katere sta priredbe in besedila pripravila Ivan in Jožef lipovšek» ki je v spremnem besedilu k plošči zapisal: »Vsak ima rad za svoj praznik Šopek rož. Vsaka roža ima v tem šopku svoj pomen» kot melodija v zakladnici glasbe. S cvetjem je svet lepši in bogatejši tudi zaradi glasbe. Cvetje olepša pogled, glasba srce. Zato je pred vami šopek lepih melodij» ki so zapisane v srdh ljudi, in dve avtorski skladbi z duhovno tematiko. Da bi ohranila koračnice» polke in valčke iz prve polovice prejšnjega stoletja ter poudarila glasbeni spomin na najina starša. sva z glasbenimi prijatelji posnela zgoščenko Šopek rož.« Pri snemanju plošče so bratoma Ivanu in Jožefu pomagali kitarist Maks Klančnik, baritonist in bas kitarist Ro-betl Mrzel, baritonist Mitja Škorjanc, bas kitarist Marko Plaznik, tonski mojster Mike Orešar in studio AND in studio Plaznik. Jožef Lipovšek pove, da posebne predstavitve plošče ne bodo pripravili, saj so |o izdali z enim samim namenom -ohraniti priljubljene melodije in počastiti z njimi spomin na starša. Glasba ie neusahljiv a y ihij studenec Pravzaprav sega glasbena tradicija Lipovškove rodo-vine v začetek 20. stoletja. Stari oče Anton Lipovšek se je po desetletnem igranju na pozavno pri avstro-ogrski J ^Êff Jožef iiporâk vstodiu Radia Celje, kjer je med službovanjem v Celju veiknt gostoval z branjem prispevkov v verski oddaji Lue v temi. vojaški godbi v Trstu priključil malodolski pihalni godbi. Ta je bila ustanovljena leta 1875 in je delovala v Vojniku in okolici. »V našem sorodstvu prevladujejo trije poklici, duhovniki, kmetje in glasbeniki. Pri >spodnjih< LLpovških sta oče Anton in mati Anica imela pet otrok, Zvoneta, Ireno« Branka, Tomaža in Marjana, Vsi so glasbeniki in pevci, najbolj znanje Zvone Lipovšek» ki ima že vrsto let zelo uspešen ansambel. Potem je veja LipovSkov z Marjanom st. in Marjanom ml., ki je na Zlati harmoniki na LjubeČni osvojil nagrado občinstva. Glasbena je tudi veja Lipovškov v Novi Cerkvi ter ob Šmartinskem jezeru z Gašperjem LipovŠkom. Prav zanimivo bi bilo srečanje vseh Lipovškov, kjer glasbe prav gotovo ce bi zmanjkalo,« je družinsko vejo opisal Jožef. Ob duhovniškem poklicu Je Jožefov zvesti sopotnik glasba, o kateri je takole razmišljal: »Glasba je neusahljiv studenec, ki daje veselje. Zajemi iz njega za svojo dušo.« Jožef je dvakrat sre čen» saj zajema sokove za svojo dušo pred oltarjem in ob igranju na številna glasbila, predvsem na harmoniko. TONE VRABL KOLESARSKO družeimje MAJSKI 2009 nedelja, 24. maj, ob 10. uri DolŽir« tras: Celje • Celje: 23 kjn Šen^ - Celjei 14 iffn Vojnik - Ce^e: 16 km Ždlec-C8yKi8kmS.Kor^-Cege:34kin SOxb - Celie: z? km Cilj vssh tras: pred Citycentrom v Celju cit^center iSlagrajeni bodo: - najmlajii koleser • nđjstarejit kolesar Prijavni 03 : 1^00 Our ndot I fdo 15TDI]* ^ uo uu' c:.—< LOivsdr^Mih UJOOV WW w - m 3}sk ik rog. s i H M B Po 90 minutah je bilo 0:2, Calje paje bilo kasneje cefo na pragu remija, toda ostalo je pri le enem kazenskem strelu, ki ga jazanesljivovzadetek spremenil Uroš Korun. Ne Šeliga Osterca, Osterc Šeligo! Razburljiv in nenavaden finiš v Celju - Klonil tudi Rudar Nogometaši MIK CM Celja so v 54. krogu 1. SNL v Areni Petrol izgubili proti Gorici z 2:1, kar je njihov tretji domači poraz. Z njim so si močno otežili boj za drugo mesto. Zadnja kroga bosta zelo M-nimiva tako giede boja za evropski pokal kot tudi za ob-Stanek. »Le« end enajstmetrovka »Sprejel sem žogo» jo potegnil v kazenski prostor, kjer mi je gostujoči napadalec Osterc podstavil nogo. Morala bi biti enajstmetrovka,« je dogodek v sodnikovem (Štiriminutnem) podaljšku komentiral celjski vratar Aleksander Šeliga. Do-dal je §e: »Razočaranje v garderobi je ogromno, kajti skoraj celotno prvenstvo smo dr- LESTVICA 1. SNL lIMRtBOR* MAKCMCaJE t HIT GORICA 4.flUDAB 6.00MŽAL£ 6.IUFTA TIITERBtOCKU 34 11 8.LABOOOMVA 34 12 34 1712 S 34 IS »n M 16 S13 34 IS 613 34 12 12 fO 94 11 1013 816 517 9.UIKAK0PER $4 $ 1214 10. PKIMOftX 34 7 1413 'bitHVtk 63ÂC 63 4TJS 53 56:63 53 41:37 SI 40J6 4S »M 43 49:61 41 45«) 41 34:4« 36 33?47 36 Žali drugo mesto ...« Celje je sicer zadržalo drugi položaj, toda Gorica, ki ima zdaj tudi 53 točk, je v tej sezoni že tretjič dobila medsebojni obračun in ima posledično boljše raz-meije - praktično točko več. Ni prav dosti manjkalo do neodločenega izida, kajti v 89. minuti je Komel brcnil Nejca Peč-nika med prodorom, Uroš Korun pa Je zanesljivo - po sredini vrat - premagal Piriha z bele točke in znižal na 1:2. Derbi je bil osiromašen za največja potenciala moštev, poruine-nela Etiena Velikon jo in Aneja Lovrečiča. Brez madeža? Celjani so začeli zelo odločno in prevladovali 15 minut, v postavitvi 4-2-3-1, ko je ^vrl podobno kot v Novi Gorici zaigral pred obrambno vrsto. Pri prvem zadetku (podajalec bivši član Celja Gorinšek) sta ga tokratna osrednja brariilca pogrešala; Travnerju je spodrsnilo, od Andždkoviča pa se je žoga odbila do Komela, ki jo je z nizkim strelom usmeril v mre žo. Začeli so se strupeni protinapadi gostov, ki bi lahko preko Demiroviča, Osterca, M. Ko-vačeviča in tudi Džukiča prej odločili tekmo sebi v prid. Po dveh zapravljenih izjemnih priložnostih pa je Milan Osterc le zadel: med nogama Za-vrlu in skoraj po sredini vrat. Celje bo jutri igralo v Šiški, nato doma s Koprom. Tekmeca za drugo in tretje mesto Gorica in Rudar bosta najprej pričakala ?vlaribor in Dom^e. nato pa v zadnjem krogu potovala v Ajdovščino oziroma Lendavo. »Ko smo prevzeli vajeti igre v svoje roke, smo dobro zapirali dostope do svojega gola in pretili v hitrih protinapadih. V finišu se je zapletlo in trepetali smo za zmago,« je komaj slišno razpredal trener Gorice Miran Srebrnič. Takoj mu je poudarjeno čestital trener Celja Slaviša Stojano-vič in dodal: »Zmaga je brez madeža. Uspešno smo prodirali po krilih, toda pred golom ui bilo nikogar. Naša napadalca Sacripant! in Biščan sta v katastrofalnem stanju in nimamo rešitev.« Sodnikov ni omenjal, potem pa jim je na hodniku namenil precej (povsem upravičenih) kritik. Jutrišnji tekmec Interblock je jgral neodločeno v Lendavi, nato pa je spregovoril njegov direktor Nenad Protega: »Pri- petilo se je nekaj čudnih dogodkov v tej sezoni. Imamo Teksas ligo«. Pazili moramo ...« Vsekakor je imel v mislih tudi kazen NZS Mariboru. Tekma s Celjem je bila registrirana, kot da se ni zgodilo nič. Če bi tedaj gostoval v Ljudskem vrtu klub z ustreznim ins pogumnim vodstvom, srečanja ne bi izgubil... »Niso ločili dresov« Trinajsti prvenstveni poraz je Rudar dožvel na Ptuju, Drava je slavila že sedmič zapored. Velenjčani» ki so bili odlični v večini spomladanskega dela, so v zadnjih treh krogih osvojili le dve točki. Zdrsnili so na četrto mesto. Če smo lahko še pred časom dejali, da je hit pomladi Marijan Pušnik. je to zdaj Adnan Zildžovič, ki z Dravo melje nasprotnike in se je že izognil zadnjemu mestu, ki neposredno vodi v nižji rang, PušnikjepoporazudeSal:»>Moji fantje so do prvega zadetka igrali super. Imeli so pet stoodstotnih priložnosti* sledila pa je kazen. Po strelu Drevenška s prostega strela ni nihče stekel proti odbiti žogi, tudi drugi gol smo prejeli po veliki napaki obrambe. Potem se je naša igra dokončno sesula. Trije ali štirje so >igralk za Dravo, kot da ne bi poznali barve naših dresov. Žal mi je. ker so si fantje do prvega zadetka zaslužili veliko več. Imeli so zrele prilož-nosd. A če nezadeneš, nimaš kaj govoriti.« Čm vtis je zapustil domači vratar Nemanja Jozič, ki je brez razloga s kletvicami zmerjal celotno moštvo Rudarja in polival z vodo Gorazda Zajca, kar je močno prizadelo tudi Pušnika: »Moji fantje so športno čestitali nas-protrúkom za zmago, tudi jaz trenerju in vsem. Nešportno obnašanje domačega vratarja, ki nas je žalil, pa ne sodi na nogometna igrišča.« Odgovoril je domači trener Adnan Zil-džovič: »Strinjam se> zato sledijo sankcije.« Vratar Rudarja Boban Savić je zopet dobro opravii svoje delo, a je bil pri zadetkih povsem nemočen: »Zelo sem razočaran, kajti bili smo veliko boljši, potem pa smo v slabih petih minutah pre-jeli dva naivna zadetka. Seveda smo si sami krivi. Imamo še dve tekmi. Še smo lahko tretji. Upam, da se nam bo odprlo že proti Domžalam.« Vse tekme bodo ob 17.30. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA l^r NA lâlÀTKO Svetovni rekord Barbare Fidel Karlsruhe: Slovenska ženska reprezentanca je začela ekipno svetovno prvenstvo v kegljanju z zmago v skupini proti Danski s 7:1. Celjanka Barbara Fidel je s 672 podrtimi keglji dosegla svetovni rekord- Za pet kegljev je izboljšala najboljši izid klubske kolegice Rade Savič iz leta 2006. Kruder najboljši Brezovica: Na novi steni v Logu je bilo državno prvenstvu v balvanskem plezanju. Pri članih je zmagal Jernej Kruder, član Š po h no plezalnega odseka pri Planinskem društvu Celje -Matica. Kladivar drugi pri ženskah Celje: Ekipa Mass Ljubljana v moški konkurenci in ekipa Kronos Ljubljana v ženski stazmagovalna kluba dvodnevnega ekipnega državnega prvenstva v atletiki. Med atletinjami je bil drugi gostitelj, Kladivar Celje. V nedeljo je član Kladivarja Andrej Batagelj v troskoku pristal pri 16,17 m. Martina zadovoljna Rio de Janeiro: Slovensi^ rekorderka v metu kopja Martina Ratej, ki nastopa za atletski klub Šentjur, je na veliki nagradi v Braziliji zasedla četrto mesto. Orodje je zalučala do 58,80 m. (DŠ) Da bi bilo čimprej konec ... Izteklo se je v skladu z napovedjo, na žalost. Za roko-metaši Celja Pivovarne Laško je enajsti prvenstveni poraz v tej sezoni» najvišji doslej v domaČi konkurenci. Doživeli so ga na Obali, Koper je bQ boljši s 30:17. Dragan Gajič ješestkrat zadel za celjsko zdesetkano ekipo Jutri {16.00) bo gostovala pri vodilnem Gorenju. V noči na ponedeljek so pred dvorano Zlatorog gorele sveče. Od 33 porazov po osamosvojitvi jih je sedanja zasedba pridelala tretjino kar v eni sezoni. Ki pa še ni končana. Na srečo sta izgubila Slovan in Trimo, zato je tretje mesto objektivno dosegljivo. Želje pa povezane s čimprejšnjim zaključkom sezone... Za celjski klub je dvelemo pogodbo podpisal mladi S^ Predrag Dačevič. Srednji omanji napadalec srbske Kolubare je desničar, ki lahko igra mdi na levem zunanjem položaju. S198 cm višine bo pomembna okrepitev tudi za obrambne vrste Celja. Star je 22 let. Velenjčani pa so v 8. krogu lige za prvaka v gosteh prema^ ekipo Slovana s 27:26. Ljubljančani so poldrugo minuto pred koncem vodili s 26:24, nato so zadevali le še Velenjčani, pri katerih je bil najbolj učinkovit Momir Rnić s Šesdmi goli. Vodstvo tekmovanja je Gorenju priznalo zmago proti Kopru. DEAN ŠUSTER Košarkaricd Merkuija z vodstvom kluba Z zlatimi C zapisana 2 ECošarkarice celjskega Merkurja so obranile naslov državnih prvakinj. V četrti tekmi finala državnega prvenstva so v gosteh po podaljšku premagale Kranjsko Goro z 71:63 in finale dobile s 3:1 v zmagah. Za Celjanke je to sedmi naslov državnih prvakinj. Lepše s srhijivko Gorenjke so začele podjemo, po uvodnih desetih minutah so vodile s 16:12, do odmora pa so razliko zvišale še za dve točki (34:28). Rezultat je bil za Celjanke celo ugoden, kajti imele so 16 skokov manj, Juršeto-va in lYaorejeva pa sta zadeli po štiri trojke! »Moral sem povzdigniti glas ob polčasu,« priznava za Merkur izjerrmo uspešni trener Željko Ciglar. V 3. in 4. Četrtini so njegove varovanke imele po sedem točk naskoka, toda vseeno je sledila prava drama. 12 sekund pred koncem so vodile za dve točki, imele prosta meta in še žogo iz avta. »Vzel sem minuto odmora. Ne bi smel. Igralka, ki izvaja prosta meta, začne premle-vati v svoji glavi in to ni dobro,« je dodal. In, ^ej za zlomka, njegova hči Iva. na prvi pogled MVP finalne serije (po statističnem indeksu Hughes 58, BariČ 57, Ciglar 55, Matič 50 ...), je zgrešila oba meta. Nato je sledila osebna napaka nad Niko Barič. Zadela je le en^. In nekaj sekund pred koncem je na dru^ straniz osmih metrov izenačila Vai^ - Sanchezova! Šok je bil popoln ... Toda Celjanke se vseeno niso zmedle, v podaljšku so pometle z domačin-kamil In si zaželele, da izpu-stij o slavnostno večerj o v Kranjski Gori ter da takoj krenejo v svojo bazo, hotel Štorman. Vodstvo kluba jim je ugodilo. Pa kasneje pripravilo Še piknik nad Laškim v režiji poslovne sekretarke kluba Sergeje Seitl. Povišati proračun? »Presrečen sem, za nami je izjemno naporna sezona. Čestitke mladi ekipi. Osvojila je vse, kar je bilo možno. Klub )e državni in pokalni prvak, ima najboljše mladinke in kadetinje v Sloveniji, z uvrstitvijo na zaključni turnir Jadranske lige pa je bil Dalmatinka Ivona Matić, ki je sv na zadnji tekmi. prav tako optimalen. Sezona b z ziddmi črkami vpisana v ^ dovino kluba. Želino si le de! ček podpore, ki jo imajo neki ten dru^, z manj uspehi je pou daril Ciglar. »Strinjam se z njirr to je najboljša sezona doslej. Pole Dniiřlna je veselo zapela. Z leva madlji, ki je sedal na klopi (Ciglar trener državnih prvakinj v mladin rkami ezona najboljšo predstavo prikazala prav strokovnega vodstva in igralk pa želim izpostaviti Urbana Maje-na, Uro^ Kranjca in Janka Par-fanta, ki so se zelo trudili po organizacijski plati. Moja vloga je bila predvsem hiranje financ. Mlade igralke še imajo veljavne p(^odbe. TYenutno intenzivno delamo na podvojitvi višine proračuna.« pa pravi direktor Matej Poludiik, »duša« kluba, ki je v njem od sedanje garniture najdlje. Dopolnil ga je predsednik kluba Urban Majœn: »Uspešno smo zaključili finalno serijo, ki je bila nabita s áiství. Za vidnejši mednarodni nastop po-u'ebuješ visoke igralke, kar pa je povezano z mnogo večjim finančnim vložkom.« Hrvatici Ivono Matić in Ivo Ciglar bo težko zadržali, a upanje ostaja. Slednja je bila odkritosrč* na: »Bila sem preveč samozavestna pred prostima metoma, priznam. Zdelo se mi je, da je vse odločeno. A očitno je šele tedaj, ko izteče zadnja sekunda. Doživela sem pravo lekcijo. Veseli me, da to ni imelo učinka na končni razplet. Obljubila sem si, da se mi kaj takšnega nikoli več ne bo pripetilo.« Nika Baríč se lahko okiti s sedmo sezonsko lovoriko. Štiri ima z Merkurjem, dve s 1. gimnazijo v Celju (DP, šKL). s katero pa bo nastopila še na za-ključnem turnirju v malem nogometu! V marsikateri sredini se ob koncu sezone »gledajo postrani«, pri ŽKK Celje pa se pred počitnicami prešerno povese-lijo- DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zlatorogovci nabodli zmaje v Ljubljani Po devetih letih Laščani slavili v Tivoliju - Nocoj v Treh lilijah za drugo zmago PANORAMA k Agrei, snetnalec TVC, Uroš Kranjc, predstavnik ŽKK MeHtur za stike z I kaiflovan) vpolfinalu in dobfl tokmo v Kranju, direktor Matej Polutnik in n kadetski konkurenci Damlr Grgič. Prvo tekmo po (finala lige UPC so košarkarji Zlatoroga iz Laškega opravili z od-liko» kajti v Tivoliju so slavili s 70:66. V to zmago je, roko na srce, le malokdo verjel, priâla pa je kot plod dobro pripravljene ekipe in igre, za katero veliki favorit iz Ljubljane ni imel rešitve. Fantje Aleša Pipana so odigrali eno boljših tekem sezone, taktično izredno zrelo in plod lega je vodstvo v dvoboju, ki se igra do dve zmag. Zaporedne Hunterjeve trojke 2e na začetku so »pivovar-ji« iz Laškega pokazali, da niso prišli v Tivoli z belo zastavo, temveč da so se prišli borit po svojih najboljših močeh. Čeprav je bil Vladimir Golubović na začetku nerešljiva uganka za centre Zlatoroga, si Olimpija ni uspela priigrati bistvene prednosti. Po prvi četrtini je bilo +5 za »zmaje«, ki so do polčasa ob trojki Briana Gree-na s sredine igrišča ob zvoku sirene prišli do +6. V nadaljevanju je sledil preobrat. Vincem Hunter (16 točk, S skokov) se je s tremi zaporednimi trojkami priključil razpoloženemu Urošu Lučiću (18). Tadej Koštomaj» ki je na parketu prebil skoraj vso tekmo [zaradi petih oseb-' nih napak ni igraJ le sklepnih 16 sekund}» je odlično vodil ekipo» svoje sta dodala še Ante Mašić (10) in Nejc Strnad (11)> in ko so LaŠČa-ní povedli v 24. minuti s 44:42, přednosti niso več izpustili iz rok. Trdna obramba je preprečevala podaje Olimpijinih branilcev pod obroč, met se domačinom ni odprl in Zlatorog je kljub nekaterim napakam držal prednost. Sredi tretje četrtine je vodil za 7 točk, ob njenem koncu pa 51:48. Tudi v zadnji Četrtini, ko se je pričakoval juriš domačinov, se Zlatorog ni dal. Še naprej je namreč igral pametno in disciplinirano ter držal razliko, med petimi in eno točko. Vselej ko se je Olimpija približala, so imeli gostje odgovor. V zadnjo minuto se je krenilo s -••4 Laščanov, ki so imeli dovolj živcev in mirne roke. da so iz prostih metov preko Strnada in Daria Krejiča (4) zadržali prednost za veliko zmago, ki jih je pripeljala na rob velikega finala domačega prvenstva. Korak do senzacije A dvoboj še zdaleč ni končan. Druga tekma, ki bo nocoj v Treh lilijah, bo še kako nevarna za LaSčane. kajti Olimpija bo naredila vse na in ob igrišču, da ne izpade v polfi- - St-3S Vincent Hunter, za soigralce Vlnko Lovec, se je odlično kosal s favoriiira-nimi Liubljaneani. nalu DP. Jasno je, da čaka ekipo Zlatoroga velik pritisk z vseh strani, najverjetneje tudi s strani sodnikov, kajti hoteli ali ne, Olimpija je v nadrejenem položaju v slovenski košarki in tako razmišljajo, morda tudi nenamerno, tudi vsi sodniki v naSi ligi. A Laščani imajo formulo za igro Oiimpije, kar so dokazali v vseh treh letošnjih dvobojih, seveda še najbolj v tem zadnjem, odigranem v petek. Bodo pa za uspeh potrebovali hrabri varovanci Aleša Pipana še boljšo in seveda tudi podporo s tribun. V takšnem dvoboju so namreč gledalci lahko odločilnega pomena in upamo lahko, da bodo ljubitelji košarke in športa iz Laškega ter s širšega celjskega območja to spoznali in napolnili dvorano ter z navijanjem pomagali do senzacije, ki so ji na prag prišli igralci kluba iz Laškega z zmago v Tivoliju. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA IZJAVI Nejc Strnad: »Izpolnili smo vse naloge, ki smo jih imeli. V obrambi smo bili složni in v napadu hrabri. Tudi v odločilnih trenutkih naša samozavest ni padla in dosegli smo koše, ko smo jih najbolj potrebovali. Sreča spremlja hrabre. Pred drugo tekmo smo v boljšem položaju glede psihološkega stanja. Ničesar se ne smemo bati.« Tadej Kodtomaj: »Živčnost |e bila prisotna že na začetku in se je stopnjevala vse do konca. Odlično smo se pripravili na tekmece, zato vsa čast strokovnemu Slabu na čelu s trenerjem in tudi soigralcem, s katerimi smo se držali navodil. Zmago smo si zaradi borbenosti zaslužili. Če nam uspe, da nasprotnik doseže med 60 in 65 točk, potem lahko premagamo vsakogar. Imamo namreč nekaj talbnih posameznikov» ki znajo zadevati tudi iz neizdelanih akcij.« (DŠ) • 19. maj 2009 - NOGOMET 1. SL, 34. krog: MiKCM Celje -Goncû 1:2 [0:1); Korun (90-11 m);Komel (19),Osterc (75),Dnz-va - Hiidar 2:0 (0:0); Kelenc (75), Da Silva (78), Nafta - Interblock i XDotnžale-Koper \:0, Primorje - Maribor 1:1. 3. SL - vzbod, 24. krog: Mons Claudius - Veržej 1:4 ( 1:1); Špo-Ijar (23). Malečnik - Šmarje 2:3 (2:l};Asllanaj(5,71-llm,90). Kovinar Store - ČrenŠovci 3:0 (2:0); Krljanovič (32). Korun (45), Kocijan (92). Srnûrmo -Paiomay.l (1:0);Podbrežnik (44,92),Bollia(85).áz;iia-Dra-uinja 2:0 (0:0)» Símeráařřipzon -Dmw^l:3(0:0);Skale(46). Vrstni red: Dravinja 61, Dravograd 50, Kovinar 49, Odranci 47, Šmartno 42, Stojnci, Malečnik 34, Veržej, Simer Šampion 33, Čarda, Paloma 21, Mons Claudius 19, ČrenŠovci 18, Šmarje 15. Štajerska liga. 23. krog: Šoštanj - Pohorje \ :2 (0:0) ; Andrič (60), Zreče - RogaJika 2:0 ( 1:0); Alenc (9), Tirovič (61). Vrstni red: Zreče 48, Pesnica 45. Pohorje 43, Ormož37, Gerećja vas, Bistrica 35, Rogaška 34, Šoštanj 33. Partizan 32, Podvind 31, Peca 30,Bukovci24.Brežice I7,5en-tiljS- MALI NOGOMET !. SLMN, za obstanek,4. kjog: Izola - Živex 3:1 (2:0); Kugler (33). Vrstni red: Izola 10, Sevnica 6.2ivex 4. Benedikt 3. ROKOMET 1. SL, 8. krog: Koper-Celje Pi-vovamalMško50:\7(H:Q):BTU' men S.Mirkovič, Hribarji Gajič 6, Furlan, Gregore 3, Toskič 2, Kozlina. Klančar. Mačkovšek 1, S/owïn - Gorenje 26:17 (11:11); Skulek, Terf^n 7; Rnič 6, Har-mandič 4, Mlakar, Datukaàvili, Golčar 3, DobelSek. KavaS. Bezjak 2, Sovič, Cromiko Vrsmi red: Goren/e47, Koper 45. Celje 33. Slovan, Trimo 29, Prevent 26. 1. SL (ž), za 3. mesto, 1. tekma : Zagorje - Ccleia Žalec 31:30 (13:15); Ljubas 12, Luznar S; Sirmšekl2,Krhlikar8,Crčar4. Ponočnjak 3, Čurko 2. Debelak 1. 1. SL (ž), za 7. mesto, povratna tçVsna: Celje Celjske mesnine - Kočevje 31:25 (18:12); Koren 6, Jankovič, Gerič 5. Stipanova, KoljiČ, Klakočer4, Palir, Majcen, Nikáičl;Ojster5ek5,Rojc5- KOŠARKA l.SL, htd(jnapolfinala:l^on Olimpija-Zlûtorog 66:70; Goiu-bovič 17, Zupan 11; Ludč 18. Hunter 16, Strnad 11. MaSíč 10, Ko-štoma)7, Kr^iČ4, MiÍjkovič, Nu-lianovič2. I. SL (ž), 4. tekmafinala: Kîonj-sfeû Ctora-Aíerfcur 63:71 ; Traore 20,Jui^l8:Maiič21,Ci^ar20, Baričl5,Hu^esl3.Verbole2. (KM) if) © KOLEDAR Ti>rek._1ft..5. KOŠARKA 1. SL, 2, lekma polfinala. Laško: Zlatorog- Union Olimpija (20). Sreda/_20a.5. NOGOMET 1. SL, 35. krog, Ljubljana: Interblock - MIK CM Celje. Velenje: Rudar - Domžale (obe 17.30). 2, SL. 26. krog, Kidričevo: Aluminii - Šentjur (17). ROKOMET L SL, 9. krog. Velenje: Gorenje- Celje Pivovsima lalVo (16). Pol(0|»Eska G8slB i» v Co^ ra Goloviai, in ânr ob Sl^^ s pokopališča do pošte V današnji rubriki pojasnjujemo pcûnenovan|e Pokopališke c£st^ ki je v Celju na Golovcu ob tako imeiovanaii Slovenskem pokopališču. Za-to je tokrat fnik)žzH)$t, da zd-{Hšemo več o zgodovini celj* skih pokf^taliáč na vseh lo-kad)ab» k^ so bila. Podobno kot drugod v krščanskem svetu so tudi pri oas imela pokopališča status svetega prostora, zato so bila vedno v bližini œrkva. Tako je bilo tudi v Celju, saj je bilo prvo mesmo pokopališče pri opatijski ceikvi sv. DarUela, na današnjem Slomškovem trgu. Staro pokopališče je bOo tudi pri prvotni cericvi sv. Duha» ki je stala med začetkom Mariborske ceste in nekdanjim tokom Koprivnice. Pokopališče, ob katerem je stal tuidl prvi mestni »špital«, je nastalo v Času celjskih knezov. Ker )e bO prostor okoli caicve sv. Daniela kmalu pretesen, so mestni očetje leta 1785 spršeli sklep, da se mestno pokopališče pre-sdi k cericvi sv. Maksimilijana, lj. na severno obrobje takratnega Celja. Wndar je tudi tam kmalu zmanjkalo prostora za pokope, saj je bila cerkev sv. Maksimilijana z južne strani obdana z dvema gospodarskima poslopjema. Kozolec je bil namreč ^ pred viati cerkve. Tako so v prvi polovjd Î9-stoletja mestni očetje s celjsko opatijo ponovno iskali prostor za pokopališče. Leta 1832 so razmišljali, da bi obe pokopališči, tako tisto pri sv. Maksimilijanu kot tudi drugo pri sv. Duhu, kjer je bila tudi mrtvašnica, razširili in povezah. Med meščani seje rojevala tudi ideja, da bi pokopališče z^adiii naJožeiovem luibu» med cerkvijo in Kalvarijo. Vendar se iz obeh idej v Celju še nd ki je na slovesnosti dejal, da je podelitev priznanj najboljšim mladim likovnikom sveta za Celje svojevrsten praznik, ki v mesto prinese nekaj multi-kultumosti. Vodji zavoda za ustvarjalni razvoj mladih Mi- hailu Lišaninu pa je obljubil, da mu bosta Mestna občiria Celje in Zavod Celeia Ceije pri njegovem delovanju še naprej stala ob strani in mu pomagala, »saj želimo ohraniti to posebnost Celja in Evrope«. Pomen Lišaninovega mednarodnega razpisa je v pismu poudaril tudi predsednik države Danilo Tiirk, ki je prevzel tudi častno pokroviteljstvo nad tem dogodkom. Turk je včeraj sprejel tudi prvcnagrajen-ko iz Indije Lakshlmi Shree. ki mu je podarila svoje slike. Razstava nasajenih likovnih del je na ogled v galeriji likovnih del mladih v Celju. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: 'GiupA Podelitve priznanj in odprla razstave nagrajerih l&ovnfli éel v Ca^u n se udeležili tudi negrajend iz Rorminije ter pmrnagrajenka izlnd^e (v rdeči obleki), id je je VMnj epr^l predsednft Sloventfe Oenlto Tûffc. Zadaj vodja zavoda a intvarfaln razvoj mladih Mitaib Lisanin. Komorni moški zbor Celje se bo na letošnjem Jubilejnem koncertu predstavil svojim zvestim poslušalcem in ljubiteljem moškega zborovskega petja že šestdesetič. Koncert bo v petek, 22. maja 2009, ob 1930 uri v celjskem Narodnem domu. Tokrat bodo skupaj zapeli pevci KMZ pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika in seniorji KMZ, ki jih vodi dirigentka Katja Gruber. Od leta 1949 pa do danes je zbor prejel na domačih in tujih pevskih tekmovanjih in festivalih kar 27 najvišjih priznanj, posnel več velikih gramofonskih plošč in CD ter posnel svoje programe za največje radijske hiše v Nemčiji in za slovensko RTV. KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE 60 let "5 (J o tr C 'c "O <0 o > o ^ o a w '•5 0) NOVI TEDNIK ^KULTURA 15 Koncerta dveh orkestrov GŠ Celje Prejšnji teden sta imela koncert dva orkestra celjske glasbene šole. V Narodnem domu so navdušili glasbeniki Mladinskega simfoničnega orkestra GŠ Celje, medtem ko 80 džezovske navdušence razveselili člani Extra banda GŠ Celje pri Vod> nem stolpu. «i .1-*- s^ ^ J Goda Ici Mladinskega simfoničnesa oitestra GŠ Calje so pod vodstvom Masaža Brelnika sprsmljali odlični flavtistki Evo^ino Kozmus (lavo) In Malanijo PIntar ob izvadbi koncarta Antonia Vhraldlja. Extra band pod vodstvom Bojana Logarja v olamentu Za konec v veliko dvorano Ni veliko Šolskih zborov, ki bi se odločili« da svoj zaključni letni koncert pripravijo v kateri od velikih dvoran izven Šole. Oba zbora, otroški in mladinski, iz IV. osnovne šole Cel)e to uspešno počneta že vrsto let. Mladi simfoniki so odigrali tri dela Antonia Vivaldija, □avduSili z ŽiválsWm karnevalom Camilla Sainl-Saensa ter koncert končali s skladbo komaj 14-Ietnegâ skladatelja Leona Firšta Lesto Festivo. Na koncertu so navdušile solist- Tokrat se bodo v celjskem Narodnem domu predstavili v četrtek ob 19.30. Pod vodstvom zborovodkin je Jo-lande IpSek - Ulrych bodo zapeli umetne pesmi slovenskih in tujih avtorjev ter nekaj ijudskih iz domaČih in tujih logov. Uspešna zbora, ki žanjeta pohvale kritikov, bosta nastopila ob spremljavi odličnega pianista Primoža MavriČa, kot gostje pa bodo občinstvo dodatno razgreli člani Extra banda celjske glasbene šole, ki jih vodi Bojan Logar. CT Pomladni upokojenci Pevsko društvo upokojencev Celje pripravi vsako pomlad dva koncerta, ki sta že po tradiciji dobro obiskana, saj »ma zbor svoj krog poslu^lcev. Priteče jih namreč kakovostna Izvedba umetnih, ljudskih In domoljubnih pesmi zasedbe, ki jo vodi Monika Lojen. Prvi letošnji koncert je bil konec aprila, dn^č se bodo predstavili jutri, v sredo, ob 19.30 v Narodnem domu, Koncert vsakokrat popestrijo razJični gostje. Poslušalci so lahko na prvem uživali ne samo ob odiičnih zborovskih skladbah» temveč tudi ob petju Andreja Bremca in spremljavi Vikija Ašiča. Prisluhnili so lahko mladi vokalni zasedbi Irir v kateri prepeva tudi zborovodkinja. Gos^e jutrišnjega večera pa bodo bolj »instrumentalni«. Napovedujejo namreč Harmonikarski orkester KUD Franceta Prešerna Iz Vojnika pod vodstvom Stanka Mikole, Še en prijeten večer torej, ki ga Članice zbora že po tradiciji končajo s sladkimi presenečenji. CT Zmagovalni domačini v Žalcu 80 v petek in soboto pripravili sedmi festival vokaino-zabavne glasbe Sredi zvezd. Za uvod v festival se je predstavila italijanska skupina V^xallca, ki je navdušila sicer ne polno dvorano ^edalcev in poskrbela tudi za sobotno dopoldansko delavnico. V soboto je bil tekmovalni večer, na katerem je letos na- stopilo pet skupin. Člani žirije so bili Tomaž Kozlevčar, Italijan DavideChiesa in Samo Iva-čič. Žirija se je letos odJočila za dve postni priznanji. Za najbolj k^ovostne priredbe celotnega tekmovalnega programa je priznanje prejela skupina Akolada, za najbolj izviren aranžma slovenske skladbe pa cdjski Okt« 9. Občinstvo je tretje mesto prisodilo skupini Akolada. drugo Oktetu 9 in prvo mesto Vokalni skupini Sonus. Žirija je tretje mesto prisodila Oktetu 9, drugo skupini Sonus, prvo mesto pa domači skupini Cantemus, ki je po dveletnem premoru ponovno nastopila v tekmovalnem programu. Po besedah vodje skupine Matjaža Kača, ki je tudi direktor festivala, je to zanje veliko presenečenje, saj so v. $1 CB Skupina Cantamus, ki je prejela prvo nagrado Snje. skupino lani zapustili štiije člani, nova zasedÍM pa se je prvič predstavila prav na festivalu, zato nagrade niso pričakovali. TUdi v letošnjem tekmovalnem večeru so orgarnzatorj i festivala poskibeli za nastop ene najbolj uveljavljenih skupin s področja vokaino-zabavne glasbe. Odlična italijanska vokalna skupina Mezzotonno je navdušila tudi polno dvorano v Domu 11. slovenskega tabora v Žalcu. TT Dobrodelna predstava za Varno hišo v Slovenskem ljudskem gledaiišču Celje so z dobrodelnimi predstavami že večkrat pomagali celjski Varni hiši. Danes ob 19.30 bodo svojo dobrodelno gesto ponovili z uprizoritvijo Hiše Bernarde Alba Federica Garcie Lorce. Vstopnice so na blagajni SLG Celje na voljo po 14 evrov. ke, ki so Članice orkestra oziroma učenke GŠ Celje. Solistke so bile violinistki Anja Čret-nik Videmšek in Klavdi ja Nov-šak, flavtistki Melanija Pin-tar in Eva-Nina Kozmus ter pianistki Nataša Lazič in Natalija Podgoršek. Nekaj dni kasneje je celjsko ^asbeno občinstvo dvignil Še Extra band GŠ Celje. Odigrali je več skladb različnih avtorjev, gosta pa sta bOa pozavnist Vid Zgajner in pevec Tomi Baa-ron. ŠK, foto: GrupA Čas za revolucijo avtorica projekta. Manja Vadla v svoji večmedijski prostorski postavitvi ne govori samo o fizični smrti, ampak obravnava smrt kot mnogo širši pojav: psihična smrt, smrt kot odrešitev, smrt družbenih sistemov in podobno. Odprtje postavitve sta s svojim srhljivim performansom vpodobi duhovin Človekove vesti popestrila Jaša&Mark. Za glasbeni del postavitve pa sta poskrbela Borut Peternelj tn Gašper Piano. Razstava bo v Galeriji Plevnik - Kronkowska v Raztagovi ulici na ogled do 9. junija. BA, foto: GrupA Celjska umetnica Manja Vadla je svojo novo več-medijsko prostorsko postavitev, ki jo je v petek odprla v Galeriji Plevnik -Kronkowska, posvetila smrti kot eni človekovih bistvenih ugank. Avtorica v svoji večmedijski postavitvi, poimenovala jo je Iťs time for revolution - Čas je za revolucijo, problematizira in razčleni pojavnost smrti, »V živ-ljenju se vsak slej ko prej sreča tudi s smrtjo, ki je pri nas še vedno tabu tema. Ko sem se sama srečala z njo, sem ugotovila, da je smrt, tako kot rojstvo, nekaj povsem normalnega,« pravi , t i ' j n ^il/if/ Umetnica IManja Vadla v svojem tokratnem projektu problematuira smrt Odprtje postavitve sta t svojim perfonnansom v podobi duhov in človekove vesti popestrila Jasa&Mark. Hvala, Zambija! 7. májd smo na Srednji zdravstveni šoli Celj e gostiii zambijsko giasbeno skupino Incengelo, patra Miiia Drevenška. Jano Lampe in Staneta Kerina> odgovornega v misijonskem središču Slovenije. Prireditev je potekala v okviru interesnih dejavnosti in je bila namenjena dijakom prvih ietni* kov vseh programov na naši šoli, vendar pa so se prostovoljno pridružili tudi nekateri dijaki ostalih letnikov. Goste in vse prisotne je na začetku pozdravila ravnateljica Marija MarolL Glasbeno skupino Incen-gelo sestavlja sedem veselih afriških glasbenikov, v pisanih oblekah in nasmejanih obrazov. Starejši so zaposleni v avdio-vldeo studiju, ki ga vodi pater Miha Drevenšek, ki v Zambijipre-biva že dobrih 33 let. Najmanjši član skupine Branko je star šest let in je v Slovenijo pripotoval skupaj s svojo mamo in očetom. Je sramežljiv, hkrati pa radoživ deček» ki je očaral naše dijake in dijakinje. Marija je stara 11 let, ki sta ji starša umrla zaradi aidsa. Je prijazna, drobcena deklica, ki so jo naše dijakinje z odprtimi rokami sprejele medse. Predstavili so nam znamenitosti Zambije, košček svoje kulture, glasbo, ples, pa tudi bivanje v Zambiji, kjer je 15,2 odstotka ljudi zaznamovanih z okužbo z virusom HIV in z boleznijo aidsa. Ogledali smo si 20-minutni film, v katerem je o svojem življenju spregovorila deklica Marija. Seveda pa ne bi bili šola, če ne bi preverjaJi znanja. Pater Miha je zastavil nekaj vprašanj iz filma, ki smo si ga pogledali. Nagrada za pravilni odgovor pa je biia ogrlica iz Zambije. Kljub vsem tegobam vsakdana jim ne zmanjka rado- sti in upanja. Popestrili in polepšali so nam četrtkov popoldan» napolnili so nas z duhom zambijské zemlje, pe- smi, plesa, s svojim ponosom in z vero v življenje. Hkrati pa so nas spodbudili k razmišljanju o spoštovanju na- šega življenja, odgovornosti do našega obnašanja in bivanja. Zahvalili smo se jim s skromnimi darili in prispev- kom, ki smo ga zbrali dijaki io uàtejji. Twatasha mukwai Zambija - hvala, Zambija! VESNA BOŽIČEK Sedem uspešnih v nemščini Izpit iz Nemške jezikovne diplome (NJD), ki ga na Srednji ekonomski šoli Celje izvajamo že deveto leto, je namenjen dijakinjam in dijakom, ki razpolagajo $ kakovostnim znanjem nemščine in imajo radi tuje jezike. V letošnjem šolskem letu je izpit iz NJD opravljalo 9 dijakinj in dijakov, 7 jih je izpit uspešno opravilo. NJD predstavlja pomembno dokazilo o kvalificiranosti in bonus pri prijavi za delovno mesto doma ali v tujini. Visoka vrednost NJD se kaže tudi v tem, da se izpit nahaja v zgornji lestvici Evropskega referenčnega okvirja. Prav tako se zahtevano znanje nemškega jezika za štu- dij na nemških univerzah in visokih šolah dokazuje z NJD Konference Ministrstva za kulturo ZR Nemčije. Letošnja slavnostna podelitev diplom je bila 12. maja v rezidenci veleposlanika ZR Nemčije v Zbiijah. Diplome je podelil velepo-slaaiški svetnik Ulrich Schmidt. Navzoči so bili tudi predstavniki ministrstva za šolstva in š^ort, koordi- ^ nator in svetovalec za nemški jezik Josef Proksch» ravnatelji, programski učitelji in predstavniki Univerze. V kulturnem programu je nastopil DSD Band z Gimnazije Ptuj, zbrane pa je nagovoril vele p osla niš ki svetnik Ulrich Schmidt. Dijake sta na NJD pripravljali pro- fesorici Marjeta Marko in Tatjana Ivšek. Obema mentoricama Čestitamo za odlično opravljeno strokovno delo. Dijaki, ki so opravili diplomo: Tomaž Urankar (Srednja ekonomska Šola Celje), Jana Prislan in Sara Skaza (Gimnazija Celje -Center), Tea Kasnlk in Matic Kranjec (1. gimnazija v Celju^ ter Edita Javor in Neja MlaKar (Srednja šola za go-slinstvo in turizem Celje). Vsem dobitnikom diplom iskreno čestitamo in želimo, da osvojeno znanje še nadgradijo in izkoristijo možnosti, ki jim jih odpira znanje tujih jezikov. MARIJA SODIN, koordinatorica NJD Ustvarjalnost na vsakem koraku Dijaki Srednje šole za elektrotehniko in kemijo v Celju so pripravili prireditev v okviru mednarodnega projekta Pomladni dan. Vomenjeni projekt se vsako leto poveže več evropskih šol» ki tako skrbijo za pove- TOP FIT neomejen obisk fitnesa skupinske OC" 20 neomejen obisk fitnesa skupinske vadbe Delovni ^ai:d<17h do 23h www.topfit.si Ipav(«v2 22,}000 Celjé ali 03 42 81440 5 zanost mladih na evropski ravni. Na prireditvi, ki so jo dijaki namenili dolgoletni tradiciji Šolskega centra Celje, ki letos praznuje 50 let delovanja, so dijaki razmišljali o ustvarjalnosti, inovatorstvu in za strokovno mnenje na to temo medse povabili vodjo Regionalne^ ino-vatorskega centra za Štajersko in Pomurje dr. Marinko Vovk, Ta je zbranim predstavila pomen ustvarjalnosti in inovaci) v vsakdanjem življenju. Zanimivo je bilo prisluhniti video posnetku intervjuja z univ. dipl. kem. Davidom Šarlahom, nekdanjim dijakom Srednje šole za elektrotehniko in kemijo, ki je trenutno na doktorskem študiju v San Diegu, ter Nej-cu Lešku. dijaku 3. letnika, ki je predstavil svoj projekt, s katerim je bil na Forumu inovacij 2008 v kategoriji dijak/študent tudi nagrajen. Prireditev, ki je nastala pod mentorstvom profesorice slovenščine Arute Uznik, je zaokrožila glasbena spremljava dijakov pod vodstvom mentorice Metke JagodiČ Po-gačar. AL AutoCAD olimpijada V italijanskem mestu Ro-vereto je bila od 5. do 8. maja 8. mednarodna AutoCAD olimpijada, na kateri so letos sodelovali dijaki italijanskih in slovenskih gradbenih šol. Pomerili so se v znanju tehničnega risanja z računalniškim pro^amom AutoCAD. Domače barve so branili di-jaki gradbenih Šol iz Maribora, Novega mesta in Celja. Tekmovanja sta se tako udeležila tudi Anže Fideršek in Gašper JagodiČ. dijaka šolskega centra Celje. Srednje Šole za gradbeništvo. Oba obiskujeta 3. letnik programa gradbe- ni tehnik, skozi znanje računalniškega programa AutoCAD pa ju vodi in usmerja mentorica Lidija Jurički. Dijaka sta se na tekmovanju odlično odrezala» Gašper JagodiČ pa je dosegel 7. mesto in osvojil še lovoriko najboljšega v Sloveniji. V prihodnje si organizator in vsi sodelujoči želijo, da bi se tekmovanje razširilo, s čimer bi skozi prijetno izkušnjo ter druženjem čimbolj povezali dijake evropskih Šol» njihovo znanje pa nagradili z bogatimi nagradami. IP Po pohodu pojedli vse salame Turistično društvo je pripravilo že 9. salamijado na Ponikvi. Ocenjevanje salam je potekalo 25. aprila, zaključilo pa se je z razglasitvijo rezultatov ocenjevanja ter družabnim srečanjem. štiričlanska komisija v sestavi Janezšumak, Franc Urat-nik, Marko Volovlek ter Franc Dušdk je ocenila petnajst salam. Komisija je ocenila, da je kvaliteta salam vsako leto boljša. Najboljšo skupno oceno pa je dosegla salama Milana Pečnika iz Gotovelj, drugo mesto je dobila salama Borisa Vindarja, prav tako iz Go-covelj, tretje mesto pa salama Alojza Borovnika s Ponikve. "niristično druStvo pa je že tradicionalno, devetič, izvedlo tudi prvomajski pohod, kjer se na diju pojedo salame s sa-lamijade. Letos se je pohoda udeležilo okoli 50 pohodni-kov, večinoma s Ponikve. Spre- hodili smo se po vzhodnem delu Ponikovske planote in zaključili na tenis igriSču v Stu-dencah. kjer je sledila degu-stadja salam ter družabne igre. Bili smo si edini, da smo preživeli prij«en prvomajski praznik. Hortikultuma sekdjaTD pa si prizadeva za urejenost kraja, in v ta namen je v nedeljo, 26. aprila, pripravila tudi cvetlično tržnico. Vsak kupec je dobil eno lončnico zastonj. Člani druStva so v aprilu poskrbeli tudi za ureditev vaških središč. Posebej so se potrudili pri avtobusnem postajališču na Ponikvi, kjer so okoUco na novo uredili. Zasadili so lipo in grmovnice. Upajo, da bo urejeno okolje vsem v veselje in da bodo to upoštevali tudi vandali, ki se vse prevečkrat znašajo nad cvetličnimi koriti, prometnimi znaki in še čim. NADA JELEN Naslednjič bo himna »KaiD le čas beži, kam se mu mudi...« 35 let je, odkar smo zapustili osnovnošolske klopi, »tisti zlati fantje In dekleta, ki ustvarjamo današnji čas V predpra znič nem aprilskem večeru smo se zbrali - generacija »abrahamov-cev«. Velika večina jih bo letos zabeležila to okroglo pol stoletje, neka) malega je listih, ki so ga že in nekaj malega nas je tistih, ki smo v hišo učenosti vstopi- li s šestimi leti... Zbrali smo se tisti« ki smo se solzami v očeh poslavljali na šolskem igrišču tistega junijskega dne leta 1974, z zaključnimi spričevali hudinjske osnovne šole, ki so nas popeljala na najrazličnejša področja v življenju. Zbrali smo se tisti, ki nam takšna druženja nekaj pomenijo, ki se znamo po veseliti, prebuditi v sebi tiste fante in dekleta, od takrat, iz tistega časa, jim pridati Ščepec modrosti in peščico veČ poguma kot takrat... Tisti, ki bomo še prihajali, zavedajoč se, da se naše vrste redčijo in se bodo redčile. V druženju, ki se je vrtelo v ritmu valčkov in polk in vseh tistih melodij iz »naših« časov in se }e o d vrtel o v jutranje ure, se je obudilo nešteto drobnih spominč-kov, lepih trenutkov, skritih simpatij... veliko tistega, kar se v hitrosti vsakdana izgubi. Poklonili smo se spominu na tiste, ki so že odšli in v mislih »pobožali« liste, ki so jih obveznosti zadržale v vsakdanu... Lepo je bilo. In zaveza za naprej ostaja. Cez pet let spel, če ne že prej... Ali bi bilo morda bolje kar na vsaki dve leti? »Za naslednjič bo potrebna že himnal« je modroval naš Jurček. Pa naj bo himnal Zakaj pa ae? Naše misli, naši spomini ji bodo spisali note. Ne dvomim. MARJANA KOVAČIČ Čas je, da se srečamo! Petdeset let je hip v idvlje-nju ... Petdeset let pa je tudi od takrat, ko smo se mladi, polni življenja, pričakovan j in vneme odločili za brigadirsko delo na trasi Paiačin-Niš. Po petdesetih letih je Čas, da bi se zopet srečali, videli in obudili spomine na te lepe trenutke. Mladinska delovna brigada Tončke Čečeve je bila iz Celja, sicer pa mešana gorenjska, primorska in štajerska brigada. Brigadirsko naselje je bilo v kraju Tripole pri Nišu. V naselju so bile še druge brigade, Čačak, Ohrid in mednarodni MDB iz Aga-dirja in Pariza. Delo na trasi je bilo zelo zahtevno, saj takrat ni bilo delovnih strojev. Bila je tudi nočna izmena, saj smo delali tudi na separaciji peska na Moravl. Po delu smo bili polno zasedeni, saj so bili razni krožki, od traktorske^ do prve pomoči. Iz Slovenije so nas obiskovali razni ansambli, pevski zbori, gledališke skupine itd. Naša brigada je dobila ime po narodni herojki Tončki Če-čevi, ki so jo nacisti mučili in nato umorili. Brigada je bila 3-krat udarna - bili smo najboljši. Naša želja je, da se po petdesetih letih zopet srečamo oziroma dogovorimo in določimo kraj snidenja. V pričakovanju velikega odziva vas tovariško pozdravljata SONJA in ZMAGO Vse informacije dobite na tel. številkah: Zmago; 040 661-240, Sonja: 0039 346 103-11-02 (Italija). Sonja CrefHnšek Stupar v Tripolah kttBl%9. Do jutra na zabavi Pravijo, da ženske živimo zelo dolgo, a prav veliko jih oi, ki kljub težkemu življenju dočakajo devetdeset let. šoštarjeva Pepca iz Prapreč pri Vranskem je ena tistih grč, ki tudi pri devetdesetih oi izgubila ničesar» po čemer jo poznajo daleč naokoli. Še vedno bere Časopis brez očal, rada zapleše, zapoje, poklepeta s sosedi in mimoidočimi o dobrih starih časih, ko se je pri Šo-štarjevih plesalo in pelo. Rada zaide v družbo, k|er zdrži do jutra, seveda Če so tudi drugi lega zmožni. Čeprav mi je v smehu rekla, da še ne bi hotela biti stara devetdeset let, je ta svoj jubilej praznovala v krogu domačih in sorodnikov. Praznovanje so ji popestrili Člani folklorne skupine Vransko in nečak Franci s svojim ansamblom- Da bi ji zdravje še dolgo dobro služilo in bi skupaj praznovali tudi stoti rojstni dan, ji še enkrat zaželimo vsi, ki jo poznamo. DJURDJA BERGANT OTROŠKI ČA50W5 Domišljijski otroški svet v Savinovem likovnem saloDu v Žalcu bo do konca maja odprta razstava de) učeacev devetih osnovnih Šol Spodnje Savinjske doline. Razstava predstavlja svojevrstno galerijo del oziroma kar likovni svet v malem. Dela na razstavi so izjemno bogata, z mavrico najrazličnejših sltícar-skih tehnik pa se izraža vsa do- mišljija mladih ustvarjalcev. V Žalcu je na ogled kar 230 različnih de), ki jih je ustvarilo več kot200 učencev in učenk ob pomoči 29 mentorjev. TT Na razstan sd predstavljajo učenci iz devetih spodnjesavinjskih §oL Uspešne v twiriingu Od 24. do 26. aprila )e bilo v Slovenski Bistrici 13. državno prvenstvo v twiriingu. Tbdi ceJjski grb je bii dobro zastopan. V kategoriji C solo junior je sodelovalo kar 34 odličnih tekmovalk. Ce-Ijanki Nežka Červan in In- grid Mimik sta zasedli 2. ter 17, mesto. Nežka Červan in Ana Kolšek Orlač sta se po-merili tudi v kategoriji C freestyle junior. Nežka je osvojila 2. mesto, Ani pa so stopničke za las ušle. končala je na 4. mestu. Tina Čer- van pa je svoje znanje pokazala v kategoriji C solo starejši junior ter se uvrstila na 4. mesto. Dekleta že tretje leto uspešno vodi Mojca Somrak In jim želimo še veliko tekmovalnih uspehov. LČ Tudi Namcija je zanimiva in bogata država. Predstavili Nemčijo Učenci OŠ Bistrica ob Sot-li smo se udeležili prireditve Evropska vas v Ceiju, kjer smo predstavili državo Nemčijo v sliki in plesu. Sodelovalo je 21 šol iz celjske regije, ki so predstavljale svoje misli in ideje o kul-tumo-zgodovinskem mozaiku Evrope. Posamezne šole 80 orisale države Evropske unije, njihovo zgodovino, kulturo» navade, običaje» et- nografske značilnosti, narodne noše, glasbo» kuLinariko in posebnosti. Vse to smo predstavili na stojnicah, na osrednjem odru pa smo vsak svojo izbrano državo pred-sta>Hli v pesnu, plesu» recitacijah, barvah In živi besedi. Naša šola je letošnje Šolsko leto z mentorjema Anico tn Jankom HriberŠkom »posvojila« državo Nemčijo, deželo idej. Na naši stojnici smo imeli za obiskovalce pripravljeno hrano, značilno za Nemčijo, kot so preste in schwarzwaldska torta. Razstavljene smo imeli slike znanih nemških podjetij (Mercedes, BMW...), delili smo tudi zloženke s splošnimi geografskimi in zgodovinskimi podatki. Plesna skupina naše šole pa je zaplesala na Ni-coJiao pesem Ein Bisschen Frieden. POLONA 2UČK0 Učenci so pokarali veliko znanja o življenju Rista Savina. Kviz o Ristu Savinu v Savinovem letu so na pobudo Medobčinske splošne knjižnice Žaiec učenci zadnjega Iriletja osnovnih šol Spodnje Savinjske doline reševali kviz o Risiu Savinu. Vire za kviz je zbrala ia uredila Breda Veber» oblikovala pa Alja BratuŠa. Za sodelovanje so se odločile OŠ Griže, Petrovče, Polzela, I. in II. osnovna šola Žalec. Med 341 rešitvami so izžrebali deset srečnežev, ki so prejeli knjižne nagrade. Reševalci so s pomočjo kviza âe bolje spoznali skladatelja domačina Fri- derika Sirco • Rista Savina. Čeprav so imeli na voljo samo en mesec, je bilo rešitev veliko, V šolah, kjer niso utegnili rešiti kviza do predvidenega roka, so zagotovili, da se bodo vprašanj lotili po počitnicah. TT m Zofi Zmeda in Klub besnih punc v Otroškem časopisu vsak mesec opozorimo na nekaj knjig, ki so vredne, da jih vzamete v roke. Tudi tokrat ima Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Kn již-ku dva zanimiva predloga. To sta knjigi Neverjetna Zoíí Zmeda avtorja Gordona Wincha in Klub besnih punc pisateljice Janje Vidmar. »Zofi Zmeda je neverjetna deklica, ki se ji ves čas dogajajo neobičajne stvari. Novo pustolovščino je tokrat povzročil fižol» ki ji ga je dedek prinesel s svojega potovanja po Tibetu. Zofi je dobila Čudežno moč, da je lahko poletela nad krošnje dreves» nastopila v cirkusu» rešila prijatelja iz vode, pomagala ujeti tatove... Preverite in viddi boste, česa vsega je človek zmožen, Če se naje pravega fižola! Na knjižnih policah imamo zdaj dve zgodbi o neverjetni Zofi, prihaja že tretja. Primerna je za bralce začetnike, pa vse do 12. leta» ZoCji-nim zgodbam pa bi se nasmejali tudi starejši»« pravi Ida Kreča. Kot novost velja opozoriti na knjigo Klub besriih punc, ki bo največ bralcev n^la med otro- ki od 9. do 12. leta Zgodba govori o treh dádetih: Jani, Žuži in Neli, ki so ustanovile klub. Zužin oče se spozna na klube in politiko, zato jim je dal koristne napotke. Vsak klub potrebuje pravila, predsednika in Člane. Predsednica ne more biti vsaka glista. Hidi punce se delijo na punce in avše. Zato si je Jana Korenček izmislila deset besnih pra\Tl... BA novitednik iiiiiiiiw.novitednil(.coin Medtem ko SD bílí v parku tudi polidští v civilu, sta bila tam tudi dve policista konjenika. Alkohol in smeti v mestnem parku Zaseg kokaina, pretep, kršitve v prometu ter 10 kubičnih metrov smeti - Po »mrtvo pijane« tudi reševalci - S sekiro po mestu Vino, ki veijetno ni ostalo dolgo zaprto V petek dopoldne je bilo v Prešernovi ulici videti ne le pohvale vredno Četvorko, ampak tudi kar nekaj steklenic, pločevink in plastenk. Že zgodaj dopoldne je bilo tako povsem jasno, da tudi tokrat brez alkohola med večino mladih ne bo šlo, 2al ni šlo nití brez droge. Nekateri so prekupc^vali z njo kar pred vsemi Na* Šel se je tudi kokain. Kar nekaj polnoletnih dijakov je po (tudi divji] zabavi sedlo Se za volan. A pri tem ne smemo vseh mladih, ki so se zabavali v celjskem parku. metati v isti koš. Nekateri» žal manjSina, so se zabavali tudi brez alkohola in drugih opojnih substanc... V parku je bilo tudi šest varnostnikov in šest občinskih redarjev. Za varnost je skrbelo še nekaj policistov v uniformi in civilu, ludi dva policista konjenika in dva vodnika službenih psov. »Večjih kršitev javnega reda in miru v parku ni bilo, razen okoli 19. ure, ko je bil udeleženec v pretepu poškodovan in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Omenjenega so pretepli štirje, ki so bili na lâaju dogajanja prijeti. Zoper njih bodo podane kazenske ovadbe.« so nam na vprašanje, kaj se je dogajalo v petek, odgovorili na celjski policiji. Že malo bolj pozorno oko je v množici veselih najstnikov lahko videlo sumljive osebe, ki so pre-prodajale drogo, na trenutke celo tako, da jim je bilo vseeno, ali jih kdo vidi ali ne. Osem jih je bilo takšnih, pri katerih so našli drogo, v sedmih primerih je šlo za marihuano, pri eni osebi so zasegli celo kokaini Preden so se mladi, željni zabave, odpravili v mestni park, so morali zaradi enega kršenja policisti posredovali že v mestu, so pa kar nekaj obdolžilnih na- logov napisali tistim, ki so kJjub vroči krvi sedli za volan in se požvi^ali na cest-noprometne predpise. Je pa na številko 113 poklicalo kar nekaj občanov, ki jih je takšne vrste zabava v parku motila. Svojevrstno »zabavo« si je privoŠčQ tudi najstnik, ki se je po celjskih ulicah sprehodil s sekiro v roki. Da je tovrstno veseljačenje tudi obremeni tev za službe, ki imajo že tako in tako polne roke dela, kažejo naslednji podatki. Reševalci celjskega zdravstvenega doma so zaradi vinjenosti skoraj »... do nezavestnega stanja... « morali pomagati štirim najstnikom. Enako Šte^o alkoholiziranih mladih je pomoč pouebova- lo ob veseljačenju v parku natančno pred tednom dni. Ker je pila »kot velika«, so na otroški oddelek celjske bolnišnice pripeljali eno mladolemo ose bo. In še to: delavci Javnega pod-jetja Simbio so se v park odpravili že v soboto ^odaj, saj so morali odstraniti vso nastalo umazanijo. V vreče so pospra- vili kar 10 kubičnih metrov smeti, kar je več kot dvakrat toliko, kot je to v navadi ob petkovih srednješolskih zabavah. Največ je bPo plastenk, pločevink in steklenic ter Ška-tel. Od 10 do 15 košev za smeti so mladi polomili ali jih kako drugače poškodovali. Šest čistilcev ter dva delavca s stro- jema je smeti Čistilo natanko osem ur, kar je 5e malo. saj so ponavadi v parku tudi po več kot 12 ur... Na »park« so bili tako v petek pripravljeni varnostniki, občinski redarji, policisti , reševalne ekipe, celo gasilci. Kaj pa starši? SIMONA ŠOUNiC Foto: GrupA AMiob je bio v pafku ve0u). Vsem ne smemo vs«h mM Brez čelade zapeljal v smrt Na celjskih cestah se je minuli konec tedna spet zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je ^vijenje izgubil mlad, 23 let star motorist Ta je v soboto nekaj po 23. uri vozil po regionalni cesti izven Lačje vasi. V blagem desnem ovinku je nenadoma zapeljal na levi vozni pas in trčil v 22-Ietnegd voznika avtomobila, ki je pripeljal nasproti. 23-letni motorist je zaradi silovitega trčenja dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, 22-letmk je bil v nesreči lažje poškodovan. V trenutku trčenja naj bi btl na kiaju nesreče še drug motorist. ki naj bi se na kraju nesreče za trenutek ustavil, nato pa odpeljal. Pri odstranjevanju še ene tragedije na celjsl^ cestah so pomagali prostovoljni gasilci iz Nazarij. To je že deseta smrtna žrtev na našem območju letos, daleč najbolj čm mesec v zadnjih letih pa je bil april, ko je v nesrečah na Celjskem umrio kar šest ljudi. S hudimi poškodbami pa se je končala nesreča, ki se je zgodila že v petek zvečer izven Arje vasi. SO-ietni motorist je namreč v pre-^ednem ovinku pri srečevanju z neznanim vozilom mo6)o zavrl, izgubil nadzor nad vozilom ter s 16-lemo sopotruco padel po vozišču. Mladoletnica se je pri tem huje poškodovala. SŠol Dan kasneje... (Foto: SHERPA) V nesreči je umrl mlad motorist (PGD Nazane) 20 -STIRINOZCI NOVI TEDNIK IN ČAJČKI Zeliščna pomoč pri putiki Ljudsko zdravO^vo kot tudi znanstvena medicina za lajšanje ene najstarejših znanih človeških bolezni med drugim svetujeta uživanje Zà-dostne kolHÎioe vode in zeliščnih Čajev. Slednje naj bi preprečevalo nabiranje kristalov sečne kisline oa Odepni ovojnici Pri roki je dolm imeti k0pri>v. bnzo, preslico, gozdno ja^o... Strokovni iaaz za putiko oziroma protin je urični artritis. Slednje se nanaša na povišano raven sečne kisline oz. urata v krvi. ki je poleg i^emno bolečega vne^ skl^nv tudi ^vni pokazatelj teboleznlDev^de set odstoticov bolnikov s proti-nom nezadostno izloča sečno kislino. Ta presnovna bolezen pogosteje pri^do« m(^ke (prvi akutni napad se navadno pojavi med 30 in 50 letom). Pogostnost se pri ženskah poveča po menopavz Akutni napad protina navadno sprožijo okoliščine. ki vplivajo Tià zvišano raven sečne kisline v krvi. Zdravniki so si enotni, da so najpogostejši vat^k pregrehe v prehrani, l«5t so denimo uživanje alkoholnih pijač, mastnega mesa, rib, paijadi, stročnic, drobovine. Vzroki za napad so včasih lahko tudi poškodbe, stres, okužbe, uživanje nekateih zdravil opaadvni po-s^ ...Preventivni ukrepi, kot so abstineica od alkohola, nadzorovana teža tff zmerno uživanje mesa, rib in stročnic, so torej nujni, če želimo onûliti napade protíná, ki se kažejo kot vrtajoča bolečina v palcu na nogi, kolenu, nartu in skle^ na roki. Bolečina udas večinoma ponoči In je povezana s porddost-jo, otďdino in segrevanjem te" zmano vročino. Napad se v nočeh. k) sledijo, pc^osto ponovi in lahko zaporedoma prizadene več sklepov, nato se počasi umiri, koža nad sklepom se lušá in še nekaj časa srbL Pri kroničnem protinu se lahko razvijejo posebne grčice iz soli sečne kisline, ki jim rečemo tofi. Najdsno jih predvsem na uhlju ter na prstnih sklepih rok in nog. Pri zdravljenju pu-tike se pogosto poslužujemo diet, ki če se le da, naj r^ vsebujejo mesa ali pa le skromne količine, bogate pa naj bodo s sadjem, denimo češnjami. Bolečina pri putiki blaži tudi sivka. Piše: PAVLA KLINER ananasom, borovnicami, češ-njevim in borovničevim sokom, ter celo surovo hrano. Simon Ašič je zoper putiko poleg uživanja česna priporočal še uživanje gozdnih jagod: dvajset dekagramov svežih jagod s sladkorjem ali limoni-oim sokom zaužijemo po ^v-nih obrokih. Kot priporočljivo je svetoval tudi ldslo ali sladko zelje: z veliko č^ule in pe-teršilja, z oljem in vinskim kisom ter z rnalo soli. Uživamo ga ob vseh treh obrokih. Ljudsko zdravilstvo kot učinkovita zelišča za zdravljenje puti-ke uporablja brezove liste, jagodne liste, jetičnik, si\4co, koprivo, koruzne laske, preslico, peterSiljeve korenine, zlato rozgo, regrat» žajbdj, rman, repinec, trobentico, repuh, vrednik, ^adež. plešec, tav-žentrožo, luštrek, rožmarin, šetraj, materino dušico, vijolico, majaron, kamilice, bez-gove in brinove jagode, lan, hren, črni ribez. Iz njih pripravljamo samostojne čaje v obliki poparka ali pa jih po receptu zmešamo v čajni mešanici Ljudje s težnjo k povečani ravni sečne kisline naj bi pogosto uživali čaj ali sveže stisnjen sok koprive in breze. Učinkovito namreč čistita kri, delujeta proti zakisanosti in preprečujeta napade putike. »Stiški dohtar« Simon Ašič od čajnih mešanic priporoča: po eno žlico listov gozdne jagode, listov koprive in cvetov ognjiča poparimo s po) litra vrele vode, pustimo stati deset minut, precedimo, osladi-mo z medom in pijemo vsako uro po dve žlid. Lahko pa v pol litra vrele vode zavremo dve žlici mešanice kamilic, majarona, rožmarina, sivke, timijana, žajblja (i^hko dodamo tiidi dišečo vijolicoj, pustimo stati pet minut, precedimo, in pijemo trikrat na dan po skodelico Čaja. Dobrodej-ni naj bi bili rudi obkladki iz segretih zeljnih listov ali pa praprotno ležeče (spimo na do!^ blazini, ki smo jo napolnili s posušeno oriovo praprotjo) . Učinko^ti so tudi obkladki s skuto, ki hladijo in vplivajo na vneme procese v tde-su, obkladki s kisom, ki so tudi primerni za hlajenje in proti bolečini, ter obkladki z ^no» ki pripomorejo, da oteklina prej zgine in lajšajo bolečino. Dobro udnkujej o še nožne kopeli s poparkom koprive, se-nenega drobirja ali smrekovih vcjic, ki jim dodamo dve prgišči soli ali pa celotne kopeU s poparkom brinovih vejic, ovsene slame, preslice, praproti ali hrastove skorje. liČEMO TOPEL DOM 40 »razbojnikov« in še kakšen povrhu Ali sem vam že kdaj razložila, kako pravzaprav Izgleda naše zavetišče? Če ste že kdaj bili na obisku, potem to že veste, zato bo laa-tek opis namenjen predvsem vam, ki pri nas še niste bili. je rezerviran predvsem za hotelske pse in [načketer za mladičke, saj sta dva izmed zunanjih bok^v opremljena z finima pečkama. Stari del pa je za obiskovalce pogosto manj prijeten, saj le-ti pravijo, da smrdi. Res je, da ima specifi- V Alf vitfii to, kar vidim jtz? Je to res jezero ali je le fatamorgana, ker sem tako presneto žejen? (Muri) à Zunanji boksi v starem delu so podobni kot v novem, le da so starejši in potrebni prenove. Cisto na koncu stavbe pa so Še trije notranji boksi za muce. Skupno je v starem delu 46 boksov, skupaj z novim delom je to 52 boksov. To pa vsekakor ni malo, kajne? No, za danes bo to dovolj, naslednjič pa nekaj besed o spremembah, ki se obetajo zavetišču. NINA ŠTARKEL (Uradne ure: pon-pet 8h-16h; ogled živali: pon-pet 12h-16h; sprehajanja po predhodni najavi: sob in ned 10h-12h; intemetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06-00) Poglej, poglej, nisem vedel, da imam ie eno osebnost Očitno pride na dan le, kadar je sončen dan. (6986) V grobem lahko zavetišče razdelimo na stari in novi del. vsak od teh delov pa ima dva tipa boksov, in sicer notranje ter zunai^ (slednji imajo poleg skoraj popolnoma zaprtega dela tudi iztekališče na pn> sto, kjer lahko kužki opravljajo potrebo). Novi del je so-dob^ živalim Ln obiskovalcem prijazen, obsega pa veliko recepdjo. ambulanto, kopalnico. WC. dva notranja boksa in šest zunanjih. No^ del čen vonj po kužkih. saj nimajo zaprtih notranjih boksov, temveč so slednji ločeni z lesenimi pregradami in mrežami. Vendar pa se notranji boksi Qcot tudi vsi zimanji) čistijo prav vsak dan, tudi vedaat na dan, če je to potrebno, tako da so boksi čisti, kužki pa ne ležijo v lastnih iztrebkih (kakor je bilo slišati nekatere očitke). In ker ima vsak kttža svoj značilen vonj. se »smrad« pri 40 kužldh pač pozna. Spraisjete me, kako mi ja ime? Lola, IfrMoMola. Uhlo-lfr^o-lola Izpadanje dlake Koža in dlaka naSega šti-rinožnega prijatelja sta nedvomno o^edalo njegovega zdravja in sta zelo pomembni, saj ščitita telo in pomagata pri uravnavanju telesne tem|>erature. Rast in izgubljanje dlake sta povezani s prilagajanjem zunanji temperaturi. Psi in mačke imajo tako imenovano fiziološko menjavo dlake, ki je pri nekaterih bolj izrazita, pri drugih manj. Značilni obdobji Izpadanja dlake sta med marcem in ma-jem, ko daljše, zimske krovne dlake in goste zimske pod-lanke kosmatinci ne potrebujejo več, in med septembrom in novembrom, ko kratko krovno poletno dlako zamenja dolg, bogat kožuh in zraste nova podlanka. Pozimi lahko vsa krovna dlaka in pol pcdlanke miruje in ne izpada. Pri vse večjem številu živali, ki živijo v ogrevanih prostorih in stanovanjih z enakomerno sobno temperaturo, je naravno zaporedje obdobij rasti In izpadanja dlake pogosto porušeno, zato pri njih izpada dlaka enakomerno skozi vse leto. Pozimi niiTïajo tako dol- gega in gostega kožuha kot tisti, ki živijo na prostem. Pri samičkah je pr^ začetkom gonitve in po porodu povečano izpadanje dlake normalen fiziološki proces. Če se pojavi močno izpadanje dlake, brezdlačna mesta na koži, sibež, suha, krhka, mastna dlaka, ki je brez leska, svetujemo, da poiščete pomoč veterinarja. Težave z dlako pogosto povzročajo nepravilna, neuravnotežena prehrana, presnovne bolezni (npr. sladkorna bolezen), organska obolenja ledvic, jeter, prebavil, hormonálně motnje (npr. pomanjkanje ščitničnih hormonov), alergije, stres, vnetja kože, glivice, notranji In zunanji paraziti itd. Moški spolni hormoni spodbujajo naraščanje gostote dlake, ženski spolni hormoni pa jo zavirajo. Prekomerno izpadanje dlake je pri mačlcah pogosto posledica prekomernega negovanja kožuha z lizanjem. Mačke imajo hrapav jezik, s katerim si pri pretiranem lizanju zlomijo dlako. Vzrok za to so lahko stresne situacije, zdolgočasenost, srbež zaradi različrtih vzrokov ali zunanji paraziti. Pogosto skrbniki sploh ne opazijo, da se njihova mačka neguje bolj agresivno in pogosteje kot sicer. Veterinar bo pri pregledu kože in dlake ugotovil ali gre res za pretirano izpadanje dlake in kaj je vzrok le-tega. S primemo terapijo, kakovostno hrano in dodajanjem določenih pripravkov za boljšo kožo in dlako bo imel vaíš kosmatinček zopet bleščeč kožušček. Redna In pravilna nega pripomore k skjti za zdravo kožo in dlako. S kopanjem ne smete pretiravati, ker s šamponom kožo razmastimo, jo naredimo bolj bazično in zmanjšamo njeno obrambno sposobnost. Uporabljajte res kakovosme šampone. Prav je. da psa ali mucka redno češete. saj poleg odstranjevanja mrtve dlake in umazanije kožo zmasirate in s tem spodbudile krvni obtok. Med Česanjem redno pre^edujte kožo, bo^e pozorni na poškodbe, zajedav-ce, poleg tega pa boste imeh s svojim ljubljenčkom tudi prijetno druženje in socialni stik. V povzetku naj izpostavimo preprosto pravilo: če izpada dla^ enakomerno po celem telesu, pri tem pa je kožuh normalno gost. potem gre najverjetneje za fiziološki, t.j. normalen pojav. Če pa je dlaka redka po celem telesu ali opazimo posamezna mesta, kjer je dlaka razredčena ali celo manjka, potem je Čas, da obiščemo veterinarja. VDCTORUA LONČAR, dr. vel. med. I ZVITOREPKA TRNOVEUSKA CESTA 2. CÊUE akdia*10%za steriUzacijt in kastracije ^ mack in psov 2a uveljavitev popusta v maju 2009 prinesite v Zvitorepko to ogUs 03 á90 31 93 j WWW ZVITOREPKA.SI NOVI TEDNIK DELA 21 Prosta dâlovna mesta objavljamo po poďatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav IzpušČamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane def ovne rzkušnje. posebno znanje m morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zevoda PS za zaposlovanje: http://www.ess.gov, si; pn delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. Uf CELJE OSNOVNOŠOLSKA U0BRA28A ÙSTILKA • Wi: ÙSCîllJE POSIOVN« PROSTOROV, Ol> LDČEK ttë. 3 KSiSÍ IS.&2(Kâ. PAHHYGIA &Í&MJE KTRfiOVIIIAOM. AUAVASIOI. 3361 ?íniOV^ DELAVEC BRQ POKUCA HQITlfi • M/2; MOITlfi PVC ^AVBttEfill PQHdrVA DKEX. VRAT. DOIOĆEN (AS. 12 lltf SBH TiEiHS; M&A • HOta, liBWTAÍE IN mOil OtUL. VRTMA tmaszuta KUU^AVKlČAfl MONTER M/t'HOiaAŽA cm FtNO( RB Sfl^ IMJÍ. DOlOfDlČAS, 12 MESKV. 7612)08: U AIE KONSTROKCUE. ntGOVINAIMSTOfllTVL aD.O. SLU a8,32nimjE KUUUVNICARSKA dela u/t VAMĐUE S CO'. IZ-OlUVA BALKONSUH fiUU. DOIOČENCAS. i MES£C. 28.6^089: SIHX KJOČAVNltoTVD SnVmtJI 0E< mtKf^tunnnm mm u/tmtíACM mtmcfuoiui SlbUlUA lADJE. D01Í3ČU1 £AS. 12 HÍSÍCfV. 3012(1» U AK KONSrniKOJl IRBOVWA IM STO inVE.SJlO. SUMS L322t TUARIE ZIDAR ZIOAMVt^ASADOlSM IK TESARSKA fi&A. DO lOiOl ČAS. 2 MESCA 21.5.SD9: AOflAM »ASBE-NI^TVO 7VDNE m\t S.P. MIL^StíU ULJCA13. 3000 CEU SftEONJA POKUCNA IZOfiftAZeA NASTAtfUALfC STROKV ZA SROGAIUE PIASTHŒ NU V C£LHI M/t' |S PftPISOM TA MVAffH'j ZMAIUA S PftOI&AVE ftASTIKE MIIATC' UAL0V. NASum srnou ZA ausAUE PUS1V KL MITAit IM DOHWtAÎA (mi 2A?flE8ÛAVQ PtASnU, PHPRAVA KAtEBIAU3V. VQDQUE SUIPIME V isn IZHEM m IN tuptmmk apenoRNosT 2A m. mMk mmjSii mapu na stuojk ZA(iOTAVLIANJE MEMHENUiA DEIOVNŒA PfiOCC SA. IZVUAUE KOKmOLNIH POSTOPKOV. KOORO^ HAOJA oa IN oaovm ncTDPXOv. ornu sEiA. POVEZAMA s PeiflEBAMI OORATAIN/AU ?0 HAUBU KAWEJUBA' liEfiOU&N mmk SKUPINA OfilERA HACnUUfl RABROV»! OPERATER SM. DUNAJSKA ŒSTA 21.1008 UU8UAXA SRIONJA mHCffVNA AU SPLOŠNA IZOMAZBA POSUrVOOiA nO(lAUJIE • OELOVW tfsro VC^ H/Î (S PMffiOlI "ZMCWfOauaiMttlA PROOAJAARTliaOV. VDCEfUE TR69mSKIH EVIOCNC. PREVZEM « IIAAOtANJf BUfiA: OOUlCCN (AS. 3 mai 9Jm skupina kariera naumaim KADROVSKI OPERAiei 0.ai). DUNAJSKA OSTA11. lOnUUBUANA KOèEROAUST V »ARKET]R8U • m POTOA V ŠKOFJI VAS • H/î (S PtBPSOM TA B(01M ITl^ DE aûSLI PROQAJA KOHUMLK OPREME NA TIREHJ. PnmSM PRlDOBftAfUE MMH STUW. OSlSlDVAfUE M SKR8 ZA SmUKi SAMOSTOJNO flSAUE POmfDS W POGDOS; DOUČEN ĆAS, 6 Mt SlOV i&m: SXtTINA KAflERA NAOONAINI KADROVSKI OPfRATER \LtlX DIWAJSKA CESIA 21, lOOCU^MA KURIR RAZNA^ ^OPI» IN RSOAM Hfl: KURIRSKE STURÍTVI PHNOM IN DONAVA POilUlC aAZNAáiUUl ČASOPISA M REKIAM: OOLOČU CAS. S WESaXV. U2B9: TEMPO • UiRnKKf SHBITV! JO-2e (oper iP. goriSka uua i m chje PflODAJALIC PRODAJNI ZASTOPNIK ZA PRODUO BOSPOODUSKE-BA POTROŠNEfiA PmAMA PONUJAM 00U(8I NABOR AiniKLOV, O06R0 POOPORO DELU NA TERENU. RAÍIWAlNŮfO PODPORO PROOM Z AŽURNIM STA NJEM ZALOG. TU)I V RECESIJI SMO AASTOft PODJETJI l§fEMOiJIBll. U ZVESEUEM DEIAJO V PROOAJ1 IN SE BI RAOI VKUUbU V DDORO. I DELO OfiSEBA PRUAJO DSSTDJEâM STRANKAM. BKANJE NOVU STRANK. SHJWUE PDSOOfi W VS KAR SPADA X PRODAJI NA TERENU. KEDOUftN 23.6.2B89: PAUP TTtCOVINA. UVOZ. 1ZWZ m. RAJSPOVA tiUCAr5.22S0PTlU PRODAJALKA M/t PROOAJA NA STOJfOa CmPARK a OOLOCiN ČAÍ 6 MESCCEV. Z3ÍÍD09; TREND u££a trgovina na drobno JD^ VINCmC Sf. VRUNCCVAUUCA 41.3000 CEHE PRODAJNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO DARIUESA PRODRAIIA. PONUJAMO mtSi NA6(ffi ARTIKLOV DOaRO PODPORO oau NA mm RAÙnAUâKD PODPORO PRODAJI Z A^NH STANJEM 2AUE. mi V R!CESUI SMO RASmĆE PKUETJE. âÎEMD UIOL KI Z VE^EM OELUO V PRODAJI IN SE 91 RADI V)aJ(^ ÔU V OOSfla ZHAfiOVAUU EHPD.' DELO DOSEGA PSO(UJO OSSIBJEfW STBANKAM. BKAXIE NOVIH STRANK. SKIEPANJE POGODB IN VSE KAfl SPADA K PROQAJ( NA THIENU. NGXILO&N CAS. ZIU0CI9; fANAP TRGOVINA. UVOl IZVOZ 00.0. RAJŠPOVA UUCA1S.22S0PTUJ PRODAJAIE • M/t CLD S STRANKAMI iN PftOOA iA itfTIKLOV, PREVZEM 6LAGA UREJAMJE !ZLDÛ ITD.' ODLOfiPi CAS. 3 MESEO. mm: ACHIN TRGOVSKO PODJETJE OO.O. POD GRADOM 123BQ SIOVENJ GRADEC FRIZER fnZERSKA OEU • liVt RICERSKA OfiA. «DOlOCei Cas, mm: avreua kompan mestni SALON LEPOTE fiELUSANA. AVREUA KOMPAN S.P. MARIBORSKA OSTA 3.3000 CEUE FRIZEB • H/t ^nZRAKlE. OfiUKOVAUE PRICESK. LDCEN ^ 2MESfCA. mm^ll^RSTVOZINKA fASAflK S.P. CWKAAJfVA {flJCA 213230 SEKfJU« XOZMFDÍlNlTtHNlK KÛZMmCAfi • PEDIKER • M/l fftGA 0^ IN (XLE-UTELBA PEDMURA. MANKUAA: NEDOUIÍSI CAS. 26&2009: AVREUJA KOMPAN S.P; MESTNI SALON LEPOTE REIAKSANA AVRELUA KÛNPAN tí, MAAt 60RSKA CESTA 3000 (2UE CRAFIČNITIHNIK nSKAR ZA FIEXD TtSK • M/t'TlSKAILft NA ALUMINI> JASIO RKUO, NEOOLOfDI ČAS, 29£iOe8; EOTOUK TI^GOVINA. GRAFIČNE IN HITOGRAFSKE STORtTVE. aao. TBWISXA oha 4.3000 cgje AOMINISTlUTIVNITiHNIK SOONIZAPISMKAR V • 1 • PfiAMC PO NH^ DNEM IBKTATD NA GUVNIH 08IIKVIUVAH. NAROKIK. ZAS^M NA SaEŽU ORGANA IN NAZWAhÛI POSLOVANJU SOOISCA. SAMOSTOJNO SESTAVUAUE ZAKTEVNEJ^H OOPISOV, SKiiPOV. ODREDfr: QÛI& Cu Cas. mim OKBOZNO sodišče v CBJU. PREŠERNOVA ULJCA 213000 CEDE STROJNI nHNiK VDOJA SeMSA lA^ VOOENJC ORGAHEZIRANJE IN NADZIRANJE OELA V l»âANIZAaiSKI ENOTITFR SOOaOVAWE S POGOœEMMI PARNERJl OOLOCEH Cas, 6 icsBiv. asm avto ce^trgovsko in SERVISNO REMOirPMI PDOJTJE D JL CEUt IPAVtE-WULaiPAV^AUUCAasaDOCaE TR&OVINSKI POSLOVODJA TRfiOVnsn nSLDVĐOJA • M/t QEID S SmUKAMI IN PRODAJA ARTtODV. VOOEKIE TRGOVWSKIK EV)-QEWXfflEVZEJriBUfiArrO.iODLOttNtAS.SMESECE.. mm: ACRDN TRGOVSKO PODJETJE DUO. POO GRADOM 1230 StO^ GRADEC KOMERCIAUST SAMOSTUHI nmOWST M/t RAZISKDVAUE M SPfSIAJAHJE MBINAROOIIEfiA PR0QAJNE6A M NABAVNfêA TRGA TER ĐUiAUE PRODAJE IN UBAVE. ooLoCsi Cas. B Hisazv. mam AVTD CaJETWSHD H SERVSM REMOinW POOJFIR D.O. CELC tfAVCrVA UL 21. IMVCEVA UUCA mtxu VIŠJA STE OKOV« A EZOMAZBA KuieovoojA • OBjnno MEsra v ceuu • M/t* (S PRIPISOM TATEHNOPOUr ) KUKOVOĐSKA DHAZA POntEBE 0RU2BE IN SESTAVA ItM. DOIDCEN CAS. 6 MES&fV. AiJtta; SXUPM KARIERA HAIttNAIJII KAOROVSI OPERATER IU&. DUNAJSKA OHA 21 lOODUUfiUANA TEHNOUKSaZ&UUAnASTVE 'VDDJA. OQOVMI MESTO V OA} • M/t' (S PSIP60M TA VIWPEI') ZNAWE S PDOnClA nEB&Mf PLASTKE N MATBftUDV (PUSnCNM MAS. nTOJHEROV, nRNOftASTDV m). UREiAWE DOKUMEiaACUE S PROfflAMSHHI OHM MONTAÎA IN OEMOiaAÎA QROOU ZAPREOEUVO PUSHKE. VODEUE SKUPINE. NEPOSREDNA DOGOVORNOSf ZA RB} H IHSOPUNd UfêJEHST Oa. PmRA iN »DUA. ZAEOTA VUAHJE NEMOTENEGA OOOVNEfiA PflOOSA. ZA GCnVUAUE ZVAiAWA KONTBOUIIH POSTOPKOV. KOQROHUaU Oa Ul OEUMW POSTOPKOV. SDDE< LOVAUE Z VOOSTVOH IN ODDELKOM KAKOVOSTI ZA GOTAVUUUE KAKOVDSnm IZDELiOlV. ORU&A DCIA POVEZANA S PinREHiWI »SATA K/Al) PQ NAUKU NADRUENKA:NB)0UI(ENCAS.2UÍ1)09:SK^NA KARERA HAOOtUJIi KADROV» OPERATER m, DUNAJSKA CÍ5TA21,1880 LlUBLJAHA EKONOAIIST ZA OENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVOEKTVO SAMOSTOJNI FHANtNIKŒUIVNOMESTDVCEUU • ti/l (S PRIPISOM TA VIVAPET) PlANBWUi ORGAMZRAIUE M KOOBOINIRAUE DELA FINANC-K SUíÍBE 1ER UVEDBA KOtfrROUM&A. UREJAWE P1AÛLNECA PROMETA NADZIR NAD TERJATVUIL NADZOR NAO NAÛmiVAHJEM RNANC IN UKVDNO-Sn TIR PRIPRAVA RNARCNHI ANAUZ S POUDARKOM NAmi&UUUOONFFE POOJHJA. SPRBIUANJE tZVAJAHlA NALOG IN OCEHJEVWE USPUNOSU SKUPIN IN POSAMQNIKOV. SQHLDVAHJE Z ZUNANJIMI INSTmiCUAML ORGiUMZIRAIL/E IZOEUVE PORO&L ZA POSAliKZNA OBDOBJA IN RAZUCNE NAMENE. IZDELAVA LETNEBA flAMA TER ANAL12RAME OĐHt KOV. IZDELAVA IN UVEDBA KALJUIIACU ZA PROCVIČ DUL PRIPRAVE MFORMACU PRI INVESTIOm NlŮniK PODJETJA NAČRTOVANJE RHANČNESA P& SlOVAMiA PODJETJA SKRB ZA UKVOMOH TER PRAVA FOIANCWH AKAUZ, ZiiNAfUE H WIRAKIE POROCAKlEVVEZISnNANCNO FUNKCUa PRUAW NA RAZPtSE ZA PRIOOSfllV NEPOVRATWH SffiSTEV, OSTALE NALDGE PO NALOGU NADRUENEGA: DOLOCEN Cas. s MESECEV, mim skupiva kariera na CnNiUA KADROVSKI OPERATER UL. DUNAJSKA CESTA 21. IOOOUU8UANA DIPLOMIRANI MIKilOBIOLOG (UNl/I.BOLST/. raOOOKTM SPEOAUST ZA H VITID OMNOSTICNE MEDICWSKE PMPOHOCKf . ŠIRJOUE PRISOTNOSTI NA TRÎiSCU PRIDOONANJE NOVIH UPORASNNJV. POOniRA. LZOBRAŽEMNJE IN PRSSTAVTTVl NOVOSR OeSTOJEĎM STRANKAM.: kedoloCen Cas. ^jídos: probo trgovinska ORIIÎBA ZA reOMET Z MEOiaNSHM] PRPQMOCXL 0.6JLfREKDfÍJi46.32n^FJAVAS UNIVERZITFTNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMEBUAUST ZA PRODAJO VLIAKOV IN OKOVJA M/t P9Đ0A1A H NABAVA BL4&K V VEIEPSOOUL doioCeh Cas, 8 MiSEŒv. i4.sm ms. TEHW& NA niGOVINA NA DSaO N OfiOBNO. 8JUL CEUt 0PEKABNlSKAC£STAZ3IIHiaJE UNIVERZITETNI DIPLOMlRJMilN^NIR STKOJNliTVA VmJA IIVEilieU « VZDRŽEVAUA • M/l PROGRA-HIRA IN IZVAIADEIO V SKIAOU Z ZAHTEVANI PRO £řSA «LA PRIRAVUA PIAN DEU (LfTM, MESECNI. TIOEMSX)). PRIPRAVUAPflEDPISElN OOOVNANAVa DiLA S POGRDNU «mu M VZOB2EVAK;A 00-gOVOlUA ZA VSEBKSKO (N FINANCM) REALIZAOIO LETNEGA PUKA TER THWNMN PlAWV. SKRBI ZA mm\ V INVESTICE! IN VZ0R2EVAJII SLUŽBI IN DOSEGANJE QUEV. PREIHAGA IZVAJALCA INVEST CUSKIK PROJEKTOV: NED0U3ĆEN CAS. ?flÍJ009: MAKS« TRGOVKO IN STORITVE« PDOJHJE. \iňK TK cajSHH UEZOV 2. »D (ZLJE UNIVERSmNI UPUMIRAttl INŽENIR ELfKTBOTlHNIKE 'ARHITIKT IN RAZVUALEC KUIICMH APUKACU NA POOnCA VGRAJENH SlSTïMOV (BilBEDOED SiSTEie] • IVt KANDIDAT 60 (»GOVOfla ZA lao-m 2IVIKISKI KROG jUFE ClOL MAHAGEMEMI PRDGIAMSKE OPREME M SCS: SOKREMAHiE OD-LDCOIV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APUKAOr. ZLASTI NAPmROCjUTELEMATTKElNMZMAPUKAOJ. OS^UDOVMUE ZAHTEVNIH PROGflAMEBSKlK OB. ZLASTI NA POOROÙfll MOSIMK (GPRSj KOMWIKA-CU, STRATEGIJO IZDELAVE IN DOKUMEIHRANJA NOVE PfiOeViMSKE OPREME V SMISID MOA PRtSne'A (Mooa OnVEN ARMIEHUREI, QDOAVO "SPEOB-KAOJE ZAKUV" (RFTWEMEinS SPEORCATVK) ZA NOVE APUKAOJt ^^RZIDMRAIlE. SLfllEWENAPAIL EVIDENTIRAUE PREDLOGOV (280U&W. VAUQIRAIUE P0SAMERZX1H RAZVOJNIH STOPEU iN TESTIRAUE MODELOV TER ^OGRAMSKE KODE POO IDEALNO OBRf-MEMTVUO S PREDLOGI ZA OPRMIZACUO. RIÛRANJE IN VOOENA ÍZOEUVE UPORABNIŠKE DOKUKNTAO^ ZA I2DELUI0 PROGRAMSKO DPREMO,'; NBUlOČZN Cas, 2ÍU00S: ema oji o • označevanje in s^ OUIVOST v MUSTRUI n LOGSTH. MARBORSKA CE5TA1C.3BOOCaJE UELAŽKO ~ AnOMEHANIK MIHANK . H/h VZDRhVANJE VQZNE6A PARU. ODUJCEN US, 3 MESECE. 24.5.2099; TIS. LDGFSTtKA 9(!AIlt$C0UE IN TRANSPORT, 0,0 0. TRUUfUEVA UUCA&32}0LA^K0 SREMJA POKilCNA IZOBRAZBA ZKLDVALEC U • OEO V PENUHCl • l^t DELO NA NAffiAVAH ZA PEKSUE POL£raE«A. TRANSPORT IN PRIPRAVA SUROVINA NADZOR NAD Peueu» V PEMLNCL NADZDR NAD TRANSPORTOM SPEUENf GA STIROPORA V SHJUUSCIE S^ OSCASHA VOŽNJA VLUCARJA: DOíDCBI CAS. 8 MESECfV. FRASiAT TW. TOVARNA EOLAflJSefiA MATERLUA Oi!. SPODUA RECKA 77.3270 LAŠKO NATAKAR NATAKAR • M/t DELO V KAVARNL D0U)CEN CAS. 3 leSECE. 20ÁÍOOS: PENZUN PA60 PilOiTVDOUA TRSIVKA IN ST9tnVE D.OÛ. SAVINJSKO NABREŽJE 4,227BlAâK0 80LNIČAR BOLMÍAfl PRIPRAVNIK-NEGA BOUIIKA. DOiJ> Cen Cas. b mesecev. 2T.uaa9; ttwína djl, DRUÍBA DOMEGA POClHJA ZDRAVIUŠKA CESTA i 32701AIKD ZDRAVSTVENI nmiK DELO V ZOBDZDRAVSTVBIf AMBUMNn • N^'DELO V ZOnZORAVSTVENI AMBULANTI V ZO LA^ 00l0> Cdl Cas. TB IftSECEV. 2fliiS(Kt ZDRAVSTVU DOM LAâ(0. KAM^A UU£A 6 B. 3270 IASKO OIPLOMRANIRZIÛTWAPEVT (VS) OIPIOMKIAM HZIOTEBAnVT • M/Í'IZVUANJETERA. PUE. NQOusâ Cas. mim tkmaxa dju ORUÎBA fiCMEBA raCUT JA ZDRAflUâKA osn i sttoíaSko OnOHRANI HZIOTERAPEVT. M/t'IZVAJANJE TOA PUtDOEDCaCAS, Q MESECEV. 3aU0e8:TfERHA-NA DJí. 0RE;2EA 006REGA POCUTJA ZDSAVIUSXA CESTA4.3270LAŽK0_ IfEMOaiUB ~ AVTOEIflCmiKAR AVTDfifiCTBtKAa • hL^ ZVAJA AVTOELBmAR-SKA DELA (OUBfBSnORA lASTAVUA. VZHŮUE a OOPRAVUA NAPAIK ËiKIIW OaOV. SXUffOV H nSTALAOJE): lUlDCSI CAS. 12 MESECEV. 27Â2B0t TRANm KOXAU. PREVQZHITVD H STORITVE. OilJL GOUCMKOVA UUCA&3330 MOZIRJE BOLMČAR-NEGOVALIC BOUIICAR NEGOVALK tf • SODELOVANJE PRI [ZVAJAfUU OSNOVNE OSKfiBE H ZDRAVSTVA NE 6E PO STANOAROIH ^Wl EZVAJANJE OSNOVNE NEfi (UMIVAk£ KOPAILIPOMOC PRI OBLtCENJU. POHOC PRI GIBANJU IN TRANSFER SPREMSTVO M PODOBNO]. UREJANJE STANOVALČEVE POSTEUE « OHME {PffiOeiACSUE IN POSTLIAKIE}. N'EGOVUMH VOZJCKOV. OBPOSTELHH UZK. P& m). NAKEŠČAILE NEPOMICNIH STANOVALOV V USTRE2N POSTEUM PIEHUJ. NA VQZ&K PO NA. vniiH RZUTUUPEVTA HRANJENJE IN POMOC PRI HRAMOini.. DOLOČEN CAS. B MESECEV. 2052088: DEDS. Di; PE CENTER STARUŠIH GQRU1 GRAD. TIA KA2B,334260RUIGRAa ViitA STI^OKOVNO IZOBRAZBA Vlili REFERENT. DELAVKI POOROtS: VODENJE POOSOCJA TUnZHA. KOOIQWAOIA OOOVANJA DRI^TEV TER NADZOR PÛRA80 PRORACUBKSH SREDSTEV ZA DEUIVANJE DfU§TEV. OPRAVUANJE ADMINISTRATIVNIH IN ORGANIZAOJSKOTEHMCN« OPRAVIL ni evEoai protouhmnih dogodkov. SPREMUMJE RAZPISOV POMEMBNIH ZA DELOVANJE 08&NE IN PRIPRAVA PRIJAV NA RAZPIS. VODENJE ZAKUVMH UPRAVNIH POSTOPKOV NA L STOPUL OPRAVUMJE DRUGIH UPUVNill NALOG PODOBNE ZAKiïVMOSU OaONA STANOVAUSKEUnnO&lU. I7VAWUE NALj)G flSARNâ(SA POSLOVANJA IN OniGIH AOMINISTRATIVWK OPRAVU. OPRAVLIAUE ZAHITVNEJSIH AOMINISTBATWNIH DEl PO OOREOe NAOHLIENE&A VOOENJE POSTOPKOV JAVNEGA NA-flOCAUA MAM^ VREDNOSTI VDOENJE ORUGIH EW OeC PO NAVOOAJH NADREJENEGA: NEÍXIOČENCAI ZUZftKmCWA IU&. UlÍE 106.3334 LJ6 UE SiOVEatWE KONJICT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA • M/t 6S&NJE AVTOHOSILOV. PR^ PRAVA Sn^DJEV. DOlOCOi CAS. 3 MESECE. VBiOOB: SaENA OJUL. STORfTVEND TRGOVSKO nOfUE. PMA4. vnAUE PUAÍ320S mANJE PIEX3PEK ' POMOĆNIK V XUHUUI. OfiHVND MESTO V SLmrFNSHH KDUH:AK M/t (S PRIPOM ZA 'OKREPCEVAIMCA DAMA') PRTRAVA PGZ. JBil Z ŽARA SOIAT. NEDOLOČEN CAS. I.GZB08: SKUPKA KARIERA NACDN^ KADROVSKI OPERATER OOO. QUNAISKACESTA21. ISM UUBLtANA AVTOKLEPAfl AVTOKL^ARSKA IN UCARSKA DEU M/t AVTI^ KLEPARSKA IN UfiARSKA DOA. fftOOlDCEN CAS. 112009; SIRENA O JLL SIORrT^TWOVSKfl POfr JETJE. PAKAi VnAUE. PAKA 4.320& VITANJE PRODAJALK DELOVPAPIRWa AS V SLOVENSKIH KOUKAH-M/t PROOAiA V PAPRNCL SOUtCai CaS. 3 MESEQ, 23Í2081 AVIWREVSZí PATROS OAVOfl STRAUS SJ. 2)Cka cesta n. szio siovusn konjce PRODAJALEC. VZDH^AIEC-hvt PROOAM. PRANJE AVTOMOOlOV iN VZORÍEVAkK NA BS SLOVENSKE KONJICE. DOliieBI Cas, 6 MQEffV. Z312HftJU«0 MARKnna KOOPERACIJA DM. LJPTOVSKA UUQA 4G. 3211) SLOVENSKE KONJKE FRIZER FR(ZER • STRâEUl OGUKOVAUE MO^H W ŽENSKIH Hm BARVANJI DOIOCEN CAS. IZ MESE^ SV, 23.S.2B8l'MTERMiUiKT1tG0VINA GOSTMSTVO. TURQM. OO.O. SlDVENSKf KONJCE, MUNSKA aSTA ll/A MUNSXA CESTA IIA 3210 SLOVENSKE KIHUCE UNiVERZrTTTNIOlKORfllRANI INŽENIR GAACMENitTVA VODJA GRADÍISCA • h^ TDWCK) VOĐENJE Oa NA OBJEKTIH. P09U1SN0 OELa NEDOLOČEN CAI HSim KONGflAO GRAOeEM. OBRTM. INSTALA OJSKO IN PROIZVODNO POOJETJEOJ). KVARMSKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVtRZÍTETNI OIPIOMIRANIEKONO-MIST REFERENT ZA PRMr • M/t RERRENT ZA PROMET, NEDOLOČEN CAS. 7.L20QS: NEDNAROMI PREVOZt IN POSREDOVAkK ANTON GRM IP. POIAJNA 4,32DB STRAMS E»KTOR MinClNE ZDRAVMK Bf£2 SPEQAUZAOiE Z LIC8KD • DELO ZDRMHKA V SfUdO AMSUlUnL I bi. 215J008: ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE m UlCi. UESTNITRG tT. 321B SLOVaSKFKOWKÎ UE ŠEWTJIIB P«l CEUÏT 6RADBWI DELAVEC STROJNIK TGM H/t DELO NA STI^OJDi TSM: BA^R, MINI BACBL BUUMŽER. ROVOKDPA& DOIOCEN CAS. B MESECEV. ZUZDOtAVTOPRenZNI^ GAUSBE-NA MEHAMZACUA J02EF ARSâEX S/. TMMO 2 A 32S3 GORICA PnaJVMD VOZNIK VOZNIK C KATEGOfUE • M/t VOZNK C KATEGORJE. OOLO^ CAS. B MESESV. ZLUOOB: AVTOmVOZ' GRADBENA MEHANIZAOU JlâEf ARZENSEK Si". TURNO 2 A 3263 eORICAPHISUWCi KMETUSKI TEHNIK PROÛAJA • SVnOVANJE • li^t SVETOVAUE IN PR& DAJA KMEITJSKEGA MATERIALA DOUICEN CAS. 3 MESECE. Z312M: KMCmSKA ZADRUGA ^JMI ZJUL CESTA LBMA DOBROTKdCA 3.3230 ŠENTJUR KOMERCSAUST SUAOiâW • MÂ' PREVZEM M DOOAM BUBA VOOENJE SKLAOČCA NsnuûN CAS. TijgOS: BUSIttSSMerS CUH MaNAMOM TRGOVSKO PODJETJE. DJIO^CVETUCHAUUCA 24.3110 SUE KOMERCUUST(VS$| SAMOSTOJNI KOHDtOAUST • M/l SAMOSTOJNI KOKRClAliST NA POOROCJU ZAPOSliTVANJA OOLOCEN iî2m BUSMESSierS aUB ME^ NARDOM mOVSKO PODJETJE. UU). CVETUCNA UUCA24.3mCEUE EKONOMIST ZA OENAFINIŠTVO. FINANCC. RAČUIMJVODSTVO RAČUNOVODJA • Wl ABŮWVDOSXA OBA NED01& CEN CAS. ajzics: BusHESSMersoua Mcmufr DNO TRGOVSKO PODJETJE. OJLQ. CVETUCNA UUCA KmmÁí DIPLOMIRANI 1KŽENIR El£)CTROnHNIK£ (V5J PRODAJALK SVETOVALK • M/t SVFTOVVUE PRI raOOAJI AKUSTIKE, SAfiUNALNDCDV, BEU TBINH iN KOlfS; DOLOCEN CiÛ. 12 MESESV. 26S2m TRGOVKA AKVONUFIANCZUfANClilCESTA KOZJANSKEGA ODREDA a 3238 SSfTJUR EWKTOR DENTALNE MEDIOKE ZDB02inAVNIK BREZ SPEOAUZAOJE Z LJCENCO hVt ZfflaZDRAVNK V AM8UUVR ZP ruMNA mi SEVmOOLOCENt^ IZMESECEV: HhmMt VSTV9H OOM ^NUUR. CfSU If DNA DORROITNâU 3 B. 3230 ŠENTJUR UEiiltAlUBPfUJgiiAir SREDNJA POKUCKAIZOMAZBA SntOJNH GRADBENE MEHANIZAOJE OELil NA BAGRU. DOLOČEN CA^ 2 MESECA 21BZaH: AVTO-PKWZ ALĐ(SA»ER SftUia iP. DVOH B A 3240 ŠKARJE PflJEliM NATAKAR NATAKR • U/l STREŽBA V KAVARNL NEDDLOâN CAS. mja». INTER MAK PREVOZNIŠTVO Ni TRGOVINA. D Oa. IMEKO 73. PODČETRTEK. IMEND 73, 32S4 PODČETRTEK KUHAR KLHAR • M/t SAMOSTOJNA PRmVA AOL URUA' H£ OrEJSKE MIZI SKLADIŠČENJE tNk OOUCEN CAS. 8 ICSECEV. 2UJZD0S: TERME OUhBA OD. ZDRAVUSKA Om 24.3ZS4 pooćomK PRODAJALEC PRODAJA TeflÚ(E€A MATERIALA • PROOAIA EliKTRONATERlALA. MATERIAU ZA VODOVOD IN SNIRALM DGREVAIUE. TDftDTNE CRPALK& NE doloCen Cas. ns.'im tupu^ trgovina in SERVIS GDSPOUNJSNH APARATOV. ELiKTRDINSTA LUaJE D.OO. TRIISCE 36 A 3ZSQ flOGA^ SLATINA PROGRAM BELE TEHMKE (N AKUSTIKE-hVl PROOAJA IN NABAVA BEE TEFHKE IN AKUSTIKL NEDOIDCEN Cas. mim topuSek. trgovwa m smis GO^NJSQH AFMATOV. EUKTROINSTALACUL D JLO. Tn2l$tE 3S A 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK AOMWSTRATTVNA DELA M PROOAiA MEOiCMSUH niPOHoCxcnr na terenu • ivt kbebakk. SPREMUANJE W EWENTIRAUE OOKUMOfTOV PO-SUIVHE6A PROCESA (NASAVA ffiEVZEH, PROOAU) TER VIWIH OOUIMEVTOV PDOJETJA PROÛAJA MEDCWSKM PWMOCKOV NA TBfiU M DOSTAVA BlAfiA KONCW OrOM. SPRaUANX JAVNM RAZPISOV TER IZOBAVA H OOOAJA ftMUttE NtôOC-NOULDOOCENCAS. UMESEŒVUJBBS;0RIANA POOETJE ZA TRGOVINO imiZ • I7VDZ. DM. ROGA TEC. SIOMSKOVADUCA 132S2 ROGATE RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAM RACuNALMH • M/t' NABAVA SESTAVLJA NJE W PRODAJA RACUNALMKDV. PRODAJA AVOtOW DED PROGRAMA iN RACWALMŽKE OPRBIE: NâKll^ CaČAS. ai2009: TDPU^ TRGOVINA M S8M5 GOSPOdUSKIH APARATOV. ELEKTMltflSlALAaK. OJLO. ln}âE36 A 3269 ROGAâtA SUTUA EKONOMSKO KOMERCIALMJ TEHNIK PRODAJA AVTOMOBILOV • h^ PROOAJA NOVIH Ul RABUEMH AVTOMOBILOV. Đ0U3&N CAS. 12 MESE» CEV. 14£.200S; ÈSAIMER • ŽtS. PODJETJE ZA POPRAVILO CESTNIH MJKHINIR V023L IN TRGOVINO. OJI.D. ROGAŠKA S1AT1NA ZGOflWE KBOUE H A 3260 ROGA^ SLATINA UNrVERZITFm DIPLOMIRANI MEDUSKI KOHimNIKOLOG REFIRENT ZA OOAŽEVAIUE H SIKE Z JAVNOSTJO ^rt PiSAMf TESTOV. JAVNO NASTOPANJE. DDUt Ca CAS. 3IKSECE. 24SÍQ09; KOZMETIKA AFROOfîA POOm ZA PROIZVOOMIH PROMET S KOZMÍTt NO BMIČHMI W KOVWSRD PIASIICNIMI IZDELKL D 00. ROGAŠKA SLATINA KIDRIČEVA UUCA 54,3?» mSAÍKA SLATINA UEVHEWJE ~ DELAVEC BREZ POKUCA Cbtrm • oao V VaENJU • M/t CâÔENJt OOlO Cen Cas. i mesecev, mim. mm center POELIEIJE ZA BOfiŠKE STOAfTVE. MEDNAROONt MA3KE>TWa TmiNO ■ OSTUi STORITVE. O JLO. 88QOĆ01LU3S TRZIN ZIDAR ZIDAR Oai} V NBilCUl -M/t ZIDARSKA QE1A DOLl^ Cen Cas, rz mesecev. 29íjoq»: m k^dhrinc IN STORÍTVE fl JI.O. iUEK BB. 3320 VELiUE TESAR TISAR • OEU] V KHCU • M/t TESARSKA DELA. DOlO Cen Cas, 12 ICSECEV, 2Ujao9: szu. wZbrrm; M STOftflVE. 0J)il.$AL£KB0.3320Va£IUE ŽEL£ZOKfl(VEC ÎEIEZDKKIVIC • DBO V NEMCUI • H/t âUZOfOI^ VSKA OEIA OOUCSI CAS. 12 MESECEV, mim G211 vúmvK « sTOflnvi aao. íalek bb, 332fiVELDLX STROJNI MEHANIK POMOCMK V PROIZVODNJI M/2. M/t KOORDINAA. NJE KU V PROCVDONJI PO NAROČU MOJSTRA H VODJE PROIZVODNE NASMVANJE SimN V STRO JE ZA BRIZGAKJE PlASTKUifii MAS. MLHJE SUROVK MBUAVA OZ, POHOC m MaUAVt OROOJ. PREV» TMN PREGLEDI STHUEV K NAPRAV. TRUmr Sit VW 00 STBUA ■ TRARSPOm GOTOVRt COaH^ DO STROJA 80 SKlADâA m: N8I0L0CEN CAS. ll&ZDOB: PIASÎKA SKAZA PROCVĐOUA TRGOVINA STDRfTVE. aOJI^SaO 20 A 3326 VOBUE FRIZER FRfZa V SALONU SHtflE INTBÍSFAR. SU^ BARVANJE. LJCEHA, MOONA MANIKÚRA MAiuE ^ ooioCen Cas. » iiksecev. \iî2m FRCZERSn SIUOIO »PNOIIK. TEJA HRIBER^S. Si, TOPQlSlCA31.3328TDPOL§ICA aEKTWTTEHNIK ELEKTRONIK VZDRŽEVALK ELEKTRO NAPRAV M/t N^t' REDNO vzdUuie (tuoi PREvgnrvNO) ■ po POTia popravlja BflTTROINSTAlACUE. EliKTRlCNE STROJE IN NAPRAVE. DSODJA DVBALA VNJCAME K OSTALE PRUWETE KLA OPRKVUAPREVEKnVNÇ PREGIB MOimRA PRffilEDUlE VZRTUIE H fCPRAVLIA RAZOEUINAIKSTA VTiCWS, PfllKUUâieOIIARKE. STIKALA SVETILNA IN GRELNA TGÍSA VENRIATOR-JE. aEKTROISTALAOJE V STMUN IN NAPRAVAR ZAMENJUJE IN POPRAVUAIZRA6UHE AU POKVAR-JOE KLE ËiKTKlHOTDfUEV, KOmAKTOflEV, TRAN^DRMATORJEV IN DRUOH Bam NAPRAV OOPRAVLIA NAFAXE NA BRCGALNM STROJM IN NAPRAVAH KOmmA OBiTVANJE STROJEV W NAPRAV. tU: NEDOLDCEN && 19.S.2000: PlASTIKA SKAZA PROIZVODNJA TRGOVKA STORmi DilJL SEL02QA33ZQVBBUE UE ŽALEC ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR • M/t IS PMPISOU "DNEVNI BAR hUJiU'1 OEID PO DOGOVORU Z NADRLJEHK. HBS010Í£N CAS. 9120QS: SKUPINA KARIERA NAOONALNI KAORI> m OPERATER aao. DUNAJSKA CESTA 21, INO UUBUANA TESAR nSAR • TES«SU DELA ftfOODCEJI CAS. 3SÍÍ009: GRAOKOM GR/IUBENO POOJEUE aaD. UUCA IVANK URAKIEK1,3310 2ALK ZIDAR ZIDAR . Wt ZflURSKA DELA NEDOlO^N Ol 30.12009: GRAOWN GRADKNO POOfU fliliL' IA£A IVANKE URAIL^ 1.33!0 ŽALEC ZIDAR • li^t OeZUIAVA OKEN M POPRAVILO ŠPMfT {KNAUF) OKOU OKO. VRAT. TBI MONTAŽA GtPS FREE Migration Sémlntrs www.Au4traH8MM4sYou.com NEDOlOâN CAS. LI&ÍODS: KSâR L STORITVE M MONTAŽA D JUl Lfva: B. 3301 PETROVCE MUriER PVC OKEN. M/t'MONTAŽA PVC (XQ, DE-WINTAŽA M RAZVDZ OKBi ZAKLJUCNA GRADBENA o&A ooioCen Cas. 3 ksece. um, m.dji PODJETNâXE STIWTVE. DEJAN HRIBAR IP. MARUA REXA 71.3312 PREBOLD KLJUČAVWČAR KLIUCAVNÙR. VAHtfC H/t VARJEKK. OOLOCEN Cas. 12 MESESV. mM kiriCavwCarstvo. ANTON CENOU, $.P. PETROVCE 17 A 33S1 PETROV CE XUUCAVWCAR SnUGAR • M/t KLO V OELAVNKI M NA ^NU. OOIOCSI Cas, 3 MEaCE, 38£JaD9; flASLETRGOVWA IN STOSITVl DiLD. TABOR. OJSTR^ SXAVAS26.3304TAB0e VARILEC VARDiC • M/t' PRIPRAVI MAJERIAIZA OGXLAVO. PRIPRAVI ORODJA STBOJE AU PRIPRAVE ZA DELO VARL ZARISUJE. IZREZU,! KRM. m VRTA AU CVAIA DRUGA DELA NA MATERIAUI V SI^AOI) Z DELOVNO DOKUMENTACUO. IPD; DOUČEN CAS. 1 MESEC. aiŽčet S1EBW0SK1 PROeVDONJA KOVIHSKM SDEIKOV. VERONIK ROK. iP. MIGOJNKX 17.3302 GRIŽE STROJNIK ČRADBENE MEHANIZACUE STROJNK TEŽKE GRADBENE M&ANiZACUE • h^ GXDPL ZASIft. NAUAOAUE NA ODPRTEM TEB«;;: NBXKOCEN CAS. ms^: smm GRIUIGENO POO,^^ O.D.D. uua IVANKE URANJEK 1. 3310 ŽAliC VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA V02U M/t'PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBINCIH. NEOOIOCEN CAS. 3(Li20(»: GRMHKDM 6RA060IIPQOXIJE aao. UUCA IVANKE URANJEKI.331B2A1E GRADBENI DELAVK mim OEUVEC • VL enostavna oeu v sopiM, ngxioCen Cas. aoiioos; GRADKDH GRADBENO PODJETJE UM, UUCA IVAME UHUia l.331BŽALď SREDNJA PmOICNA IZOBRAZBA PEK • DELOVNO MESTO V SAVUUSH OOUU • U/h NALOGE 6000 PRIPRAVA SESTAVM ZA TESTO, PEKA OLHA 4N PeSVA « SKR8 ZA UREJENOST OaOVNEGA OKOLIA OOlOCai CAI 3 Iffi^ 21SjaOi TIW walder mdbovske stibitve. DJ3JJ. lesxoSkova CESTA9E.1B60LU8IJANA STIEâA HRAH N PUAC • M/t STREŽBA HRM SH PUAC «DMOUAUH GOSTOM H ZAKLKIČENdI DRUŽBAM. DOLOCEN CAS. 12 MESHXV. 27ÍÍ009: GOSnUACA. PQZEMA MATEJA UROS LiPiCm POLZELA 3B. 3313 PDISLA KUHAR PICOPEX M/t PRIPRAVA « PEKA PK V KMJ^ PEÙ. PflPRAVA TESTENK. SOLATMK KROŽNIKOV. _ VZDR&VANJE KUHINJE. VđKiCANiE BIAGA.. V POŽERU AfRKA; NBKIOCEN CAS. 27.12«; M. G& STISTVO, TRGOVKA STOffIVE. DJ3JL. BRASLOV& 2t3WBRASUIVËE NATAKAA NATAKAR V ŽALCU • M/t'STREŽBA PUAC V GOSTI» SRH UHL ONEVW BAR. OOlOÍEN CAS, 3 MESECE. «iiBIB: MAHIOCIP TRGOVnA NA OEBEU) n DROBNO. (ZVOZ IN UVOZ OJLO. SraONJt IRAI 239? PREVUJE STREŽBA PUAC IN PRSRCKOV • li^ SIRđSA PUAC IN PRIGRIZKOV. DOIDCEN CA& 2 MESKA 29.12000.' TURISMO. PSSUNNE SIOBTVE. MNA VŮIAR IP. PRESOJE It 3214 BRAAOVCE 6RAJ3BEMinHNH( GBAOeaR OCLOVOBJA • M/t VDOEWE SKUPNE NA SRASeâaj, RA270I1MUE DEmVNE SlU. NOlOUk Cen Cas. 3ai20M: GRAOaDM GRAMOM) POOJEUE DJULim IVANKE UflAILfK 1.3310 ŽALK EKONOMSKI TEHNIK -ZAVAROVAUlD RNMCNI SVETOVALK • U/t SKIE-PAlLff ZAVAROVAKJ IN RNANCMH STQHTEV PRI ZNAMHIN NOVIK STRANKAH. SKRO ZA STRANKE 00 SKLENITVE POUCE OZ. POGOOBE 00 POTIKA PQNOC SnUXKAM V PRIMERU ŠXOO H NEZGOO. INR)RMl-RAILIE STRANK D NOWI PRODUKTT ; NEDOUlC» CAS. 14129»; ZAVAJKrUAINO ZASTDPAILS. MOORA TOCKA CLAUDUA HOČEVAR. IP. GRi^ 26. Sil ^ PriERVSAVNLfSHDlNJNI THEFOieST • DftSAMZAn» OBA • M^'DOGOTARJA NJE TEMINOV ZAVAROVALNO fUAKNM SVETOVALCEV S STTUXKAML KI QRAZUO ŽEUO ZA PREDSTAW TEVZAVAROVANJ OZIROMA POUOCZ INFORMACIJAMI STRANKAM V PRIMERU ÍKDO BZIflDMA NEZGOO IN POMOC STRMKAM Z OSIAUMI VPRAlUUl V Z10 Z ZAVAROVAW AU RNANCNHU STORITVAMI*: NEO& loCen Cas. msjoos: zavarovaud zastopanje. HOORA TDÍKA CUmiA HOCeVAR. SJ". 9ti 26. 33! 1 Šempeter V sAviNJSNDOui INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA • M/t'VOOENJE WIZVAIANJE oa gradsiSCa neooioCen Cas. mm-, gradikom GRAOBm POOJFTJE OOJ3. UUCA IVANKE URAUEK I.33102ALB UNIVERZITETNI UPLOMIRANi INŽENIR STROJNIŠTVA PDMOCNIK OtR9:TOUA • M/t POMOC PRI VODEILU PQDJEIJA POGAIAWESXUPQ M DOBAVITBJL IPD. NEDOUCEN CAS. 261200S: APIAST PROIZVODNJA n TRGOVINA Oil.O. PETROVfi ^ A 3381 PETRCPifCE www.radiocelje.coiii INFORMACIJE - MALI OGLASI TOREK« 19.5. 10.00 Muze) nov«j§e zgodovine _Celje. Hermanov briog MûJ capatek Hermanova etnološka us-tvarjalTuca LO.00-16.00 Don Boskov cenigf, Celje_ Medpumovski tamir srečanje udeležencev pro-grama PUM s športnimi igrami 10.30-11.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstrdcija obrtú Čevljar prestavila se Anion Muiič 17^00_Center starejših USko Râiajmo v pomladi orrođ Vrtca LaSko 18.00 Zreče, večnamenska _dvorana_ Rastlinstvo Pohorja - Na-tura 2000 odprtje razstave 18.00 Thennana I^Sko_ Predstavitev posiikave stekla 19.00 Velenjski grad_ Koncert krožkov Cltre, Frajionarca. zaigraj in Električne klaviature 19.00 Knjigarna Kukiimica _Veiei^e_ Miha Pinta rič: Keikrop-Ijene Umone predstavitev knjige, pogo-vor 2 avtorjem vodi Uršiita Menih Doki 19.19 Velenjski grad_ Srečanje rodoslovcev pogíuorsFérdiiumáom Red-nukom: Moja miadûsi na gradu 19-30 SLG Celje FederJco Garda Lorca: Hiša Bernarde AJba dobrodelna predstava za Varno tuSo Cel^e 19.30 Kulturni dom Rogaška _Slatioa_ BiJlie Holiday: Lady poje blues režtja Tijam Zi)ani£, igro-laNikaVipotnikinBlažJar' jevič. za GiedaiiSki abonma in izven 20.00 Stari grad Celje_ KoDcert za^be Orlek ob sodelovanju Celjskega go-dalnega orkestra, v primeru slabega vremena v Celjskem domu 20.00 Dvorana 0. slovenskega tabora Žalec___ Muca Maca 2 ali Brez dlake na jeziku komedija za izven 20.00 Knjlžtiica Žalec_ Jâger Vsak val je morte in dru^ spi^. Hans KUcg: Svetovni etos VODNIK predstavitev /jjJižruh novosti SREDA*20.5. 9.00 Center star^Sih Lažko Unlcelova punčka ustvarjalna delavnica 10.00 Muzej novejle zgodovine Celje_ Obisk Zvitorepkinega veterinarja pogovorzRokomKrajnikam 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ "Hidi otrod smo ljudje delavnica o stereofipih. mala šola etnologije 16.00 Dvorana H. slovenskega labora Žalec_ Petpedl plesTie delaimice 17.00 Knjižnica pri MiSku Knjižku_ Cledaiiika predstava Zvezdica Zaspa nka ruistopajo otroci OŠ Fratia FoSa 17.00 Zdravstveni dom Velenje, sejna soba_ Demenca predavanje AleSa Kogoja 16.00 Thermana Laško_ Predstavitev medičarstva in izdelovanje lectovega peciva 19.00 Dom sv. Jožeia Cgl|e^____ Kaj Slffvend terjamo? sve&na akademija ob ZOO-lemki rojsiva diÁovnika in ruinpdnega buditelja Matije MaJojja Ziijskega 19.30 Narodni dom Celje Pomladni koncert Pevskega dnjStva upokojencev Celje gostje čkuii Harmonikarjke-ga orkestra KUD Frajiceta Preierria Vojnik 19.30 Glasbena Velenje. _veKka dvorana_ Pihalni orkester Premogovnika Velenje pomladanski koncert ČFTRTEIC21.S. 10.30-11.30 Muzej novejSe zgodovine Celje_ Demoostradja obrti: tut>-jač predstavlja se Ilwyo Pod-bregar 16.30 Knjižnica Velenje_ Lirikonfest Herbersteinsko srečanje 09. predstavitev antologije in končen 17.00 Knjižnica pri MiŠku Knjižku_ Kanada - Do zadnjega diha knjižna čajanka, vodi Ida Kreča 17.00 Knjižnica Vojnik_ Dogodivščine s pravljičarko Vanjo 1^.00 Galegja Velenje_ Beti ŽeroTc: Kurátor â so-dobna umetnost - pogovori predstavitev knjige 18.00-20.00 Dom ti. slovenske- _ga tabora Žalec_ Praznik vina 19.30 Narodni dom Celje Redni letni koncert otroškega in mladinske^ pevskega zbora IV. Os Celje 19.30 SLG C^Je_ Gregor Strniša: Samorog abonma Čerrtkcvvečemi in izven 19.30 Glasbena Sola Velenje» _ofgdska dvorana_ Spominski koncert, posvečen Silvi Gorjanc 20.00 Likovni salon Ce<|e Borut Holland odprtje slikarske razstave 20.00 Thermana LaSko_ Potep po Spai^jl potopisno predavanje 20.30 Kulmmi dom RogaSka Slatina_ Sžensk.com komedija Spas teatra 21.00 Knjižnica 2aJec_ Mare Cestnik: Postaja z avtorjem knjige se bo po-govarjat-Marijan Pušavec 21.00 _ Liiikoniest-Herberstein-sico srečanje 09 predstaviiev francoske hiše poezije KINO PLANET TUS Spw*dzi1fi.in2a.&. KinmtUignfi ib príáríuj«ie pnvlcii do iprsmsmb« prepama. Ançrt in d«MMl, kriminalna disma 16.10.17.40,19.0a 2D.30. 71.S0 Zoaěm. «flimirana družvtAa pustohiviims 30 15.00,17.10. ia20. 21.30 Dm^ i^n, kriminalka IS OD. 21.QS HHri ia àraà án)s 1MÔ M«q« X H i^MkK WoNriBS, tHx^tíá domtmM trite 15.60.18.10.2045 Stari, rad ti imtm, lioniHlija t9.0S« 21.20 Š« aokrvl 17, lujmadija 18.20,18.30. 20.&0 Zvezdna vttzf, manstvano famsctiin 1S.20. 18.00. 20.40 Četrtek obn.15 na Radiu Celje radjocelje iUd wDtednik NaroenM Novega tedniâbostèlaNco ^^ . naročriSke ugodnosti- ^ 1 * i|i;nwle;ogloM pooftetwaoiu^ ranïCnlâco potoirtco oziroma z ossbcAn dokumentom naroMca Novega tednlQ. NeMtOffMžone ugotinoati se ne pf cnoiojo v nctHednte letel STROJI PRODAM lUfNI obracolnikzolniktorToiMVinlto-'M, s ^ïldopoin, prodom. Ceno pcdogo-voni.TelefonOS) 37)-596. 2331 DVE prlute, S6"150, sprđdopocn, sedcem In moziKf zovoro lo muto ter prtkolito, 13S«2(H1, za troktor. nosilíwt 1.500 kg, prodom. Telefon (03) 5772-073, 031341-606. 2339 ZEIOfi 2511, lepo ohrofljen, no now rsQi-slriron, v» 4 nove gume, odlmn, prodom. Telefon {03) 58m7B. 031 S7f 860. Ô2212346 KUPIM URSUS oři ferguun kupim. T^Mon 041 68(^84. p UHIVERZAL oil Štore kupim. Telefi» 051 639777, p dm bpim. Telefon 03166^34. p ZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ ' OSOJILA!!! .lAl^klâHJE IZnAČILOl od 500-1.500 EUR («11 mesecev. IPREVERITEI g Paai2anska S ùi 09 2001S20.Dđ0 633 332 >£CEUE UHca XIV divizije 14 I 0€ 200 1$ 30. D40 e33 334 Jkupin« t, «toitiva iniatAiiyi Dr. PIRNAT y-ZT/^SZ 3255,01/11935 www.plrnat.8l k frNMi«« Haw^TfilW PRODAM HISO v Vezovju, 7 km iz Šenljuiio, 150 m^ porcelo 1.500 m'^ prodom. Telefon 781-7004,041866-765. 2335 STANOVANJE PRODAM ST&NOViUUE, nunsonlno, 34 m\ I nod-5lrop|e, v večslonovoni^i hiâ, no lepi, mirni lokociji, s kletjo, parkirnim mestom, prodom zo 26.000 EUR. Telefon 031 546-227. 2171 DVOSOBNO stonovonje, v iogoiki Slotini, profkmo. Telefon 031 648405. 2199 WJÎ, Glovnl ti^. Prodorno olmov^o slo-novon)e, 76 m'. Telefon 031 770-943. 2225 dvosolmo, 80 m\ 2 bolkono, šomnovićevo ulko, prodam zo 85.000 EUILTsiefm04162^44. 2334 VŒNnU mnto, Oospo^ i;lko^ prodom stonovonje, 35,40 m^ ceno 30.000 EUR.Telefon041 654429. 2325 EN0S0BN0stĐnovonievCe^,Lovo,41 m^, obnovljeno, klimo, prodom za 55.000 EUR. Ceno i« okvirno. Telefon 031614-424. 2349 KUPIM SriUK)VMJE(á vicefld, do60m^, izCe^do 20 km, golovino, kupim. Tdefoi 031 400^73. 2243 ODDAM OPREMLJENO efloinpols^oslonovonje, v Celju, Muzejski trg, oddomo v nojam. Telefon 051 351-676. 2232 NOVO stanovanje v Novinoh, bikova vi5, 500 m od Gvtoieslo, velikost 45 m', 1. nadstropje, klelna gorazo, zunanje p(?kim, vseipvo 1.6.2009, oddam za nedQlo1:» letnik 2009 CTUZIIIl ^^ prilogo TV-eKNO! ^^ Vsak petek 4S bannA BfraM tfltraiskega spM^ ■ zaoi^^ NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imo in priiBefc Kf^ Datutn rojttvt: Ujka:_ Nopftk^icno nanism Novi tednik za najmanj 6 mesecev jHHlpis: řfr^^RC 4.0.0. bo poduke uporabij«! samo zs potrebe airočQilke slu&e Novega ledmka Svojo življenjsko pot je v 84. letu sklenil naš dragi ati in dedi IVAN ŠTOR iz C«lja. Kersnikova ul. 32 Od njega smo se 12. maja 2009 poslovili v družinskem krogu na celjskem pokopališču, iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožaije, toldžilne besede ter darovano cvetje in sveče. Njegovi na j draž) i 2364 PRODAM BIKCA, storeQQ 3 mesec«, prodorno. Ceno podogovoru. Telefon (03) 5074436. 2S11 ZDjide, nemâii TBec, prodom. îfll€fQO041511-304. 2329 f Eí ovQc in petodrvslfh jognjetov pfodom all men jotn za brejo kravo simenloíko. Telefon 03) 327-065,031 265-812. 2326 KRAVO simentalb s lelitko (drugo lele} in íeilio simenlolko, fezko približno 170 kg, prodom. TeMon (03) 577-4694, 031816^57. 2327 PSE, mesonce med r>enHkim ovtoqen in novofundlomem, pro^m. Telefon 031 B4tm78. 0219 BIKCA in leKke, Mllo kiKte posme, teiko približno 200 kg, prodom. Telefon 041 670-516. 2347 8IKCI simentoke in ćmo bele, mo^o do-stovD, prodom. Telefot) 031 506-383. S 223 PRA^ mesnofe posme, od 80 do 150 kg, možno doktora, prodom. TeleFofi 031 506-383. â223 KOZUÍKE, store 3 mesece, pfodom. Osloío po dogovoru. Telefon 04H35-595. 2359 JAIIKICE, grahosle, cma, susex. t» znćetku nesnofti tar bele [»iconte a dopiîan|e in enodnevne prodojomo no formi Roje pr? Šempetni. Zo pistante obvezno no-rotilo ZO moj in jgnij. Telefon (03) 700-1446. 23S6 BURSKEGA koda, skirego eno ieto in pol, prodom oli menjam za pmsico oli kozo I mkidicem. Telefon 041 707-748. 2369 OI Prodajate ^ L (ne)preitiičnino? Želite, da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SLIKO {4x3cm) > 0 s s eg s v « t: E « lil 01^ osiTD UiE. letnik 1997, pfvi kst-nik, prodom. Telefon 070 81B-X)X MAU 06US S SLIKO (4x3cm} V OKVIRJU Vseeene vk^uSujejû DDV Ofa ostro 1,61, letnik 1997, prvi losi-rnik, prodam. Telefon 070 B18-XXX. lil W ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata RAFAELA TROBIŠA iz PeČovnika se družina in ostali svojci iskreno zahvaljujemo domu pri Zidanem Mostu, podjetju Veking. podjetju Izletnik Celje, g. opatu za opravljen obred, g. župniku za opravljeno sveto mašo ter vsem ostalim, ki so darovali cvetje. Hvala ge. Zinki za govor, iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na nj^ovi zadnji poti. Hvala tudi vsem neimenovanim. Žalujoči vsi njegovi Polivaj v miru! 2342 Imela težko si življenje, nič več ne čaka te trpljenje. Bolečine težke si prestala, zdnj mimo v grobu boš za vedno spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tele PAVLE FLIS seislcreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam Izrazili sožalje, jo posprenuii na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Veking. Zahvaljujemo se tudi gospodu Župniku iz Nove Cerkve za opravljeno sveto ma§o. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 23Sa KUPIM BIKA, mesne posme, od 350 do 450 kg. kupim.TelelonlMl64B-749. 2336 Informacije 03 4225 100 PRODAM K0Sll)liœ4Jui, dedilniknoc^e ino^, 1.0001, prodom. Telefon 070 848-207. Š213 ŠfIRI prosíce, lezke 100 kg, m zokol, tri koze, jobolcni kis in igonje, prodom. Telefon 041805-118,041866411. 23Ge STASIHSKO múň kok) Wondreref, leto a-delovel725,ongimilnoolironjemi,^ dom.Ieleron031 341^6,(03)5772-073. 2339 -y radíoceije K.9 1003 «.6 MHz TITOVI slike, knjige o Frfu, kipce, vmetniske slike, gratn. plosce, fotooporote, rodio kaset. * cd, prodam. Telefon 041 505-105. 2353 KUPIM ûfAERMANKO, store knpge, rozgledr^ice, kmeđio orodje in bajonet kupim. TsWon 031809-043. Brezplačna posredovanja za ienslce do 46 let. Posredovalnica ZAURAM^E Od 97-26-31 », 031 336-373 Zanttna posredovalnica ZAUPANJE 2d vse .osamljene 03 37-23-313» 031 303-433 PREMOŠN zdomec, 45 tel, žefi žensko do svojih let. Tetefon 041 24B447, ogenri-jo Super Alon. 23» Sporočamo Žalostno vest, da je umrla na^ upokojena sodelavka ANICA ERNESTL Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci in upokojenci družbe Inlereuropa, d. d. Sporočamo žalostno vest. da je umrla naša upokojenka BLANKA RATAJ dr. med. Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo obranili v lepem spominu. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene. mame, babice in prababice MARUE DJAKOVIC iz PeČovnika 70 b pri Celju (20.5.1939-4. S. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala Centry za pomoč na domu in prijaznim negovalkam, Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar» pevcem In trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni 2337 SimTIČMA elionomisika, somska, virt;«!, 27 let, želi prijoteljo do 43 let. Želi arejenegomoškego. Telefon 041 248-647, ogendioStipef Alon. 2354 PfUVUĆNAin pošteno trgovko, 38 let, žali prijotelia do 50 let. Telefon 041 248-647, agencijo Super Alan. 2354 ZAPOSUMOdekle zo stfezbo zn določen A nedoločen cos. Gostilno Gomkinko, Dar-la Kûenfno, s. p., Gomilsko 45, telefon 041 84a^41. 270 ISŒM delo: ošćenje. Telefon 041425^04. 2291 ISĆEM delo: fíaóM delo, nmn delo pri Ivsi, no kmetip.TelBfon070 288-150.2334 Ptrtrvbojat« óéMtimniittota*^ i«!« Si« wv* MMw«« M vte- B^ M<4nKl honervm z^totlrtv« ali kisn^ mfeu zipufaM. M od poit. 4fl P6I. S. or9 do U SOpottl 08/42M1-S0. IZVAJAMO izkope S kombinirko in mini bagri, kiper prevoze, rušenje objektov in odvoz nwtefiolo, izgrodnío konolizoti-je, dvori» (llokovonje, osfoHironje...), moniGzo »gipsc ploščin ostalo grodbe-ra deb. GMG Vinder, d. o. o., Zadobmvo l26;3211Šia)^ vos,telefon 051 377. 900; gmgwnder^moiVcofn. 2oe2 KOSIUOoddom.Kgpimleliđ[o»memDlko, storoHdni. Telefon 03170B415. 2329 www.novitednik.com PcKijetjeNT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje oprdvlja časopisno-zdlo2ni$ko, radijsko in đgencijsko-tržno dejâvnosi Naslov; PreSernova 19, 3000 Celje, leleřon (03) 42 2S 190. fax: (03) 54 41 032, Kovi tednik izhaja vsâk torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR- Tajnicar Tea Podpe-(an Veler. Naročnine: Majda Klan§ek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za (ujino je letna naroCnina 189,60 EUR. Številka transakcíjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenlti rokopisovin řoto^afij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko srediSČe. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novt tednik sodi méd proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Siamejči^ Računalniški prelom: Igor Šari ah Oblikovanje: www.minjadesign.com C-mail un^ni§tva: tednik^nt-rc.si E-maii tehničnega uredniltva: tehrûka.rednikd^nt-fc.» RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Inlihar E'maih radlo(Pnt*rc.5í. E-mail v studiu: into@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokllč, Brane Jeranko, Špela KuraJl. Rozmari Peiek, Urška Seli^nlk, 8ranko Stamejčič, Simona ŠoiinjČ, Dean Susier, Sažka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Kadiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek. Nina Pader. Rok Založnik» Alenka Za- pulek, Marjan Brečko •Wefon: [03142 25 190 Fax: (03)5441 032. {03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt, pošli: agencija@^nt-rc.sj mđtutanii Na pelek, 13. marca, je imela maturantski ples Poslovno-komercialna šole Celje. Nesrečna Številka in dan sta postala nekaj najlepšega, Česar se bodo spominjali vse življenje, so zapisali dijaki razreda 2apti, smet 3^-2. Zadnja vrsta z leve: Denis-Čiko Vengust, Franček Kramer, Jura Kopinšek, Klemen TominŠek, Amadej Šopar, Jernej Vrhovšek, Matic Lovrek, KJemen LipovŠek. Spodnja vrsta z leve: Darja Jeraj. Sabina GerŠak, Dejana Nikolič, DamirAmidžič, razredničarka mag. Jadranka Prodnik, Dalibor Zubič, Petra Košec, Alja Prgin. Na sliki manjkajo: Lea Felicijan, Barbara Mljač in Marina Durič. Skupinsko fotografijo z maturantskega plesa, opremljeno s podatki o svojem razredu in Soli ter z vsemi imeni in priimki sošolcev (po vrstah in od leve proti desni), nam pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali rpHnik@nt.rr «i (řoto^aíi' ja mora biti v čim večji resoluciji). Helena, Id je včasih z očotom gibe nabirali kar« košem, seje enako mocno razveselila zgolj ene. Kako tudi ne, saj gre za njenega prvega letošnjega gobana, »Občutek \9 boljši, kot če bi mi nekdo dal tisoč evrov.u seje zasmejala In oddifjala nazaj pod Svetino. »Uscana« Zofka prinesla prve gobe »IXikaj imate. Prvo pravo letošnjo gobo. Ta* koj, ko sem jo našla, sem pridivjala sem,« je Še na oblačkih ieromonov sreče pripovedovala Helena Rozman iz Štor ter s tem otvori* la letošnjo sezono agro zanimivosti. »Za reklamo, da bodo ljudje vedeli, da gobe že rastejo.« Helena je minuli petek, na dan »uscane« Zofke, Šla do Marijine kapelice pod Svetino. »Mariji sem nesla rože, med potjo pa sem ob robu poti zagledala pravega jurčka. Sprva sploh nisem mogla verjeti, nato pa sem jo na vrat na nos ucvrla nazaj, da jo čimprej prinesem k vam,« pripoveduje strastna gobarka, ki je lani na primer zgolj na enem mestu našla 72 gob, pa prav vse »raztalala«. »IXidi te ne bom sama pojedla, " nesem jo k bolni gospe. Veste, veC kot človek razdeli, več ima,« se je Še nasmejala Helena. Bo že držalo, saj je na poti nazaj dobila Še prve letošnje češnje. Tudi te je pokazala za naš objektiv. RP FOTO TEDNA Foto: GrupA Gobe s Kozjanskega i>Kar Miran iz okolice Šmarja napišite, da ne b« spat polna ^hosta«.« »Kar gobe slikajte Ln nič ne napišite, kje sem jih našel. Sem lani k vam prinesel eno gobo velikanko ter povedal, kje je zrasla ... Naslednji dan je bila polna >ho-sta< ljudi, ne pa gob.« Kljub vaši (iti naši) neizmenu radovednosti po mikrolokadji tega bogatega gobjega najdišča bomo izdali le, da je 15 gobanov prinesel Miran iz širše okolice Šmarja pri Jelšah, gobe pa je našel v širši okolici Kozjanskega. Dodajmo le Še to, da goba Milene (sosednja slika) ni bila prva letošnja. Miran je prvo našel že prejšnjo nedeljo. RP Celjan z rekordom Celjan Damjan Pokelšek je minuli teden ponosno pokazal, seveda samo na iotograiiji, svoj ulov, več kot meter velikega in 21 kilogramov težkega krapa, ki ga je potegnil iz Šmaitinskega jezera. Pokelšek je že 22 let član Ribiške družine Celje. Čeprav je že večkrat potegni! na suho kakšno veliko ribo, je krap njegov rekordni ulov v ribiški karieri, pri ulovu pa mu je pomagal oče Srečko. Kot je povedal Damjan, je boj z velikanom trajal pol ure, preden so ga potegnili na suho. Potem so ga po proceduri stehtali, izmerili in ... ste pomislili, da so ga pojedli? Kje pa, spustili so ga nazaj v Šmartinsko jezero, kot to počnejo pravi ribiči, za dokaz Ln spomin pa je ostal posnetek na mobilnem telefonu. US Damjan Pokelšek z rekordnim ulovom