Številka 339 TRST, v torek 8. decembra 1908 Tečaj XXXIII tt» IZHAJA VSAKI DAN — tudi tb nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaamičae 6tev. se prodaiajo po 3 nvč. (6 stofc.) t mnogih »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po8«t mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-caanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I — NAROČNINA ZNAŠA n vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroinl&a na a*4«ljsko Izdan j* „KDIMOSTl" stan«: —— Utn« K 5-20, pol leta 2 60 ——— Vsi dopisi naj ao pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma se no sprejemajo in rokopisi se ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. PoJtno-hranllnRnl ra*un It 841652. TELEFOM It 11-57. BRZOJAVNE VESTI Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 7. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o proračunu pravosodnega ministerst va. Francoska zbornica. PARIZ 7. Zbornica je nadeli-vala razpravo zakonskega načrta o odpravi smrtne kazni. Nemški državni zbor. BEROLIN 7, Na današmi Beji ie govoril državni kancelar knez Biilcw. Najprej je omenil prevrat v Turčiji ter se potem bavil z aneksijo Bosne in Hercegovine, z dogodki na Balkana, in z zadnjim govorom Tittonija v italijanski zbornici. Dotaknil se je tuii dogodkov v Prag'. Nova trozveza ? PARIZ 7. „Agence Havasu poroča, da diplomat čni krogi ne verujejo v predstoječo ang eško-francoeko-rusko zve:o. Iz Maroka. PARIZ 7. Kakor poročajo iz Feza, ie odgovor Mulej Hatiia, v kiterem izjavlja, da v^prejmi noto vlasti, dne 2- t. m. cdšel v Tanger. Mulej Haiil si je baje le pridržal pravico, da or^gleda dolgova msgzena naa-pr.ti zasebnikom. DOGODKI NA DALKANU. Kotor, dne 29. novembra. Nekateri vnanji časopisi so poročali že pred par meseci, da je bila po italijanski družhi zgrajena črnogorska železnica Par— Vir—Pazar že izročena prometu. V resnici ©a ie bila odpravljena prva tovarna pošiljatev iz Bara v Vir—Pazar še-le dne 23. t. n>., dočim se otvori za osebni promet še-le okoli Božiča, ker Še niso došli osebni vozovi. — Danes je treba potovati iz Vira v Bar še vedno s črncg -rsko poštno diležanso, kdor 9i namreč ce more dovoliti ti akerja. Dae 18. t. m. vozii sera Be z diležanso v družbi z nekim albanskim trgovcem iz Skadra, ori Vir-Pazara do Barn. Razgovarjala sva 6e it4sl?jan>ki. Na vprašanje kje se je naučil iiahjanski, mi je odgovoril, da v it lijanski Soli v Škadru. Italija ima tudi po drugih albanskih mestih svoje šele, v katerih se poučuje izključno italijanski. Da H se Italiji posreči, da na ta način vkioni Albance za svoje aspiracije, je pri jako razvitem narodnem čuttvu Albancev zelo dvomljivo. A kako daleč je že prišla italijanska propagand* v Albaniji, je najbolji dokaz v nekaterih ameriških listih objavljena vest, da vojvoda abruški postane kralj — Albanije! Ustavil sem se v Starem Baru, kjer bi bil moral čakati tri dni na Llovdov parnik „Sultan". A ker je KSultan" ponesrečil moral sem čakati šest dni, djkler je prišel parnik neke italijanske družbe, da sr-m se odpeljal z istim daije v Kotor. Kakor vsak avstrijski podanik bil sem poklican tudi jaz na občino v Baru, kjer so me natančno izpraševali o ■amenu mojega potevan^a itd. — Danes se smatra v Čraigon vsakega avitriiskega poda nika za — šoiiona! -Te tudi v Baru vse pod utisom bližnje vojne. „Mi smo pripravljeni vsi poginiti", to je refren vsakega razgovora s Crnogorcem, najsi ie ta priprost, aii in-teligent. O gospodarskih razmerah v Baru pisal lxm o druui prilik", a glede poiitiških prilik omenjam samo, da na avstrijskem konsulatu, kjer so Črnogorci kakor znano razbili cesarskega orla, de danes ni ni kakega napisa. Tudi se naš konzul ne upa razobesiti — kakor je to običajno — ob nedeliib in praznik-.h državno zastavo. O tem bi se dalo precej pisati, a naj napravim za danes — piko. Mir v Kotoru. Kotorski župan Rsdimiri javlja, da vlada tamkaj popolen mir in da *o vse vesti o spopadih s Črnogorci izmišljene. Balkanska konferenca. Iz Berolina javljajo, da je nova trozveza (Rusija, Francija ia Anglija) storila v Italiji korake, da se pritisne na Avstro-Ogrsko v zagotovljenje balkan&ke konference. Govori se. da so konferenca saide v januarju in bržkone v Italiji. Z druge strani se izražaji dvomi na resničnosti teh ves*i. IZ BOSNE. SARAJEVO 7. Cesar je pomilostil srbskega novinarja Petra Košića in nekega Va^a Kondića, ki sta bila obiojena radi nekega političnega zlrč na. SRBIJA. BELIGRAD 7. Kralj ie včeraj vsprejel Pasiča v daljši avdijenci. Skupščina je imela včeraj drugo tajno konterenco. Bojevito razpoloženje v Srbiji. Iz Belegagrada poročajo, da neodvisni listi zahtevajo od srbske vlade koncentracijo vojske, ker da iuaajo gotovih vesti, da namerava Avstrija udreti z vojsko v Srbijo. Nov srbski list v francoskem jeziku. Eden voditeljev srbskih radikalcev, Vla-dan Spasojevfć, je ustanovil nov srbski list v francoskem jeziku p d imennm „La da jako slabo ste si izbrali. Ne vidite-li, kaka hiša je to ? — Jaz vas ne razumem, sem pripomnil. — Ne razumete? — tem slabše za vas. Starim samcem, kakor smo mi, je dovoljeno hoditi sem-le ; kaj se nam more pripetiti, mi smo utrjeni ljudje, nam se ne pride tako lahko do živega; ali vi imate še nežno kožico ; tukaj je zrak za vas škodljiv — verujte mi; lahko bi se okužili. — Kako to neki ? _ Da, prav tako. Ste-li sedaj zdravi? Ste-li v normalnem stanju? Je-li to, kar sedaj čutite, vam koristno, ugodno? (Dalje.) Stran H »EDINOSTc fitv. 239 V Trata, dne 8. decembra 1908 s,k e m jezik u. Če je bil ta sazor že toli koL;at in splošno — torej tudi od naših naspr< f likov — pripoznam kakor neovrgljiv; če velja ta nazor v praksi kot zakon za vse drage narode, imamo gotovo tudi Slovenci neovrgljivo pravico zahtevati, da bg ta zakon izvršuje tudi nasproti nam. Mi zahtevamo, da se tudi nam da tisto svetišče, ki bo tvorilo središče slov. slovstva, ki bo naivišie zavetišče slovenskega znanstvenega dela. mi zahtevamo svoje slovensko vseučilišče ! Z j absolutno imamo torej pravico do lastne univerze. Nujno pa zahtevamo izvršitve te pravice z o žiro m na razmere, ki vladajo dare« po nemških vseučiliščih, na katerih smo siljeni Študirati. Nevzdržljive so postale v poslednjem času te razmere, položaj slovenskih visokošolcev je danes naravnost obupen. Gazijo se naše najnaravnejše pravice, odreka se nam akad, svoboda. V izvrševanju krivic tekmujejo surovi rektorji. Vseučilisča, od države ustanovljena, od vseh državljanov vzdržavana, bi imela VBem državljanom jednako služiti: vsi državljani bi morali imeti na istih jednake pravice in jednake dolžnosti. A temu danes ni tako. Državna vseučilišča se proglašajo zh „nemško posest". Mi smo tam le nadležni tujci. Zato si prisvajajo svohcdomiselni nemški Mihelni odrekati nam vsake pravice, nas na akad. tleh provocirati, pretepati, tirati iz njih. Prišlo je tako daleč, da si bIov. dijaki na teh univerzah niso niti več življenja varni. Ti kulturonosci so namreč dočlei vedno razširjali svojo kulturo s kora-bači in debelimi gorjačami. V najnovejšem čaou napredka so se povspeli tako daleč, da jo hočejo razširjati z bodali in samokresi. Člov ek bi se skoro sramoval, da se mora šteti med take „kolege". Sramota so take razmere za celokupno nemško dijaštvo. za ves nemški narod. Sramota je pa tudi za tiste oblasti, ki imajo moč in dolžnost, da bi stegnile svojo roko proti takim prepotencem, ki pa tega ne store. Omadeževana so tla svetišč in mi se hočemo odslej braniti pred zopetnim vstopom v te oskrunjene hrame. Nemški buršaki so pretvorili ti središča veda in znanosti v središča rabuke in pretepov. Mi pa, ponosni sinodi revnega a poštenega slov. naroda, obsojamo tako postopanje sinov „Herrenvolka", ter zahtevamo miru in prave svobode! Zatorej proč z nemških vaeučilišč ! Nasprotno nam je sedaj v Gradcu in na Dunaju vse! Časopisje je naperjeno in hruli proti nam, meščanstvo nam je skrajno nenaklonjeno, vse te oblastno gleda po strani. In kmalu bo Slovencu prepovedano govoriti v materinem jeziku 1 Podpore od ubornega naroda slovenskega ni mnogo, podpore v tujem mestu za nas ni! Kjer se drugi gostijo, naj pobira slovenski berač drobtinice! M?d tem, ko smeio oholi buršaki provocirati cela mesta, mora Slovenec ponižno skrivati se in plaziti okrog. Kjer je imela naša govorica, kjer je ponosno smela blesteti naša trobojnica pred stoletji, tam Slovenec danes ?eč ni varen svojega življenja! In to dopušča tista slavna vlada, ki nima pomoči za zatirane Slovence, ki pa naravnost vkaiuje nemškim oholožem izzivati slovansko Prago ter jim v ta namen daja potuho z oboroženo silo. Med tem, ko se v obrambo Nen;mcev po nemških vseučiliščih, kjer so zares v življenjski nevarnosti, živa duša no zmeni, je pa vlada v obrambo nemških burkaških maškarad proglasila raje obsedne stanje, torej so jej več pustne šeme par nemških fanatičnih tantov, nego ugled, pro-speh, da, življenje 600.000 slovanskih duš ! Gospoda! Zrak je prenapet! Počiti mora ! Razmere na vseučiliščih so neznosne 1 Ker se vsem grožnjam in krivicam slov. dijaštvo ni vdalo, zatekli so se barbari v svoji plemenitosti k skrajnim sredstvom: izstradati hočejo slov. dijaštvo. Zato je postalo naše stanje obupno. Poslušajte glas slov. dijaka iz tujine! Glejte ga reveža, kako umira gladu. In surovi nasilneži ubožca zasmehujejo 1 V strašnem položaju se nahaja slov. dijak. Hoče se svobodne gibati, ne more; od vseh strani ga pritiskajo; hoče svobodno dihati, ne more; zrak je prenapet; lačen je, prosi kruha : barbari ga zasmehujejo. In to je „njegov življenja dd najlepši, doba mlada, ki brez c?et-a gine mu". Djvolj bodi! Najboljše svoje sinove, cvet mladine, pošilja Sloven po svetu, da se uče znanosti. „Na Dunaj ali v Gradec ? to se vprašajo — to je nesreča, to sramota naša !a Slov. dijaštvo združi svoj glas v en sam klic : proč od negostoljubaih barbarov ! Slovanska gostoljubno it nas čaka na slovanskih so proslavljali avstrijsko državno idejo na ta Šteje skoro 2 milijona, boriti v 20. stoletju velepomemben dan. Navdušenje je bilo ne- za svojo najvišjo kulturno potrebo, opisno, kajti praznično — prazni želodci so 2.) poživlja vlado kar najodločneje, da vspodbujali demonstrante k nenavadnemu in čim najpreje in najizlatneje odredi štipendije v Avstriji, kjer trpi „avstrijska f3ejaa v ne- za habilitacijo slovenskih docentov na kakem vihti narodnih bojev morda premalo uvaže- avstrijskem vseučilišču; za najpripravnejše v vano škodo, nepoznanemu patrijotizmu, ki ga to svrho označuje Češko vseušilišče v Pragi, je policija s vesta si svojega državo — vzdr- 3.) ne odreka Lahom v principu prava ževalnega pomena le netila in podžigAla s za lastno univerzo, protestu j e pa kar svojim vedenjem. najodločneje proti temu, da bo Naključje je hotelo, da so se pričele te študentovske demonstracije pred menzo ; glavna zasluga pri teh jubilejno-patrijotičnih demonstracijah pa gre nemško-nacijon. študentom, vulgo akademičnim barabam. Kakor znano je bila menza dne 1. decembra zopet odprta. Upali smo vsi, da se bo moglo razvijati njeno delovanje od aedaj naprej brez incidentov, kakor se je godilo pred nemiri. Ali motil se je kuratorij in motili so se obiskovalci nesrečne menze. Ravno 2. december se je zdel nemško-nacijonalaim študentom pripraven, da se maščujejo za Prago. Ker se namreč kuratorij ni hotel trajno pokoriti njihovemu šovinizmu bo sklenili da preprečijo „tehničnim potom" obrat v menzi. Brž, ko je bila odprta — ob l/812 uri — ao zasedli vse mize v obeh obed-nih sobah in se zaprli noter, da ni mogel nikdo do njih. Med nje se je bilo pomešalo tudi pet Slovencev, ki niso vedeli, zakaj se gre. Ko so jih spoznali nemški nacijonalci, so jih pretepli in jednemu so vzeli celo knjige ki jih je imel s seboj. Med tem, ko so se gostili burši v menzi, se je bila nabrala pred njo velika množica rednih obiskovalcev, ki so si hoteli izsiliti vhod, kar pa jim je zabranit mnogoštevilni policijski aparat. Nenemški dijaki so zahtevali od policije, da naj izprazni menzo, ker da motijo Nemci hišni mir; odgovorila jim je, da jih ne more izgnati iz prostorov, dokler ne zahteva tega kuratorij. Tudi intervencija pri rektorju ni hasnila ; rekel je, da ima v menzi policija besedo. Nabiralo se je vodno več dijakov in že je izgledalo kakor obleganje, položaj je postal kritičen, ko se je zbralo tudi zunaj par stotin buršev, da bi bilo kmalu prišlo do spopada. Navzoč je bil tudi predsednik menznega knratorija, prof. Wagner pl. Jaureg, do katerega so se bili tudi obrnili nenemški dijaki, ki pa jim je odgovoril, da na cesti ne more konferirati z nikomur. Okoli 1. ure so se privalili nemško?naci-jonalni dijaki siti in zmagoslavni iz menznih prostorov. S klici „Rache fiir Prag" so se potem oddaljili pod varstvom policije. Ob pogledu na tako pristranost se je polotila ne-nemških študentov velikanska razburjenost. Kričali so „Vivat iubileum, Vivant hungrige Studenten" i. dr. Pri tem je bilo mnogo stu* dentov aretiranih, med njimi trije Slovenci. Med protesti vsake vrste ao bili potem de-monstrantje potisnjeni proti „Ringu" ; z dvignjenimi pestmi so kričali: »to je jubilej, take stvari se godijo dan jubileja" i. dr. Lačao in razburjeno množico je gnala policija dalje proti parlamentu; en del študentov se je odpravil črez „Ring" z namenom, da pojde pred cesarjev dvor. Policija jih je vrgla nazaj in potem so šli pred parlament, kjer so damonstrirali. Povrnili bo se po „Universitatsstrasse" zopet proti univerzi kjer jih je policija razkropila. Slovenski dijaki bodo dobro pomnili za vse večne čase cesarjev jubilej. Ne bomo pripovedovali bodočim študentovskim generacijam ni o veličastni iluminaciji ni o čutst.-ih. ki so nas navdajala tega znamenitega dna. Eno pa povemo vsem na široka usta : tako počenjanje kriči do neba po maščevanju; upamo, da prida dan obračuna za Nemce in za vse one, ki molče odobrujejo njihovo divjanje in potem — gorje ! Slovenci / Tega dne so dosega nemški burši Bvoj namen v vsem obsegu, dosegli so razpustitev menze. Od sedaj naprej se bo boriti slovenskemu dijaštvu ne le proti buršev skemu šovinizmu, ampak — kar je huje — tudi proti dunajski draginji. Zato pa naj bi ne bilo slovenskega lista ali časopisa, ki bi ne zbiral doneskov za „podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju", ki naj se blsgovole pošiljati na naslov : Ivan Luzar višji revident južne železnice, Dunaj, III Reis- snerstrasse 27. | f Fran Uratarić. Včeraj predpotudne ob Slovenci! Zatiranje slovenskega dijaštvalll. uri je umrl v Barkovljah, kjer se je lepo nemških burših zahteva osvete! j čil, gospod Fran Vratari <5, ravnatelj tu- X. Y. Zeta. > kajšnjega zastopstva zavarovalne družbe j,, Z, , i „Croatia" za vae avstrijske pokrajine, Pokoj- Jugoslovansko dijaštvo V Pragi nik je preminol po jako dolgi in mučni bo-za slovensko vseučilišče. jlezni, a delaven je bil do zadnjega diha. Po- . . . . , . ---------, V ponedeljek dne 30. m. m. se je vršil'Vratarič je bil inteligenten mlad mož tleh, med slov. brati. Zlata matička Praga je L Pra{H 8estanek jugoslovanskih dijakov, dne'— bilo mu je še le 33 let — in po svoji j oodočnoit slov. dijastva. A. to le začasno. 3< t. pa manifestačno zborovanje. Vspre- j blagi naravi obče priljubljen med tržaškimi, Irajuo nas more umiriti le hila nastoona resoluciia r ! slovenskimi in hrvatskimi krogi. Blag mu spo- ; ista ustanovi v Trstu; če pa vlada v svoji omahljivosti vkljub temu ugodi zahtevi po laški univerzi v Trstu, pa zahteva v ? e jugoslovansko dijaštvo slovensko univerzo i s t o t a m. 4.) poživlja vlado, da konečno in popolnoma prizna veljavnost vseh izpitov, položenih na zagrebški univerzi, v Cislajtaniji. Trozveza je bila...! Dunajska „Mittagszeitung". ki je na glasu oficijoznosti, meni, da bo debate v italijanskem parlamentu, dokazale to, da ae je Italija odtrgala od trozveze. Samoprevara bi bila, ako bi hoteli potajavati to dejBtvo po izjavah Tittonija, ki so bila zgolj, akademična. Mnenje italijanske komore je naravnost izrazil poslanec Fortis ob glasnem odobravanju Giolittya. Ali tudi Tittoni sami — ki pa gotovo akoro izgine se svojega mesta — je z nekaterimi frazami nerodno razkril, da je postal hladen do trozveze. Glasom njegovih izjav je sporazum med Italijo in Rusijo gotova stvar. Dnnajski list zaključuje: Trozveza je bila in ostaja le zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo! Simptomatično je, da tudi drugi dunajski listi, ki so v zvezah z vladinimi krogi, začenjajo precej jasno izražati svoje dvome na lojalnosti Italije nasproti naši državi. Tako n. pr. „Neues Wiener Tagblatt". Dela se sicer kakor da veruje še vedno v zvestobo Italije do trozveze, ali to in ono mu zbuja dvome in bi želel od italijanske strani več jasnosti. To so znaki, da so začeli uvidevati tudi na Dunaju, da je pripadništvo Italije k tro-zvezi kaj problematično. Oe so pa sedaj, presenečeni po dogodkih v italijanskem parlamentu, jim moramo reči, da so bili zelo kratkovidni. Zveza med Avstrijo in Italijo je bila pač zelo lep paradni vranec v mirnih Časih, ali slep in gluh je moral biti, kdor je verjel, da se ta zveza izkaže tudi v časih resnih komplikacij, ko naj bi Italija z dejanji dokazala vrednost zavezništva. Dogodki v Italiji, nje hlastanja po pretvezah, da se odtegne obvezam trozveze ne morejo presenetiti nikogar že zato, ker je ta kombinacija nenaravna že po navskrižnoati aspiracij obeh držav. Kar je nenaravno, to ne more ustrajati v ognju. Hrvatska. Spor med Josipovićem in Raucbom poostren. V budimpeštanskih političnih krogih me- | nijo, da se je spor med ministrom Josipo- J v: će m in baronom Rauchom poostril. Josipović je izrazil željo, da se Čiui prej Bkliče hrvatski sabor, dočim se Rauch temu protivi. Diference so se vsled tega poostrile. Ker uvideva Josipović, da v ministerstvu ne uvažujejo njegovih pritožeb, ter se odobrujejo samo predlogi Raucha, ki jih on, Josipović obsoja, namerava radi tega minister odstopiti. Drobne politične vesti. Češka šolska stavka. Iz Prage | poročajo, da je vlada obljubila ustanoviti v ■ nemškem ozemlju pet čeških šol, zato se naj- j brž še ta teden konča češki šolski štrajk. — Malorusi za izjednačenje' koledarja. Maloruski list „Nauka", ki ga ureduje Avgust Valosin v Ungvaru (Ogrska), j se bavi v obširnem članku z vprašanjem škodljivosti dvostrokega koledarja, ki nastajajo vsled razlike dobe Gregorijanskega in Juli- • janskega koledarja, ter poživlja pristaše starega koledarja na izjednačbo z novim kole- j da rje m. Dnevne vesti. eno: slovensko vseučilišče L j ubijani! Gospoda I Završujem z besedami našega pesnika : „Slovenija 1 daj sinom svojim mesto, „da uka žejo si doma gase ; .,srce ohranijo narodu zvesto, ,.moči si za življenja boj krepe: „Za drugimi Slovenec ne ostani, „„Grad vedam" dvigni v beli se v Ljubljani !M Jubilej in — menza. Dunaj, decembra 1908. „Živio jubilej, živeli lačni študentje !" Taki vzkliki so se alifiaii dne 2. dec. no duhu „Tvingu". J^bilirsLi s« ži«jjntje, jeta je bila nastopna resolucija: . * i Vse jugoslovansko dijaštvo v Pragi, mm. (ilede pogreba ni še n:č ukrenjeno. zbrano na skupnem sestanku dne 30./XI. 1908, j Včerajšnji „Lavoratore" kar vrvi neres- se je odločilo lotiti se v teh dneh z vso nic, kakor da hoče izrabiti še svoje zadnje energijo akcije za slovensko vseučilišče in za rezerve — žolči proti slovenskim narcduja- reciprociteto zagrebške univerze. Poživlja vso kom. Neumno bi bilo pobijati vse njegove jugoslovansko, sosebno pa slovensko javnost, trditve, kakor n. pr. ona, da So hoteli vodi- da zahteva od naših poslancev, naj se že telji manife3tacijskega shoda sodruga Regenta vendar enkrat eaerg:čao in odkrito zavzamejo vreči z cdra, a on se ni bal groženj zboro- za uresničenje teh najvišjih kulturnih zahtev, valcev, ker da bi ga bili že branili njegovi Slovensko, hrvatsko ia srbsko visoko- sodrugi. Na, govornika Regenta že pozna Šolsko dijaštvo v Pragi, zbrano dne 3.XIL naše občinstvo, a koliko da je bilo socijalis- j 1908 na manifastačaem zborovanju: tov na shodu, to je pokazal jeden proti- j 1.) Zahteva kar najodločneje, da pred- glas na glasovanju resolucije, loži vlada v državnem zboru vaaj i.tičasno, Ali „Lavoratore" piše tudi. da so gosp. " - - - Qta žaUli uredni|ti „Edinosti",: kakor za laško pravniško fakulteto, zakonsko Regenta---------- .. . . a- predlogo tudi za slovensko univerzo: smatra zsklicavši mu, da je kamorist. To je zlobna ki za s: u .notno, ako se mora kulturni caroU, ki luž. pa -e, da sea jaz, ki seaz st-;i leg mize poročevalcev, prekinil govor g. Regenta, ko je nizal tiste navadae fraze: „mi samo to, mi smo ono". Z klicem: ki ste rep kamore! — na kar je odgovoril on: To je naša stvar! To je res njihov posel, ali dovoli nsj nam, da jih mi obbijamo, kadar iščejo posta pri nas! Jaz sem pozneje vprašal g. Regenta zakaj ne hodijo slovenski socijalisti tako trdovratno zastopat slovenske šolske zahteve na italijanske shode, kakor prihajajo k nam gromet, samo da označajo svoje „stališče" ? In on mi je odgovoril: Jaz ne hodim nikdar tja ! Mi pa vemo tudi zakaj. Svoje mase gonite na ital janske socijalistične in „liberalne" shode, da tam spopolnjujejo število in glasu-jeCo italijanski. Slovenskih socialističnih govornikov in na teh shodih, ker pred Italijani nočete biti — ščavi. Le na naših shodih ste junaki. Pa še nekaj. Ali gre vaše velikodušje nasproti slovenskemu v^eučiliščnemu vprašanju le tako daleč, da pošiljata na naš shod le svojega „predstavitelja". Eh, sodrug Regent velja za tisoče, ali — tega nočejo priznavati vsi. Morda je samo radi tega nesporazum. Hrvatski vseučiliščnik. „Piccolo" ee zopet zgraža nad slovenskimi demonstracijami in meni matcijozno, da so v nedelja stražarji — spali. Peče ga, di niso čim več zborovalcev tirali v je< e. Kar se tiče „provokacij", je resnica ta, da so v resnici izzivali le tisti znani elementi tržaške ulice. Nikdo naših ni klical: Doli z Italijani! Ven Italijani! Nikdo ni žalil italijanske narodnosti kakor take. Vse bi bilo mirno prešlo, da niso že omenjeni elementi žaiiii in izzivali Slovencev z običajnimi Abbasso in Fora! Tudi pomaranče so metali na nsšince. Pred kavarno Chiozza pa je bila provokacija tolika, da ni nobeno čudo, ako je prišlo do reakcije. Sosebno pa v sedanjih časih hudega razburjenja. Celo neki Italijan je glasno izrekel svoje mnenje, da bi bili Slovenci „vigliacchi,,, ako ne bi bili reagirali. Je že tako, draga gospoda: tisti časi so de6m-tivno mT'noIi, ko ste smeli nekažnjeno zasra-movati svoje slovenske someščane po tržaških ulicah. Naše ljudstvo Be jednostavno ne pušča več žaliti. To si zapomnite in uredite temu primerno tudi svoje postopanje! Potem prenehajo tudi [vse „slovenske provokacije~. Kar se pa tiče pretveznega spanja redarjev, odgovarjamo na kratko, da isto ni moglo aretirati našincev, ker njihove manifestacije niso presegale meje dopustnega ati po zakonu kazn]ivega. Niti dejstvo, da so pred namostništvom zapeli razkritih giav „Hej Slovani", ni še zadostno, da bi se Sloveoca tiralo v ječo ali celo obešalo na vislice. Ce je bil pa aretitan kak Italijan, se je to zgodilo gotovo zato, ker je prekoračal meje. Ravno zadnje vaše demonstracije so eklatantno dokazale, da ima policija nalog, naj vam prizanaša do skrajnega ne le na žaljenju Slovencev, ampak tuda na zasramivanju — policije. Če kdo, nimate ravno Vi prav nobenega razloga za pritožbe proti nastopanju policije. Da je policija postopala strogo po obstoječih predpisih za take slučaje, bi bilo gotovo na tisoče vaš:h romalo na policijo in mnogo njih bi bili morali nastopiti pot — sodišču na razpolago. To pa se ni zgodilo, oziroma se je zgodilo v najmanjši meri. In mi smo zadovoljni s tem, ker smo na stališču, da naj se javno mnenje ne duši z oblastvenimi per-sekucijami. Ali to i3to svobodo, ki jo želite vi za-se in jo tudi faktično uživate zahtevamo tudi mi! Ali vsi od Boga ali vse od hudiča — pravi neki pregovor. Za vse nas velja isti zakon. Ce demonstrirate vi za svoje ideje, si pridržujemo tudi mi pravico do manifestacije. To svojo pravico bomo branili z zobmi in nohti, a če nam jo b}ste hoteli vi kratiti z nasiljem iti zasramovanjem, bomo siljeni mi braniti jo tako, kakor jo je znala v nedeljo braniti peščica naših pred kavarno Chiozza. (Do tega spopada je prišlo namreč še le po shodu ko so se naši v malih gručah vračali na svoje domove). Demonstracije minole nedelje. Kakor smo poročali že včeraj, je v nedeljo po shodu demonstirala po mestu veča gruča Slovencev. Ne bi pa hoteli, da bi se m:siilo, da so na tej demonstraciji morda sodelovali v»i zbo-rovalci v „Narodnem domu", ali da je bila demonstracija organizirana. D.tičniki so sli povsem spontano in iz lastnega nagiba po mestu. Niti tretjina zborovalcev se ni udeležila obhcds. Da je bila ta manifestacija organizirana C(l vodstva, bili bi gospoda čuli vse drugačno muziko. Ker pa to ni bilo v namenu sklicateljev shod«, je le del zborovalcev hotel dati tudi s tem izraza svojim čutstvom, ki so se z elementarno silo pojavljali na shodu. To smo hoteli konstatirati. Dopolnilne volitve v predstojništvo zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko Kranjsko in Dalmacijo v Trstu se vrše kakor zoano že 16. t. m. Glasovnice za podjetnika in tudi one za njihove delavce ao že v rokah dotičn li delodajalcev. Važno je vedeti, da mora;o biti glasovnice pravilne podpisane , delavske gla*ovn ce morajo namreč nositi zraven gospodarjevega podpisa tudi podpi? poverjenika delavcev, katerega si izvolijo mej seboj delavci vsakega posamez-cjgi obrata. Okrajni čas je, da it V Trste, dne decembra 1908 »EDINOST« §tv. 339 Stran III delavci takoj izberejo povsodi svoiega Koledar in vreme«. Danes: Brez-pover,enika. ki ima pravočasno izpolniti madežno spočetje M. D. — Jutri Leokadije glasovnice, ker le taka je veljavna. Vse gla- d^v. — Temperatura včeraj ob 2. uri po-sovnice je potem poslati na naslov goip. dr. poludne -+- 7"0 Cels. Vreme včeraj : lepo. S l a v i k a odvetnika v Trstu. (Via Giorgio Vremenska napoved za Primorsko : Galatti). Prihodnje dni se objavijo imena Večinoma jasno. Semtertja megleno. Jug. na$ih kandidatov, katere «o določili spora- Temperatu mrzla. V začetku lepo, potem zumno poklicani narodni faktorji toliko za motno. delodajalce kakor za delojemalce. j N v nlnHaliSro Postavljenje temeijnega kamena mornar- n«lo«j yi6UdlldbO. skega doma. V nedeljo ob 11. uri je bil ob Nocoj se vprizori vdrugič slavna španska navzočnosti zastopnikov vseh oblasti položen dra&ia „V nižavi", ki je dosegla ob premijeri, temeljni kamen za mornarski dom, ki bo tako velik umetniški uspeh. Ker je bilo prvič zgrajen v ulici Remota št. 24. j radi skrajno slabega vremena izredno malo, S Proseka-Kontevelja. V ti va« je na-1 občinstva, zato se nudi zdaj slavnemu občin-peljana „Aurisina*. Tako sta, hvala Bogu.'stvu lepa prilika, da ne zamudi tega izred-nreskrbljeni z vodo, da je ustreženo vaern Inega umetniškega užitks. Uloge ostanejo raz-j potrebam. To je posebno važno sedaj, v tej 'deljene, kakor so bile, in je gotovo, da se' ZA BOŽIČ ee o ZA NOVO LETO TRST - Piazza della Borsa 8 - TRST mm EDOARDO SCHAMBIK S® Novosti Igrač in ortlstlč. predmetov pripravnih za darove. Kitajska srebrnina, ilovina, Favence*. baker ia usnjati predmeti. = Torbice sa gospe, pasi in pihalke. ===== Cene stalne in jako zmerne na vsakem predmeta. Ti veliki fcuši, ko so minoli trije meseci brez dežje. Iz tega razloga se je v nedeljo dne 22. m. ui. zbrala iz obeh vasi deputacija 14. členov ped voditvom g. Valentina Cibica, da v imfnu vasčanov izreče zahvalo gospoda dež. poslancu Alojziju G ori upu, ki se je mnogo trudil za to velekoristno napravo. g. poslanec je deputacijo prijazno vspre-jel in je zagotovil, da bo tudi v bodoče skrbel po svoji moči in bo s pomočjo druzih slovenskih svetovalcev oziroma poslancev skušal delovati za blagor tržaške okolice. Kje so švindiarije in psi?! Povedali smo že. da je slovensko socijalno demokratično glasdo odgovorilo na tozadevni poziv dra. Rjbaiu, da švindlarija obstoji v Rybarevem govoru. Ta odgovor vsebuje priznanje, da se je res izreklo to zasramovanje! Naglašamo to z ozirem na tiste naše prijatelje, ki se dvomili na tem, da naše poročilo ne odgovarja resnici, ker niso mogli verjeti, da bi se bili dr. Turna in njegovi somišljeniki spozabiti tako nuko. Tudi psovka ,,narodnjaki so psi" in še dementirana, da-si štejemo že 10. dan, ko je merah, ubijamo pa ljudsko vseučilišče, ki je bodo malenkostni nedostatki pri postranskih ulogah odpravili, glavna igralca so, Verovšek in Danilova, ki sta že ob prvem nastopu presenetila občinstvo, bosta gotovo še našla kako fiieso, eai sta njuni hvaležni ulogi naravnost neizcrpl;ivi umetniškega bogatstva. Ker je, določen začetek ob 7., je upati da pride občinstvo kar v naj obilnejšem številu, zlasti, ker se bo moglo domov grede poslužiti še tramvaja in raznih vlakov. Konec bo namreč gotovo pred deseto! Pozor ! ! Kakor slišimo, je naša gledališče baje v resni nevarnosti. Kajti kljubu temu da se po možnosti upoštevajo želje občinstva, kljubu temu, da se uprizarjajo večinoma nove in zanimive igre, ki so kar se da dobro na-študirane in lepo igrane, se vede naše občinstvo, zlasti tisto, ki bi imelo polniti leže in in sedeže v pritličju, skrajno apatično proti prireditvam slovenskega gledališča, tako je vedno pol ali tri četrtine dvorane prazne. Ob takih razmerah seveda ne more iti dalje ! P. t. občinstvu pa se daje v pretres, če je lepo in naravna, da zahtevamo slovensko vseučili šča, ki je namenjeno mladini v omejenih raz- Dr. Fran Korsano H Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici San Jticolft štev. 2 (nad Jadransko banko) sprejema od 12. do l, in od 5. in pol do 6. ii pol popol. wmr Odprlo se je novo veliko skladlš6e POHIŠTVA ===== in tapetarij ANTON REPENSEK knjigovez v Trata, vla Ceollla. 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri ee izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah. - SVOJI K SVOJIM ! ===== PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion št. 6 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. Zamore si vsafcdo ogledati, ne da Di bil primorali Hudih bila izgovorjena. Trubarjeva slavnost. Krasen dokaz svoje plemenitosti so podali tržaški Slovenci na manifest, shodu za vseučilišče v Ljubljani ■ tem. da so zbrali za revne slov. dijake, ki stradajo na Dunaju, nad K 200. Poaebno razveseljivo je, daje te darove znosilo delavstvu slovensko: daroval je torej delavec trpin za dijaka trpina. Z ozirom na veliko bedo, ki vlada med dijaštvom, in na žalostne razmere v katerih more iito sedaj živeti, je gotovo nova in zopetna pomoč nujno potrebna. Porodila se je zato misel v Trstu, da bodi prva večja prireditev v trž. „Nar. Domu" v korist stradajočih slov. visokošolcev. In ta prireditev bo velika Trubarjeva slavnost, katero priredita združeni : Akad. fer. dr. „Balkan 4 ia „Učiteljiko društvo v Trstu" prih. soboto 12. t. m. zvečer. Da bod^ tudi šir šemu narodu mogoče prispevati v humanitarni namen ia ob enem imeti brez dvoma lep vžitek, postavile so se izredno nizke cene. Narod ! Pokaži da ne pustiš zatreti cveta svoje mladine, svoje bodočnosti. Nasproti barbarom, ki se poslužujejo najpodlejših sredstev v vgonobitev naše mladine, pokažimo, koliko kuuarnejši smo od njih, in zato nastopimo proti njim s plemenitostjo : podpirajmo po močeh zatirance! Zato v soboto zvečer vsi na .Trubarjevo slavnost". M. Tržaška maia kronika. Torpedovka a.-o. mornarice se potopila? — Kakor poročajo nekateri časopisi, ši-rr>k morska torpedovka avstrijske mornarice rHu«ar", ki je cd plula iz Pule v dalmatinsko pomorje, obtičala na peščini. Odprla be je baje velika iuknja v podpalubju, voda je poplavila notranjost torpedovke, ki seje na to potopiia. Vest ni kontrolirana in priobčuje ie z vso rezervo. Padel je z zidarskega mostu. St-ugarski vajenec Fraii Lazzar, star 14 let in pol, sta- neprisiljeno. Naj le dela ia se trudi s časoma nujoči v ui. Veltrj št. 511, je delal včeraj ! postane zelo dobra moč našega gledališča, na zidarskem mostu. Naenkrat je zgubil Menim daje JeJa ena naibolj zadetih njenih ravnotežje, padal je in se nataknil na špičast 'ulog. Starega Daka je pedal z lastno mu; t-ain, ki mu je provzročil dolgo iu globoko j rutimo g. Veble ; posebno dobro je izpalaj rano ca desni rami. Lečili eo ga na zdrav- j zgodba o božičnem večeru. Dobro sta bila nisU postaji. gospica Puceljeva in g. Požar. Nesgoda božjastne ženske. Koza Kopriv-; T Druga igra pa je bila poljska sek. fct ira 31 let, stanujoča na Opčinah, je! bila sprejeta v VII. oddelek bolnišnice radi težkih opeklin na levi roki iu druge lahko na desni. Nahajala se je blizu ognjišča, ko jo že imamo in je namenjeno najširšim krogom in slojem ljudstva, da se v njem osebno in stalno pouču*e, blaži in zabava ! ? Čujemo, da se bo z eksistenčnim vprašanjem slov. gledališča v Tr«tu bavil odbor „Dramatičnega društva" že v četrtek pri svoj i redni seji. * * * Kakor že včeraj povedano, je bilo gledališče v nedeljo presenetljivo slabo obiskano dasiravno bi b:lo pričakovati obile udeležbe. Na vsporedu sta bili dve igre in sicer Tuči-čev „Povratek", ki podaja verno s iko slovenskega selskega življenja, ki mu toliko prelesti, a je tudi polno najburnejših dram. Igra temelii na dejstvu, ki ae žali bog tako pogosto d j gaj a na našem jugu, da odhaja mož v svet s trebuhom za kruhom, doma pa pu^ča življenja polno željno ženo. Tudi tu ostavi Ivo svojo Jelo in se odpravi po svetu iskat si dela in zaslužka. j Toda želja do domoviue in hrepenenje do Jele ga je dovedlo do usodnega koraka, di si ]e pustil odtrgati v stroju roko, si dal izpačati zavarovano glavnico in se napotil na svoj dom. Je'a pa začenja med em ljubkovati s selskim mladeničem Stankom; to početje podpira in celo pospešuje Jelina mati Kata, katero nam je podala g'a Danilova popolnoma realistično in se porglobila tako v vse podrobnosti, da je vkl ub temu, da je še le v zadnjem hipu vskočila, izredla svojo ulogo z največjim vspehom. Posebno v resnici, ko Ivo izve o nezvestobi svoje žene, je bila k la-sična. Razne "hipne duževne ispremembe je podala s tako realistiko in tako finimi prehod', da se ji je občinstvo čudilo ia divilo. Ivo se torej vrne domov na sveti večer in izve, kakor ža povedano, za Jelino nezvestobo. Hipno nastopi katastrofa, kajti Ivo ubije Stanka, ženo pa pusti pri življenju, ki bo zanjo večja muka kakor pa hipna smrt. G'ca Mekindoma je igrala v popolno zadovoljstvo občinstva in sicer zelo naravno in prodajalnica švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM urar in izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram bogata izbera zlatin, srebrnih in kovina- - -.= stih ur.---- Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani uhani, verižice i. t. d. __po zmernih cenah. s Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravnike m kabinetu Dr. ]. Čermak i. g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Broj 4933. Oglas natječaja. U smislu zaključka občinskog zastupstva od 27. novembra 1908 otvara se ovime natječaj za imenovanje obćinakog protuatav-nika (kontrolora) u privremenom svojstvu. s tim je mjestom skopčana godišnja plaća od K 1600*— izplativili u mjesečnim anticipat-nim obrocima. Molitelji imaju podnesti svoje molbe pod-pisanom do 27. decembra 1908. priloživ im krstni list, svjedočbe o svršenim naucima i o eventualno do sad obavljenom službovanju, svjedočbu obćinarstva i ponašanja. Od molite-Ija traži se podpuno poznavanje hrvatskog jezika, točnost u računanju i poznavanje poslovanja u obćinskoj blagajni. Bude li imenovani zadovoljavao svojoj dužnosti, bit će to mjesto nakon godine dana u smislu zakona od 12. augusta 1907 broj 42 p. z. 1. ustanovljeno definitivnim uz eventualno povišenje plaće i pravo na mirovinu. Glavarstvo občine Kastav dne 3. decembra 1908 Načelnik : JELUŠIĆ B03BHHEEGE Direktni dovoz štajerskih kokosi t» ajc. Specijaliteta : Graške poulards Cene dogovorne. — Postrežba na Ulica Campanile št. <5 T M ht Zaščitna mamica: „SIDRO" -mm(Jpj UNIMENT.CAPSICICompJ^ nadomestek za Anker - Pain - Expeller je splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri preblajenju itd. — Cena 80 stot., K 140 l'n K 2 ; dobiva se v vaeh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaćega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v Skatljah z naSo zaščitno znamko: „SIDRO", potem je kupo-7alec got o prejel originalni izdelek. — — Dr Riehter a lekarna pri Zlatem levu i m v PRAGI ELIZABETINA ULICA iusr 5 (non) H Dnevno razpošiljanje. M PEKARNA in SLADČlCARNA ■ VINKO SKERK, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Mlramare 91 V moji pekarni se vdobi vsaki dan 3 krat frisen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom H Dobi se tudi najfinejše moke iz naj bolj&ih mlinov, biškote, in posebno pa speci j ali teto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vrste čaja, ter vae to po najnižji ceni. Spoštovanjem V. SKERK božjast, in padla je na žr- ie napadla javico. Aretacija goljufa več stotisočakov in njegova ljubica. Predvčerajšnjem zjutraj ie bil v hotelu Balkan aretiran nek GuUmann. bančni uradnik iz šaloigra Bogata edinka", ki je bolj starejšega kova. Igra je šla dovolj živahno in občinstvo se i je tudi zabavalo. Ker pa veseloigre zahtevajo ; hitrejše tempo, bi morali zato nekateri igralci: bolj gladko znali ul^ge. Izboren tip g. Šumbalinjskega je pedai' g. Vero% šek, ki je že po s roji zunanjosti ko-kor g. lastnimi mu kretnjami vzbujal glasen 0;o Gustav : kakor vedno izborna je bila g'a Da-Frankobroda nilova< pogo:ena nt* bila Hatatinski po Raj- o V dobroznani prodajalnici moških oblek ALLA CITTA' DI TRIESTE Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko. M n. m., ki je prvega mino'ega meneča zbežal a?rJu ia sluSa P° g- Vebletu, dobra je ogoljufal banko g'ca Janova ter več ali manie tudi ostali pred»tavljalci. iz Frankbroda, potem ko je za več stotisoč mark s tem, da je stavil ponareiena menice v cirkulacijo. Skupaj z <.rJttmannom je bila njegova dozdevna soproga, prazaprav ljubica, neka Ivana Faccia, , _ stara 21 let. Pri niem so našli vkradeno točno ob 7 uri zvečer drama bLXČuo vlužno knjižico in dolžno pismo za V. B. Tržaška gledališča: SLOVENSKO GLEDALIŠČE. — Dmes V N i ž a v i". FENICE. Danes bodo v tem gledališču 15 000 K, ki mu jo je podpisala lastnica predstavi : ob 315 z opereto neke gostilne v Veroni. t^ut'mann je najprej ta;il, potem pa priznal V3e. Policija je zaplenita prtljago in spravila oba golobčka na varno. Padec. Marija Barbo, stara 48 let. stanujoča v ul. Stadion št. 9, je včeraj padla in si zlomila levo roko. Zatekla se je na sđravnis'io postajo. chese del Grillo" in ob 8 z opereto mladni dih**. Jutri bo prva predstava ca novo dene operete „Dunajska kri-. Patentiran divan-postelja machnich Okrasi radi avoje krasne elegance vsaki proetor in ae »premeni v bipu a Hamim premakljajem v jako komodno posteljo z laatnmi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke. La»tna delavnica za veakovratno tapecirarako in elepSevalno delo. G. MACHNICH, Tr8t ul s Giovanni 10 preve ^ a solidno in elegantno ^^ DA tt VAI cr po zmernih cenah Trn POjUStvO Rafaele Italia ^ ^^ Trst — vi« •» Društvene vesti. Miklavžev večer, ki bo v .Narodnem domu"* pri «v. l/anu dacea 8. decembra v = Trst — Vla Maloanton 7 Stran IV »EDINOST« st. 339 V Trstu, dne 8 decembra i 908 kori=t Ciril Metodove dražbe, začne točno vstrelil je v soboto, krasno divjo mačko, in ob 4. uri pop. ker bo pozneje kinematogra- srcer v skalnatem gozdu „BaSi". tičca predstava. Vstopnina 40 stot. j Deželnozborske volitve iz splošne sku- Zdruzeni odsek za skupne stvari vabi pine v Ljubljani se bodo vršile dne 14. t. m. uljudno vse slovenske trgovce-jestvinčarje na — Pogled po svetu. carje. — posvetovanje, ki bo danes dne 8. t. m. ob 3 in pol uri popoludne v restavraciji — „Balkan**. Telovadno društvo „Tržaški Sokol". Bratom pevcem Be naznanja, da ■e vrši jutri (sredo) pevska vaja, katere naj se vsi pevci za gotovo in točno v deleže. Začetek ob 7. uri in pol zvečer. Člene veseličnega odseka se poživlja, da da se a gotovo udeleže seje, ki se bo vršila jutri ob 8. uri in pol zvečer, kjer se bo vkre-palo o programu za SilreBtrov večer. Na zd&r! Akad. fer. društvo „Balkan" naznanja slavnemu občinstvu, da priredi dne 9. janu-varija 1909 svoj prvi akademični ples. ____Odbor. Darovi. Mesto venca na grob pok. H. Kažem je daroval gosp. Josip Urbančič iz Bazovice E 6 za stradajoče dijake na nemških vseučiliščih j m K 6 za Vrdelsko podružnico sv. Cir. in Met. Denar hrani uprava. Za Vrdelsko podružnico Cir. in Met. je daroval g. J. Negode K 1.20 in za telovadno orodje Vrdelskega Sokola K 1.20. V počeščenje spomenika p. k. Frana Vratarića je darovala obitelj Makso Antić 10 kron za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, a 10 kron za istrsko družbo. Za „Božićnico" so darovali skdeči gg.: B. Mimbelli 50 K, Pavla Vučkovič, Veko- j j^T 333 slava Rcbek Sežana, Jakob Sila, Iv. Milič Pulj po 5 K, Aug. Belle Rakek 3 K, Dr. A. Pavlica Gorica, K. Favetti Pulj, A. La-uč Tomin, Iv. Perpar Tonua, M. Lavrič po 2 K. Srčno se zahvaljuje in nrosi cadaljnih d.irov Irma Strekelj blagajničarka Bojan 79. deklo, ki se razume v kuhanju, veSčo slovenskega in deloma tudi nemškega jezika. Naslov pove Jns. odd. Edinosti. 1949 Išče se Moške obleke Nov črnogorski denar. — „Beogradske Novine" javljajo: Javili smo že, da dobi Crnagora, ki se je doslej služila avstrijskim denarjem, v kratkem svoj srebrni denar, kakor je že doaila niklov drobiž. Kakor nam Bedaj javljajo s Cetinja, odposlan je bil od tamkaj v Pariz tajnik naše davčne uprave dr. Miloje Jovanović, kateremu ie poverjeno urejenje finančnih ustanov v Črnogod, da opravi tamkaj kar je treba za čim skoreje kovanje črnogorskega denarja, ki se bo^zval „perper". Črnogcrski denar bo povsem sličen našemu srebrnemu denarju, s sliko kneza Nikole na eni in označenjem vrednotti _ drugi strani. „Perperi" se bodo kovali v i*^ Cfni*j inštrumenti za godbo se prodajo. Natf vrednosti, v katerih imamo mi naše poizvedbe pri regimentstamourju 97. j polka. — Velika vojašnica. Ugodna prilika! ^rattfTS: valnih Btrojev za domačo uporabo po K 64. Preprodajalcem popust. Ulica S. Caterina 9, dvorišče, Skladišče L, A. 1952 Proda se dobro vpeljana gostilna 40-50 kosil via Mirani ar št. 19. 1947 Mala soba se odda v najem, cena 14 K, via Remota 3, pritličje, Bizjak. 1948 blago za ženske obleke, debele rute, zavese, pokrivala, svilnate šarpe, dežniki, slike, ogledala, ure: Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. LEVI, Via Madonnina 43. I. Edini za dogovorne cene._ Prvi sloveči trgovec vipavskega vina, prej pod štev. 544, je odprl sedaj osmico v Skorklji Št. 489. Vabim vse prijatelje vipavskega vina na obilen obisk. Gregor Koruza, pa | ravnatelj._1953 Natančne peš-1950 * Franjo Uratarlć Mat. Živic sko delo. Trgovinska ulica 2, Trst, se priporoča za vsakovrstno inženjer- 1951 upravitelj podružnice „Croatiae" je po dolgi in mučni bolezni, v starosti 33 let, danes ob 11. uri predp. v Gospodu zaspal. Žalujoča mati, sestra in brat naznanjajo tužno vest sorodnikom, prijateljem in znancem. j Pogreb smrtnih ostankov predragega se i bo vršil dne 9. decembra ob 3. uri popoludne j v Barkovljah na pokopališče. [ TRST, 7. decembra 1908. lovo pogrebno podjetje (STIBIEL in mizi) Trst, ulica Viic. Bellini 13 j obiščite velika skladišča TELEFON Štev. 14-0?. Mlado nnena udov«, ki govori italijan-mi ali d. yuspa gfeo, nemško QtannuGnio tri 9obe' sobica> kuhinja, Greta Olalluvali]C 409 blizu nabrežinskega vodovoda (Aurisina) za oddati takoj ; krasen razgied. (1876 Prodajalnica olja, jesiha in mila F. COSTANTINI se je preselila z 24. avgustom iz Piazza S. Giovanni štev. 3 v ulico San Lazzaro št. 15 za cerkvijo S. Antona novega. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije s. Salarini Ponte della Fabra 2 {vogal Torrente) ul. Poste Nuove Alla citta di Loudra _ in francozko Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke _ , ... . p.. - . u . T , jžell nastopiti v službo pri uglednem in premož- kontumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in Za knjižnico „LltalniCO' pil SV. Jakobu |nem gospoda kakor hišna ravnateljica. Ponudbe i rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske je nabral g. Princ Josip na osmico Andreja pod — — na Inaeratni odd. Edinosti._; obleke. Tirolski loden. Nepremočljhi plašči (pristni Kocelj pri sv. M. Magdaleni spodnji 413 S ^ Z Z TZ TI - . - 'angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih K fi'19 h^alo t [ PmrtalTI radi preobilega dela Trgovino jestvin j tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši iv o orcna nvaia. I | UUaill v najlepši legi Trsta pod jako ugod- j modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Za zen8ko podružnico C. in M. je na- nimi pogoji. Delo gotovo. Odjemalci dobri. Pojasnila —; b ala navšena narodnjakiDj'a V. B. v veseli Gregorič JosiP; ulica Olmo 1._1941 družbi v družteni gostilni v sv. Križu kron ' 14*28 K tej dodal društveni krčmar 1*— i krono. Denar hrani upravništvo. Mesto venca pok. H. R&žem so darovali' PadriČaai K 10*— za podružnico sv. Cir. in Met. pri Sv. Ivanu. Nar. delav. organizacija Furlan Josip daroval za „Narodnega delavca" 5 kron; nabrali udje na Miklavževem večeru N. D. O. za „Nar. delavca" K 14.14. Srčna hvala darovateljem. j Vesti iz Goriške. Na Koritnici pri Grahovcu ob Bači se ie ustanovila narede a Čitalnica. Pristopilo je takoj 40 Člancv. V odbor eo bili izvoljeni: za predsednika Franc Kokošar, za podpredsednika Ivan Ortac, za tajnika nadučitelj Josip Prijatelj, za blagajnika Ivan Brovč. za odbor- ' i ike Itan Sorli, Andrei Močnik in Fran Sorli.! Namestniki so ; Fran Florijančič, Josip Brovč ' in Ivan Štenkler. Pregledovalci računov : Jer- j ur] Brovč in Peter Brovč. i t Iz Repentabra* Tudi pri nas smo praznovali dne 2. decembra j ako lepo. Ob 9. uri j zjutraj je daroval g. župnik s?, mašo, katere ae je udeležilo mnogo 1 udstva, občinski za-stop in šolska mladina. Po maši smo šli v i ilo, ki je bila lepo okrašena z zelenjem in zastavami, kjer je držal g. nadučitelj slavnostni govor ter završil istega z lepo deklamacijo. 0:roci so zapeli več ubranih slovenskih narodnih pesnic in cesarsko himno. Na to so b li otroci obdarovani b kolači in ja-b j ki. Najuljudnejši so dobili tudi nekaj ookke. Popoludne se je zbral občinski zastop k slavnostni seji, pri kateri je imel g. župan kj^sen govor; Na zaključku je z&oril trikratni „Ztvio" na cesarja, ta kar se je zapela cesarska himna, Zupan nas je povabil na to na slavnosten obed. kier smo se prav imenitno zabavali. G. nadučitelj je svojim humorjem izvti slušno vtselost ter nam zapel tudi par mič-nih starih pesnic. V tem ^eaelju emo ee spomnili tudi naše družbe sv. Ciriia in Metcdija za katero je županstvo določilo 20 K ; pri obedu smo nabrali 13 K, skupno torej 33 kron, tudi za ponesrečence v Ljubljani due 20. sept. t. 1. tiiio nabrali 10 kron. K sklepu moram še pripomniti, da nas je v»:s dan spremljalo streljanje iz topičev ali po domače rečeno : iz možaarjev. Poslovili smo se zadovoljnim srcem želeč ra&i občini potrebnega miru in sloge. Ker stari pregovor pravi : „Sloga jači nesloga tlači.1* w Civilna in vojaška krojačnica g Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh preo m eto v spadajočih v krojaško obrt. -ODLIKOVAN DfLE s. RPHIIuR 1906. - na XXVII. mednarodni razstavi v Parizu s častno diplomo. častnim križcem in zlato kolajno in na H. mednarodni razstavi v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX" ---diplomo. -- Jfaročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim »poštovanjem AUGUST ŠTULAR. Trst, via delie Poste 12. I. nds. (nasproti Smolarsove papirnice. je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. 3 K v odlikovani lekarni PRENDIN! Pošilja t ve po poštnem povzetju. steklenica §rand hotel „Union" v Cjubljani. Jtomfort prve vrste. n ra m d ]fad 100 sob. Trgovina z manifaktumim blagom A nt. Sanzin pok. Frana TRST — ulica Bairiera vecchia Stev. 11 VELIKA IZBERA: barvanega fuštanja in lavanteni a, maj, ženskih in otroških spodnjih hltč za zimo. — Posteljna pokrivala, moderci (perilo) in razn3 potrebščine Vesti s Kranjske. Redka lovska sreča. Krojaški mojster, g sp. Jaka Liče iz Dolecjevasi pri Senožečah, =5 Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Uia Dincenzo Bellini št. 13. Telefon št. I402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Mastimo D* Azeglio it. 13 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozorih. Ima beguto zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okraženf lesene rakvfc ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana iu peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ ia drugi. fix\m petruzzi pok. tfnl kovamehanik za stroje ln motorje Tovarna štedilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. X50KXXXXXXXCOOOOOC Giuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Glacomo in Monte & Prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela : -...... obstoječe od leta JS52 Sprejme ee tudi popravljanju žnalališče t Miiodilnioi Mm d Giacomu) S- Ja^oc xxx>Qoocaoooao