157. Številka. Trat, v sre.lii 12. julija 1S99. Tečaj XXIV. ..Edinost" Ir.haia <1 Trikrat n:t «1 :■ it. račun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhni« ol> 9. uri zjutraj. Narodni na «nn)» : Ol.p iailanji na leio . . . jrld. Za ^amo večrrnn izdanje . 12- — '/'X pni lela.četrr leta in na meneč ra/.nierno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite Itre« priložene naročnine *e uprava ne ozira. Nh drobno ne prodajajo v Trutu z jutranje Številke p«. 3 nvč. večerne številke p«> 4 nvć.; ponedeljake zjutranje &te-vilke po 2 nvč, Izven Trata po 1 nvč. več. Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Sit*. *70. 4 nvč. * edlnustl je inoft! Oglasi *e rnčunaio po vrntah v petita. /u večkratno naročilo •» primernim popustom. Foalana. osmrtnice in javne zalivale, domari oglaai itd. *e račimr.jo po pogoditi. Vai dopisi naj ae poSiljiijo nrediii^tvu. Nefranknvani dopiii "f ne »prejemajo. Hokopiai ne vračajo. Naročnino. reklamacije iu oula^f sprejema iipravnMlvo. Naročnino iu ojrlaae je plačevati loco Trat. Crednlšlv«> in tiskarna <«e iialinjatu v ulici Carintia Prišel sem na njegov dom. Kavno so kosili, pa mlatiče so imeli. Rekel sem: Dober dan, družina! In Bog vam blagoslovi! Tonče mi ni nič odgovoril, pa videl sem, da se mu je roka tresla in debele kaplje so mu padale preko nosa v žlico in potem na prt. Jaz sem pa korajžo dobil in sem mu rekel: »Ti Tonče! Veš! Jaz sem imel enkrat osliča, da mi je iz Idrije nosil jabolka, pa je znal bolje brati, nego ti. Tako sem mu povedal, pa sem šel naravnost proti domu.« Oče župan ga je še vprašal nadalje: »Kako pa je bilo s tvojo smrtjo v vodi ?« »I kako je bilo, vsega sem se bil naveličal na tem svetu, in sklenil sem umreti; pa kako? Premišljal sem in premišljal, na kak načiu bi se za svojim sorodnikom spravil na oni svet, pa nobena smrt mi ni bila po volji. Kar mi je prišla voda na misel. Aha! sem si dejal, utopim se! Ju res sem šel na konec Jagenškega mlina iu sem potaknil glavo v vodo. Ali vtopi se človek, če se moreš! Tako je bilo inoji glavi notri v vodi, dani bilo vzdržati. Hitro sem potegnil glavo iz vode in sem dejal: To že ni nič, to je prehudo. Umreti i sem pa vendar-le hotel. Kaj ko bi poskušal umreti od lakote? In skušal sem še to. Tri dni nisem nič jedel, pa tudi spal nisem nič. Fantiči v vasi so izvedeli, kaj da namerjam, pa so me hodili klicat: Janez pridi doli z skednja, ti kupimo mastne pečenke! Jaz pa sem jim odgovarjal: Ne grem doli, ne, ne maram za vašo pečenko; jaz hočem umreti od lakote! Ne pridržite me na svetu, ne! Tretji večer sem pa šel k Jagenški Tončki in sem jo vprašal: »Tončka, imaš kaj kislega mleka, pa črnega kruha?« Pa mi je prinesla lat-vico kislega mleka, pa črnega kruha. Tisto noč sem pa tako dobro spal, da še nikdar tako ne.« »Potem si pa misel na smrt opustil popolnoma ? < »I kaj pa hočem, ker je vse tako hentano hudo.« »Kaj pa, Janez, v mesto še kaj zahajaš?« «Nič več ne hodim tja, tako se mi je zamerilo. Ko sem bil zadnjič tam, sem po vsem mestu iskal vrček starega piva; kaj menite, da sem ga dobil? Nikjer ga niso imeli. Kjer sem vpraševal po starem pivu, povsodi so imeli le svežega, jaz pa ne maram za sveže, meni se veliko bolj prilega staro. (Jim starejši je, bolj me pohladi. Kaj bom hodil v mesto, ko ne dobim niti vrček starega piva. V naši vasi ga pa dobivam kolikor ga hočem. Ju tiste podcedke iz sodčekov še celo zastonj. Zato Na velikem odru, ob kateri so pritrdili vse tri zastave, so se razvrstili pevci in pevke >Adrije« in kmalu jo stopila na oder, frenetično pozdravljena, preblagorodnn gospa kutnica, spremljana po predsedniku slavnostnega odbora, gospodu R a /. m u. Obrnivši se do gospe kumiee je ta poslednji pov-darjal, v koliko čast si šteje društvo, da je njega zastavi kumovala toli odlična žena in slovenska rodoljubka; uverjeti pa je, da tudi gospej kumiei ostane ta dan v neizbrisnem spominu. (Občinstvo je priredilo ovaeijo gospej kumiei.) Obrnivši se do bogato okrašene slike pokojnega Dragotina Marte-lanca, je vskliknil govornik, da mu je prav živo pred očmi, kako bi danes plapolala duša pokojnemu Dragotinu, ako bi bil med nami in bi videl, koliko divnega sadu je rodilo njegovo plemenito delo. Njega ni med nami, ali to je gotovo, da plava njega duh nad nami, kateremu hočemo ohraniti nevenljivo hvaležen spomin. Vse oči so bile obrnjene na sliko Martelančevo in množica je za-orila trikratni: Slava njegovemu spominu! Na to je kumica, preblagorodnn gospa Zinka dr. R v bare v a, z zvonkim glasom in tako navdušeno, da se jej je videlo, da jej prihajajo besede iz globine nje slovenskega srca, izustila nastopni govor: Mili Slovenci in druge Slovenke! Srce človeško v žalosti in v veselju izliva svoje čute v vzvišene besede, v harmonične glasove — v pesem. Zlasti nam Slovencem, ki nam je Bog dal mehko in občutljivo srce, je pesem mila spremljevalka skozi vse življenje. Koder živi Slovenec, glasi se tudi krasna njegova pesem. Da pa tukaj na južni meji Slovenstva, ukljub vsem nasprotstvom, še ni vtilmila pesem slovenska, in da ni še sovražna sila zatrla slovenskega glasu in in slovenskega duha, to je v prvi vrsti zasluga narodnih naših pevskih društev. Ona so čuvarji tega našega zaklada, ona so s tem pa ne hodim več v mesto, tam ni več za me, še za denar ne dobiš nič pametnega. Prejšnja leta sem večkrat zahajal v mesto. Je pa bilo tudi vse drugačno; po ulicah sem nabiral polne žepe ostankov od smotk. Zdaj pa pojdi, ne dobiš ga ostanka več, če bi ga z lučjo iskal o belem dnevu. Ti škrioi so se tako navadili, da pobirajo vse ostanke od smotk. Napravljajo si tako palice, ki imajo žebljičke na koncih ; pa hodi po ulici, vidi ostanek od smotke, pa ga natakne, sname, pa v žep žnjim!« Ker bi bil župan rad zvedel še kaj, je vprašal smeje se : »Čudim se, Janez, da tebi ugaja staro pivo? Mi drugi zahtevamo svežega, ti pa le staro pivo.« »Jaz pa za sveže ne maram, tista pijača ni prav za nič. Kar zdrsne po grlu, da je nikjer nič ne čutim. Staro pivo pa leze počasi, me ohladi, oveseli, pa tudi nasiti me.« »Kaj si zdaj brez vse službe in zaslužka, Janez?! Kje pa stanuješ?« »Prenočujem p > •skednjih, kjer dobim odprto, pa se zari jem v slamo. Zaslužil sem vsaki teden nekoliko od loterije. Nosil sem v trg stavit številke, a zdaj sem opustil še to; zadnje številke, in ti presneti časniki so me tako razjezili, da jih ne ponesem nikdar več. Vam povem, kako se je to zgodilo. (Pride še.) tudi čuvarji naje narodnosti. Tako je tudi »Adrija«, t kater«' desetletnico slavimo dane«. V vnem rasu svojega obstanka je »Adrija vedno izpolnjevala častno narodno nalogo svojo in stopala o vsaki priložnosti v prvi vrsti narodnih društev. Ponosna I som, da mi je to društvo naklonilo čast kumiee i krasni zastavi njegovi. Srčna mu hvala! Vu/nost trga društva pripnznali ste pa tudi vi, častiti zastopniki drugih slovanskih društev, s tem, da ste se v tako lepem številu udeležili današnje slav- j nos ti. Bodite prisrčno pozdravljeni tild: Vi, ki slavite častni dan slovenske pesmi v Barkovljah pod našo zastavo. Krepko naj vedno doni slovenska |»esem na jadranski obali, prijatelju v tolažbo, sovražniku v strah in Slovenstvu v čast! A ti, slovenska zastava, veselo vihraj nad slovensko Adrijo zdaj in vekomaj! Ivo je završila, je občinstvo zopet prirejalo ovacije vrli govornici. Od vseli strani so jej segali v roko. In potem so mogočno zadoneli »korili zbora Naša zastava«, katerega so zapeli pevci Adrije precizno in navdušeno, (iodha je jela svirati in občinstvo, v kolikor se ni vrnilo v mesto na obed, je poselo okolo miz, kjer je preži vido radostnih trenotkov v prijateljskih razgovorih in oh zvokih glasbo. (Z vrše to k pride.) Slovensko šolsko vprašanje y Trstu j na shodil slovenskih soeljallstov v Hojami dne t». juliju ls'.i<>. Za danes priobčujemo poročilo o tem shodu, kakor nam je došlo in si pridržujemo nekoliko j opazk za drugo priliko. Na shodu je bilo navzočih kakih 200 oseb. 1 Vlado je zastopal g. viši komisar P> a c h e r. (>b f). uri je sklieevatclj g. E t hiti Kristan otvoril shod. Predsednikom jo bil izvoljen g. Prijatelj, za- ' pisni kurjom g. Jeraj. < iosp. E t h i n Krista n je utemeljeval resolucijo glede slovenskih šol v mestu Tržaškem j blizu tako-le : Šolsko vprašanje v Trstu je postalo važno iz dveh razlogov. Eden teli vzrokov je tista afera pod vodo, listo gibanje med buržoazijo italijanskega jezika za Salezijanee in proti istim, vsled katerega gibanja se je italijanska buržoazija začela že cepiti. Drugi razlog je nepovoljna rešitev prošnje slovenskih meščanov za slovensko ljudsko šolo v Trstu. V očigled tem dogodkom bi bil političen greh, ako bi se socijalni demokrutje v tako važnem trenotku ne lotili šolskega vprašanja. < iovornik uuglaša že sedaj, da socijalisti uprizore tako »agitacijo, tak rumor in duševni kraval, da se gospodu primejo za nos in za ušesa . (Klici : bravo!) Pri nas se je i vedno h' meščanstvo zanimalo za šolsko vprašanje, in o tem so šlo šole rakovo pot. I hi, mi v Av-ssriji nazadujemo, da se moramo tega sramovati... ! Kaj je prav za prav šolsko vprašanje? S tem, da so je rodil, si je pridobil človek j pravico do izobraževalnih sredstev, do tega, da napreduje. V nas pa je izobrazba še vedno nekak [ monopol žepu. Bogateč preriva svojega sina, pa bodi le-ta še tolik tepce, do doktorske diplome, do 1 časti in dobre službe. Sin siromaka pa, naj je še tako nadarjen, more, ako se mu dobro godi, postati — dninar. Za šolsko vprašanje se zanimajo v prvi vrsti klerikalci, (iovornik naglasa znano stališče svoje , stranke, da treba vprašanje Salczijaneev presojati z I antiklerikaluega stališča. Slišal je sicer mnogo do- t brega o Salezijancib, a vso to ga ne more odvesti ; od principa, ki je protiven vsakemu nazadnjaštvu. ! In nazadnjaški so tudi gospoda okoli »Piccola« in »Indipemlentcja«. Navidezno so sicer liberalni, radikalni. »Ako jih vprašaš, tolčejo se na prsa. Potem pa malo popraskaj, pa vidiš, kako izpod toga radikalnega Laha gleda reakcijonar . Radikale i zahtevajo Salezijanee z obzirom na narodnost. »Italijani so, in to nam je dovolj!« pravijo. Vraga so Italijani; nič drugega niso nego poslušni sluge višjo hijerarhije.... Socijalisti bi sicer lahko mirno gledali, kako se meščanstvo tepe. Kedar koli se tepo, sme se pričakovati, da je to koristno za govornikovi) stranko. A Salczijaneev ne kličejo v 'Trst, da bi vzgajali otroke tržaških milijonarjev, ampak otroke prolctareev, naj bližnjih bratov hočejo pobirati ter jih podajati milosti krščanske ljubezni. Proletarijat pa protestira proti temu, da se hoče njegove etri tke pernati v »duševno sužnost«. Proletarijat /araetuje miloščino. On zahteva pravico za-se iti za svoje otroke. Današnja družba je te naše otroke oropala kr.iha in izobraževalnih sredstev; ona je dolžna, da jim vrne kruli, da jim vrne omiko! Tržaška buržoazija, ki si je iz žuljev proletarijata nabrala svoje milijone, je dolžna, da podeli tem otrokom pravico! < iovornik prehaja potem na prošnjo slovenskih meščanov za slovensko ljudsko šolo ter podaja zgodovino vse afere, iz katere sklepa, da mora biti naše namestilištvo pač jako preobloženo z delom. < )n se ne čudi, da je potrebovalo na mestni št vo toliko čtisa, da je rešilo utok ; saj so socijalisti uložili še pod Rinnhlini jem pritožilo zaradi nekega razpusta v Skednju, ki še do danes ni rešena, (iovornik izvaja, da zato dosezamo toliko, ker tako pohlevno prosimo, ('udi se stranki, ki se je .'5(1 let borila za eno stvar, ne da bi jo dosegla... (iovornik zavrača tiste, ki bi dejali, da so slovenski socijalisti postali šovinisti. Ravno da niso, hočejo dokazati. S stališča mednarodne jednako-p r a v n o s t i, j e d n a k o p r a v n o s t i tudi z a - h e i n za svoje otroke zahtevajo socijalisti slovenske šole. »N c ene slovenske ljudske šole, tudi slovenskega gimnazija in vse mogoče druge šole, katero ! potrebujemo, zahtevamo!« (Odobravanje), j Italijanska buržoazija se izgovarja : Kaj naj | hi človek še storil za slovensko ljudstvo; to jo na- i zadnjaško, neumno ljudstvo«. Xa tem je veliko j resnice. Slovensko ljudstvo je zaostalo, konsorva- j tivno je, recimo nazadnjaško. In Avstrija izrablja : to ljudstvo v svoj lastni dobiček. Ali je pa to pa- i metnn, da nam zaradi tega odrekajo šole? Ce smo j neumni, zakaj smo? Za to, ker nam ne dajo i šole, (.'e hočete, da naš narod ne bo reukeijonaren, dajte mu šole, iztrebite tisto reakeijonarstvo! (in- ' vornik priznava, da ni bilo naivno, če hi mislil, ! da italijanska buržoazija kar čez noč postane drugega prepričanja v tem pogledu. Vse lepe besede, vsi utoki, vse to ne pomaga nič. Treba jo | oslu- j žiti se drugih sredstev. Govornik citira nekaj vrstic iz utoka od leta lSUI., iz katerega se vidi, kako ' klečeplazno prosimo za svojo pravico. Slovenski proletarijat potrebuje šol ter izjavlja, il a jih mora imeti za vsako ceno. (Dobro!) Z ro- i solucijami ne pridemo nikamor. Pokažimo enkrat, ' da smo faktor, s katerim treba račnniti. Pokažimo, da je res toliko slovenskih sturišev v 'Trstu, in torej tudi toliko otrok, da so slovenske šole res potrebne. Ljudsko štetje je namreč slabo dokazalo to. Piazza grande« ima tako krasno lego. Lep, velik prostor je to. Na straneh so kavarne, da lahko sedež, če si truden. In z municipija se tako i lepo vidi na ta trg. Ce bi koga mikalo, nas lahko šteje. Kaj ko bi si dali nekega lepega dne rcn-dez-voits na velikem trgu ?! Saj ni prepovedano iz- i prehajati se, kjer se komu poljubi... (V druzega ne, vsaj to bi dosegli, da bi gospoda imeli argument, da smo tukaj ! • Kaj bi se potem zgodilo, tega govornik noče povedati, Ilil bi slab vojskovodja, ako bi hotel izdati sovražniku ves svoj načrt. Mi hočemo, da gospoda enkrat izpoznu, da ima proletarijat svoje zahteve, da zahteva svoje pravice, (Zvršotek prih.) Politični pregled. TKST, 12. julija 1H99. Nagodba med Avstrijo in Ogersko. Ministerski predsednik grof Tliun in minister za trgovino bar«»n Dipauli so mudita sedaj v Budimpešti, kjer sta se včeraj sešla v konferenco se svojimi ogerskimi tovariši v ta namen, da se določijo zadnje formalnosti glede uveljavljenja potom uarc-deb vseli onih določeb, ki niso obsežene v načrtu zakona ogerskega glede avtonomne uredbe carinar-skih stvari. Mej vprašanji, ki so se razpravljala, je bilo tudi vprašanje užitnine. Credba toga vprašanja je nujna, ker je žetev pred durmi in morajo nekatera določila že s l. avgustom stopiti v veljavo. Pokojni veliki knez in prestolonaslednik ruski. Jurij Aleksandrović je dobil bolezen, ki ga je spravila v grob, leta 1892, ko je služil kakor poročnik v prvi deviz i j i brodovja. Na »Svetljani«, ki je bila zasidrana v Kronstadtu, so imeli vajo in o tej priliki je pokojni veliki knez padel tako nesrečno, da mu je stisnilo prsa. Od ' te*laj je bolehal vedno in se mu je leta 1X1.M. bolezen shujšala tako, da so ga po nasvetu zdravnikov poslali v Algijer in Madejro. Pozneje je kazalo, da se bolezen hoče obrniti na bolje, zlasti ko je biva' v zdravilišču A bas Tuman, in je velena-darjeni veliki knez zopet začel s svojimi študijami o raznih strokah človeškega znanja. Pokojnik je bil tudi velik prijatelj godbe. Z smrtjo Jurija Aleksandrovima je carska hiša izgubilajednega naj-Ijubeziiji vejšib in najnadarjenejših členov. Jurij Aleksandrović je bil dokler ni obolel - jako vesele nravi, a tudi nenavadno blagega srca. Rad se je pogovarjal s priprostim narodom in tudi pomagal. Zlasti je skrbel za zboljšanje položenja svojih kozakov, katerim je bil hetman.a V politiki sicer ni nastopal, ali sledil je političkim dogodkom z vso pozornostjo. () prestolonasledniku Juriju Aleksandrovimi so govorili, da je najpridnejši čitatelj novi n v Rusiji. Pokojnika in brata mu, sedanjega carja, je spajala vez najiskroneje ljubezni in je gotovo, da je ta smrt provzročila veliko žalost v rodbini carski. Med Avitro-Ogersko in Zjedinjenimi državami severoameriškimi je sedaj mala afura, ki pa seveda gotovo ne bo imela nikakih posledic za seboj, ki bi moglo kaliti dobro razmerje mej obema državama. Ali jako zanimiva je vendar le ta afera, ker nam kaže, kako neiskrene so vsikdar Zjediujene države scvoroameriške, oziroma anglosaksonsko pleme, ki gospoduje tudi tam. V septembru 1897. je bil navstal štrajk v nekem rudniku v Pensilvaniji. »Šerif« je pozval št raj kujoče delavce, naj se razidejo in ker se delavci niso hoteli pokoriti, je dal streljati nanje. 'J'J delavcev je bilo ubitih, ;»<> pa ranjenih. Večinoma so bili avstrijski podaniki. Avstrija je zahtevala od amerikanski; vlade odškodnino v prilog rodbinam pobitih. Pričela so se pogajanja, toda zavlačevala so se tako, da je slednjič Avstrija predlagala, naj se stvar predloži mirovnemu sodišču. A sedaj prihaja tisto interesantno: vlada Zjedinjenih držav je odklonila ta prediog prav isti hip, ko se nje zastopniki na konferenci v Haagu najgorečneje potezajo za institucijo — mirovnih sodišč. Tako v besedah, tako v praksi. To je anglosaksonska neiskrenost. In še to v takem vprašanju, ko ne gre za nikako državnopravno vprašanje in ni angaževana nikogar čast in so torej tudi nikomur ni bati ponižanja.- Isto zavra t no igro so igrali »Amerikam«, ko se je v Havani razpršila v /rak njih Indija »Maine«, ko so dolžili Španjoe, a vendar niso hoteli pritrditi mirovnemu sodišču, samo da je moglo priti do — vojne in žetve, ki pa morda ne prinese blagoslova. O atentatu razkralja Milana piše »Information«, da srbska vlada politiški izkoriščuje ta dogodek. Porabivši ta atentat je uprizorila pravo gonjo proti radikalni stranki. Kmalu ga ne bo več v tej stranki moža, odličnega po talentu ali značaju, ki ne ho sedel v zaporih, tožen ali radi krivde, ali radi sokrivde na atentatu. O takih dogodkih bi morali natančno proučiti dejstva in varovati bi se morali pred splošnimi obtožbami in — policijskimi fantazijami in ne smeli bi takoj iskati kora-plotov. Srbska vlada dela ravno naiohe; očevidno zato, ker hoče ta napad uporabiti za uničenje radikalne stranke. Tako postopanje zaslužuje n ijs.rožjo moralično obsodbo in bo imelo nujnevarnejih posledic za dinastijo in srbsko državo. Mi bi rekli še, da sosebno Milan potrebuje »komplotov« kakor riba vode, in posebno zato, ker, ako bi ne bilo »komplotov proti dinastiji Obreno-vičev«, bi bili že zdavno odpravljeni on in njegove kreature in že zdavno bi videl jasno tudi — mladi kralj Aleksander. Gostanfino Ressmann. Dne 8. t. m. je umrl v Parizu bivši italijanski poslanik istotam, Costuntino Ressmann. Pokojnik ni stopal na javno pozorišče, ali njegova zasluga je morda, da ni prišlo do spopada med Francozi in Italijani. Mož je bil iskren povspeševatelj prijateljstva mej obema romanskima narodoma. Zato pa ni bil priljubljen glasovitomu Crispiju, kije v svoji megalomaniji, in deloma zaveden po llismareku, po vsej sili hotel izzvati vojno med Francijo,in Italijo. In leta lH9f> je brutalni Crispi izgnal Rossmauna iz poslaniške palače kakor zadnjega hlapca. Ressmann je ostal v Parizu do svoje smrti. Ali pred smrtjo je do- živel to zadendiruneinu duhovniku», ki je baje napisal v «Naši Slogi» notico, da vlačijo sv. Cirila in .Metoda po koledarju kakor da sta dva cigana ! Tu imamo torej napad na osebo ki pa je najodločneje odklonila vsako obrambo pred tem napadom — radi stvari, ki je bila v javnem listu. Že to samo na sol ti je — da ne rečemo hujšega — nelojalno; ali vtem slučaju bi mi lahko posegli v «S|ovenčev» slovar in hi rekli, da je — podlo, ko je znano, da »Naša Sloga* izhaja v Puljll, da je tam nje glavno in odgovorno uredništvo, ter da dotični (suspendirani* duhovnik biva v Trstu in je sedaj le sotrudnik listu ! Svoje stališče o prekladanju praznika naših blngovestnikov je raztolmačeno v članku »Praznik sv. Cirila in Metoda», ki smo ga začeli prijavljati zadnjič. Na to konstatacijo se omejujemo tem lagljc, ker seje omenjeni članek spisal v sporazumljenju z <1 v e m a o d I i e n i m a k a t o 1 i š k i m a d u h o v-n i k o m a. Ce tudi bi bili podli, ali v družbi smo — ki ni podla!! Uradniški kasino. Dne 10. t. m. zvečer se je zbralo pri «Ogerskem kralju« 52 tu k. e. kr. uradnikov različnih strok, da se posvetujejo o usta- j novitvi uradniškega kasina. Carinski viši oHeijal g. j Oswald je pozdravil navzoče ter razlagal važnost i takega društva, ki bi v Trstu, kjer živi okoli J500U j uradnikov, lepo uspevalo. Ne samo, da bi v njem i bil representiran uradniški stan; tako združeni bi tudi lažje dosezali raznih stanovskih koristi, n. pr. zvišanje aktivitetne doklade, ki znaša danes le t>0°/0 doklade, kakor jo uživajo uradniki na Dunaju, Prosil je došle druge, da agitirajo v svojih odde-lenjih, da namerjanemu društvu pristopi kolikor veče število in tla vsak dikaster pošlje svoje zaupne može dne "2'2. t. m. oh 'd- '"'i zopet k »Ogerskerau kralju» v svrho na dalj nega dogovarjanja. Od viših uradnikov ni prišel niti jeden. | Zdi se torej, da je bila naša zadnja notica o tej i stvari, pod naslovom »Smrtni udarec itd.», v toliko pogrešna, tla inicijativa za ustanovitev uradniškega društva ni izšla iz viših krogov, ampak od nižjih uradnikov, in sicer specijelno carinske stroke. Pravi , povod temu gibanju pa je bilo, kakor se nam po- | roča, d si se prepreči ustanovitev slove n s k c g u kl u b a e a r i n s k i h u r a d n i k o v. j 'i oliko drage volje v popravek, oziroma pojasnilo I resnici na ljubo. i V sv. IvailU se snuje zavarovalnica goveje živine. Osnovalno zborovanje ho v nedeljo dne Iti. t. m. oh 7. uri zvečer v dvorani »Narodnega doina». Vabljeni so torej posestniki svetoivanskega okraja, da se v velikem številu udeleže tega zborovanja, kajti od prave sestave odbora je odvisno vse bodoče delovanje. Že na posvetovanju, ki so je imeli posestniki minole nedelje, se je vsestranski priznavala potreba take zavarovalnice. Sv. Ivan sam na sebi ima nad i H M) glav goveje živine, in ker ta okraj tudi sicer ne zaostaja v nobenem pogledu, uverjeni smo, da bo tudi ta nova družba prava uzor-zavarovalnica. Iz sv. Ivana nam pišejo: Veselica otroškega vrtca vršila se je v četrtek ob veliki udeležbi občinstva. Zastopana je bila ženska podružnica po njenem odboru. Kako srečni so bili ti mali pa-glavčki, čital si jim lehko z obrazu. In kaj bi tudi ne? Saj so vedeli, tla vse to, kar seje pripravljalo lepega, je za nje, da je danes njih praznik. Najprvo so molili, zatem peli in deklamovali v občo zadovoljnost. Ne bom ne dolgo opisoval točko za točko, saj je tako znano, čegava roka jih vodi in uči. Potem so bili pogoščeni z malinovcem in sladči-caini. Srečni, presrečni so se vračali domov in gotov sem, da taki dnevi jim ne izginejo nikoli iz spomina. Žal, da moram tukaj tudi grajati. Pri vsem tem, kar vidijo in slišijo, pošiljajo ljudje , vendar jako malo otrok v ta vrtec. V takem kraju kakor je sv. Ivan, bi morali biti prostori pretesni. Se vse premalo je zanimanja in agitiranja zanj. Pri|M»ročam torej, da mi o prihodnji »božićnici« ne bo treba delati takih op zk, temveč, da bom z veseljem videl še enkrat toliko otrok, nego sem jih sedaj na veselici. Na delo torej ! V s o b o t n e m i z k a z u d a r i I z a C i r i l-M e-todov dar se je vrinila neljuba pomota. < 'astiti gospod kapelan Zupančič je daroval 1 krone mesto sladČic otrokom otroškega vrtca pri sv. Ivanu. Nadalje je daroval rečeni gospod še dve kroni ženski podružnici kakor ('iril-Metodov dar, in njega sestra gč. Veronika, tudi dve kroni v ta namen, (rospa < Jrablovic je, darovala I krono i r. g. Barettn 1 krono in ne 1 gl., kakor jo bilo pisano. -/,0°/0 ; 5°/„ davek od dohodkov poslopij, ki so svobodna davka, ne uživa tega odpusta. —(»lavni znesek pridnbnine, ki se je za prvo priredbeno dobo določil na 17,7)12.(MM) gld., se je znižal na 17,457.440 ghl., torej za 'Jii'l^jo od onega zneska, katerega bi bile te vrste pridobivanja morale plačati za leto IM'.IH. po prejšnjih davčnih zakonih. Načelnistvo kolodvora južne železnice nam javlja, da bo v četrtek dne 20. t. m. v magazinu II. za izročanje vožnih pošilja to v v II. nadstropju vršila dražba pošiljatev, ki ni so bile tlvig-nene. Predmeti, ki se imajo prodati, se oddajo onemu, ki največ ponudi. Kupnino je položiti takoj in odpeljati kupljene stvari. Pod vzklicnoeeno se ne ho prodajalo. Seznam predmetov je razgrnjen v atriju kolodvora. Iz Opatije javljajo: Zadnji imenik gostov dne 10. t. m. izkazuje 7501 strank s 12.459 osebami. Dne 7. t. m. je bilo H(>4 oseb v tukajšnjem zdravilišču. Za varoval n iea goveje živine v Rnzovici priredi dne 0. avgusta javno tombolo. Dobitki bodo predmeti, važni za kmetijstvo. Opozorjamo torej kmetovalce na to tombolo. Llo.vdov pa m I k 4 roparjev, med njimi 25 takih, za katerih glave so bile razpisane nagrade. — Lepe razmero v odrešeni Italiji ! Delavsko gibanje. Iz Prage poročajo dne 11. t. m.: V tovarni za poljedelske stroje Umrath in dr. je nastal danes delni štrajk, katerega se je udeležilo okolo 100 delavcev kovinske stroke. Z Dunaja brzojavljajo dne 11. t. m.: Sodišče je danes obsodilo voditelja delavcev llretschneiderja, katerega so zaprli o priliki zadnjih demonstracij, v šesttedenski strogi zapor. Zaloga in tovarna» pohištva vsake vrste W od W Ataaiiđro Levi Miiizi v Trstu. 8! IMazza Itosario žtrv. "i. Q \ (Šolsko poslopje). A | Itogat Izbor v tapetarijah. zrcalili in /9, slikali. Ilustriran cenik gratis in franko M vsakemu na zahtevo. ■ Cene brez konkurence. W Predmeti postavijo se 11a brod ali W železnico, brez da hi so za to kaj w zaračunalo. Q Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (iiovaimi hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! "Tp® Sladkor kakor živež v vojski Na Nemškem *o |wiskušali / najboljšim uspehom sladkor kakor živež v vojski. Sedaj pa je centralno društvo avstrijske sladkorne industrije prosilo vojno upravo, da se poskusi tudi v naši vojski s sladkorjem kakor živežem. Nekaj tovarnarjev je v ta namen stavilo .'»(Ml stotov sladkorja v vrednosti .'»(K H l jjl. brezplačno na razpolago. < V imenovano društvo doseže svoj namen, l>' to hilo velike važnosti za razvoj naše sladkorne industrije. Ladija se je potopila. Kakor poročajo iz Ha. lit'a\a dne 11. t. m., se je amerikanski parnik »IMeton na potu i/ Novega Vorka v Halitax St. John pri nekem otoku blizu Ilalita\a popolnoma potopil. Parnik j«' poln vode. Potniki, katerih je bilo mnogo, si► rešeni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Celovec 12. Državno pravdništvo je dalo zapreti nekega peka, kateri je na sumu, da je i 98-t9X'I8T'T .....A03i?;qop hajos.U uu^iio —•( m k )'(K i'j " " * afnaf[A|? nu vfuiuoJtiA -VI A0J|.Jiq0p l|lliptfj00ds {vft-IEE'6t6 " ' ' 'H1 «ou«|i»i 'Aoz.ui}) nfunfu •uil.ud IJOid uftniAOJHAlIZ 1!A.I,W,>J[ et-ečH'f.'f'K " ' * (V) Baa«[uj 'aozjidj nl'uufn -uuo.id 110.1 d ufauAOJitAuz itA.i.two}| —•000*003 .....efuHiH,>}| IO*fjJ>f' cesar sekcijskega svetnika v finančnem mi-nisterstvn, dra. I*' ri de rika P loj a iu deželnega odvetnika v I »run, Avgusta Popelko, imenoval svetovalcema na upravnem sodišču. (Ploj je Slovenec tu dobi slovenski referat.) Madrid 12. Komora je pričela razpravo o proračunu, tičočem se zakonskega načrta o unifikaciji državnih dolgov. Itilll 11. »Agenzia Štefani« javlja, da so generala <»iletta, ko je dospel v Piaeenzo, na ukaz vojnega ministra dejali v strogi zapor. To odredbo si tolmačijo tako, da je hotela italijanska vlada pokazati, da ni v nikaki zvezi z lahkomišljenostjo tega generala. V Franciji da je ta naredba napravila prav ugoden utis, ker jo smatrajo kakor dokaz lojalnosti italijanske vlade. Valeiiein 12. Oblasti so sklenile, da se obsedno stanje odpravi. Pariz 12. Quesuay de Beaurepaire je dopo-slal generalnemu* poveljniku X. vojn, vojnemu ministru in ministerskeinu predsedniku ulogo, v kateri obdolžil je D rev tuša, da je že najmanje 10 let sein izdajal drugipi vlastim tajne in varnost države zadevajoče spise. P»eaurepaire zahteva, naj mu dovole, da predloži dokazov za svojo obdolžitev. Bruselj 12. »Patriote« javlja, da so v Ant-verpenu delavci različnih kategorij v pristaniščih nastopili štrajk. Lillft 12. Ker je oblast odstopila od postopanja proti patru Flamidiano (katerega so bili obdolžili, da je oskrunil in potem umoril nekega dečka), so navstale velike demonstracije. Nekaj tisoč demonstrantov je drvilo po ulicah kričaje: Doli z jezuviti! Izgredniki so razbili šipe na hišah, kjer se nahajajo uredništva konservativnih listov. •film A) 'g -»i mapipi«a viA : tlAp|Hll.tlt.l piM.l FILM ALKA BANKE UNION V TRSTU c peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema »plačila na tekoči račun ter jih licstuje : Vrednostne papirje: po '2 .>11 o - H I JTI 01 ~ H I ;ll „ ' * .< :P' 0 "I. po .JI t., OB o - 4 '0 3 0 proti "> dnevni odpovedi 4 nieaečui 8 „ ., 1 letni Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi „ 40 „ li Tako obrestovan je pisem o upbičilib velja od 25. oziroma L\ avgusta naprej. 1») 'An giro-eonto dnje -"4"„ do veakega zneska; izplačuje se do -iO.OOO jrld. a eheipie; za veče zneske treba avi/.o pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako u plačilo obresti o I / i •'>'e!i^'>a...... 26 „ Perkalln za podloge vseh barvah...... 10 „ Blago močno za podloge vseh barvah.....15 „ Blago za ienake obleke dvojna Siirina od 23 nvč. naprej „ „ molke obleke Širina 150 cm. „ !)() ., Alpagasfir ni /.a. ženske obleke velik. izhor........• . . . „ 50 ,, „ Kotenlna...........„18 „ „ „ bela........... 21 .. Navidezno platno........,15 Platno čisto laneno........,22 „ „ „ ., ,, za rjuhe dvojna širina 45 ,, Mulolin bel prve vrste........ ltj „ Chitfon za srajce.........,18 ., Srajce za gospode, velik izbor belih in barvane.............0o „ Srajce za gospe..........,50 Moderoi, zadnji kroj.........60 » Velik izbor trakov, 6ipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistinje. — Vs prejemaj o se naročbe moikih oblek po meri in najnižjih cenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. ZALOGI POHIŠTVA IN OGLEDAL Hafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I - TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jeaniiee, žimnic in peresnic, airledal iu železnili blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. v Ivan Ceh trgovec z vinom v KoČu (Istra) poleg postaje ima na prodaj hektolitrov dobrega vina. „A G RIC O L" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko k&lijsko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v inr/li votli, v raznih krajih Trenti un, Istre, Gori A k c iu pri tu k. p o I j c d c l j h k i »Iružbi i/kuženo kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parani-karnili in kriptopunifinili bolezni in žuželk v oliče ki okužujejo trte. sadna drevesa in /elenjad. Navodilo, kako rabiti »A fr ri co b, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Limitanea Atv. 1. Za*top in zaloga na GoriSkein pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trn M, na dvorifiču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiidi: Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponterosno : Cumar, Via Beive-dere; iellersitz, Barriera veechia; Mlzzan. Sun (tiu-como; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via Giulia in Cumar, Općina. Um m F. Petech-a Via delle Poste št. 10. Vina dalmatinska, Istr ij ansli: i in italijanska i/, slo-vcfiih kleti po cenah tla se ni liati konkurence, pristna in uajhol še kakovosti. Istrsko fino po uhi- 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli krati mesta. NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po p dopisnicah.