Leto XVI. - Štev. 12
Trst - Gorica, 1. julija 1962
«Kdor molči, desetim odgovarja»
Izhaja I. in 15. v mesecu
RAZGOVORI: EVROPA - AMERIKA
Dean Rusk v evropskih prestolnicah - Na dnevnem redu so bila naslednja vprašanja : atomska oborožitev, Skupno evropsko tržišče, Berlin in Kitajska
Novost v Kennedyjevi vladi je že takoj po ustoličenju novega ameriškega| predsednika predstavljala želja po razgo, vorih med zahodnimi zavezniki o vseh najvažnejših vprašanjih. Tako so si v ča-j sovnih razdobjih sledila potovanja in obiski državnikov, ki so skupno predebatirali najaktualnejša vprašanja. Zaradi važnosti obravnavanih problemov pa predstavlja Ruskov sestanek z evropskimi zahodnimi državniki velik korak naprej k boljšim medsebojnim odnošajem.
Ruskovi razgovori so imeli točno določen program, katerega so se držali državniki v Parizu, Bonnu, Rimu in Londonu.
V	vseh šitrih prestolnicah je Dean Rusk zagotovil, da je zavezništvo trdno, neomajno in močno. Kljub temu pa se zavezništvo spreminja, vsaj formalno, kajti nastopili so novi faktorji. Tako je na primer Francija postala atomska velesila, kljub ameriškemu nasprotovanju. Prav zaradi tega so bili pogovori o vprašanju atomske oborožitve evropskih zaveznikov najbolj delikatna. Razumljivo je torej, da so državniki posvetili prav temu vprašanjui dobršen del svojih razgovorov.
ATOMSKA OBOROŽITEV
Ameriški obrambni minister NacNama-ra je pred časom izjavil, da nasprotuje takoimenovanim »neodvisnim« atomskim velesilam. Ta trditev pa je vznejevoljila, Angleže, ki so čutili, da so bile ministrove besede njim namenjene. Istočasno pa so ameriški funkcionarji izjavili, da je Anglija na atomskem področju povezana z Združenimi državami in da torej ne sme-, mo soditi, da bi predstavljala Anglija ):nerdvisno« atomsko velesilo. Iz pojasnila ameriških funkcionarjev je postalo jasno, da so bile besede MacNannre obrnjene proti Franciji. Toda po drugi strani je pojasnilo napravilo še večjo zmodo, ker je ranilo Angleže y njihovem čutu po neodvisnosti na katerem koli področju. Zato je angleški obrambni minister Wat-kinson v intervjuju z nekim časnikarjem »Timesa« zatrdil, da je Anglija »neodvis-; na« atomska velesila. Lahna polemika med Angleži in Američani o tem vprašanju pa se je zaključila že po nekaj dneh, ko je NacNamara v svoji tiskovni konferenci povedal naslednje:
»Pohvaliti je treha angleške atomske) bombnike, ki predstavljajo velik tehnični napredek in varno jamstvo za svobodo in neodvisnost svobodnega sveta. Gotovo p?| je, da ostaja politična kontrola nad njimi izključno londonski vladi!«
Jasno je, da se kljub uradnim zagotovilom, ameriški in angleški državniki zavedajo majhne politične in obrambne moči, ki jo predstavlja angleški »deterrent« -atomska sila. V praksi bi se prav gotovo izkazala za nedoraslo svoji nalogi in zaradi tega so Američani mnenja, da bi bilo najbolje, ko bi se Anglija odpovedala svojemu atomskemu orožju ter se na tem področju navezala na ZDA. Po drugi strani pa je razumljivo, da se Angleži in prav tako tudi general De Gaulle ne morejo odpovedati lastni atomski sili. Po poluradnih vesteh se je zvedelo, da je med svojim bivanjem v Parizu Rusk priznal, da je Francija atomska velesila. Treba je bilo zato najti pot, po kateri bi se evropske države z lastnim jedrskim orožjem odpovedale domačemu orožju te vrste in to na tak način, da pri tem ne bi trpel njihov ugled. Po mnenju ameriških državnikov bi bila rešitev v tem, da bi ustanovili evropsko jedrsko velesilo. V prvem razdobju bi povzdignili Francijo na položaj, ki ga uživa Anglija. S tem bi Američani lahko posredovali francoskim znanstvenikom vse one informacije, ki jih zdaj ne morejo zaradi Mac Mahonovega zako-
Drobne vesli
BERLIN
V	bivši nemški prestolnici Berlinu se nadaljujejo pobegi iz vzhodnega sektorja na zahodni. Vsak dan prihajajo begunci, ki kljub nadzorstvu komunističnih oblasti najdejo prehode.
VLADNA KRIZA V BRAZILIJI
V	Braziliji je izbruhnila vladna kriza z, odstopom ministrskega predsednika Tan-creda Nevesa. Zgleda, da ga bo nasledil bivši zunanji minister Santiago Dantas, Iz Brazilije tudi poročajo, da bodo verjetno na prihodnjih parlamentarnih volitvah meseca oktobra kandidirali tudi posamezni nogometni igravci, ki so si osvojili naslov svetovnih prvakov na prvenstvu v
Cilu.	_____
NOVI AMERIŠKI ASTRONAVT Vesoljska organizacija NASA je sporo-; čila ime ameriškega astronavta, ki bo šestkrat obkrožil zemljo. Za polet so izbrali mornariškega kapetana Walterja Shirra ml., ki bo svojo krožno pot opravil še pred koncem letošnjega poletja. Avstronavt se je rodil pred devetintridesetimi leti v Hackensacku v zvezni državi New Jersey ter je odličen pilot lovskih letal.
na. V drugem delu razdobja pa bi se tema dvema državama pridružile še Zahodna Nemčija in Italija, ki bi skupno ustanovile evropsko jedrsko velesilo. Anglija je pripravljena sprejeti ameriški predlog, vendar pa je sedaj še prezgodaj, ker se Angleži boje francoskega veta za njihov vstop v Skupno evropsko tržišče.
SKUPNO EVROPSKO TR2ISCE Tudi v tem vprašanju so zaenkrat mnenja niso edina. Američani namreč čakajo, na angleški vstop v SET in bodo šele tedaj določili medsebojne odnose. To p<j ne samo na ekonomskem področju, pač pa tudi na političnem. Kot je znano so Zdru-f žene države naklonjene evropski združitvi. Američani upajo, da se bodo evropske države združile v federativno enoto in so v tem smislu večkrat intervenirali pri angleški vladi. Macmillan je že večkrat pokazal svojo dobro voljo, da bi se Anglija vključila v SET, vendar pa tu še vedno ostaja vprašanje, komu bodo članice Com; monwealtha prodajale svoje žito. Trebe) bo torej najti pravo rešitev, treba pa bo tudi rešiti vprašanja, ki jih postavlja general De Gaulle za angleško vključitev v SET.
BERLINSKO VPRAŠANJE
Precej svojega časa so državniki na svojih sestankih z D. Ruskom posvetili tudi berlinskemu vprašanju. Dean Rusk je poročal o razgovorih, ki jih je imel v Washing-tonu s sovjetskim veleposlanikom Dobri-ninom. Ti razgovori niso dali pozitivnih rezultatov. Sedaj je na vrsti, da se za-/ hodnjaki dokončno zmenijo in odgovorijo v bližnji bodočnosti na sovjetsko noto 8 junija, v kateri je Moskva protestirala zaradi obmejnih incidentov v Berlinu.
Ruskov obisk v Bonnu je bil zelo pozitiven, saj so se zavezniki dogovorili o načinu razgovorov s Sovjeti o tem vprašanju. Kancler Adenauer je privolil v nadaljevanje poskusov za rešitev berlinskega vprašanja, ker je prepričan, da se bodo vsi poskusi razblinili v nič.
KITAJSKA
Ko se je Dean Rusk odpravil iz Združenih držav na potovanje po Evropi še ni nastalo vprašanje v zvezi s komunistično Kitajsko. Sele ko je prispel v Fran7 cijo je zvedel za alarmantne novice, ki pripovedujejo o združevanju velikih skupin vojaštva na obrežju nasproti otokov Quemoy in Matsu. Dean Rusk je s svojimi evropskimi kolegi predebatiral vzroke tolikšnega združenja vojaških sil komunistične Kitajske. Nekateri so mnenja, da se Rdeči Kitajci boje invazije Cankaj-škovih vojakov na celino, medtem kq drugi vidijo v tem napad na obrežne otoke. Ko bodo najnovejše vesti razčistile vprašanje bodo morali Američani in njihovi angleški zavezniki povzeti ukrepe, da zagozdijo vojno na Daljnem Vzhodu. Kakor je znano Anglija priznava komunistično Kitajsko in zato se bodo londonski državniki le težko odločili za vmešavanje v ta spor.
V	Italiji se je Dean Rusk dalj časa pogovarjal s svojimi kolegi. Na razgovorih so bili prisotni zunanji minister Piccioni in ministrski predsednik Fanfani. Rusk je hotel predvsem zvedeti za italijansko stališče v zvezi z vstopom Velike Britanije v SET. Italijanske državnike pa je tudi zaprosil za posredovanje pri francoskih statistih, ki naj bi prepričali generala De Gaulla, da bi odstopil od svojih zahtev za britanski vstop v SET.
Deželni statut in manjšinske pravice
Zgolj načelno določilo ne zadostuje
V osnutku deželnega statuta za Furlani jot Julijsko krajino, ki je zdaj pred parlamentom, je glede anrodnih manjšin rečeno: »V deželi so vsi državljani enat kopravni, pa naj bodo katerekoli etnične skupine, in zagotovljena jim je obramba etničnih in kub turnih značilnosti«. Tako se nam' reč glasi 3. člen zakonskega o* snutka, ki je obenem edini, v kat terem je govora o manjšinah. Set siavljavci našega bodočega det želnega statuta so se torej odločili, da vnesejo glede manjšin: skih pravic vanj samo načelno določilo, ki samo na sebi prav z ničemer ne precizira posameznih manjšinskih pravic.
Poudariti moramo, da prizade* ti pripadniki slovenske narodne manjšine s tem nismo zadovolji ni. Ze vse odkar je bila sprejeta republiška, ustava imamo tudi v njej podobno načelno določilo, na katerega se pa že poldrugo desetletje zaman sklicujemo, ker še vedno ni zakona, ki temu člet nu dal konkretno vsebino in predpisal, katere so pravzaprav pravice, ki jih manjšina sme in mora uživati. Vkljub odpravi fat šizma in novi ustavi so še vedno
RDEČA KITAJSKA V KRIZI
Zbiranje čet in vojaške opreme Rdečih Kitajcev v provinci Fukjen, ki je nasproti Formoze - Kennedy zatrjuje, da Američani ne bodo dovolili invazije Formoze
Komaj je prenehala državljanska vojna v Laosu ter so se predstavniki treh struj zedinili za ustanovitev koalicijske vlade, se je na Daljnem Vzhodu zanetila nov^ iskra. Bili smo prepričani, da bo na tem viharnem področju vsaj za nekaj časa ohranjen mir. Toda nenadoma so Rdeči Kitajci začeli zbirati svoje oborožene sile ter kopico vojaškega materiala na obali nasproti formoškega otočja.
Nastalo je vprašanje, zakaj se je pekinška vlada odločila za koncentracijo svojih, vojaških sil, tankov, letal in vojnih ladi,: prav na tem področju svoje tako velike države. Strokovnjaki si to razlagajo na različne načine, zato si bomo skušali o-gledati tri najvažnejša mnenja, ki razlagajo fenomen. Pričnimo s prikazanjem, mnenja Bele hiše.
Američani pravijo, da je koncentracija vojaških sil na razmeroma majhnem področju prevelika, da bi lahko mislili na obrambno potezo Pekinga, za katerega predstavlja majhna, toda dobro izurjena! in opremljena Cankajškova vojska trn v peti. Poleg tega pa narašča število vojakov na tem področju okoli Fukjena iz dneva v dan. Zaradi tega si Američani razlagajo, da se Rdeči Kitajci pripravljajo na napad otokov Quemoy in Matsu, če ne celo na napad na samo Formozo. Ob tej priliki se moramo spomniti na besede, ki sta jih tolikokrat izrekla Cuenlai ir} Maocetung: »Formoza je gnezdo škorpijo, nov, ki samo čakajo na trenutek, da bi nas pičili«.
Rdeče-kitajska uradna razlaga se seveda precej razlikuje od ameriškega mnenja, vendar pa moramo takoj pristaviti) da je v njej čutiti majhno sled resnice Celinski kitajski vodilni kader se namrerj prav dobro zaveda, da je najboljša tista laž, ki se najbolj prilaga resnici. Neizpodbitno dejstvo je, da čim je Cankajšek zvedel za težko gospodarsko stanje na celini je mobiliziral vse svoje čete ter jih pripravil za izkrcanje. Časnikarska agencija »Nova Kitajska« zatrjuje, da je general Cankajšek ob podpori »imperialistov« z zahoda pripravil načrt za invazijo »demokratične« Kitajske. Prepričan je namreč, da se mu bodo pridružila ljudstva celinske Kitajske, ki se bodo uprla osrednji vladi. Zaradi tega so bili »demokratični« Kitajci s celine prisiljeni, da se pripravijo na obrambo in koncentrirajo svoje čete na področju, kjer se bo verjetno začela invazija. Rekli smo, da je v izgovorih »Nove Kitajske« tudi nekaj resnice. Formoški general Cankajšek živi samo zato, da bi se maščeval nad komunisti, ki so ga zapodili s celine. Toda njegova vojska je premajhna, da se bi lahko spustil v vojno s tisočkrat močnejšim in številnim nasprotnikom. Poleg tega pa potre-
buje Cankajšek za Vdor mornarico in letalstvo, ki mu ga lahko posreduje edinole Amerika. Ko je zvedel za ekonomske težave Rdeče Kitajske je svoj predlog za vdor na celino predložil Američanom, ki jih je prosil za potrebno pomoč, toda Bela hiša je bila načrtu odločno nasprotna. Kennedy je izjavil, da mu za invazijo ne bo dal na razpolago niti enega samega dolarja in niti enega samega motornega čolna. Cankajšek je zato poslal svojo ženo v Združene države, da bi osebno prepričala ameriške voditelje o upravičenosti njegovega nastopa. Toda vsako posredovanje je bilo zaman. Washington je bil nasproten vsakršnemu vojaškemu tveganju. Gotovo je, da tudi v zadnjih časih niso Američani spremenili, svojega mnenja. Pripravljeni so braniti Nacionalistično Kitajsko, vendar pa Cankajšku nočejo pomagati pri napadu. Posebni ameriški veleposlanik v Teipehu pa je pred kratkim prejel od Kennedyja nalog naj prepriči Cankajšku vsak vojaški nastop proti Rdeči Kitajski.
Razumljivo je, da je po vsem tem prikazovanju mnogo bolj upravičena trditev Američanov, ki pripisujejo koncentraciji vojaških sil pekinške vlade napadalni in ne obrambni namen.
Toda obstoja še tretja teza, ki razpolaga dogodke v Fukjenu. Kakor je znano preživlja Rdeča Kitajska strahovito gospodarsko krizo. Poleg tega pa njeni državljani ne zaupajo več osrednji vladi, ki jih je prevarila, ko je napovedala zvišanje življenjske ravni. Pekinška rdeča vlada je morala prenehati z industrializacijo za vsako ceno ter dati večjega za-i gona kmetijstvu, ki ne more prehraniti, niti polovico prebivavcev. Zato je bilq treba prebivavstvo galvanizirati z novimi načrti. Časopisje in vsa ostala propaganda je pričela s povzdigovanjem strahu pred Cankajškovim vdorom, ki bi ga podprli osovraženi zahodni imperialisti. Kolikokrat je podobna propagandna akcija poživila Kitajce, da niso mislili na vsakdanje, probleme! Zakaj ne bi podobni ukrep še enkrat pozitivno deloval?
Dogodki v prihodnjih dneh nam bodo pokazali, katera izmed treh tez je pravilna. Toda naj se izkaže za pravilno ameriška ali nevtralistična, zadnja teza, bo jasno, da se Rdeča Kitajska nahaja sredi katastrofalne gospodarske krize, iz katere se bo le z velikanskimi političnimi ukrepi rešila pred razburjeno, prevarano in lačno množico stotin milijonov Kitajcev v sužnosti.
v veljavi zakoni, ki prepovedut jejo slovenskim staršem, da bi svojim otrokom dajali slovenska krstna imena, Slovenec, ki zna tudi italijansko, še vedno ne sme na sodišču govoriti v svojem mas terinem jeziku itd.
Če bi torej tudi po ustanovitvi naše avtonomne dežele ostalo samo pri načelnih določilih, pot tem si moramo biti na jasnem, da nismo z njo vsaj kar se tiče zagotovitve naših manjšinskih pravic in enakopravnejšega so* žtja tukajšnjega prebivalstva prav nič pridobili. Ne glede na svojo strankarsko pripadnost moramo vsi Slovenci v Italiji iu smeriti vse svoje napore v to, da bi parlament in vlada ob tej prit liki sprejeli vsaj obvezo, da bodo v določenem roku poskerbeli za izdajo podrobnih zakonskih predpisov, s katerimi bodo slo' venske manjšinske pravice jasno določene, predpisan način njiho* vega uživanja in upravna ter sodna pot za njihovo zaščito v primerih poskusov njihovega kr; šen ja ali odrekanja.
Dejstvo je namreč, da smo Slo: venci danes edina avtohtona manjšina v Italiji, katere manjt šinske pravice še niso pres cizirane. Francozi v dolini Aoste in Nemci v Poadižju so to dosegli že z mirovnimi pogodt bami, oziroma posebnimi mednat rodnimi dogovori. Podoben bi bil v našem primeru kvečjemu položaj Slovencev, ki živimo na Tržaškem ozemlju, za katerega bi moral veljati Posebni statutx ki je najvažnejša priloga london, ske Spomenice o soglasju. V bistvu pa nam to prav nič ne pot maga, ker je Posebni statut vsaj zaenkrat ostal samo na papirju in upravne ter sodne oblasti niso obvezane, da bi ga spoštovale. 'I ako torej vsi Slovenci v Italiji dejansko še vedno čakamo, da sc naše pravice prav nov el javno uredi.
Dopovedati je treba oblastem in javnemu mnenju, da takšen položaj, ki je predmet stalnih trenj, nesigurnosti in ima za pot sledico občutek zapostavljanja, ne more trajati večno. Slovenske manjšinske pravice je treba opredeliti. Naj se to zgodi v stat tutu dežele, ki bo obsegale vse kraje, v katerih žive v Italiji Slot venci, ali pa s posebnim zakot nom, toda zakonom, ki ga je tret ba ne samo obljubiti, temveč tudi izdelati in proglasiti, eno ali drut go moramo doseči.
Običajno upremo naš periskop najprej na dogodke iz tujine, katerim zaradi pomanjkanja prostora ne moremo posvetiti večje pažnje. Tokrat pa bomo pričeli s pregledom najvažnejših dogodkov z drobtinami, ki smo jih pobrali z italijanske politične mize.
ITALIJANSKI PARLAMENT ni bil že dalj časa tako delaven kot v zadnjih dneh. Parlamentarci bi morali najprej odobriti proračune posameznih ministrstev. Vendar pa do tega ni prišlo, kot je to že običajno v italijanski parlamentarni politiki zaradi pomanjkanja časa. Tako so senatorji in poslanci, ki podpirajo vlado izglasovali zakon, s katerim pooblaščajo vlado, da v prihodnjih štirih mesecih deluje, kot bi bili proračuni odobreni. Proti pooblastitvi so glasovali desničarji od liberalcev pa do misovcev, ki očitajo vladi, da je zavlačevanja kriva politika levega centra. Vsa italijanska javnost pa se v zadnjem času zanima za zakonski načrt o podržavljenju električne energije, o katerem v teh dneh debatirajo v parlamentu. Ukrep bo gotovo velikega socialnega pomena še posebej za južno Italijo, kjer se je občutno čutila potreba po programski politiki valoriziranja . tamkajšnjih industrij. Proti zakonu so nastopili z vso silo desničarji, ki vidijo v ukrepu prvi korak v popuščanju socialkomunizmu. Čutiti je željo parlamentarne večine, ki se zavzema za podržavijen je, željo po čim hitrejšem
C nr	\ i	
L j?	ferisk	opJ
odobrenju zakona. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki bo pregledovala zakonski načrt. Komisija, ki jo je imenoval predsednik poslanske zbornice, je sestavljena iz 21 demokristjanov, 11 komunistov, šest socialistov, dveh liberalcev, dveh misovcev ter po enega socialdemokrata, republikanca in monarhista. Predsedoval pa bo bivši demokristjanski minister Giuseppe Togni.
Poleg tega pa poslanci preučujejo tudi zakonski osnutek o ustanovitvi dežele s posebnim statutom Furlanija-Juliska krajina. O tem vprašanju poročamo že na drugem mestu.
Ko smo si tako ogledali najvažnejše politične dogodke v Italiji, se ozrimo po dogodkih iz tujine.
Kot je bilo očividno je teroristična organizacija francoskih skrajnih nacionalistov OAS KAPITULIRALA. Ze dalj časa je bilo jasno, da se tajna armada ne bo mogla upirati dokončnemu polomu. Ura zatona za francoske nacionaliste v Alžiriji se je pričela z aretacijo generala Sa-lana. Alžirski nacionalisti, ki so se skupaj s francoskimi četami borili proti oasovcem so naprej očistili terorizma Alžir. Kasneje pa so padle še zadnje postojanke OAS-a
padel je Oran, ki je bil še do nedavnega prestolnica teroristov. V neki piratski oddaji je polkovnik Dufour, poveljnik tajne armade v Oranu oznanil konec terorističnih podvigov ter povabil vse svoje pristaše, da zbežijo iz Alžirije, medtem ko je ostalemu francoskemu prebivalstvu priporočil, naj ostanejo v Alžiriji ter sodelujejo pri obnovi države.
V Ženevi se je zaključilo zasedanje MEDNARODNE ZVEZE DELA, pri katerem sodeluje 92 držav. Predstavniki so' poleg drugih ukrepov sprejeli tudi zagotovilo, da se mora podeliti v vseh včlanjenih državah enake socialne pravice tudi tujim, državljanom, ko se za stalno naselijo v tej ali oni državi. Drugi važni ukrep pa določuje, da se zniža tedenski delavni urnik v industriji na 40 ur.
V Združenih državah Amerike so ustanovili posebno ustanovo, ki bo zbirala fonde za ODKUPNINO, KI JO ZAHTEVA CASTRO ZA PRIPORNIKE. Kot znano so preteklo leto Kubanci, ki žive v begunstvu v ZDA organizirali pohod na otok, ki pa ni uspel. Fidel Castro je izjavil, da bo ujetnike izpustil, če mu izplačajo• 62 milijonov dolarjev. Američani niso hoteli o tem ničesar slišati. Kot smo izvedeli so v ustanovo vstopile razne osebnosti, med katerimi tudi kardinal Cushing, ki je mnenja, da je dolžnost vseh ameriških državljanov, da pripomorejo k osvoboditvf kubanskih beguncev.
I VESTI z GORIŠKEGA
Deželna avtonomija in Slovenci
POSTAVIMO STVARI Nil SVOJE MESTO
V	nedeljo 24. junija se je na pobudo go-; riških socialdemokratov vršila v Trgovinski zbornici v Gorici razprava o deželni avtonomiji.	^
Razpravo je vodil poslanec Ceccherini, poročala in odgovarjala na vprašanja pa sta prof. Zuccalli in videmski provincio-nalni svetovalec Zannier.
Razprave se je udeležil tudi dr. A. Sfiligoj in prosil za pojasnilo v zadevi po| ljedelstva, turizma, financ, izvolitve predstavništva in zaščite slovenske manjšine
Dr. Sfiligoj je v tem zadnjem pogledu povedal, da vsebuje tretji člen osnutka deželnega statuta le površno zagotovilo, da bodo uživali vsi pripadniki dežele enake pravice, ne glede na jezik, ki ga govorijo. To pa je premalo, je dejal dr. Sfiligoj, saj so oblasti že leta 1866 obljubile Slovencem, iz Benečije določene pravice, a jim do danes niso še ničesar dali. Tudi Slovencem iz Goriške so dali lepe obljube leta 1918. kasneje pa jih je potrdil sam italijanski kralj ob priključitvi teh krajev k Italiji t Nato pa je vlada poleti 1945 in končno sama ustava ukazala v svojem šestem členu. da se morajo zaščititi vse jezikovne skupine s posebnimi zakonskimi določili. Zaščiteni so Francozi in Nemci, zakaj ne bi bili zaščiteni tudi Slovenci.
Na to vprašanje je odgovoril prof. Zuccalli, da kakor so prej, v primerih, ki jih je navedel dr. Sfiligoj, razni činitelji zagotovili s površnim izrazom uživanje pravic, tako mora taka pravica veljati tudi sedaj. Italija ščiti tudi Slovence, ki uživajo vse pravice in imajo šolske razrede tud j samo s tremi učenci medtem italijanske šolske razrede z istim številom učencev, ukinjajo. Ce pa imajo Slovenci kake druge zahteve, naj se obrnejo na vlado, ali celo na ustavno sodišče. V podrobnosti zaščititi Slovence skupaj je nemogoče, je dejal prof. Zuccalli, ker bi v deželnem zboru nastal vihar tudi zaradi dogodkov, ki jih je Gorica v bližnji preteklosti doživela.
Dr. Sfiligoj je prof. Zuccallija odločno zavrnil, da se nasprotno njegovi trditvi ustanavljajo italijanske šole tudi za enega samega učenca in navedel razne take primere. Zaključil pa je z ugotovitvijo, da je torej tretji člen osnutka deželnega statuta lažnjiv, ker iz odgovora, ki ga je da', prof. Zuccali izhaja, da prebivavci dežele, ne bodo vsi enakopravni, zlasti ne Slovenci.
Seja občinskega sveta
V	sredo 20. junija se je spet sestal go-riški občinski svet. Svetovavci so večinn večera posvetili odborovemu pred'ogu glede družinskega davka, ki je med drugim upošteval tudi povišanje neobdavčljive vsote od sedanjih 270.000 lir na 400 000 lir.
Na ta način bo kakih- 3.000 manj pre7 možnih družin oproščenih družinskega davka, pa tudi ostale družine, ki živijo od stalnih dohodkov, bodo deželne precejšnjih olajšav. Štiričlanska družina s
780.000	lirami letnega dohodka je do sedaj plačevala n. pr. nad 6.000 lir davka na leto, po novem sistemu pa se bo ta vsota zmanjšala na nekaj sto lir.
Zaradi teh sprememb bo občina izgubila približno 30 milijonov dohodkov, skušala pa jih bo pridobiti tako, da bo z večje) strogostjo pritisnila na tiste davkoplače, vavce, kot so n. pr. lastniki večjih industrijskih podjetij, ki veliko služijo, a so do sedaj svoje dobičke kaj radi prikrivali.
V	prejšnji številki »Demokracije« smo ob zaključku članka, ki je prinašal žalostno vest, da je umrl prof. Mirko Filej, dodali tudi drugo kratko poročilo o pogrebu, vendar pa smatramo za dolžnost, da o tem spregovorimo sedaj obširneje, ker jo pač prav, da zvedo vsi, kakšen pogreb je dragemu pokojniku priredilo naše ljudstvo, ki je v ta namen prihitelo iz vseh krajev tostran in onstran meje.
Ko so se ob 4h popoldne tistega torka pričele v stolnici pogrebne svečanosti, je bila cerkev nabito polna, kajti razumljivo, je, da so vsi hoteli izreči pokojnemu profesorju zadnji pozdrav. Sv. mašo in ostale) obrede je opravil nadškofov namestnik msgr. Soranzo, na koru pa so peli naši pevci, ki so se tam zbrali, da bi zadnjič zapeli svojemu pevovodji.
Nato se je po mestnih ulicah razvil sprevod, kakršnega je Gorica prav gotovo malokdaj videla. Za krsto, ki so jo nosili mladi pevci, se je razgrnila ogromna množica in med njo so stopali tudi naše vid/ nejše osebnosti. Tako smo opazili obp šolska ravnatelja prof. Rožiča in prof) Nemca, občinske svetovavce dr. Sfiligoja, prof. Kacina in prof. Bratino, pokrajinskega svetovavca dr. Makuca, števerjam skega župana g. Podveršiča in skoraj vsf( naše profesorje in učitelje.
Številni so bili tudi Tržačani, zlasti še Mavhinjci, ki so prihiteli, da bi pospre-, mili k zadnjemu počitku svojega nekdanjega župnika, in manjkati ni smela niti Koroška, ki je poslala na pogreb posebnq delegacijo, v kateri so bili poleg drugih, predsednik koroškega Narodnega sveta dr. Valentin Inzko, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joško Tischler, pred-
da bi le plačevali čim manj davkov.
Po dolgi razpravi, v katero je posegel tudi dr. Sfiligoj, je bil predlog sprejet z 28 glasovi. Vzdržali so se glasovanja edino svetovavci PSI in MIS.
V	zadnjem delu seje. ki se je vršil pri zaprtih vratih, pa je občinski svet odobril letno nagrado za odbornike, povišanja ir. prehode v stalež raznih občinskih uradnikov ter lestvico javnega natečaja, ki gr, je bila občinska uprava razpisala za tri mesta administrativnega uradnika I. stopnje.
Med tremi zmagovavci tega natečaja je na prvem mestu gospodična Marija Ferle-tič iz Doberdoba, kar dokazuje, da se tud' mi Slovenci lahko uveljavimo v javnem življenju. Za viden uspeh gospodični Fer-letič iskreno čestitamo.
Houmrsten predlog neposrednih ohdelovrvcev zemlje
V	ponedeljek 25. junija je »Piccolo« prinesel med goriškimi vestmi tudi poročilo, da je zveza soških neposrednih obdelovav-cev zemlje imenovala poseben odbor, ki naj nastopi v zaščito koristi italijanskih posestnikov, katerim namerava jugoslovanska oblast onstran meje vzeti zemljišče ker bo uredila poseben kmetijski konzorcij. V zameno ponuja jugoslovanska oblast odstop druge zemlje, ali pa odplačilo vzetega kompleksa.
Gre pač za komasacijo zemljišč, kar se je tostran meje, na Prevalu pod Brdami že pred leti zgodilo.
Goriški neposredni obdelovavci zemlje
NA GIMNAZIJI IN LICEJU
IV. gimnazija. Izdelali so Koršič Marinka, Križman Dušan, Pahor Angel, Prin^ čič Jožef in Valentinčič Emil. Dve dijaki-, nji sta zavrnjeni, ostali pa imajo popravne izpite.
V. gimnazija. Vsi dijaki so pripuščeni k sprejemnemu izpitu za v I. licej.
I. licej. Izdelal je Pelizzo Lucijan, ostali imajo popravne izpite.
II. licej. Izdelala sta Lavrenčič Marijan in Tomšič Daša, ostali imajo popravne izpite.
III. licej. Vsi dijaki so pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
NA UČITELJIŠČU
I. razred. Izdelali sta Lašič Marija in Mauri Natjuška, ostale dijakinje imajo popravne izpite.
II. razred. Izdelal je Klanjšček Vladimir. En dijak je bil zavrnjen, dva imata popravne izpite.
III. razred. Izdelala je Rožič Nives, ostale dijakinje imajo popravne izpite.
IV. razred. Vsi so pripuščeni k uspob-ljenostnemu izpitu.
NA NIŽJI SREDNJI SOLI
So izdelali sledeči dijaki:
Cez I. razred: Cernic Benjamin, Ferfo-glia Stanislav, Ferletic Savino, Krannei; Marijan, Marassi Ivan. — 10 dijakov ima popravne izpite; 4 dijaki so bili zavrnjeni.
BREGANT Marta (odličnjakinja), Bric Ramira, Gravner Jožefa, GRAVNER Savina (odličnjakinja), Leban Mirjam. Luc-chesi Ana, Medveš Jožica, Miklus, Sonja.
sednik Krščanske kulturne zveze dr. Za-blatnik. dr. Polanc in preč. g. Vinko Zaletel.
Na pokopališču se je ob odprtem grobu poslovilo od pokojnega prof. Fileja pet govornikov, vmes pa so združeni mošk5, zbori odpeli nekaj žalostink. V imenu go-riških kulturnih organizacij je govori) pro.f. Kacin, za njim je v imenu tržaška duhovščine spregovoril dr. Škerl, v imenu Koroške pa prof. Inzko. Nato sta govorila solkanski dekan č.g. Simčič, ki je prinesel zadnji pozdrav duhovščine z onstran meje, in prof. Peterlin, ki je zastopal tržaško prosveto.
In združen v žalovanju, tako se poslovil od njega je ves narod naš - Gorica, Brda. Kras - in z njim ves Trst in Korotan.
Stavka v podgorski predilnici
V	petek 22. junija se je tudi večina delavk in delavcev podgorske predilnice pridružila stavkajočim iz ostalih tekstilnih obratov skupine Tognella.
Enodnevno stavko so sindikati proglasili. da bi med drugim dosegli povišek proizvodne nagrade in plačo delavcem tu, di prve tri dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nezgode.
Iz Podgore
Prejšnji torek je pri cestni nesreči v bližini Ronk izgubi! življenje 34-letni šofer Alojz Klinec, ki je zadnja leta žive1) s svojo družino v naši vasi. Zapušča ženo in dve punčki, od katerih je prva stara šest let, druga pa komaj eno leto.
se že nekaj časa borijo za to, da bi dosegli kake olajšave spričo jugoslovanske odločitve.
Kakor beremo v »Piccolu« od 25. junija pa so stavili med drugimi tudi predlog, da se v zameno za vzeto zemljo v Jugoslaviji mora prisilno vzeti zemljo, ki jo jugoslovanski državljani posedujejo v Ita liji.
Predlog je predrzen in nepremišljen. Saj gre vendar za navadno komasacijo zemljišč in ne za namerno razlastitev italijan;, skih posestnikov. Sicer pa ima Jugoslavija svoj poseben gospodarski sistem, kakor ima Italija svojega.
Ni rečeno, da morajo zato'plačati jugoslovanski državljani, ki imajo zemljo v Italiji. Koliko slovenskih kmetij je pokupil na primer zavod Treh Benečij iz golega političnega namena in programa, da nanje naseli italijanske družine. Slovenci pa pojdite po svetu s trebuhom za kruhom Do danes tialijanski neposredni obdelovavci niso še zinili niti besedice v obsodbo takega početja. In vendar jim je vse to dobro znano. To smo čutili potrebno napisati, da s tem opozorimo tiste tri slovenske zastopnike neposrednih obdelovav-cev iz Steverjana, Standreža in Sovodenj, ki so se pustili izvoliti v imenovani odbor. Ne delajte vendar krivice slovenskim kme-, tovavcem na Goriškem naših ljudi Italijan)
Sicer pa ugotavljamo, da kadar gre za kake druge odbore neposrednih obdelovalcev na Goriškem naših ljudi Italijani navadno ne poznajo, ali pa jih poznajo le toliko, da vržejo pesek v oči!...
Mikulus Jožefa, Plesničar Nežica, Primožič Ana, SEVER Vanda (odličnjakinja), Strosar Antonija, ŽNIDARIČ Silvana (od, ličnjakinja). — 8 dijakinj ima popravne izpite; 1 je bila zavrnjena.
Cez II. razred: Baša Danilo, Bensa Marjan, Komjanc Robert, Kuštrin Ljubo, Makuc Bogdan. — 11 dijakov ima popravne izpite.
Blasi Kazimira, BRESCIANI Nevina (odločnjakinja), Calligaris Nadja, Klanjšček Adrijana, Komjanc Agata, KOREN Marija (odličnjakinja), Malic Milena. Peljhan Silva, Primožič Ida, Zavadlav Majda. —7 dijakinj ima popravne izpite.
NA STROKOVNI SOLI
Cez I. razred: Brisco David, Butkovič Bogdan, HOBAN Edvard odličnjak), Klanjšček Vojko, Mavrič Marijan, Muzic Feručo, Nanut Bruno, Pahor Cvetko, Tomšič Stanislav. — 19 dijakov ima popravne izpite; 4 so bili zavrnjeni.
Beuzer Marija, Cotič Nevenka, Curcio Ivica, Devetak Danica, Devetak Romana, Frandolič Ana, Koren Ana, Koren Branka, Koren Lilijana, Koren Marija Leghissa Loreta, Medvešček Vladimira, Faoletti Katica, Pavletič Alma, Pavletič Dorica,-Persolja Gabrijela, Peterin Ida, Škorjanc Alma. — 7 dijakinj ima popravne izpite.
Cez II. razred: Ferletič Jožef, Gergolet, Roman. Klemse Benjamin, Laurenti Silvan, Paulin Martin, Petejan Franc, Pittoli Silvan. — 15 dijakov ima popravne izpite; 4 so bili zavrnjeni.
Braini Ana, Cibič Marija, Drufovka Tatjana, Ferletič Bruna, Hlede Marta, Knez Alda, Miklus Jožefa, Nanut Nadja, Pahor . Klavdija. Rutar Jolanda, Seculin Cascia. — 7 dijakinj ima popravne izpite;
1 je bila zavrnjena.
Prireditve na osnovnih šolah
V	nedeljo 17. junija so otroci sovodenjs-ke, gaberske in rupenske osnovne šole pripravili v Sovodnjah skupno razstave) ročnih del, srečolov in zaključno prireditev. Te so se poleg staršev in domačinov udeležili tudi didaktični ravnatelj Brešan, in razni predstavniki krajevnih oblasti.
Po pozdravu in uvodnih besedah učenca Roberta Uršiča, so se pojavili na odru otroci iz Sovodenj, ki so odpeli nekaj pesmi in odigrali par prizorčkov. Za njimi so nastopili s prizorčkom »Na senožeti« učenci iz Gabrij in nato s celo vrsto pesmi, deklamacij in prizorčkov še učenci iz Rupe in Peči, ki so prisotne navdušili posebno s prizorčkom »Prepir v gozdu«.
Prav tako posrečena je bila zaključnčj burka »Janče«, ki so jo odigrali sovodenj-ski otroci. Vendar lahko rečemo, da so se v glavnem vsi dobro odrezali in si tako zaslužili primerno pohvalo.
Teden dni pozneje je bila podobna prireditev v Doberdobu, kjer se je po dolgih, letih učiteljstvo končno ojunačilo in pripravilo pester spored, ki je obsegal pe'( pesmi, več prizorčkov in nekaj deklamacij.
Prireditev se je pričela s kratkim govorom učitelja Šuligoja, za njim je spre-, govoril še didaktični ravnatelj, potem pa so otroci posameznih razredov pokazali svoje pevske, deklamatorske in igravske sposobnosti. Vsi so na splošno zadovoljil') in med temi tudi Marta Lavrenčič, Branke Peric, Gabrijela Ferrari, Franka Ferletič Anica Frandolič in Adrijana Ferletič, ju nak dneva pa je vsekakor bil učene II. razreda Jožko Jarc. ki se je odlikoval prav v vseh točkah, v katerih je nastopal.
Na članek, ki ga je »Demokracija« objavila pred poldrugim mesecem pod gornjim naslovom, nam je dr. Avgust Sfiligoj poslal naslednje pojasnilo:
Gorica 28. maja 1962
P. n. Uredništvo »Demokracije«
TRST
V	»Demokraciji« štev. 9 od 15. maja 1962 ste objavili pismo, ki ga je g. dr. Branko Agneletto poslal č. g. msgr. dr, Francu Močniku, odgovornemu uredniku »Katoliškega glasa«. Ker me g. dr. B. Agneletto v tem svojem pismu imenuje, želim povedati sledeče in Vas prosim, da to v smislu zakona o tisku objavite:
1. Pismo s katerim me je g. dr. Branko Agneletto obvestil, da je dvorana za moje predavanje prepovedana, sem prejel šele v soboto popoldne 28. aprila, kar potrjuje poštni pečat.
2. Zaradi te prepovedi sem se s predstavniki Slovenske prosvetne Matice, gg. Markom Udovičem in prof. Karlom Sancinom, dogovoril, da bom, kolikor mogoče, predaval v prostoru, kjer g. prof. K. Sancin poučuje glasbo. Pa smo našli žabico na glavnih vhodnih vratih in nismo mogli naprej. G. Marko Udovič je stavil na vrata neko obvestilo za ljudi, ki so prihajali (prišlo jih je okrog petdeset), toda g. dr. B. Agneletto ga je odstranil.
3. Nihče ni torej vztrajal, da bi »brez privoljenja lastnika stopil v tujo hišo«, ker mi je osebno znano, da g. prof. Karol Sancin vodi tam Glasbeno šolo. Lastnik prostorov pa ni samo SDZ, saj plačujejo najemnino tudi druge organizacije. Ze zaradi tega bi žabice na glavnih vhodnih vratih ne smelo biti.
Ob zaključku prireditve so bili zadovoljni vsi: gledavci, otroci in učitelji, ni pa seveda manjkala častna izjema in sicer blagajnik, ker je pač ugotovil, da v Doberdobu ne domuje prav posebna velikodušnost.
Rastava risb
Ob zaključku šolskega leta so tudi le tos priredili v šolskih prostorih v ulic5 Randaccio že običajno razstavo risb in drugih šolskih izdelkov, ki so jih med letom pripravili dijaki Nižje srednje in Strokovne šole.
Pri otvoritvi je ravnatelj prof. Nemec nagradil po dva najboljša risarja iz vsake šole, in sicer Zdenka Hvalo in Milojko Devetak iz III. razreda Nižje pa Silvana Lavrenčiča in Danjelo Komic iz III. razreda Strokovne šole.
Za svoje izdelke pa so bili pohvaljeni: Marta Bregant, Savina Gravner, Ana Primožič, Antonija Strosar, Vanda Sever, N e, vina Brešan, Mirjan Koren, Silvana Ko/ ren, Mirko Nanut, Igor Pavlin, Levin Ro/ Žič, Ivica Cubrcio, Edvard Hoban, Branka Koren, Lilijana Koren, Katica Pavletič, Alma Škorjanc, Renato Koren, Miroslav Figelj in Tomaž Lavrenčič.
,,OIympia“ sc uveljavlja
Športno združenje »01ympia« je priredilo v nedeljo 17. junija v dvorani na Ka-tarinijevem trgu odbojkarski turnir, imenovan »Pokal CONI 1966«.
Turnirja so se udeležila tri moštva: Torriana iz Gradiške, PAV iz Vidma in domača 01ympia; nekaj društev pa se vabilu ni odzvalo.
Z zmago nad obema nasprotnikoma je 01ympia postala zmagovavec turnirja in si tako osvojila tudi pokal. Tehnični izidi odigranih tekem so naslednji:
01ympia - Torriana 2:0 (15:11, 15:2)
PAV - Torriana 2:0 (15:11, 15:12)
01ympia - PAV 2:0 (15:3, 17:15)
Za 01ympio so nastopili: Anselmi, Devetak, Figelj, Kranner, Kusič, Pavlin, Pelicon, Prinčič in Terpin.
* »s *
Istega dne so se . lahkoatleti 01ympte udeležili pokrajinskega prvenstva »nara ■ ščajnikov« in dosegli precej dobre uspehe,.
V	tekmah, v katerih so se morali pomeriti z atleti štirih društev (UGG iz Gorice, CRDA iz Tržiča, San Marco iz Fogliana, Torriana iz Gradiške), so namreč odnesli, tri prva, tri druga in štiri tretja mesta. Najbolje so se odrezali Prinčič Jožef, Svat, Dušan in Cernic Boris.
Tehnični izidi posameznih tekem:
Met krogle: 1) Prinčič Jožef (01ympia) 12.74 m, 2) Plet 11.89, 3) Bruzzesi 9.31.
Tek na 80 m: 1) Borgato 9”8, 2) Tence Boris (Ol.vmpia) 10”, 3) Venier 10”1.
Tek na 250 m: 1) Rossetto 32”7, 2) Du-garo 33”7. 3) Mozetič Mitja (01ympia) 37"1.
Tek na 600 m: 1) Svab Dušan (Ol.vmpia) 1’36”9, 2) Christin 1’40”9, 3) Devetak Severin (01ympia) 1’46”5.
Skok v višino: 1) Rodinis 1.50 m, 2) Su-sič Ivan (01ympia) 1.45.
Skok s palico: 1) Cernic Boris (01ym-pia) 2.80 m.
Met diska: 1) Baggio 35.91, 2) Chermi 30.30, 3) Bensa Dušan (Ol.vmpia) 25.93.
Tek 60 m čez zapreke: 1) Visintin 10”4,
2)	Valentinčič Emil (Ol.vmpia) 11 ”4.
Štafeta 4x100: 1) CRDA 47”2, 2) UGG 49”6, 3) Olvmpia (Svab, Devetak, Valentinčič, Tence) 50”9.
4. Nikoli prej me ni vodstvo SDZ vabi-
lo,	naj predhodno informiram, če je dalo »svoj pristanek za politične prireditve«, ampak sem vedno tam govoril povabljen, ne da bi kdo kakor koli ugovarjal. Kot povabljeni predavatelj pa nisem dolžan predhodno poizvedovati, ali smem predavati, ali ne. To ni pač moja naloga.
5. V primeru od 29. aprila ni šlo za »politično prireditev«.
K stvari, ki je zbudila tako živahno žabjo vojno, bi lahko povedal marsikaj zanimivega. Zaradi ljubega miru zaenkrat to opustim, ker upam in želim, da se razburkane vode pomirijo.
To pa povem odkrito in odločno, da se bom vedno odzval prijaznemu vabilu vrlih tržaških demokratičnih Slovencev; saj je ni sile, ki bi utegnila nas resnične demokrate in zavedne Slovence razpršiti, ali nam usta zapreti.
Z globokim spoštovanjem!
dr. Avgust Sfiligoj
Pismo dr. Avugsta Sfiligoja je uredništvo prejelo prepozno, da bi ga lahko uvrstilo v številko, ki je izšla 1. junija t.l. Zato je vprašalo pisca, potem ko so ostali prizadeti prav zaradi ljubega miru šli z molkom mimo njegovega pisma, ki ga je v zadevi objavil »Katoliški glas«, ali ne bi bilo najbolje, da se incidenta ne pogreva več. Dne 26. junija tl. pa smo prejeli odgovor, da dr. Avgust Sfiligoj vztraja pri svoji zahtevi, da se pojasnilo objavi.
K zadevi ne dodajamo nobenega komentarja, ker so za to že dovolj zgovorno poskrbeli dogodki, ki so sledili in so še v teku. Dolžni pa smo objaviti naslednje dodatno pojasnilo, ki nam ga je poslal predsednik tržaške SDZ dr. Branko Agneletto:
Trst, 27. junija 1962
Kot neposredno prizadeti Vas prosim, da zaradi obojestranske informiranosti či-tateljev, objavite k pismu dr. Avgusta Sfiligoja z dne 28. maja tl. sledeče dodatno pojasnilo:
1. Neglede na to, kdaj je dr. Avgust Sfiligoj dobil v roke moje ekspresno pismo, je res, da je že v soboto zjutraj vedel za prepoved in da je o njej razpravljal z gospodom Markom Udovičem ter da so, vkljub pismu sklenili, da se predavanj^ vseeno vrši. Dr. Avgust Sfiligoj ni smatral za potrebno, da bi se za pojasnilo obrnil na kogarkoli od SDZ v Trstu;
2. Ne bo držalo, da so prireditelji nameravali imeti predavanje v prostorih Glasbene šole, ker je bilo postrežnici naročeno naj pripravi veliko dvorano, s katero razpolaga SDZ in ni bila nikoli v najemu Glasbene šole;
3. Dr. Avgust Sfiligoj gotovo ni dolžan poizvedovati ali ima kdo kaj proti pre-
Ali si že I
J naročnino?
davanjem, za katera je vabljen. Toda v trenutku, ko je vedel, da ima SDZ za neko predavanje pomisleke, bi se že zaradi, politične korektnosti moral pozanimati za razloge;
4.	Dokaz, da je šlo za politično, ne pa za kulturno prireditev, imamo že v temi predavanja, ki je bila napovedana. Sicer pa najdemo potrditev dejstva, da je dr. Avgust Sfiligoj hotel takrat, v povezavi z g. Markom Udovičem, smo začeli neposredno posegati v politično življenje na Tržaškem, in to ne v sodelovanju pač pa proti obstoječemu vodstvu tržaške SDZ.
v	političnem predavanju, ki ga je Imel zopet proti mnenju in vkljub opozorilu tržaške SDZ, pred nekaj dnevi v Zgoniku na Tržaškem. Tudi to predavanje je organiziral izključeni član tržaške SDZ g. Marko Udovič.
Upravičeno se torej vprašujem: čemu in komu služi to postopanje predsednika go-riške SDZ dr. Avgusta Sfiligoja? Demokratični stvari prav gotovo ne!
Z najlepšimi pozdravi in zahvalo za objavo.
Dr. Branko Agneletto
Sveta birma v Štandrežu
V nedeljo predpoldne so v Standrežu sprejeli izrednega gosta, in sicer novega goriškega nadškofa, ki je na povabilo č. g. dekana Žorža prišel tjakaj podeliti zakrament svete birme kakim tridesetim dečkom in deklicam.
Med govorom, ki je bil namenjen v pr-
vi	vrsti birmancem in botrom, je msgr. Pangrazio med drugim poudaril, da mu je silno neprijetno, ker se ne more še izraziti v našem jeziku, da bi pa rad to storil že v bližnji bodočnosti, ker se pač zaveda, da bi ga tako naši ljudje laže razumeli.
Iz Doberdoba
V nedeljo popoldne smo v rubriki »Goriški obiski« poslušali radijsko reportažo iz naše vasi. Pred mikrofonom so se vrstili razni naši veljaki pa tudi brhka dekleta in iz njihovih besed smo si lahko ustvarili sliko o vaškem življenju v preteklosti in danes.
Oddaja je v celoti zadovoljila, le zaključni verzi, povzeti iz Gradnikove Molitve, se nam niso zdeli prav posrečene) izbrani, ker smo vendar na Krasu in ne v Brdih.
Pogreb profesorja Fileja
Zaključni uspehi na slouenskih srednjih šolah
ZAKONSKI NAČRT ZA DEŽELNI STATUT
Trst prestolnica dežele F u r I a n i j a - J u I i j sk a krajina. V teku enega leta bo parlament izglasoval zakon o tržaški pristaniški ustanovi
Posebna parlamentarna komisija za ustavna vprašanja, ki se je sestala v Rimu, je preučila statutne osnutke tržaške in videmske KD, PSI in KPI. Kljub temu, da si vladne stranke niso bile soglasne v vseh točkah, je parlamentarna komisija odobrila zakonski načrt, ki ga je nato predložila obema parlamentarnima domovoma.
Kot smo že poročali želijo vladne stranke da bi bil statut čim hitreje odobren, med tem ko je očitno, da bodo desničarji er| monarhistov, misovcev pa do liberalcev storili vse, da 'se bo razprava kar se da razvlekla. Iz načrta, ki ga je parlament ar ( na komisija odobrila 19. junija smo povzeli najvažnejše člene.
I.	DEL — USTANOVITEV DEŽELE
Prvi člen zakonskega načrta pravi, da je Furlanija-Julijska krajina ustanovljena v obliki avtonomne dežele v okviru italijanske republike. Dežela je ena sam , in nedeljiva ter se opira na ustavne principe.
Clen 2. — Dežela se razteza na ozemlja provinc Gorice in Vidma ter občin Trst Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Do lipa in Zgonik. Glavno mesto dežele postane Trst. Dežela ima poleg italijanske trobojnice še svojo zastavo in grb, ki ju bo odobril s posebnim odlokom predsednik republike.
Cen 3. — V deželi so vsi državljani enakopravni pa naj bodo kakršnekoli etn.čne skupine ter jim je zagotovljena obramba etničnih in kulturnih značilnosti.
To je edini člen ki priznava, da na področju dežele žive tudi neitalijanske etnične skupine ter jim zagotavlja podobno kot ustava široke garancije, ki pa niso natančneje in podrobneje formulirane. Vendar pa ostajajo o tem členu, ki je za nas Slovence izredne važnosti, nesoglasja med vladnimi strankami. Zgleda, da se posebno Nennijevi socialisti zavzemajo za to, da bi člen 3 točneje formulirali.
II. DEL — DEŽELNA OBLAST
Drugi del zakonskega načrta se deli nai
dve poglavji, izmed katerih prvo obravnava zakonodajno oblast, drugo pa upravno oblast. Pri tem delu se ne bomo dal; časa ustavili, ker členi 4, 5, 6, 7 prikazujejo področja, nad katerimi utemeljuje dežela svojo legislativno oblast.
Ta področja pa so že jasno prikazana in našteta v italijanski ustavi. Členi 8, 9 in 10 prikazujejo upravno oblast bodoče dežele, ki se razteza na vsa legislativna področja, razen na one javne ustanove, katerim je bila avtonomna uprava zagotovljena z republiškim odlokom.
III. DEL — DEŽELNI ORGANI
Ta del zakonskega načrta je najobšir-nejši in se zato deli na sedem poglavij.
Clen 11. — Deželni organi so: deželni svet, deželna vlada in njen predsednik.
V	členu 12. je določeno, da se izvoli deželni svet po proporčnem sistemu po normah deželnega zakona. Dežela je razdeljena na volišča po okrajih, ki so pod jurisdikcijo tržaškega, goriškega, videmskega, tolmeškega in pordenonskega sodišča. Občina Devin-Nabrežina pa je pri-
ključena tržaškemu volišču. Število deželnih svetovcev se določi po razmerju 1:20.000 prebivalcev in po ostankih nad
10.000	kakor so to izkazale statistike zadnjega ljudskega štetja.
Clen 14. določa, da smatramo za volivce vse one prebivavce, ki so vpisani v voliv-ne listine občin, ki so vključene v deželo. Lahko postanejo svetovavci vsi volivci, ki so na dan volitev dosegli starost petindvajsetih let. Kdor je izvoljen v deželni svet ne sme biti ne parlamentarec, ne provincialni svetovalec ali pa župan občine, ki ima nad 10.000 prebivavcev.
Clen 17. predvideva, da mora deželn* svet najprej ustanoviti predsedstvo in to z izvolitvijo predsednikov in 2 podpredsednikov po načelih, ki si jih izvoli de, želni svet sam. Volitve predsednika so tajne ter mora kandidat prejeti pri prvih volitvah absolutno večino, pri drugih pr, je dovolj relativna večina.
Clen 21. ugotavlja slučaje, v katerih se deželna skupščina razpusti.
Tretje poglavje tega dela predpisuje funkcije deželne skupščine, ki so točno, označene v členih 23 in 24.
V	četrtem poglavju je prikazan postopek, ki se ga mora držati deželna skupščina pri formuliranju in izdajanju deželnih zakonov. Postopek je podoben onemu, katerega se poslužuje parlament in bi bilo zato odvišno podrobno pregledati
vsa določila, ki so več ali manj znana.
Zadnje poglavje tega dela obravnava funkcije deželne vlade, ki je ekzekutivni organ, podobno kot republiška vlada.
Za Tržačane je posebno važen člen 46, ki pravi, da se mora država obrniti na. deželno vlado v vprašanjih prevozov in komunikacij, ki zanimajo deželo. Prav tako se morajo vladni organi posvetovati z deželno vlado o vprašanjih mednarodne trgovine z Jugoslavijo in o blagovnih izmenjavah, ki gredo skozi tržaško prista? nišče..
IV.	DEL — FINANCE — KRONSKA POSEST — DEŽELNA LASTNINA Clen 47. — Dežela uživa avtonomijo v finančnih vprašanjih področij, ki jih točno določujejo členi 48 do 59.
Clen 56. — prikazuje katere državne lastnine preidejo na deželo. Te so: 1) gozdovi, 2) rudniki in izvirki mineralnih ter zdravilnih voda, 3) kamnolomi. Naslednji člen pa prikazuje, da postanejo last dežele vse državne nepremičnine na področju dežele v trenutku, ko stopi statut v veljavo.
V.	DEL — NADZORSTVO NAD DEŽELNO UPRAVO Clen 59. — Nadzorstvo nad zakonitostjo deželne uprave opravljajo državni zakoni, ki točno določujejo delovanje ustanove računskega dvora, ki ima stalno delega-
cijo v prestolnici dežele.
Naslednji del obravnava lokalne ustanove.
VII. DEL — ODNOSAJ MED DRŽAVO IN DEŽELO
Clen 62. — določuje, da se ustanovi v deželi vladni komisarjat. V naslednjih členih so zapopadene vse funkcije vladnega komisarja, ki je imenovan z odlokom predsednika republike na predlog vlade.
VIII. DEL — PREHODNE IN DOKONČNE UREDBE
To je zadnji del osnutka deželnega statuta. Tu vsebovani členi določujejo na kakšem način se lahko spremenijo posamezne statutarne postavke. Predzadnji člen statuta pravi, da bodo v teku štirih mesecev po objavi statuta v uradnem listi-) izdali republiški zakon za izvolitev deželne skupščine. Izdatke prvih volitev si bo prevzela na svoja ramena država sama; Do novega republiškega zakona bo upravno oblast deželnega vladnega komisarj-opravljal generalni komisar v Trstu. S posebnim zakonom, ki ga bodo izdali v teku leta po stopitvi v veljavo deželnega statuta bodo uresničili in točno določili vse potankosti o delovanju pristaniške ustanove v Trstu.
Kot smo torej videli osnutek za deželnj statut po svoji zgradbi, razdelitvi in členih precej sliči italijanski ustavi. Videti
Zicna meja «Graziani»
Pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je Italija imela še svoj lastni kolonialni imperij, so italijanski tehniki in vojaki v Libiji postavili dolgo žično pregrajo ob meji z Egiptom, da bi tako preprečili razne obmejne spore, ki so se tedaj odigravali, ne med afriškimi nacionalizmi, ampak med evropskimi imperializmi. Ta pregraja bodeče žice, ki je skoraj nepretrgano sledila meji v dolžini tisoč kilometrov, stoji še danes, kljub velikim spremembam in hudi vojni, ki je divjala na tem področju.
Pregraja se začenja približno 60 km od obale pri mestecu Bardia ter skoraj nei pretrgano poteka globoko v puščavu, to( se pravi, do Giarabuba. Tudi Anlgeži niso takrat mirovali. Po etiopskih dogodkih so zgradili ob tej meji veliko število »bun7 kerjev«. Da bi jih lažje zalagali s potrebno oskrbo so celo zgradili železnico do Solima, katero je spremljal vodovod. Usoi jeno je bilo, da se bo Evropa ravno tukaj spoprijela v divji vojni. Prva vojne poročila, ki so si potem pet let nepretrganq sledila, so 10. junija 1940 prišla ravno od te bodeče pregraje imenovane »retticolato Graziani«, ter so omenjala kraje kot Mad-dalena, Capuzzo in druga, ki pa so danes že skoraj pozabljena. Takrat so angleške čete v trenutku zavzele te kraje, ki jih je stražilo le majhno število italijanskih vo-( jakov.
Zanimivo je, da tega nepretrganega španskega jezdeca še danes niso odstranili,
pa ne samo to, celo dragocen je postal za obe državi. Tukaj se namreč srečujeta Naserjeva Arabska republika, ki teži na vzhod ter zapadno usmerjena Libija. T;^ tako trdna meja, ki s svojo gosto bodečo žico preprečuje, da bi celo zajec ne mogel zbežati iz ene države v drugo, jamči, da( se ljudstvi na obeh straneh ne drezata.
Danes odlično služi ta meja predvsem kot pregraja, filter za preprečevanje tihotapstva z mamili, predvsem hašiša. Obe državi, tako Egipt kot tudi kraljevina Libija, se dandanes mnogo bolj borita proli uživanju mamil kot pa pred leti. Obe hočeta moralizirati svoje notranje življenje: Naserjeva republika zaradi zdravstva, Mohamed Idris el Mahdi el Senusijevi kraljevina pa zaradi mohamedanske vere. Obe pa se složno poslužujeta te stare meje, da lovita tihotapce.
Toda poleg te važne funkcije ima meja še drugo pomembnejšo - politično. Libija se namreč tako brani proti Naserjevemu panarabskemu gibanju. Ta zapadno usmerjena država ima malo prebivavstva in ve-; liko življenskega prostora, obratno pa ima Egipt veliko ljudi in malo zemlje. Ko je nastal znani spor zaradi Sueškega prekopa je Egipt obtožil Libijo, da je pomagala angleškim commandosom, da so iz Tobruka prispeli v Suez. Tudi zaradi tega je tedaj Libija podpisala (leta 1957) trdno prijateljsko pogodbo z Tunizijo, ki je usmerjena bolj na zapad, na demokracijo kot pa na vzhodni blok.
Libija je zanimiva dežela tudi zaradi drugih posebnosti. Tako na primer ni Libije zajel tisti val mržnje proti tujcem., ki ga je zelo občutiti v Egiptu in drugih arabskih državah. V tej deželi vlada tudi večja strpnost med ljudmi, dokaz za to jo veliko število Judov, ki še živi v teh krajih, ne da bi bili osovraženi. To je izreden dogodek, če pomislimo na vedno večjo razširitev rasizma med Arabci.
Občni zbor SDZ
Po sklepu Glavnega odbora SDZ v Trstu in na osnovi društvenih pravil sklicujem za nedeljo, dne 22. julija tl. ob 10. uri dopoldne, v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22/11. občni zbor Slovenske demokratske zveze na Tržaškem s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika in odbornikov
2. Poročilo nadzornega odbora
3. Volitve novega glavnega odbora
Zveze
4. Sprememba pravil
5. Slučajnosti
Na osnovi društvenih pravil se udeležijo občnega zbora pismeno pooblaščeni delegatje in povabljeni gostje. Trst, 30. junija 1962.
Predsednik SDZ dr. BRANKO AGNELETTO
pa je, da je bil izpopolnjen v naglici ter da so zato nekatera določila le površno obravnavana. Pričakovali smo točnejših členov za izboljšanje stanja tržaškega gospodarstva, kakor tudi nekaj več določil, ki naj bi zagotovila Slovencem v novi deželi pravice, ki nam pritičejo po naravnem zakonu in po italijanski ustavi.
Emigracijo h komunizem
»Naša generacija odklanja komunizem kot primitivni materializem devetnajstega stoletja, ki ni več aktualen ne samo na političnem, pač pa tudi na socialnem področju. Za našo generacijo predstavlja komunizem odklanjanje naravne pameti Pokazal se je, da je nerentabilen in neučinkovit v vodenju državnih poslov in kot tak torej ne more postati cilj naših stremljenj. Toda mi smo odklonili komunizem v imenu človeškega dostojanstva, kajti če človek odklanja, da bi se pomiril z lakoto, to nikakor ne pomeni, da si prisvaja vlogo srečnega robota, ki mu ga obljublja komunistična družba.«
»Ljudje naše dobe ne verjamejo, da se je zgodovina začela z Marxom in Leninom in da se končuje z geometrijsko re-štivijo, ki ima za rezultat - komunizem.«
»Mi se nikakor ne moremo zamisliti, dri bi razdelili svet na dva dela, v enem izmed katerih bi bilo vse dobro, v drugem pa vse slabo. Prav tako odklanjamo, da bi se v eni državljanski vojni znašli na strani premagancev vsi najslabši elementi države, medtem ko bi bili zmagovavci sami heroji in junaki. Pravica in resnicrj nista izključno gospostvo enega samega človeka ali določene skupnosti. Oni se morajo boriti vsak dan znova. Reči moramo, da nam je tudi komunizem kot oka-meneli, književni, filozofski, moralni in ekonomski sistem, ki svojim pristfišem nudi mirno zavest po najdražji ceni, tuj.«
»Naša odločna borba proti komunizmu, kakor proti fašizmu, nacizmu in podobnim. režimom, nas pa ne sme zanesti v profesionalni antikomunizem, ki je eden najbolj čudnih zaveznikov samega komunizma in njegova simetrična slika. Kakor komunizem, ki je ujetnik preteklosti in brez bodočnosti, tako je tudi profesionalni antikomunizem obsojen na večno prisvajanje tujih pokretov.«
»Jugoslovanska emigracija ima danes bolj kct kdaj koli možnost, da pripravlja proceš duhovnega in nato fizičnega osuo-bojenja naroda naše zemlje. Vlada FN RJ, ki je razpisala amnestijo za vse emigrante, se ne zaveda, da ima opravka z dvoreznim nožem. Na emigrantih sloni težka naloga, da ta meč izkoristijo in da vedno, na vsakem mestu izpričajo samo resnico. Naš odgovor, odgovor političnih emigrantov na amnestijo komunistične vlade pa je sledeč: ni amnestije za novi vladajoči razred komunističnega režima v Jugoslaviji. Tako konkretno in vsakodnevno delovanje postane orožje za obrambo malih in velikih idealov. To dolgo in uporno delo ju« postati prvi cilj povratka emigrantov v zgodovino.«
(Negovan Rajič 22. aprila t.l. na sprejemu ob priliki V. konference »Saveza Oslobodjenje« v Londonu)
      imun m   .........................................................
POD ČRTO
Nova sovjetska ustava
Na zasedanju Vrhovnega Sovjeta 25. aprila je Nikita Hruščev napovedal, da bo Sovjetija dobila novo ustavo, ki je že četrta v zgodovini komunistične vladavine. Prvo je leta 1918 izdelal Lenin, drugo iz leta 1924 pa so le v toliko spremenili, da so formalno spremenili Federativno socialistično republiko Sovjetov v Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Tretjo ustavo pa so izdelali za časa Stalinovi? diktature leta 1936. »Narodi Zveze sovjetskih socialističnih republik so preimenovali novo ustavo ZSSR z imenom državnega voditelja Jožeta Stalina«, tako pravi biografija Jožeta Stalina, ki so jo izdelali avtorji Aleksandrov, Galatkinov, Hruščev, Mitin, Močjalov in Pospelov, toda v resnici je dognano, da jo je napisal Stalin sam.
Leninova ustava je prišla na dan v času najkrutnejših borb ruske revolucije, ko so se vojaki vseh barv - rdeči, beli, črni in zeleni - borili drug proti drugemu na ruskem ozemlju in uničevali vse, kar si je ruski narod v dolgih stoletjih pridobil. Ustava iz leta 1918 predstavlja željo po ustavitv: okrutnosti.
Da lahko bolje razumemo željo po miru, moramo razumeti načrt za ustanovitev diktature proletariata. Lenin je takoj na začetku trdil, da je treba pomesti z meščansko državo in kapitalisti, vse ostanke vodilnega kadra pretekle vladavine pa je treba prepričati, da se navdušijo za diktaturo proletariata. Pri tem se je treba posluževati vseh možnih sredstev, med katerimi je prav gotovo najpomembnejše nasilje. V praksi pa se je nasilje proti stari državni strukturi izoblikovalo v brezmejno sovraštvo proti vsakomur, ki se ni strinjal z novimi idejami. Vsa Rusija se je spremenila v velikansko klavnico, padli so odkriti nasprotniki, oni, o katerih so samo slutili, da so sovražni vsakršni diktaturi, pomorili so celo nevtralno prepričane državljane.
Socialistična revolucija, ki bi se v zamisli morala razšriti po vsem svetu ter pridobiti številne dobrine za vse ljudi, bi morala biti bolj človeška in bt ji človeško življenje moralo pomeniti mnogo več. Marxisti kaj radi zatrjujejo, da socialistična revolucija sliči francoski revoluciji, čeprav je objektivnemu poznavavcu jasno,
da primerjava ni možna. Kljub temu pa se je socialistična revolucija že po nekaj tednih izkazala, da je mnogo bolj krvava kot francoska revolucija. Vsak Sovjet, vsaka Komisija, vsaka Skupščina si je jemala pravico, da lahko organizira svoja lastna razsodišča in očisti svoje področje sumljivih elementov.
Iz omenjenih razlogov in iz strahu, da se ne bi Rusija povrnila v dobo divjaštva, je Lenin spremenil svojo prvotno zamisel diktature proletariata, ki naj bi imel neomejene oblasti v nove zakone, ki so omejevali oblast ne samo državljanov, pač pa tudi državnih organov.
Ustava iz leta 1918 je kodificirala osnovne pravice »socialističnega zakonodajni-ka«, ki naj bi pokazali bazilarne osnove bodoče socialistične družbe. Članov kapitalistične družbe niso več pobijali, pač pa so postali državljani druge vrste podobno kot duhovniki, ječarji in ostali podobni sloji, ki niso bili vredni volivnih pravic. Komunistična propaganda pa ni prevarala samo že omenjene sloje, pač pa tudi kmete, ki so dobili po enega reprezentanta s 125.000 glasovi, medtem ko je delavcem zadostovalo za enega raprezentanta samo 25.000 glasov. Toda kljub nepravičnemu zakonu, niso prvi volivni rezultati dosegli onega viška, ki si ga je želel Vrhovni Sovjet.
Zgodilo se je, da se za časa Leninove ustave niso razni sovjeti mornarice, vojske in tovarn v Kronstadtu izrekli tako, kot, so to trdili Stalinovi propagandisti in sicer, da so bili proti komunizmu. Delavci in vojaki iz omenjenim Sovjetov so se samo uprli diktaturi komunistične partije. Mornarji in delavci iz Kronstadta so se obdržali v. strogih mejah »socialističnega zakonoda.inika« ter niso napravili ničesar, kar bi bilo v nasprotstvu z Leninovo ustavo. Kljub temu pa so Sovjete razpustili in njihove člane strogo kaznovali.
Določena omejitev nasilja, to je bilo vse, kar je pomenil »socialistični zakonodajnik« v dobi Leninove ustave. Ko je veliki začetnik ruskega marxizma umrl je v dušah prebivalstva ostalo veliko upanje, da se bo po končani državljanski vojni diktatura proletariata omilila. Ostajalo je še vedno upanje, da bo ustanovljena delovska država, ki bo s svojimi državljani mileje postopala. Lenin je vedno zatrjeval, da je diktatura proletariata le prehodna stop-
nja iz kapitalistične državne ureditve v socialistično.
Toda upanje je moralo kmalu zamreti. Mirni prehod iz ene ideologije v drugo se je izoblikoval v krvavi teror. Leta 1924 se je razlika še povečala. Ustava je bila sicer napisana v socialističnem duhu, vendar pa je življenjski nivo državljanov stalno padal. Zadnji ostanki narodne ustave so padli, čeprav je na papirju Federativna republika postala Sovjetska zveza, v kateri živijo razni narodi, ki so se svobodno vključili in iz katere se lahko v vsakem trenutku izbrišejo. Nikdar še ni svet poznal tako velikodušne ustave, vj katerih so bile zajamčene tako široke pravice, toda na žalost tudi svet še ni videl, da bi te pravice kdo s tako brezobzir^ nostjo teptal. Lov na ostanke malomešča-nov, ki so spoznali prevare komunističnega raja, je postal pravi narodni šport. Obtožili so jih sodelovanja s tujimi kolonialističnimi silami ter sodelovanja s kapitalističnimi monopoli. Lov je postal zabava za člane komunistične partije in funkcionarje njihove tajne politične policije. Raznim narodnim manjšinam so sicer dovolili pisati v njihovem jeziku, vendar pa je bilo prepovedano misliti s svojo glavo.
Ekonomski položaj se je tako poslabšal, da je bila partija pod krepko Leninovo roko prisiljena obrniti krmilo vlade na desno. Vlada se je zavedala, da je bilo mišljenje, po katerem bi čez noč vpeljali socialistični red, zgrešeno. Lačne množice so zahtevale kruha in Lenin je videl edini izhod iz zagate v tem, da je prepustil državno ekonomijo privatni iniciativi. Določil je, da imajo kmetje pravico do pridelka, ki je zrasel na njihovih poljih ir, strogo kaznoval takoimenovane delavske ekspedicije, ki so se od časa do časa od-, pravile na deželo, kjer so naropale živež,
V	tem času svohodnega gospodarstva se je zgodil »sovjetski čudež«. Nastale so številne tovarne, ki so zaposlile delavce ter jim dale možnost zaslužka. Res je, da so mnogi zasebniki obogateli, vendar pa so imeli največjo korist prav delavci. Poleg privatne lastnine pa so bile tudi državne ustanove. Lenin je napovedal, da bo konkurenca med privatno in državno lastnino sama pokazala kdo bo zmagovavec dvoboja.
Toda prav v času relativne svobodne ekonomije se je komunistična partija po-
lastila vseh ključnih položajev v politiki) Tajna politična policija je iz dneva v dan pridobivala na ugledu.
Leta 1930 so ukinili vsako privatno last. nino. Malomeščani, ki so pomagali, da se je Sovjetija dvignila iz ekonomskega propada so sedaj trumoma romali v-končen-, tracijska taborišča, medtem ko so bili kmetje ponovno razlaščeni in je njihova zemlja sedaj pripadala raznim sovhozom.
Stalin je tedaj izšel kot zmagovavec iz bitk in spletk, ki jih je vojeval prot: svojim nasprotnikom. Premaganci Zinov-jev, Kamenev, Trotski, Bukarin so se podali. Stalinu ni ostalo drugega kot da se je sadistično pripravljal na maščevanje. Leta 1936 je izginilo več milijonov ljudi za vedno. Bili so to ljudje iz vseh mogo-j čih poklicov, ki jih je dosegla Stalinova okrutnost. Prav v tem času pa se je Jožf) Stalin odločil, da uvede v Sovjetski zvezi novo ustavo.
Stalinovo ustavo iz leta 1936 so predstavili v tujini za »najbolj demokratično ustavo na svetu«. V resnici je povečala in izpopolnila prejšnji dve ustavi. Sovjetski državljani so po vseh grozotah, ki so jih občutili na lastni koži spoznali, da je največja umetnost ohraniti svoje bedno živ-j ljenje. Niti najmanj se niso protivili ukazom diktatorja in so se zavedali, da če hočejo živeti morajo dajati videz, da misli-, jo kot njihov neomejeni gospodar. Stalin se je dobro zavedal svoje moči in strahi> prebivavstva, zato se je brezskrbno odločil, da napravi veliko propagandno potezo: o ustavi bodo sovjetski državljani svobodno glasovali.
Na volišča so bili poklicani vsi državljani, volili so tajno, rezultati pa so bili, taki kot jih je Stalin pričakoval: glasujočih 96,8% oddanih glasov za portijo 96,8%. Bil je to pravi triumf, ki ga zgodovina še ni poznala. V istem času pa sta se podobnih volivnih potegavščin posluževala tudi Hitler in Mussolini. Stalinova ustava pomeni višek hinavščine, nikdar se ni zgodilo, da bi lahko opazili tako velik razloček med besedami v ustavi in diktatorjevimi dejanji.
Zaradi tega je Hruščev dandanes prepričan, da je potrebno, da se Sovjetska zveza reši Stalinove ustave. Do danes še ne poznamo podrobnega načrta nove ustave, razen onih malenkosti, ki so jih prinesli komunistični časopisi. Življenje .■) Sovjetski zvezi se je od časa Stalinove
vlade pa do danes precej spremenilo, ekonomski položaj se je zboljšal, čeprav se sovjetski državljani, ki so se rešili enega diktatorja ne morejo posluževati pravih demokratskih pravic. Kakšna bo nova ustava? Sedanji komunistični vladarji v Moskvi zatrjujejo, da se ne bodo ponovile; Stalinove napake! Toda isto je zatrjeval leta 1936 tudi Stalin. Dovolj bo, da si pogledamo potek procedure leta 1936 in danes in nam bo jasno, da nova ustava v Sovjetiji ne bo prinesla nobenih sprememb.
a) Zahteva po novi ustavi:	'•"*
— leta 1936: »Po iniciativi tovariša Stalina je Centralni komitfe partije predložil na VII kongresu Vrhovnega Sovjeta osnutek za modifikacijo ustave« (Stalinova biografija).
— danes: »Centralni komite sovjetske partije je predlagal Vrhovnemu Sovjetu, da bi imenovali posebno komisijo, ki bi pripravila osnutek za novo ustavo« (Hu7 manite).
b) Imenovanje komisije:
— leta 1936: »Posebna Komisija, ki ji je predsedoval tovariš Stalin je izdelala načrt za novo ustavo«. (Stalinova biografija).
— danes: »Predsednik posebne ustavne komisije je Hruščev«. (Unita).
c) Potreba po novi ustavi:
— leta 1936: »Tovariš Stalin je prikazal teoretične osnove ustavnega načrta, potem ko je prikazal velike spremembe, ki so se izvršile v države od leta 1924.« (Stalinova biografija).
— danes: »V Sovjetski zvezi je socializem izvojeval svojo veliko zmago. V naši državi so se zgodile velike spremembe. Država diktature proletariata se je spremenila v državo, ki ji vlada ljudstvo«, (Iz Hruščevega govora 26. aprila).
č) O osnovnih principih:
— leta 1936: »To, kar so sanjali vsi narodi skozi zgodovino, smo mi dosegli z ustavo ZSSR, ustavo, ki predstavlja zmago socializma in najširše socialistične de7 mokracije.« (Stalinova biografija).
— danes: »Program izdelave nove ustave predvideva uresničitev šestih besed, za katere so se borili vsi narodi skozi zgodovino. Te besede so: mir, svoboda, delo, enakost, bratstvo in zadovoljsth/o«. (Iz Hruščevega govora 26. aprila).
2e iz teh nekaj primerjav nam je jasno, da lahko trdimo, da v Sovjetijo ne bcj nova ustava prinesla velikih sprememb.
BEGUNSKO NASELJE V SESLJANU
Zadeva o gradbenem dovoljenju begunskega naselja v Sesljanu je spet prišla na dnevni red izredne seje nabrežinškega občinskega sveta.
Kot je znano, je pred časom občinski svet sklenil, da župan ne izda gradbenega dovoljenja in to kljub temu, da je državni svet razsodil v pozitivnem smislu re-kurz istrskih beguncev ter dal upravni oblasti nalog naj dovoljenje izda. Ker torej župan tega dovoljenja ni izdal, je prefektura imenovala posebnega komisarja, dr. Biozziia, ki je namesto zakonitega župana izdal dovoljenje za novo begunsko naselje v Sesljanu.
Zgledalo je, da je ta zadeva vsaj s strani višjih državnih oblasti rešena, toda nenadoma je prišlo na občino pismo generalnega komisarja dr. Mazze, v katerem izreka županu in vsem slovenskim sveto-vavcem strog opomin. V pismu očita generalni komisar županu, da se ni ravna', po načelu strogega izpopolnjevanja državnih zakonov v zadevi o izdanju dovoljenja za gradnjo naselja istrskih beguncev. Namesto, da bi se držal zakonskih pred, pisov se je pustil vplivati, nadaljuje pis-, mo, od mnenj, ki so popolnoma tuja in nasprotna splošnim občinskim koristim Nadalje je očital, da je odrekel pokornost sodbi najvišjega državnega upravnega so; dišča, kar je prisililo prefekturo, da je morala poseči v to zadevo za vzpostavitev zakonitosti. Dalje očita, da ni res, kar je župan trdil v svojem pismu, ki ga je poslal na prefekturo dne 7. maja, rekoč, da je bil kršen člen 7 posebnega statuta, ker se meje ohčine niso spremenile. Prav tako, pravi generalni komisar, da ni res, da bi, se na področju občine vršila akcija za, raznarodovanje slovenske skupnosti. Na-, dalje zatrjuje, da se hoče povzročiti na; rodnostno mržjo med italijansko in slovensko skupnostjo v občini z manifesta-, cijami in napisi proti 'Italijanom, kot se je to zgodilo v Nabrežini ob priliki mla-, dinskega zborovanja, ko so se pojavili na cestah napisi: »Nočemo Italijanov - tu smo Slovenci-. V nadaljevanju pisma pravi generalni komisar, da se župan in slovenski svetovavci ne zavedajo v kako težak položaj spravijo sožitje med Italijani in Slot venci v občini in to predvsem zaradi tega. ker nimajo nobene osebne izkušnje v te1 zadevi. Slednjič pravi, da tako zadržanje vodi k dejanjem, ki so kaznjiva. Končno še pravi, da če bi se to še kdaj ponovilo) bi bil primoran brez vsakega predhodne-, ga sporočila povzeti kazenske ukrepe kot jih predvideva zakon. V zaključku pa narekuje, naj se pismo prebere na prvi ser/ občinskega sveta.
.upan je ugodil želji generalnega vladnega komisarja s tem, da je 18. junija sklical izredno sejo, na kateri je prečital ce7 lotno pismo. Zupan je tudi pripravil odgovor na pismo, ki ga je takoj za tem prečital ter naprosil svetovavce, da se o njem izrazijo in podajo svoja mnenja. Predvsem je v pismu župan zagotovil, da se je pri opravljanju županskih dolžnosti vedno ravnal po državnih zakonih. Glede odklonitve gradbenega dovoljenja pa je bilo razvidno, da je odklonitev utemeljil, prejšnji župan in sicer z vzrokom, da st( hoče spremeniti narodnostni značaj občine v škodo slovenske skupine. Tudi ni točno, da se je uprl razsodbi državnega sveta, ampak je po razsodbi pisal upravi begun-, cev, da je treba ponovno preučiti nove gradbene načrte ter pregledati, če so v soglasju z regulacijskim načrtom, ki je med časom stopil v veljavo. Dalje je ugo-, tovil župan, da je bil prefekturni poseg ne samo prenagel, pač pa tudi neupravičen. Glede pisma z dne 7. maja pravi župan, da je bilo poslano prefekturi le v vednost, ker so ga odpisali vsi slovenskj svetovavci kot pritožbo na mešano italijansko-jugoslovansko komisijo in katero je podpisal ne v svojstvu župana, pač pr/ občinskega svetovavca.
Nadalje odgovarja župan na izkušnje, ki jih baje nimajo ne župan ne slovenski svetovavci. Na žalost ima v resnici vse slovensko ljudstvo prav dobre izkušnje in ogromne žrtve iz fašistične dobe. Predolgo bi bilo govoriti, kaj so Slovenci v tej dobi izkusili. Slovenec je moral v tujo šolo, če je zavestno izpovedal, da je Slovenec izgubil službo, ječe in izgnanstvo so bile na dnevnem redu. Nadalje sprašuje župan generalnega komisarja, če mu je znano, koliko Slovencev je v naši občini Izgubilo vse svoje imetje v zadnji svetov-, m vojni. Ali ve g. komisar, da so bil-1 štiri naše vasi - od skupnih trinajst - popolnoma požgane in porušene, in koliko naših Občinarjev je bile pomorjenih ir, deportiranih? Ali vse to niso izkušnje? Glede protestne manifestacije in raznih napisov, izjavlja župan, da to ni bila njegova pobuda, pač pa le protestni izraz
prebivavstva proti imenovanju prefektur-nega komisarja. Nato sprašuje generalnega komisarja, kako mu je rpoč očitati šovinizem in rasizem ter mu pripisovati odgovornost za napise, za katere ni vedel in ki bi jih prav gotovo obsodil, medtem na tržaških ulicah blestijo najbolj žaljivi napisi proti našemu narodu. To je ščuva-nje proti Slovencem pa se ni ustavilo samo pri napisih, ampak so se godila tudi nasilja proti slovenskim dijakom, slovenskim ustanovam.
Na koncu izjavlja župan da bo tudi v-naprej vestno opravljal svojo dolžnost v polnem spoštovanju državnih zakonov.
Takoj po prečitanju županovega pisma se je prijavilo več svetovavcev večinske liste, ki so kritizirali pismo generalnega komisarja ter izrazili popolno solidarnost z županom.
Med drugimi so govorili svetovavci! Srečko Colja, Aldo Visintin in Alojz Markovič.
Naš svetovavec g. JOSIP TERČON, je ob tej priliki prosil za besedo in začel svoj govor s sledečimi besedami:
Z ozirom na pismo g. generalnega komisarja, v katerem je grajal našega župana v zadevi dovoljenja za gradnjo begunskega naselja v Sesljanu, podajam v imenu naše skupine sledečo izjavo:
Res je, da je župan dolžan izdati gradbeno dovoljenje za posamezne gradnje kadar tozadevni načrti odgovarjajo vsem gradbenim predpisom. Ker pa tu ne gre za posamezno gradnjo, ampak ker se hoče nadaljevati z gradnjo novih naselj, v katere bi množično naselili begunce italijanske narodnosti, mora slovenski župan upo-
števati ne samo tehnično plat tega dovoljenja ampak tudi njegov namen, ki hoče potisniti nas slovenske prebivalce v kot, kot brezpomembno manjšino.
Glede sklicevanja na točko sedem posebnega statuta je res, da niso spremenili meja naše občine, ker bi s tem lahke spremenili narodnostni značaj naših krajev. Smisel člena sedem pa je, da se zajamči stalnost etničnega značaja upravnih enot na tržaškem ozemlju. Z načrtno gradnjo velikih begunskih naselj se pa hoče kljub smislu teda člena načrtno spremeniti narodnostni značaj naše občine ter s ter polagoma spremeniti večino slovenskega prebivavstva v manjšino. To je dejstvo in proti temu se je postavil naš občinski svet Nikdar pa nismo bili proti posameznim^ naseljevanjem v našo občino ter vsi, ki so za taka gradbena dovoljenja vprrašali, so jih tudi redno dobili, le da so zadostili tozadevnim predpisom.
Kar se pa tiče trditve, da uživamo vse p/ra vice po členu 6 repmbliške ustave dovolite, da zastavim g. generalnemu komisarju vprašanje kakšne pravice ima naš slovenski jezik na sodišču in tudi v drugih raznih državnih uradih. Ali sme naš slovenski človek v vseh teh uradih v svojem jeziku nastop/iti in prejeti tudi v slovenščini odgovor? Kje so pokrajinske in državne napisne table, ki bi morale biti dvojezične vsaj tam, kjer je naš živelj v veliki večini. Vsled tega se naša skupina popolnoma strinja z zadržanjem našega župana ter se tudi v celoti strinja in odobrava županov odgovor na opomin g. generalnega komisarja.
Odbornik Drago Legiša je v daljšem
govoru obrazložil svoje stališče na pismq generalnega komisarja, ki ga je ostro gra7 jal ter izrazil županu svojo solidarnost. Svoje pripombe k pismu je obrazložil v petih točkah.
1) da so bili vsi županovi ukrepi v polnem soglasju z obstoječimi zakoni;
2) da župan po razsodbi ni odklonil gradbenega dovoljenja, ampak ga je le postavil v študij, da bi ga prilagodili regulacijskemu načrtu;
3) da o zakonitosti županovega sklepa ni pristojna prefektura, pač pa državni svet;
4) da je bilo pravilno, da so se slovenski svetovavci pritožili na mešano komisijo, ker so to napravili šele potem, ko je državni svet odločil o nezakonitosti zavrnitve prošnje za gradbeno dovoljenje;
5) da je bilo m>adinsko zborovanje v Nabrežini popolnoma zakonito ter je potekalo brez incidentov v vzorni disciplini. Bilo je to izraz volje našega ljdstva, ki ima v takih primerih polno pravico, da lahko javno protestira, kadar njegove pravice kršijo.
Slednjič sta govorila še svetovavca, manjšine in sicer g. Lenarduzzi, ki je nekoliko povzdignil svoj glas in dr. Rinaldini, ki je mirno zagovarjal komisarjev opom n. Oba sta končno pozvala župana naj ne odpošlje svojega pisma na prefekturo, ker da se bo na ta način zadeva laže in hitreje režila.
Zupan se je nato zahvalil svetovavcem večine za solidarnost pri tem vprašanju ter za odobrenje njegovega odgovora generalnemu vladnemu komisarju, kateregg je takoj nato odposlal.
KAJ VAS Ml NIC SRAIM?
Naša družina je precej obširna in to v vsakem pogledu. Doma nas je bilo pet otrok, ki smo vsi obilni ter radi dobro je7 mo, precej obilna je tudi naša mama, medtem ko je naš ubogi pokojni oče tehtal nad 120 kilogramov. Bili smo, kot se tc, pravi družina in pol. Toda nesreča je hotela, da se je oče nenadoma preselil v boljše življenje. Ostali smo lačni, nebog-, ljeni mladiči, ki si nismo znali, nikakor pomagati. Tedaj se je iz Amerike pripeljala stara teta, ki je bila čeprav precej naduš-ljiva in sitna, obenem tudi silno bogata. Bilo bi predolgo pripovedovati koliko grenkih smo morali v tem času pretrpeti. In vendar smo morali biti tiho, zaradi vsakdanjega kruha. Stara teta iz Amerike, se je vrnila pod domači krov prav zaradi tega, ker je naš oče umrl. Pozabil sem povedati, da sta si bila vedno v laseh, ker je teta ob vsaki priliki zbadala očeta, češ da premalo zasluži in preveč poje. Oče ji pa ni mogel odpustiti, da je zakrivil^ smrt najmlajšega bratca, ki ga je vzela ?| seboj preko luže. Ko jo je oče obtožil de-
Pevsko društvo »A. Tanče« iz Nabrežine priredi 28. - 29. julija izlet v
CELJE in VELENJE
Vpisovanja za skupni potni list bo do 10. t.m. Prijave se sprejemajo v trgovini Terčon Nabrežina, tel. št. 20-122.	Odbor
tomorstva se mu je izmikala rekoč, saj vas je v družini tako in tako preveč. Kljub temu smo na lastne stroške prepeljali malo trupelce ter ga pokopali na domačem pokopališču. Oče je tedaj z zadnjim1/ ostanki kupil grobnico ter dal postaviti spomenik, na katerem je stalo poleg drugega tudi zapisano »Tu je teta Evlalija/ nezaželjena!« Kot ste že sami uganili je bila teta Evlalija stara teta iz Amerike Kot rečeno nas je vseh šest, mama in pet otrok moralo prestati marsikateri očitek in grenko urico, da smo se lahko pre-, živeli ob tetini renti. Jasno je, da smo se morali vpisati v šole, ki jih je izbrala, teta, ki se seveda ni z nami posvetovala, če smo z njimi zadovoljni. Leta so tekla in očitno je postalo, da so se trije izmed naših družinskih članov vdali tetini strahovladi, mama je medtem že umrla ter smo jo pokopali v družinsko grobnico Kljubovala sva ji samo sestra Milica in jaz. Do pravega incidenta je prišlo prav na dan pogreba naše mame, ko se je teta iz Amerike odločila, da bo šla na pokopališče. Do tedaj se namreč ni nikoli podala na pokopališče, ker jo je verjetno bolel napis, da tu ni zaželjena. Pogrebni 'obred se je že zaključil in ostali smo sa7 mi, pet otrok in teta Evlalija. S pravim
EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA
POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD.
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI
DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA
LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE
'dCeMie-
TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019
cinizmom je začela popisovati, kako jq umrl bratec v Ameriki, zaradi katerega je dal oče postaviti napis, da je nezaželjena. Iz velike črne torbice, ki jo je imela vedno s seboj in o kateri smo bili prepri7 čani, da v njej hrani vse svoje bogastvo je povlekla kladivo ter začela z vso sile krušiti napis. Popadla me je sveta jeza, zagrabil sem jo za roko ter ji prismolil par krepkih zaušnic, sestra Milka pa jo je pošteno ozmerjala. Toda nisem se še dobro zavedel, že sta me napadla starejše) brata ter me tako premikastila, da me še, danes po treh mesecih bolijo kosti. Nič boljše pa se tudi ni godilo Milki, ki jo je Dragica zlasala, tako da je še danes napol plešasta.
Toda dogodek se ni končal na pokopališču. Cez nekaj dni sem dobil poziv na sodišče ter bil obsojen zaradi pretepanja starejših ljudi na deset mesecev prisilne-, ga dela in dva milijona lir globe, brata in, sestra Dragica pa so bili pohvaljeni ter jim je teta izplačala nagrado vsakemu po deset milijonov lir.
Od časa do časa mi usmiljene duše pošljejo v zapor časopise, tako da si kratim čas s prebiranjem dnevnih vesti. Tako sem pred časom zapazil v ljubljanskem »Delu« zanimiv članek o obisku neke nemške delegacije v Kraguljevcu, kjer so nacisti med vojno pobili v znak repreza-lije 2.500 študentov. Skupino sta vodila dva jugoslovanska inženirja, ki sta obi-skovavce popeljala tudi k spomeniku pa, dlih žrtev. Nekje v bližini stoji tablica :| napisom »Tu so Nemci nezaželjeni. Delegati so tedaj začeli pripovedovati, »kako so streljali na neoborožene študente in kako so ti padali pod streli mitraljezov. Med njimi so bili nekateri, ki so se strahotnega pokolja udeležili. Ko je tedaj prif stopil star profesor, ki je ušel pokolju ter razdivjanim Nemcem hotel preprečiti sramotenje spomenika, sta ga jugoslovanska inženirja takoj ustavila rekoč: »Pusti jih pri miru, kakšno mnenje si bodo ustvarili o nas!«
Jokaje se je moral stari profesor umak--niti, pred očmi pa je še videl strahotne dogodke iz vojnega časa.	,
Cez nekaj dni sem v istem časopisu zapazil obvestilo uredništva, ki je celotm/ vest demantiralo ter sporočilo čitateljem, da so »nesramnega« časnikarja zaprli.
Kako čudna je človeška usoda. Toda odgovorite mi, prosim, na vprašanje, koga| naj bo bolj sram, moja dva brata in sestro, ki so prodali za deset milijonov lir svojo čast, ali pa jugoslovanske vladarje, katerim pomeni ekonomska pomoč več. kot čast toliko opevanih junakov iz druge svetovne vojne, seveda, če je »Delo« pisalo resnico.	Repi	Ostriga
„Naša reč“ o „Demokraciji“
Revija »Naša reč«, ki izhaja mesečno v Veliki Britaniji, se je s krajšim člankom spomnila petnajstletnice izhajanja »Demokracije«. Članek prinašamo v celoti.
»V sredi aprila je slovenski časopis iz Trsta »Demokracija« obhajal petnajstletnico rednega izhajanja. -Z izhajanjem »Demokracije« - piše že omenjeni tržaški slovenski časopis - smo mi Slovenci v Italiji jasno povedali, da smo se otresli verig, v katere nas je hotel ukleniti totalitarni re-/ žim, ki je po drugi svetovni vojni zavladal v naši matični državi. - Po prvih številkah tega uglednega časopisa na samih vratih Slovenije in Jugoslavije, so tržaški Slovenci ustanovili lastno politično stranko »Slovensko demokratsko zvezo« v Trstu in Gorici.
Združeni Slovenci v imenovanih političnih organizacijah ne predstavljajo da? nes samo najmočnejšo skupino Slovencev
v Italiji, v slovenski manjšini na sami jugoslovanski meji, pač pa skupino napredne inteligence, ki ji moramo priznati, da je naredila največ od vseh liberalnih Slovencev po drugi svetovni vojni. Njihovo delo ni samo v ponos Slovencem, pač pa tudi demokratičnim Hrvatom in Srbom.
DAROVI
Slov. prosvetna Matica v Trstu se lepo zahvaljuje g. Flajbanu Mihaelu za velikodušen dar. Predsed. p/roj. K. Sancin
V	spomin prof I. Rudolfa daruje Z.T. 2000 Lir za sklad »Demokracije«.
POPRAVEK
Pomotoma smo v prejšnji številki napačno objavili pod »Darovi« prispevek g. K.M.T., ki se glasi pravilno: g. K.M.T. daruje v spomin prof, I, Rudolfa 10.000 Lir za sklad »Demokracije« in 5000 Lir za SDD.
Razčiščen položaj
u srbski pravoslavni občini
19. junija je bila pred tržaškim sodiščem razprava o prizivu, ki so ga vložili proti razsodbi porotnega sodišča z dnq 14. julija 1961 izključeni in nezadovoljni člani srbske pravoslavne občine. Kot zna-j no je bilo takrat sedem bivših članov obsojenih na različne denarne kazni in na poravnavo sodnijskih stroškov zaradi žaljenja časti predsednika občine Drago-ljuba Vurdelje. Takrat je bil obsojen tudi pravoslavni duhovnik Stevan Lastavica na 20 dni zapora in na 3.000 lir denarne kazni zaradi samovoljnega prisvajanja lastnine Cerkvene občine, ki ga je odpustila iz službe, ker ni hotel prekiniti zvez s Titovim režimom. Ob isti priliki so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni obtožbe, da so motili bogoslužje v cerkv;, sv. Spiridiona, bivši člani občine: Lj. Mikic, M. Vučetič, V. Djerasimovič, B. Kovačevič, Z. Petrovič in S. Filipovič,
Pred pričetkom razprave prizivnega sodišča so obtoženci Lj. Mikic, B. Kovačevič in D. Sain pismeno prosili odpuščanja Cerkveno občino in njenega predsednika D. Vurdeljo, ki je sprejel njihovo prošnjo z utemelitvijo, da je zadovoljen, da lahko izvrši svojo krščansko dolžnost odpuščanja. Po zakonu so bili deležni od-, puščanja tudi drugi soobtoženci. Istega^, dne je branivec duhovnika Lastavice odv. Morgera iskal od Cerkvene občine, da bi se odpovedala kazenskemu postopku tudi proti temu obtožencu. Uprava občine je prošnji uslišala.
Kaže, da se je s tem položaj v srbski pravoslavni občini razčistil. Nepoznanje ozadja je marsikoga zavedlo v zadnjih dveh l^tih v napačne domneve. Razkrinkani pa so ostali vsi načrti titovcev, da bi odstranili s sedanje uprave vse tiste, ki, so vestno opravljali svojo dolžnost.
Akcijski odbor sam -je formalno razpuščen in njegov predsednik ing. Gregovič, je spoznal, da je bil prevaran.
Za bogoslužje pa skrbita dr. M. Aranic-kog, ki se je odpovedal jug. potnemu listu in zaprosil za politično zatočišče ter Dušan Vavič, ki je prišel iz ZDA.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Tritu
Uredništvo ; n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio 1/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka	L	30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
""HIIIIIH'” 'll||||||l",,"l||||||||I"'11"''M||||||||||iiiii||i||||||ll "IHDIII   'Hlinili- milili ........................................................
 ..................................................  Hlinil....
Pogled na sedež v pritličju in prvem nadstropju slovenskega denarnega zavoda Banca di Credito di Trieste — Tržaške kreditne banke, d.d. v Trstu, Ulica Fabio Filzi 10. Zavod je bil ustanovljen leta 1959. V poslovnem letu 1961 je izkazal v svoji bilanci aktivo v višini lir 1.423.338.880 in pasivo lir 1.418.744.412. Cisti dobiček
je znašal lir 4.594.468.
ZAVOD OPRAVLJA VSE BANČNE POSLE IN NUDI VSE BANČNE USLUGE
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180 000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
DIMflRI Pntlliplp n Rim 1 Prenočišče, hrana, of|!ed Kima Itd., vse te rUuUn! rUlUjCItS V 111(11; skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na,
_=i Hotel-Penzion BLED
Via Statilia, 19 • Telefon 777-102 - RIM
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte !