ravnatelj lju3lj T.I St. 125 Poitsfaut pordhm)«M (C. C. ctn la poste) « Trsta« v petek« 27. mala 1927, Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil poiadaljki. Naročniat! za 1 anec L celo teto L 75.—, ▼ inownWo ■ • 30 atoi. — Oflunina za 1 mm prodor« trgovske m ofartme oglase L L—s Uredništvo in upravništvo: Trst (3), uHce S. Francssco d^AssIsi 20- T«* lelos 11-57. Dopisi mej se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi. reki®-Binjt in denar pa upravniitvn. Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Last* založba in tisk Tiskarne »Edinost« Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosui Carducci it. 7, L n. — TeleL It 321 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. mi volitvami -vUta i MwMs PRAGA, 23. 5. 1927. Vsa pozornost javnega mnenja je sedaj osredotočena okoli vpraafcanja novega predsednika reoublike. Volitve se vršijo v petek 27. maja, in razumljivo je, da je napel ost pričakovanja, akacije in nasprotstev dospela do vrhunca. Kljub razumljivi mrzlični zmešnjavi pa je položaj že danes jastn v toliko, da je izvolitev T. G. Masaryka go-trv^a stvar. Izvolitev je zagotovljena, dasi se nekatere stranke še javno izrabile glede svojeg-a končnega stališča. Število vseh volivcev, ki glasujejo pri volitvi predsednika republike, znaša 450 poslancev in senatorjev. Gotovo je že sedaj, da bodo glasovali za Masa-rrfca že pri prvem glasovanju tiidi nemški agrarci, čehoslova-ška in nemška rokodelska btpanka, socialisti vseh barv, razen komunistov in nemških aiarodnili socialistov. Na ta način bo. zbral Mesaryk 258 glasov. Absolutna večina, ki je potrebna, da pride Masaryk v ožjo volitev, je torej zagotovljena. Za izvolitev pri prvem glasovanju pa bi bile potrebne tri petine I>o tega števila, ki zna-•ša 270, bi manjkalo samo še 12 glasov. Pri tem računu ne jemljem v pofctev gtesov čehoslovaške ljudske stranke (47), ki se do sedaj tudi še ni odločila glede svojega zadržanja. Sodeč po pisanju glasil te str-anke pa se da sklepati, da bo tudi ona giasovala za Matsarvka. V tem slučaju bi bila tripetinska večina znatno prekoračena in Masaryk bi bil izvoljen že pri prvem glasovanju. Za presojanje položaja je važno dalje dejstvo, da nima T. G. Masaryk še danes nobenega resnega protikandidata, dasi se bodo vršile volitve, kot rečeno, že v petek. Kandidatura komunističnega senatorja Šturze ima samo demonstrativen pomen. S to kandidaturo hočejo namreč komunisti le podčrtati svojo razliko napram ostalim strankam. Kot demonstrativno kandidaturo je treba označiti tudi kandidaturo dr. Kramara, ki jo je proglasilo neznatno število kmetov čehoslo-vaške uarodno-demokratske stranke Večina dnevnikov ni te kandidature niti omenila; oba dnevnika čehoslov. ljudske stranke iiieta hotela objaviti proglasa s pripombo, da prihaja kandidatura prepozno. Niti najvažnejši listi narodno-demokrat. stranke ii niso posvetili bogve koliko pozornosti. Slovaška ljudska stranka se je odkrito izjavila proti Masa-ryku. To svoje nasprotje so skušali slovaški ljudovci opravičiti v svojem glasilu «Slovak». Toda utemeljitev se jim ni nikakor posrečila. Vse one krivice, ki naj bi jih bil storil Ma-sarvk Slovakom, kot mu očita pate*' Hlinka, ne spadajo v področje predsednika, temveč vlade reoublike, torej one iste vlade. v kateri ima tudi Hlinkova stranka svoje zastopnike. Hlinka z vrač a vso odgovornost na pi edsednika, dasi ve, kakšne meje so postavljone njegovemu vplivu že po ustavi. Razlogi, katere navaja narad-no-demokratska stranka proti \lasaryku, pa so popolnoma drugačne narave. Narodni demokrati očitajo Masaryku, da je socialist in da stoji s svojimi nazori daleč od nazorov sedanjega vladnega bloka. Radi te-sra bi ga vladne stranke ne smele voliti za predsednika, ker da je kandidat opozicije. Kot tak bko postane velika ovira za uspešno delo današnje vladne većine. Nevedržljivost tegu stališča pa je jasna. Zgrešena je teorija, da, bi moral biti predsednik republike eksponent določene vladne večine. Če bi veljalo, to, potem bi noben predsednik ne mogel vršili svoje funkcije. Čim bi na pr. padla vlada njegove večine, bi mu pač ne preostaja-lo drugo, ne«ro da odsrtopi tudi on. Na drugi strani predsednik Masarvk ni niti socialist v na-v- i nem pomenu te besede. Znano je, da je v svojem dolu «So-ci r; lno vprašanj e» podvrgel marksizem strogi in nepovoljni kritiki. Masaryk je marveč človek z globokim, socialnim čustvovanjem. Vse svoje življenje se je trudil, da čim globlje prouči socialni red in najde na la za njegovo čim prawi£nejšo ureditev. A v tem pogledu je brez dvoma v soglasju z vsemi plemenitimi ljudmi republike. Rado se pozablja kakšne usluge si je stekel Masaryk za republiko v prvih letih po zlomu Avstrije. Ravno tedaj pa si je pridobil simpatije socialističnih strank, in to kljub temu, da je znal s svojim velikim vplivom omejiti njihove pretirane zahteve. Poleg vseh njegovih zaslug za državo je treba omeniti še posebej tudi njegov vzvišeni ustavni smisel. Sklepom parlamenta se je disciplinirano pokoril tudi tedaj, ko so bili v kričečem nasprotjn z njegovimi idejami. Še ena opozicija obstoja proti Masaryku. Sestavljajo jo večinoma osebe, ki stojijo izven parlamenta ter pripadajo raar ličnim stranktm. To skupino ve&e predvsem osebno sovraštvo proti Masarykm Ta opozicija je začela izdajati svoj tedr r>A s katerim skuša vzeti Mar saryku in Bene6u ugled s tem, da jima odreka vsako politično sposobnost. Masarykova predvojno delo, njegov nastop oh času vojne za osvoboditev če-ho slovaškega naroda — vse to da nima bogve kake vrednosti. Z eno besedo: Masaryk se ni izkazal v nobenem pogledu in zato da je v interesu države, da se odstrani z vodilnega mesta republike. Ta načtn agitacije seveda ne more niti najmanje vplivati na zadržanje strank. V petek 27. maja se sestane Narodni Shro-maždeni in bo gotovo dalo odgovor na vse napade proti zaslužnemu politiku in državniku s tem, da ga zopet izvoli na najvišje mesto drŽave, kateri je bil on glavni ustanovitelj. 6®¥®r ministrskega predsednika na včerajšnji saji pasknake zbornice RIM, 26. (Izv.) Danes je nudila poskanstai zbornica sliko, kakor jo nudi le cd) velikih dogodkih. Govor on. Mussolinija je privede! v zbornico tako veliko število poslancev, da se skoro ni čutilo, da je bilo svoječaeno izključenih nad 100 poslancev, ki so pripadali aventinski opoziciji. Tudi danes so sicer zijala v dvorani pra&na poslanska mesta, toda ta praznota ni bila tako občutna, kakor je pri drugih običajnih sejah, ko poseda na poslanskih sedežih pomajveč 50 do 100 poslancev. Da so bile tribune nabito polne, tega ni potrebno niti omenjati. Pozornost zbornice je vzbujala Mussolini-jeva hčerka Eda, ki se je naba-jala v spremstvu svojega strica. Amaida Mussolinija v diplomatski tribuni, da posluša govor svojega očeta Ko vstopa on. Mussolini nekaj po 16. uri v zbornico, mu prirejajo poslanci in občinstvo dolgotrajne ovacije. Po otvoritvenih formalnostih izroči predsednik zbornice on. Gasertano takoj besedo predsedniku vlade oziroma notranjemu ministru on. M us sol ini ju. Ob novih ovacijiah zbornice stopa on. Mussolini na govorniško tribuno. Sledi mu državni podtajnik on. Suardo, ki nosi sveženj raznih listin, na katere se bo opiral on. Museolini v svojem govoru. Ko je v dvorani ploskanje prenehalo, pričenja on. M u s sol mi ob splošni po zornosti govoriti. V naslednjem podajamo glavne točke njegovega govora, kakor ga je prinesla agencija «Stefani». «Gospo.dje poslanci! Opozarjam vas, da moj govor ne bo i kratek, kajti danes je eden onih dni, ko postavljam državo pred njeno lastno zrcalo. Moj govor je potreben, bo razdražljiv rn zabaven obenem. Potreben, ker hočem povedati samo to, kar je mirno pertreimo, razdražljiv, ker bom povedal tudi neprijetne stvari in zabaven, ker bo vseboval jtudi politiko. Čeprav je moj govor govc.r predsednika vlade, nočem da bi bil tako dolgočasen, da bi pri njem poslušalci zaspali, saj ne bom imel več nikakega govora do prihodnjega. leta. Moj govor je razdeljen na tri dele. V prvem delu bom razpravljal o zdravstvenem položaju italijanskega naroda, v drugem o upravni uredbi države, v tretjem delu pa o sedanjih in bodočih splošnih političnih smemicali.» Zdravstveno in plemensko stanje italijanskega naroda V tem pogledu je slika precej jasna. Takozvane socijalne bolezni se množijo.'Zato je treba pravočasno postopati. Generalno ravnateljstvo za javno zdravstvo je pridno na delu. Pelagra je popolnoma zatrta Jetika pa zahteva še vedno velike žrtve. Najbolj razsa-ja ta kužna bolezen v Julijski krajini. Malarija pojema. Tudi alkoholizem zahteva svoje žrtve. Spričo tega bo treba še bolj skrčiti število gostiln. Število smrtnih slučajev radi blaznosti in število samomorov naraščata. Za zaščito materinstva in dece je bil uveden samski davek, ki mu bo utegnil slediti davek na zakonce brez otrok. Samski davek pa stremi tudi za povzdigo plodo- vitosti plemena. Ako hoče Italija kaj veljati, mora vstopiti V drugo polovico stoletja najmanj s 60,000.000 prebivalcev. Vse države in vsa cesarstva so pričela propadati s potfema-njem števila *o$stev. Usoda držav je tesno spojena s Številnostjo njihovega prebivalstva, kair dokazuje nešteto primerov. Najmanjše število rojstev izkazuje Švedska. Na prvem mestu po Številu rojstev pa stogi Bolgarska. Ne samo Francija, ampak tudi Nemčija zaznamuje občuten upadek števila rojstev. Tudi v Italiji vedno bolj pojema to Število, kar je treba pripisati Škodljivemu uplivu industrije. Zato vedno trdim, da se mora Italija povrniti k zemlji. S pojemam jem števila rojstev se ne napravi cesarstva, nimpak se postane kolonija. Upravna uredba dztoro Ustvarili smo 17 novih pokrajin, med katerimi so tudi nove obmejne pokrajine. Od teb. poslednjih me zlasti zanima Bot-zano. Čas je reči, da se je Bol-zano pred mnogimi stoletji imenoval Bolgiano in da je bil vedno izrazito italijansko meoto* ki ga je kasneje Avstrija po-lLemčila. Toda to nima ničesar opraviti z mejo na Brennerju, ki je sveta in nedotakljiva, pa četudi bi prebivalo v Poadižju na stotisoče čistokrvnih Nemcev. (Burno ploskanje). Ako bo potrebno, bomo branili tudi z vojsko to mejo in to tudi že jutri. (Ploskanje). Tam gor je italijanska manjšina, ki govori v poslednjih oO letih nemščino kot občevalni jezik. V ostalem je vprašanje manjšin nerazrešljivo, mogoče ga je samo prekucniti («lo si capovoige, ma ram lo si risolve»). Tu dokazuje on. Mussolini na podlagi raznih listin italijaiistvo Bolzana ter nadaljuje: «Zato so slabo računali c.ni, ki so mislili, da pomeni ustanovitev bolzanske pokrajine dar ali koncesijo nemškemu življu, zlasti onemu najbolj nemirnemu onstran Bren-nerja. Nasprotno, pokrajina Bolgtano je bila ustanovljena radi hitrejšega podtalijančeva-nja onega ozemlja (Ploskanje). Drugačna politika je nemogoča. To pa ne pomeni, da hočemo mučiti prebivalce Poadižja, katere smatramo za izgubljene italijanske državljane, ki se morajo povrnit L (Odobravanja). . Do leta 1932., to je dokler ne bo znan izfrd ljudskega- štetja iz leta 1931., ne more biti govora o ustanovitvi novih pokrajin. U-vedba ob Črnskih načelnikov je bila sprejeta od prebivalstva z navdušenjem. Iz te tribune p« moram reči občinskim načelnikom: Počasi s stroški, ker drugače se bodo občine zadolžile ter uvajale nove davke, da bodo lahko plačevale svoje dolgove! Počasi tudi z municipalizacija-mi, ceremonijami, banketi in manifestacijami ter po možnosti tudi z govori! (Smeh). Zato bomo skrčili število občin, kajti 9000 občin je za Italijo preveč Dobro so se obnesla tudi nadzorstva nad občinami. Uvedla se bo tudi reforma državnega sveta, toda za to ni nikake sile. Policijo je treba ne samo spoštovati, ampak tudi častiti, kajti brez nje ostanejo zakoni mx- tvn črke. Zato smo uvedli novi zakon o javni varnosti ter po-mnrJkiif Število policije m ji dali na razpolago brza prometna sredstva. Posebno dobro se je obnesla varnostna straža v borbi proti ponarejevalcem denarja in proti zločincem (Mazzoni), ki cJLužuje$o močvirnato ozemlje med rimsko in neapeljsko pokrajino, ter proti sicilijanski mafiji.* Tu navaja on. Mussoli-ni razne statistične podatke o delovanju teh treh zločinskih kateeroij ter nadaljuje: «Poleg drugih oddelkov straži mejo tudi 2806 črnih srajc, ki so se dobro obnesle. Njihova naloga je, 4a ne puščajo v državo in ne izpuščaja iz države slabih državljanov. Sedanje in bedeče sptešne polttiSne smernico Po znanem dogodku v Bolo-gni, ki ni vredno, da se nanj o pozarja, je nastalo v državi velikansko ogorčenje, vsled česar je bilo potrebno podvzeti stroge mere. Tedaj sem lastnoročno napisal na ta papir osnutke znanih ukrepov, ki jih je bilo treba podvzeti. One osnutke je potem obširno izdelal on. Federaoni pred! svojim povratom v ministrstvo za kolonije ter Jih predložil ministrskemu svetu. Vse opozicijsko čeeopieje je bilo zatrto in vee protifaštetov-ske stranke so bile razpuščene. Uvedena je bila posebna specijalna in politična policija. Posebni tribunal posluje izborno in bo posloval še bolje, zlasti ako bo prepovedano prisostvovati njegovim se^am ženskemu življu, ki zan«6a večkrat med resne zadeve znake svoje nepoboljšljive frivolnosti. Uvedena je bila kazen konfinacije. Opo-zicije v Kaliji ne smemo precenjevati. Tekom petih let fa-šistovskega režime je mogoče uporabila potoke črnila, toda za resna gibanja ni bila sposobna. 25» zatretje opozicijskega gibanja «saVcQno» je zado-stovcOo, da se je pojavilo na cestah med Palermom in Messi-no par oklopnih avtomobilov Za časal «Aventina» pa ni opozicija nikdar izšla iz časopisnih okopov, ker v drugih okopih bi bila naletela na moj odločni odpor. Sledili so potem sitni atentati, ki pa so b«t sitni samo za vas. Koliko pa je konfmiranih? Ker se je v ftiozemetvu govorilo kar o 2000 je čas, da se odgovori na to vprašanje. Predvsem |e treba razdeliti konfintrance navadne in politične kaznjence Število navadnih konfinirancev ki utegne še narasti, znafca 1587 So med njimi tatovi, oderuhi, oskrunjevalci šensk in dmga podobna sodrga, s katero pač ni treba imeti posebnega usmi ljenja. Preidem k političnim konfinirancem. Posvarjenih je bilo 1541 oseb, opominjanih 959 in na otokih se nahaja 698 oseb. Tu navaja on. Mussolini odstavke iz pisem, ki jih je prejel od raznih konftoirancev. «Si cer pa se tem osebam ne godi ravno slabo. Dnevno prejemajo 10 re-valutiranih lir in so bili ločeni od navadnih konfinirancev ter koncentrirani na dveh otokih. Do leta 1932. o splošni amnestiji ne more biti flpovora, posamezne pomilostitve pa niso izključene, zlesti ako jih hoda priporočali fašisti. Mar je to teror? Ne, kvečjemu je to strogost, toda ne teror. Pa kdo. so oni, ki očitajo najbolj človečan-ski revoluciji teror? Mar so pozabili na teror francoske revolucije?! Kdor je pozabil, naj čita knjigo o žrtvah terorja, ki popisuje zgodovino 2000 obglav-ljencev. Pobeljeni grobovi, ne govorite o terorju, ko izpolnjuje fašistovska revolucija svojo dolžnost, da se brani. (Burna odobravanja^. Zdravemu političnemu režimu ni potrebna o-pozicija. Opozicijo nam delajo objektivne življenjske težave, ki lahko izčrpajo še večje duhove, nego je mej. Zato ne more biti govora o protifašistovskih časopisih in protifašistovskih skupinah. V Italiji je prostora samo za fašiste in nefašiste, ako so pošteni in vzorni državljani, toda ne za protifašiste, ki bodo končno prišli do spoznanja, da je glupo biti z glavo ob steno. Leta 1923. sem dejal na zasedanju velikega fašistovskega sveta: Dajte mi 76 fašistovskih prefektov in 76 fašistovskih kve-storjev, toda le majhno število je bilo junakov, ki so se odzvali mojemu pozivu. Pozneje je število fattsflbovsklh prefektov, ki izfroroo delujejo, naraslo in zato | rih izmed teh držav sto se celo so tudi premeščevanja prefektov postala zelčF redka. Okrožnica prefektom tvori temeljni kamen, ker je določila delokrog stranke v upravnem življenju režima ter odpravila one škod-jive delitve oblastev. Le majhne so izjeme, kjer se ta okrožnica ne izvaja v vsej njeni strogosti. Onega zakasnelega skvadrizma ne sme več biti. Skoraj vse svoje življenje sem poveličavai nasilje, toda pri tem sem vedno razlikoval nasilje od nasilja. Odobraval sem plemenito nasilje bolj nego kompromise in poravnave, toda bil sem odločen nasprotnik nasilja, ki služi osebnim koristim. S prevzet jem vlade sem prevzel tudi odgovornost. Zato mora biii vsakdo med nami, pa tudi najnižji fašist vedno na svojem mestu. Za javni red skrbi policija, za moralni red pa moramo skrbeti sami, da si bo pridobil režim vedno večje sog'asje med italijanskim narodom. Te vse so stvari, ki spadajo že v preteklost in rezultat te politike je bil, da sta> se v državi naselila mir in red in da so izginile nezakonitosti. Bližamo se koncu petega leta fašistovskega režima in reči vam moram, da sem zadovoljen. Vrste fašizma so strnjene in nepremagljive. Povsod vlada stroga fašistovska disciplina. Stranka je okrepila svoje vrste. Zakasnelih ne sprejemamo več. Življenjski sok bo dovajala stranki odslej samo mladina. Poleg stranke obstoja milica, ki vzorno napreduje, ker nosi na svojih zastavah veliko idejo. Tudi sindikati se dobro razvijajo, toda tu si ne smemo nikakor domišljevati, doki ^ ne doraee nova in izgine stara generacija Druge vlade se opirajo na čino, Htttero jim dajejo volitve, mi pa se opiramo na soglasje cel^i »a«>dteu Razred vodilnih mož veitao bolj narašča. Mislil sem, da bom tekom petih let izpolnil svoje poslanstvo, toda sedaj vidim, da bom moral ostati na viadi še 10 do 15 let, ker moj naslednik še ni rojen Ni to častihlepje, ampak dolžnost napram revoluciji in napram Italiji. Cakiajo nas še ogromne nalofje, od katerih vam navadi m samo tri: izpopolnitev armade, gospodar^so-ttmančna bitka in reforma ustave. Locarnski duh je tekom dveh let izredno po-bleilel. Države se oborožujejo na kopnem in na morju. V nekate- drznili govoriti v imenu nesmrtnih načel o vojni proti faši-stovski Italiji. Ni dolgo temu, ko se je vršila v Berlinu parada do 20.000 nemških bojevnikov. Na tej paradi so nosili napis: Od Trsta do Rige. Zato j« dolžnost Italije, da je pripravljena in se pripravi. Treba ja doseči, da lahko v gotovem tre-notku mobiliziramo 5,000.000 in jih opremimo. Treba je okrepiti mornarico in aeronavtiko. Potem bomo lahko jutri, ko se bomo nahajali med letom 1935. in 1940. na usodnem razpotju evropske zgodovine, povzdignili svoj glas ter zahtevali in dosegli svoje pravice. Te priprave zahtevajo še nekoliko let. Bitka za revalutacijo lire se nadaljuje z uspehom. Revaluta-cija, ki je zasluženo plačilo za črno delo italijanskega naroda, ni prinesla one katastrofe, katero so mnogi prerokovali. Ustvarili smo korporativno državo. Korporativna 1 žava nas stavi pred vprašanje usode parlamenta. Kaj se bo zgodilo s to zbornico? Ta zbornica, ki jo tako izborno služila stvari reli-ma bo živela do svoje naravne smrti. Oni, ki so jo hoteli kakor za kazen likvidirati, ostanejo razočarani. Tocfca bodoča zbornica ne bo podobna današnji zbornici. Danes, dne 16. maja pokopavamo na slovesen način načelo o splošni, demokratični in enaki volilni pravici. ) Or slanci bodoče zbornice bodo voljeni potom korporacijskih organizacij države. Tekom petih let smo ustvarili enotno Italijo, ki se razteza od Alp do Sicilije in ki je izraz organizirane enotne demokracije, v kateri živi ljudstvo po lastni volji. Ob koncu svojega govora vam rečem, da Italija tekom deset let ne bo mogla spoznati same sebe in tudi tujci je ne bodo mogli spoznati, ker jo bomo tako temeljito spremenili v njenem obrazu in še bolj v njeni duši.» (Burna odobravanja). Finančni minister Volpi predlaga naj se da govor predsednika vlade natiskati na lepake in nalepiti po vsej državi. Predsednik zbornice daje predlog na glasovanje, zbornica ga seveda enodušno sprejme. Nato zaključuje on. Casertano ob 18.33 sejo poslanske Zbornice. Ko zapušča predsednik vlade zbornično dvorano se znova pričnejo burna odobravanja. PrelKlnltfv anglešKo-nisKiii ofeo&p Izjava sovjetskega čarovnika poslov v Londonu - Lihrinov ob-*elžnje Anglijo, da hode vojiio - S^v^sko pcslanRtvo se odpravila iz Lendena - Zadržanje lrAmistov - ^l^ki listi o sklepa vlade - Tudi Litva bo prekinila ednesaje z fiusi3o? LONDON, 25. Sovjetski oprav-niik postov v Londonu je objavil dolgo izjavo, v kateri pravi, da BaLd\vin v svoj*m govoru ni mogel navesti nobonega pravega dokaza proti ruski trgovinski delcgaciji. Kaostri brezposelnost in da razreši sovjetsko vlado vseh obveznosti, ki jih ima napram Angliji.» Litvinov je končno dejal, da «Ar-cos», po vsem kar se je zgodilo, ne bo mogel več delovati in da bodo tako prenehali vsi trgovinski stiki med sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo. LONDON, 26. Sovjetsko poslaništvo se že pripravlja na odhod. Danes bo spodnja zbornica glasovala o vladinom predlogu glede prekinitve diplomatičnih odnošajev z Rusijo in glede od-' povedi trgovinske pogodbe iz 1. 1921. Ni nobenega dvoma, da l>o zbornica odobrila predlog vlade, čeprav bodo laburisti predložili resolucijo, v kateri bodo skušali vzbuditi dvom o avtentičnosti dokumentov, ki jih je policija našla v prostorih «Arcosa». Poleg tega bodo na-glašali, da je bilo treba, glasom a ngl eš ko-ni sk ega sporazuma* dati sovjetski vladi priliko, da se izjavi in opraviči, predno se je sklenila prekinitev diplomatičnih odnosa j ev. Mnenja angleških listov so dokaj različna; nekateri od*>- n. •EDINOST* V Trstu* dne 27. maja 1927. bravajo vladin sklep, drugI pa izražajo razne pomisleke. Med poslednjimi je na pr. «Daily Ex-press», ki v daljšem članku razpravlja o prekinitvi od notarjev z Rusijo z raznih vidikov in prihaja, končno do zaključka, da ne bo Angliji sedanji korak vlade prav nič koristil. «Man-chester Guardian» je istega mnenja. Pravi, da se bo, kljub prelomu, boljševiška propaganda nadaljevala kakor prej in Se bolj, dočim bosta angleška industrija in trgovina hudo o-škodovani. BERLIN, 26. Po vesteh iz Kovna namerava litvanska vlada slediti angleškemu zgledu in prekiniti odnošaje z Rusijo, ker je policija izsledila organizacijo vohunov, ki so bili v službi sovjetske vlade. Pribićevlćev shod v Splitu SPLIT, 26. (Izv.) Danes je tukaj govoril na shodu SDS Sve-tozar Pribićević o notranjem in zunanjem političnem položaju. Med drugim se je izjavil proti temu, da bi se sprejel italijanski predlog za direktna pogajanja in naj se Jugoslavija zadovolji samo s tolmačenjem tiranske pogodbe pod pogojem, da za to ratificira nettunske konvencije. Glede Bolgarije je izrazil potrebo, da stopi Bolgarska čimprej v zvezo z veliko in močno jugoslovensko državo. Dementirana vest BEOGRAD, 26. (Izv.) Tiskovni oddelek zunanjega ministrstva oficijelno demantira vest beograjske «Pravde», po kateri naj bi bil Rim preko svojega posla-ništva v Beogradu dostavil ju-goslovenski vladi noto o značaju tiranskega pakta. Volitev v Jugoslaviji ne bo Se BEOGRAD, 26. (Izv.) V r.otra-nje-političnem položaju ni ničesar novega. Zanimivo je, da se sedaj po zadnji avdijenci ministrskega predsednika pri kralju v Vrnjački banji manj govori o volitvah. _ Masaryk se je povrnil v Prago PRAGA, 26. Po dvomeseCni odsotnosti se je predsednik Masaryk povrnil v Prago. Obiskal ga je takoj ministrski predsednik Švehla, ki mu je poslal izčrpano poročilo o notranji in zunanji politiki. Kelfko je stala Francijo vojna proti Abd-El-Krimn PARIZ, 26. Vlada je objavila podatke človeških in denarnih žrtev Francije pri opera-ci>ah za. potlačen je Abd-El-Krimove vstaje v Maroku. Iz teh podatkov je razvidno, da je ekspedicija stala Francoze eno milijardo in 177 milijonov frankov in 6000 človeških žrtev. Zimsko vreme na Nemškem (BERLIN, 26. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da se je v zadnjih dneh temperatura znatno znižaJa. V Berlinu pada Že par dni brez prestanka dež pomešan 8 snegom. Kitajske metode LONDON, 26. Iz Šanghaja poročajo, da je bivšega šangajskega diktatorja generala Snn-Cang-Fanga aretiral njegov prejšnji pomagač general Pej-Pao-^San in ga predal nacijonalistom. Požar ▼ Rima RIM, 26. Včeraj popoldne se je vnel v neki hiši v veži v ul. Sar turnio, kjer ima svoj sedež tvornica filmov *Ars Stampa», požar, ki se je z veliko naglico razširil po vsem poslopju. Štiri osebe so se le s težavo rešile iz plamenov. Stanje dveh nesrečnežev je obupno radi hudih opeklin, ki sta jih zadobila pri požaru. Žrtve nevihte na morju KEOGIO CALABRIA, 26. Silen vihar, ki je izbruhnil predsinoČ-njim na morju pri Bagnari, je zahteval mnogo žrtev. Vihar je prevrnil sedem ribiških Čolnov in 20 ribičev je utonilo. Politične beležke Kako volijo predsednika republike na Oahosloraikem Kakor poročamo v pismu iz Prage, se vrše danes, 27. maja, na Ce-hoslovaškem volitve predsednika republike. Te volitve se vrše na Čehoslo-vaškem čisto po vzorcu francoske ustave. Kakor znano, voli v Franciji predsednika narodna skupščina, sestavljena iz poslanske zbornice in senata; voli ga vsakih 7 let. Tako je tudi na Cehoslova-škem, kjer mora kandidat za predsedstvo republike dobiti nad polovično večino glasov. Po čehoslova-ški ustavi z dne 29. februarja 1920 in na podlagi sli-čnega zakona, izdanega v istem letu, voli predsednika republike «rNarodno shromaž-deni», t. j. poslanska zbornica in senat; prva šteje 300 poslancev, drugi pa 150 senatorjev. Obe zbornici se sestaneta skupno samo ob priliki volitve predsednika repu* blike in povodom zapriseženja no-voizvoljenca. Sejo »Narodnega Shromaždeni« skliče predsednik vlade. Po -čehoslovaški ustavi se volitve novega predsednika republike vršijo Štiri tedne pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen stari predsednik. Seja sama pa mora biti sklicana najmanj 14 dni prej. Sejo vodi predsednik poslanske zbornice, a predsednika republike nadomestuje predsednik senata. «Narodno Shromaždenje>» sme pričeti z volitvami le tedaj, ako je navzočna vsaj nadpolovična večina skupnega števila poslancev in senatorjev, potemtakem mora biti navzočnih najmanj 225 članov poslanske zbornice in senata. Volitve se vrše brez vsakega debatiranja; glasovanje je tajno in se vrši potom glasovnic. Da so volitve veljavne, je treba, da dobi kandidat najmanj tri petine gla>sov vseh navzočnih volilcev. V nasprotnem slučaju se mora volitev ponoviti. Ako tudi to pot kandidat ne dobi navedene večine, se mora vršiti ožja volitev, pri kateri je izvoljen oni, ki dobi največ glasov. Novoizvoljeni predsednik republike mora priseči tcNarodneomi Shromažde-nju», da bo delal za blagostanje republike in naroda ter da bo branil ustavne in druge zakone. Za predsednika ne more biti izvoljen oni, ki je bil že dvakrat zaporedoma izvoljen. Ta omejitev pa ne velja za prvega predsednika čeho-slovaške republike T. G. Masary-ka. Za slovanske Dražbo narodov Povodom proslave sv. Cirila in Metoda je imel Bolgar g. Kapčev v novi beograjski univerzi predavanje, katerega predmet je tvorilo vprašanje zveze slovanskih držav. Ko je govoril o mednarodni solidarnosti, je posebno obširno dokazoval' potrebo edinstva- med slovanskimi državami. Potem je orisal tudi glavna načela take zveze. Prvo načelo je popolna solidarnost: eden za vse, vsi za enega. Ustanovila bi se enotna uprava zveze, v kateri bi imela vsaka država svojega zastopnika. Neodvisnost in notranja samostojnost posameznih držav bi bila zajamčena. Državljan ene izmed zveznih držav bi imeli vse državijanske pravice tudi po drugih državah. G. Kapčev je navedel enajst Členov začasne vseslovanske ustave, iz katerih bi se dali po njegovem mnenju izvesti tudi vsi ostali. Za vstvaritev te ideje pa je neobhodno potrebno, da stopijo vse slovanske države v stike z Rusijo. Od slovanskih držav sta Cehoslovaška in Poljska že davno v odnošajih z Rusijo, le Jugoslavija in Bolgarska jih nočeta obnoviti. Za ©stvaritev te ideje pa je neob-tako potrebno, da se odpravijo vsa nasprotja, ki ločijo Jugoslavijo in Bolgarsko. To vprašanje pa bi se moglo rešiti samo s svobodnim ujedinjenjem bolgarskega naroda z jugoslovenskim. Uverjen sem — je zaključil g. Kapčev — da se bolgarski narod iskreno navdušuje za to idejo, da onemogoči za vselej ponovitev nedavne žalostne preteklosti iz let 1913. in 1915. Bolgarski narod se zaveda, da je bil tedaj žrtev Slovanom sovražnih činite-ljev, ki so držali bolgarski narod v svoji oblasti. Moderna plinarna v Pragi Pred 10 dnevi je bila v Pragi svečano otvorjena nova, moderno urejena plinarna, ki so jo zi- dali nepretrgoma celi dve leti. Tovarna se nahaja na južni periferiji mesta. Do zidanja nove plinarne je dovedla praško občino nujna potreba. Dosedanje tri plinarne niso več odgovarjale higijenskim in sploh drugim potrebam velikega, mesta. Tudi ekonomskim načelom stare tovarne niso več zadoščale, ker ije bilo v njih zaposlenih 450 delavcev, dočim jih bo treba V novi tovarni fkomaj 150. Kar se tiče raateitjaAa, g« bo v novi plinarni za produciranje iste količine plina zadostovalo za četrtino manj nego do sedaj. Število konsumentov je v zadnjem času naraslo na 20.000, kar pomeni za mesto s 735.000 prebivalci mnogo. Ajfcglečko-madiorskjo drvStvo za pomorski praznot Po končanih pogajanjih med Rimom in Budimpešto glede madžarske svobodne izvozne cone na Reki se je pojavilo med inozemskimi pomprskimi družbami veliko zanimanje *za reško luko. V budimpeštanskih prometnih krogih krožijo scdajj govorice, da se ustanavlja pod firmo «Pannoni!a» nova družba za pomorski promet, katere akcijski kaipital znaša za sedaj 50.000 funtov šterlingov. Pri tem podjetju bo sodelovala tudi neka angleška finančna; skupina s kapitalom 20.000 funtov šterlingov. Potovanje poljskih indnstrijcev po Jugoslaviji Predvčerajšnjim je odpotovala rz, Varšave v Jugoslavijo skupina poljskih industrijcev, ki- jo vodi bivši minister M. Svi&lov- ski. S tem potovanjem vračajo poljski industrijski krogi poset ki so jim ga pred dvema letoma napravili jugoslov. industrij-d. Poleg tega pa je njihov glavni cilj spoznati sedanje gospodarske razmere v Jugoslaviji. V omenjeni delegaciji je tudi več odličnih poljskih industrijcev in ekonomov, med njimi ravnatelj jeklarskega sindikata g. Balzer, predsednik trgovske zbornice v ĐidgoSću g. Kasprov)»č, ravnatelj zveze sladkornih tvornic g. Thiel, ravnatelj banke sladkorne industrije g. Ziemiačkovski, strokovni def pri ministrstvu trgovine in industrije g. Landau in mnogi drugi. Sovjetska goedna koncesija japonskemu lesnemu sindikatu V prvi polovici aprila je bil podpisan dogovor med glavnim koncesijskim odborom pri sovjetu komisarjev v ZSSR in japonskim sindikatom Rorio Rin-gio Kumiai. Koncesija eksploatacije gozdov se tiče ruskih oziroma sibirskih gozdnih predelov na otoku S ah al in u in ob reki Amurju na skrajnem vzhodu. Koncesija obsega 100.000 hektarjev zemlje. Japonski sindikat ima- pravico posekati o-krog 75 od sto lesa in ga neobdelanega izvažati. Koncesija zapade 1. julija 1933. V koncesiji bo zaposlenih okrog 2000 delavcev. V tozadevnih delavskih vprašanjih se mora koneesijo-nar ravnati po pravilih sovjetskega delavskega zakonika. Pri tem podjetju sme biti zaposlenih 25 od sto inozemskih delavcev ta 35 od sto inozemskih uradnikov. DNEVNE VESTI Kosmi kMtBskn »tratiti M 12 fttoefi] V nedeljo 20. t. m. se je vršil tu v Trstu kongres zastopnikov kmetijskih potovalnih Sol iz Vičenze, Ver one, Vidina, Tridenta, z Reke, iz Bel Iona, Trevisa, Canegliano, Vittorio Veneto Montebelluna in še iz drugih mest. Zborovanju, ki se je vršilo v dvorani tukajšnje pokrajinske uprave, je prisostvoval tudi ravnatelj tržaške kmetijske potovalne šole dr. Mariani z vsem osobjein. Predsedoval je prof. Mar-eoni, ravnatelj kmetijske Sole v Vieenxi. 1* poročila, ki nam je bilo dopoolano, posneml jecao, da jo po pozdravnih govorih predaval pncrf. Cuselotto o zanimivem predmetu •zadružništvo pri malih posestnikih«. Govoril je o položaju na Tridentinskem. Podal je najprej obilno statistiCno gradivo, prešel na to na vzroke drobljenja posestev na Tridentinskem ter orisal različne oblike zadrug, ki obstojajo v omenjeni pokrajini. Pokazal je, kako se lahko doseže z združitvijo tudi najmanjših posestnikov prav lep napredek proizvodnjo. Ce je poljedelstvo na Tridentinskem tako napredovalo, gre zasluga za to le zadružnemu duhu prebivalstva, tako da se lahko imenujejo ti kraji klasična dežela zadružništva. Nato se je razpravljalo o raznih vprašanjih tehnične in stanovske narave, ki se nanašajo na kmetijske potovalne Šole. Prihodnji sestanek se ho vrftll v Asiagu. ___ TRŽAŠKI BLAGOVNI TRS. 28. S. 1987. Trg je količinsko narastel. Tudi kupčije so za spoznanje 2ivahnejše od zadnjih dni. Posebno napreduje trgovanje z grahom. Na trgu ga je vedno nad 500 centov. Cene češnjam so padle, toda ne mnogo. Tudi blaga te vrste ni na trgu kakor lani ob tem času. Lepe so količine novega krompirja, ki je znatno padel v ceni. Zelenjava zavzema vedno važnejše mesto na trgu. Smo pred polno sezono. Cene »o bile Aanes slodate: Zole&java: Radič 100—240; radič za kuho 40—80; grah 75—110; paradižnik 350—440; špinača 80—120; novi fižol zelen mali 120—800; buče za kuho 200—400; korenje 100— 120; šparglji 360—500; krompir nov 70—85; peea rudeča 70—100; pesa bela 60—80; kislo mlje 80—100; cvetno zelje 200; kisla repa 00—80; čebula 90—100; česen 450 za kito. Sadje: pomaranče zaboj !ir 35— 100; pomaranče lir 180—240 za kvintal; jagode male 500—tiOO; jagode velike 200—250; limone t\r 30 lir za zaboj; češnje 80—220. Cene brutto per netto. Na drobno 20% ni poviše k. no postajo, odkoder je bila nesreč-nica takoj prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Samomorilna kandidatinja se je izkazala za 25-letno Pavlo Go-jnizel, a ni hotela povedati, kje stanuje in tudi ne, zakaj je hotela umreti. — Bila je pridržana v bolnišnici, a njeno stanje ni nevarno; izpila je namreč le par požirkov amonijaka Žrtev avtomobila. Ko je 33-letni šofer Peter Della Vedova, nameščen v garaži »Centrale« v Opatiji včeraj predpoldne okoli 11. ure vozil s svojim avtomobilom po ulici E. Tarabocchia, mu je v hipu, ko je dospel do ulice Maiaiica, nenadoma prišla pred avto neka mlada ženska, ki je baš tedaj hotela čez cesto. Uvidevši nevarnost, ki je pretila Ženski, je šofer naglo ustavil, toda razdalja je bila premajhna, da bi mogel preprečiti nesrečo. Avto je žensko, ki je bila spoznana za 20-letno Alojzijo Rugel, stanujočo v ulici S. Maurizio št. 3, zadel s precejšnjo silo, tako da je obležala nezavestna. Reva je bila takoj prepeljana v mestno bolnišnico, kjer ji je zdravnik ugotovil številne poškodbe na raznih delih telesa, zlasti r»a glavi; imela je pretresen? možgane in najbrž ji ]e tudi pooila loban;a. Nesrečna mladenka j? bila sprejeta v kirurgieni oddelki. Iz tržaškega življenja Vojak umoril ft^ojoga predstojnika Sinoči se je odigrala v jetnišnici pri Jezuitih krvava tragedija, katere je bil žrtev mlad podčastnik. Okoh 21. ure je eden od vojakov, dodeljenih tamošnji straži, zagrešil neki prestopek, radi Česar ga je poveljnik straže, 21-letni narednik Anton Cadeddu, dodeljen I. stotniji 152. pešpolka, hotel zapisati za raport. To je pa vojaka iz neznanih vzrokov silno razjezilo. Ko je Cadeddu sedel v stražnici k mizi, da bi izvršil svojo namero, je vojak nenadoma zgrabil puSko ter z bliskovito naglico izpalil proti njemu dva strela. Nesrečni narednik se je zgrudil smrtno ranjen; obe krogli sta ga zadeli; ena mu je oprasnila -desno lice ter mu prestreHla ramo, druga pa mu je predrla prsa. Na streljanj« so prihiteli v stražnico drugi vojaki, ki so takoj prijeli upornega vojaka ter ga po kratki borbi razorofcili nato so dvignili ranjenega narednika in mu skušali na kak naSin pomagati. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa na prvi pogled spozna!, da jo stanje nesrečnega narednika obupno. Ranjenec je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju zdravnikov ob 21. uri izdihnil. PoskvfeD samomor. Sinoči okoli 21. ure je neki gospod, ki )e vozil z avtomobilom po novi cesti proti Opčinam, našel v bližini kamnoloma Faccanoni mlado žensko, ki je ležala kraj ceste in krčevito stokala. Po penah, ki so ji vrele iz ust, je avtomobilist takoj spoznal, da se je neznanka najbrž zastrupila. Zato jo je polo-' žil v avto ter jo prepeljal na rešil- Tržaško sodišče V januarju t. 1. so bili orl agentov javne varnosti aretirani Ferdinand Bassi, Marcel Gaspar in Viktor Kavcich, vsi osumljeni tatvine v lesni delavnici, ki je last Ivana Frandolicha. Odnesli so baje za 1150 lir orodja za obdelovanje lesa. Aretacija se je izvršila na podlagi naznanitve, toda brez brezpogojno utemeljenih sumov. Z imenovanimi je bila aretirana tudi neka Marija Strizzolo iz Tržiča, ki je baje nakupila ukradeno blago. Blago sta pomagala prodati Alojz della Savia in Franc Feretti, ki sta bila tudi prodana sodni oblasti. Na obravnavi so vsi obtoženci tajili vsako soudeležbo pri tatvini. Vsi pravijo, da so dobili omenjeno blago od nekega neznanca, ne da bi vedeli, da je bilo ukradeno. Po izpovedi prič so govorili branitelji. Bassija je branil odvetnik Robba, Gas par ja odvetnik Ferrero, ki je branil tudi della Savio. Kav-cicha je branil odvetnik Zaccaria. Vsi drugi so imeii v poslednjem uradnega branitelja. Sodišče jc proglasilo obsodbo, glasom katere se obsojajo Gasj ar na 1 leto in 2 meseca ječe, Kavcich na 1 leto in 9 mesecev ječe, Ba^si na 4 mesece ječe in 100 lir globe, Della Savia in Fevretti na 4 mesece ječe (pogojno) in Marijo Strizzolo na 40 dni ječe, tudi pogojno. Gaspar je sprejel obsodbo z glasnim, čudnim smehom in se postavil karabinirjem po robu. Ti so morali rabiti proti Gasparju silo. Razbil je tudi nekaj šip in prestrašil več navzočnih žensk. Prizivom je priložiti 15 lir, ki se v * slučaju odobritve vrnejo. — 12) V slučaju, da se tekmujoča r četa odtegne tekmovanju, zgubi r pridobljene točke, družine pa, ki so že odigrale tekmo z odstopajo- . čo, pridobljene točke obdrže. 13) Pr penstvo S. M. za 1. 1927 8* ' pribori četa, ki doseže naiveč točk. 14) Spominske svetinje: Izroči so a) Četi, ki si pribori prvenstvo • — 7 srebrnih svetinj b) Četi, ki si pribori II. mesto —* 7 vermeilastih svetinj c) Četi, ki si pribori III. mesto — 7 bronastih svetinj. t 15) Pri redovanju pridejo v po» štev le pridobljene točke. 16) V slučaju, da dosežeta dve družini enako število točk, odigrata za zmago odločilno tekmo. 17) T. V. H. si pridržuje pravico sklepati v vseli nepredvidevanih slučajih kakor tudi možnost izpopolniti predstoječi pravilnik. — T. V. H. — Komisar. S. D. A dri a. Danes točno ob 8. uri in pol izredno važna odborova seja pri predsedniku. Poziva se celi odbor, da se seje polnoštevilna udeleži, ker to nujno zahteva dnevni red. Tajnik. RUŽNE Z^il'GSTI Prod pravico smo vsi enaki V New Yorku je bi! te dneve obsojen nekronani kralj petrJeja, večkrat milijardar, Sinclaire, na tri mesece ječe in 500 dolarjev globe, ker ni hotel dati potrebnih pojasnil odseku amerikanskega senata, ki se je bil imenoval, da preišče zadevo zadnjega petrolejskoga škandala. Predp o topni veT'kani V strokovnem listu «.\ational Histori Magajine» pripoveduje angleški raziskovalec F. \V. Migeod o ekspediciji v okraj Tandaguru o sedanji angleški kolonija Vzhodne Afrike. Ta dežela je bila pred vojno nemška kolonija. V Tandaguru je nasla ekspedicija okanie-nela okostja mnogih prcdpotopnih živali. Na nekem mestu je bilo kar 30 takih velikanskih ku&čarjev. — Okostje enega izjned njih je bilo tako ogromno in težko, da ga je moralo 80 nosačev nostiti do kraja, odkoder se je potem to dragoceno okostje odposlalo po morju v londonski muzej. TELESCA VZGOJA SPORT pravilnik _ Teh. Vodstva Hazeae za prvenstvo S. U. za leto 1927. 1) Tekmovati smejo vse članice S. M. 2) Tekmovanje je vpisnine prosto. 3) Tekmuje se po službenih pravilih S. U. 4) Tekmovanje prične dne 5. junija 1927. 5) Igrišča določa T. V. H. 6) Igralke morajo imeti izkaznice izdane po O. S. V. 7) Sodnike določa S. S. 8) Vrše se prvenstvene to ur in retour tekme. 9) Četa se mora predstaviti na igrišču točno ob določeni uri. V slučaju, da se ena izmed čet ne predstavi na igri&ču, dobi prisotna četa tekmo za forfait. Vsaka četa je deMbaa javiti forfait T. V. H. vsa> 24 ur pred tekmo. — Fve pristnosti in izborne kakovosti. 660 POHIŠTVO Tiirk, ulica San Lazzaro 10, so vsled preselitve in povišanja lire, cene dvakratno znižane. Oglejte si zalogo, da se prepričate. ČEBELARJT stari in začetniki, ki žele kupiti močne, zdrave čebele, naj se obrnejo za naslov k u^iavaistvu. 710 LEPO, MANJŠE posestvo, z zidano hišo z gostilničarsko koncesijo, s vsemi v dobrem stanju se nahajajočimi poalopj;, « krasnimi sadonosnikK njivami, tiavniki in gozdovi, v bližini .nesta Celja (Spodnje Štajersko) četrt ure oddaljeno od trga in železniške postaje, se po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnila daje Aloiz Plausteiner, Sv. Jurij ob južni že-leznici. S. H. S._ 704 GLTKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castclla-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 635 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 621 Uellko izbero dobite v zlatarni I POVH ALBERT Via Maziini 46 — Trut g " ' "- ....... PODLISTEK y. I. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN (120) — Ali je voz prišel pome, Peter? — je vprašala Valerija, ki je hladno pustila, da )o je Hugo pogrnil s šalom, ki ga je vzel iz lakajevih rok. — Da* vaša svetlost, voz stoji kakili sto korakov od tu; bliže ni mogoče privoziti. — Torej je treba, da vas prenesem tja, kne-ginja, — je rekel bankir. — Dež ni prenehal in trava je mokra Valerija se je pustila nesti. Mlada vdova se je vrnila domov v silnem rast)urjenju; na skrbna izpraševanja Antuaneti-rra rri nič odgovorila, ampak se izgovarjala z glavobolom ter se zaprla v svojo sobo. Solze so jo davile. — Nesramnež! predrzne ž! Predrmll se je rno rjaini. — ie šepetala, se vrgla na divan ter dala duška svojim solzam in svoji nevolji. V tem trenotku je sovražila bankirja in bila bi ga pohodila od jeze. Vznemirjena in začudena grofica je izprašala slugi, ko pa je zvedela, da je bankir skril Valerijo pred dežjem, je uganila vzrok njenega silnega glavobola. Ker je želela zvedeti o podrobnostih njunega srečanja, je potrkala na Valerijina vrata. Po nekolikem obotavljanju je kneginja odprla vrata in se vrgla prijateljici v objem. — Moj Bog! Kaj se je zgodilo s teboj, feja, da tako obupuješ? Povedali so mi, da si srečala Mei-erja: ali te je morda užalil? _ Povedal mi je mnogo neprijetnosti in se je predrznil zasmehovati me, — je odgovorila Valerija z žarečim obličjem. In v pretrpanih besedah je povedala Antuaneti vse, kar se je zgodilo. — Samson in Dalila — je moj in njegov portret in to gnusnoet namerava, ta hudobni, maščevalni človek razstaviti na ogled, — j« zaključila vsa tresoča se od raodraženosti. — Umiri se, Valerija, hotel te je samo podražiti, slike gotovo ne bo razstavil. Rudolf pojde k njemu in mu opere glavo za to šalo. V njegovih besedah ne vidim nič žaljivega ;ti vidiš vse v črni luči, ker si preveč občutljiva; dolgo samotarenje ti škoduje in to zimo pojdeš z menoj. — Ne, ne, sovražim svet in nečem ostati tu; pojdem na Štajersko. Ne zadržuj me, Antuaneta, Čutim da mi bo ta izprememba koristila. — Da, zdaj sem tudi jaz tega mnenja; sama te odpeljem tja in bom s teboj dva tedna, a v septembru pride Rudolf pote. Ko je Antuaneta povedala vse možu, se je ta na njeno veliko začudenje zagTohotal. _ Kakšen demon! Kako zna zlomiti žensko upornost in jo prisiliti, da vrže raz sebe ravnodušnost. — Uboga Valerija, ha! ha! ha! oma pa Delila! a Samson je prišel skoraj ob pamet, odkar je ona vdova. Zato je tako ujedljiv in svoj bes izliva na platno. Toda reci moji sestri, naj se umiri, jutri poj dem v Rudenhof in poravnam zadevo. Naslednjega dne okrog enajstih se je ustavil grofov koleselj pred rešetko Rudenhofskega parka. Hijgo je bil v trnotku v turški dvorani, ki je mejila na delavnico; ležal je na svilenem divanu s knjigo v roki, toda ni čitai: uprl je oči v daljavo ter se predal mislim. Pred očmi mu je kot zapeljiva prikazen lebdelo Valerijino obličje, kakršnega je včeraj videl. To srečanje je njtgovo udu/-nost v usodo silno zmajalo, ravno tako tudi njegov pretvorjen mir, ki ga je do sedaj držal v ravnovesju. Ko je po Valerij i nem odhodu ostal sam v gozdnem paviljonu, se je spustil na stolico, ki jo je ocia ravnokar zapustila; v prsih mu je razsajal vihar. Kako lepa je bila Valerija! Bolj kakor nikdar poprej se je čutil v njeni oblasti; ona si je vnovič pokorila njegovo srce in njegova čuvstva in... bila je prosta! Ta misel ga je preganjala kakor peklenski zasrneh. Ko se mu je povrnil zunanji mir, je vstal ii' se podal v Rudenhof nosoč s seboj sliko, ki je tako ra-zdražila kneginjo. Ubogi, glupi Samson! Kdaj boš prestal trepetati pod dotiki jajem Dalilinih &karij? — je rekel trpko, ko je postavil sliko ua mesto v svoji ruden-hof&ki delavnici. Noč mu je povrnila hladnokrvnost in odločnost; naslednjega dne je delal ki se igral z otrokoma; ko pa je ostal sam, ae je vnovič uda svojim mislim. Rudolfov prihod ga je hkrati zbudil k resničnosti. Mlada moža sta se prijateljski pozdravila*