Ameriška
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 31
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1963
SLOVENIAN
HORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Francoska javnost je na strani De Ganila
Njegova priljubljenost v francoski javnosti je v zadnjih ra e s eci'h porasla kijub n j e govi neodvisni poti ali morda prav zaradi nj'e.
PARIZ, Fr. — Po zadnjem oo-vpraševanju francoskega javnega mnenja odobrava De Gaullo-vo politiko in ga podpira okoli 64 odstotkov francoskih državljanov, 61 odstotkov pa posebej odobrava njegovo novo zvezo z Nemčijo. Njegovo zavrnitev angleškega sprejema v Skupni trg odobrava 40 odstotkov povpra-Eanih, med tem ko jih 39 odstotkov ni izrazilo mnenja. Proti sprejemu ameriških Polaris raket od Francije se je izjavilo 47 odstotkov povprasanlh Francozov, 36 pa jih o ..tem ni imelo določenega mnenja.
Ustvarjanje lastne francoske atomske oborožene sile je podpiralo leta 1959 le 37 odstotkov Francozov, sedaj jih je za to že 42 odstotkov.
Novi grobovi
Robert F. Urbančič
V ponedeljek je umrl Robert F. Urbančič s 24107 Glenbrook Blvd. v Euclidu, mož Mary, roj. Ludvik, oče Caroline Loecy, Richarda, trem stari oče, sin Mary Knause, brat Williama, Louisa m Normana. Pogreb bo iz Brick-manovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave, v četrtek ob devetih v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Aduia ¥ Bruxelles
Povprečen Francoz prepušča skrb za deželo De Gaullu
Francoska javnost se sodeč po ugotovitvah povpraševalcev javnega mnenja za javna politična vprašanja ne zanima posebno, v svojem rednem dnevnem življenju prepušča njihovo reševanje vladi in največ De Gaullu, ki je dežeh prinesel ustaljenost,, gospodarsko trdnost in obnovil njen ugled v svetu. Francozom je to trenutno dosti, za drugo se ne ženejo, ko hočejo v miru u živati novo blagostanj e.
Vajeni smo govoriti o nemškem “gospodarskem čudežu po drugi svetovni vojni, toda poznavalci gospodarskih razmer v Franciji trdijo, da je francoski “gospodarski čudež” nemara še večji od nemškega. Francija je danes gospodarsko trdnejša in finančno močnejša kot kdajkoli tekom zadnjega pol-stodetja svojega obstoja.
“Pravica si® dela” Ml v Wycmliigy iszakasifena
CHEYENNE, Wyo. — Država Wyoming je 20. v Uniji, ki je uzakonila “pravico do dela”. Zadevni zakon je bil sprejet v državni zakonodaji in ga je guv. Clifford P. Hansen pretekli teden podpisal.
Zakon o “pravici do dela” prepoveduje vsake vrste obvezno članstvo v delavskih unijah kot predpogoj za zaposlitev ali Za ohranitev zaposlitve. Delavske unije se ostro bore proti takim zakonom v vsej deželi, tako jim je uspelo v Ohiu poraziti vse republikanske kandidate z zakonskim predlogam vred leta 1958.
“Pravica do 'dela” je uzakonjena največ v državah na jugu dežele in delno na Zahodu, kjer delavstvo ni v večji meri organizirano.
Predsednik kongoške vlade pojde še ta mesec na uradni obisk v Belgijo, da vzpostavi z njo boljše vezi.
BRUXELLES, Belg. — Kongo in Belgija se od julija 1960, ko je prišlo do nasilij proti belgijskim državljanom v Kongu, usta posebno prijazno gledala. Poskusi vzpostaviti boljše odnose so propadli drug za drugim, ker v Kongu ni bilo mogoče vzpostaviti reda in miru. V decembru 1961 so bili končno obnovljeni diplomatski odnosi med obema državama in Belgijci so znova začeli v večjem številu prihajati v Kongo pomagat deželo upravljati, skrbet za njeno zdravstvo in šolstvo.
Neodvisna Katanga je često povzročala hudo trenje med LecpoldviEom in Bruxellesom. Talko je kongoška vlada na primer pretekli mesec ob zadnji katanški kiUi hotela izgnati belgijskega konzula iz Elisabeth villa češ, da podpira Com-beja in neodvisnost Katange.
Belgija je voljna Kongu pomagati finančno, pa tudi v državni upravi, pri zdravstvu, šolstvu in vsem drugem. Belgijci so edini, ki razmere v Kongu
Ameriška javnost bolj Iz slov. naselbin in bolj za podpiranje katoliškega šolstva
Po zadnjem Gallupovem po vpraševanju javnega mnenja je za podpiranje katoliških šol od strani zvezne vlade 49% ljudi v deže’i, proti pa le 44%.
PRINCETOWN, N.J. — Gallupov zavod je skušal dognati po svoji znani metodi, kaj nrsli danes Amerika o podpiranju katoliških šol po federaciji. Letošnje poizvedovanje je dalo sledeče rezultate: 49% se je izrazilo za podpiranje, proti je bilo samo 44/1, ostali se še niso odločili.
Pred dvema letoma je bilo razpoloženje še čisto drugačno. Takrat je bilo proti podpiranju 57% 'in za podpiranje le 36%. Zanimivo je, da se je razpoloženje menjalo najbolj v prote-stantovskih vrstah. L. 1951 je bilo še 63% protestantov proti podpiranju, danes jih je ravno 50%. Premaknilo se je tudi razpoloženje med katoličani. Leta 1961 jih je bilo za podpiranje 56%, letos pa že 71%.
Razpoloženje med ljudmi se menja v korist podpiranja veliko hitreje kot med politiki. Smer spremembe pove, da ni več daleč čas, ko bo tudi federacija smela podpirati katoliške šole v eni ali drugi obliki, kar jc .tudi pravilno,. Ni prav, da morajo katoličani plačevati kar dvojen davek za našo prosveto.
HOLLYWOOD, Calif. — Tukaj je koncem tedna umrl George Dolenz, 55 let stari znani karakterni igralec, lastnik Sunse: Strip restavracije, ki je zadnjič nastopil v filmu za televizijski program ‘Bonanza’ preteklo nedeljo. Dolenz je odšel iz Slovenije v začetku druge svetovne vojne in si pridobil v Hollywoc-du glas velikega prikazovalca značajev. Nastopal je pri Universal Pictures, kasneje pa tudi drugod. Bil je zaveden Slovenec in je rad ob raznih priložnostih poudaril svoj slovenski rod.
Maroko, Alžirija in Jmh skušajo voflili
enako zunanjo politiko
RABAT, Mar. — Na povabilo maroške vlade so se v Rabatu sestali diplcimatje iz Alžirije in Tunizije, da se posvetujejo z maroškimi tovariši, kako bi vse tri države vsaj v nekaterih vprašanjih zunanje politike ho-d le po isti poti. Načelno si ne nasprotujejo, vse tri so za “aktivno nevtralnost”, toda to velja samo za odnose do velikih držav.
AFRIŠKO-AZIJSKI ZBOR UDARIL PO OLJIH ZAHODA
Afričani in Azijati zbrani na 3. konferenci Organizacije solidarnosti afriško-azijskih narodov, so se grizli med sabo, pa skupno obsodili Zahod. — Enotnost samo na jeziku.
MOŠI, T&ng. — V ponedeljek, Združene države, pozivajo Indi-4. februarja, se je zbralo tu oko- jo in Kitajsko k sprejemu predli 400 delegatov iz 58 držav Azi- loga nevtralcev za ureditev nju-je in Afrike na 3. konferenco | nega mejnega spora, vse člane Organizacije solidarnosti afri- k priznanju “novo proglašene,
Iz Clevelanda in okolice
fko-azijskih držav. Prvo zborovanje te vrste je bilo v Bain-dungu v Indoneziji leta 1955, u-deležilo se ga je 29 dežel. Nad celotno organizacijo so dobili od tedaj nadzor komunisti in
popolnoma neodvisne države” Sev. Bornea, NATO pa k ukinitvi “napadalnih vojaških o-porišč”. Resolucije seveda ne obsojajo sovjetskega in kitaj skega imperializma in ne zah-
drugi levičarji. To je bilo cčitjtevajo ruškega umika s Kube. no na n a s l e d njih podobnih zborih v Kairu (1957) in v Ko-nakri (1950). Število afriških
Letos bomo pridelali 22% manj pmara® m Išihoši
WASHINGTON, D.C. —Še poznajo iz dolgoletne skušnje [Pred Par meseci so računali, in deželi res lahke pomagajo na'da bomo letos pridelali okoli nege, če hočejo. Izgleda, da ta-1140 milijonov zabojev pomaka dobra volja v Bruxellesu oh- ranč, v resnici jih ne bomo pa
Kako naj se sporazumevajo z malimi državami, na primer a-rabskimi, to je njihova bolečina, kajti tu se nočejo zameriti nacijonalizmom malih držav, obenem se pa tudi ubraniti vplivu teh nacijonalizmov. Po primero ni treba iti daleč, jo lahko naj dejo V -Kairu, pr Naserju.
držav je cd tedaj naraslo od pol ducata na kar 33.
stoji. Obisk predsednika kongo-
niti 110 milijonov. Podoben je
ške vlade v Bruxellesu naj na- Pridelek v limonah. Pričako-pravi konec starim sporom in vali so pridelek 17 milijonov nezaupanju in vzpostavi tesno zabojev, sedaj pa bodo veseli, sodelovanje, ki bo koristno o- a ko bodo spravili skupaj 13 borna, Združene narode pa bo milijonov. Seveda se bo to rešilo sedanjih obveznosti in poznalo celo leto na cenah, ki neznosnega finančnega breme- so že občutno poskočile vsaj ua.	% trgovini na debelo.
Planet Mars hočejo fotografirati visoko nad Zemljo
PALESTINE, Texas. — V Palestine imajo pripravljen ogromen balon, ki spada med največje, kar jih je bilo narejenih v naši deželi, in so ga že hoteli pognati 80,000 čevljev visoko v zrak, kjer naj bi fotografiral planet Mars.
Slabo vreme je preprečilo prvi poskus, mislijo ga ponoviti začetkom prihodnjega meseca. Strokovnjaki upajo, da jim bodo fotografije dale odgovore na mnogo ugank, ki jim do sedaj ne morejo najti odgovora.
Prepiri in spori na vse strani
Na zborovanju ]e že v samem začetku prišlo do ostrih na-• prot s te v med Kitajci in Indijci, med Scmalijci in Kenijci, pa tudi med Indonezijci in Mala j ci. Indijci so skušali spraviti na dnevni red vprašanje kitajskega vpada na indijsko ozemlje preteklo jesen. Ko je bilo to črtano z dnevnega reda, so zapustili zborovanje in se nanj vrnili šele na kraju, ko je bila od njih predložena, nekoliko popravljena r e s o 1 ucija sprejeta. Rusi in Kitajci so ves čas vodili propagando drug proti drugemu, vendar si javno niso skakali V lase. Zastopniki Malaje so zavračali indonezijski napad na pripravljanje Malazijske federacije, v katero naj bi poleg Malaje in Singapurja prišli tudi Saravak, Brunei in Sev. Borneo, ki diše Sukarnu. Zastopniki Kenije, Tanganjike in Ugande so se odločno uprli zahtevi Somalije po priključitvi severnega dela Kenije Somaliji, h kateri spada po svojem prebivalstvu.
Skupno le nasprotovanje Zahodu
Po enem tednu razprav in medsebojnih prepirov so bile sprejete resolucije, ki napadajo
Predsednik Tanganjike, ki je bila gest “zborovanja”, je opozoril Afričane in Azijce, naj ne gledajo svojih sovražnikov samo v zahodnem imperializmu, kajti “nekatere socialistične države so krive istih zločinov”, toda velika večina delegatov je napadala le “ i m p e rialistične svinje” in “novo kolonistične morilce”.
Edinost samo na jeziku
Zborovanje je pokazalo očitno, da med afriškimi in azijskimi državami dejansko ni pravih notranjih vezi in enotnosti, v kolikor ju je. sta le na jeziku, drugače pa vsaka država sili v svojo lastno smer, kjer upa doseči za sebe največ koristi.
Manj jajc in mleka
Washington, D.C. — Tajništvo za poljedelstvo ceni, da imamo v deželi nekaj nad 300 milijonov kur,, ki bi morala znesti mesečno nekaj nad 5 bilijonov jajc, v januarju pa niso “izpolnile kvote”, da govorimo s komunističnim jezikom, za 1.5. Huda zima je vplivala tudi na proizvodnjo mleka, vendar ga imamo še zmeraj preveč. Tajništvo za poljedelstvo premišljuje, s kakšnimi sredstvi
V Florido—
Matt Intihar, lastnik zavarovalne agencije na 222. cesti v Euclidu je odpotoval v Florido in bo ostal tam na počitnicah dva tedna.
Rojstni dan—
Mrs. Mary Plesee z 18304 Rosecliff praznuje danes svoj 85. rojstni dan. Ker je bolehna ne more iz hiše, in bi bila vesela obiskov. Čestitamo in želimo še mnogo zdravih let!
Rokoborba—
Jutri, v četrtek, zvečer ob 8:30 bo v Areni nastop znanih rokoborcev Ed. Canpentier, Free-mana, Kovalskega, bratov To-los in drugih.
Na obisku s Filipinov—
Rev. Charles H. Scanlon, ki je odšel leta 1955 na Filipine z drugimi duhovniki ustanovit višjo šolo, je prišel nedavno na daljši obisk v domovino. Prijatelji ga lahko dobe pri njegovih starših na 1263 E. 58 St. ali pa v župnišču Immaculate Conception. V torek, 19. feb., ob 8.30 zv. bo predsedoval skupini govornikov na seji Kolumbovih vitezov št. 733 v Hotelu Carter. Razpravljali bodo o avtoriteti in odgovornosti stai'šev do njihovih otrok.
Pogreb—
Pogreb pok. Franka Susmana bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., nato na pokopališče.
Ribiško pristanišče na Kubi mora ostati le to
WASHINGTON, D. C. — V vladnih krogih trdijo, da je predsednik K e n n edy sporočil Hruščevu, naj ne gradi na Kubi več kot čisto ribiško pristani-bi znižalo cene na drobno zajšče”, kot je bilo objavljeno, če jajca, mleko in mlečna izdel-ihcče, da bo sploh kdaj uporab-ke.	Tjano.
Pohtika praznuje Lincolnov rojstni dan po stan navadi
CUHJ0V
V remenski prerok
pravi:
Večinoma oblačno, naletavanje snega. Najvišja temperatura
23-	vAUfcJl1
ih i I M1 fc'
CLEVELAND, O. — Tudi letos praznujejo republikanci Lincolnov rojstni dan kar ves teden ne samo en dan. Demo-kratje vpoštevajo to republikansko navado. Republikanci se jim oddolžijo na ta način, da dajo tudi demokratom cel teden političnega oddiha za praznovanje rojstnih dnevov demokratskih političnih svetnikov Jacksona in Jeffersona.
Republikansko praznovanje se čuti v politični javnosti na dva načina: delo v Kongresu dejansko počiva, republikanski politiki pa živijo v svojih volivnih okrajih in iščejo stike z volivci na sestankih, shodih, obedih, večerjah, slavnostnih zborovanjih in podobnih prireditvah.
Na Kapitelu vlada ta teden zatišje. Res je, da dela nekaj odborov, toda seje so bolj formalnega značaja. Resnega dela bo ta teden opravljeno le malo. Nekaj več bo posvetovanj v okviru obeh strank.
Demokratski senatorji bodo i jo o predsednikovih poslanicah poskusili izbrati kandidate za j in zakonskih predlogih in jih
razne senatne odbore. Predstavniški dom je ta posel po večini že davno opravil, senat ga pa še ni, ker so južni k6n-servativni senatorji obstruirali vse delo v plenumu senata. Kandidatov se je priglasilo več, kot je treba in vodite-telji demokratskih senatorjev bodo prišli v zadrego, koga
pri tem pošteno kritizirajo. Tudi to se dogaja vsako leto. Povrhu še kot po navadi napadajo politiko sedanje administracije. Tvarine jim v tem pogledu ne manjka, saj je na primer državno tajništvo vodilo tako spretno našo zunanjo politiko, da smo prišli v spor z vsemi našini prijatelji
naj kam posadijo. Republi-'in ne samo s Francijo. Nti kanski senatorji so ta posel že Nizozemskem, v Angliji, v opravili, zato si ta teden lah-jBelgiji, v Nemčiji, v Italiji, ko privoščijo počitnice. V celo v vodstvi NATO imajo predstavniškem domu se v od-1 dosti povoda, da se jezijo na borih ne bodo ta teden pretr- nas. Povrhu imamo še nepo-
gali. Odbore imajo že sestavljene, toda delo v njih počiva.
Ko senatorji in kongresniki hodijo po deželi, jim tvarine
trebno burjo zaradi Kube in spor s Kanado. Tudi Kennedy-jeva domača politika daje republikancem dosti gradiva za kritiko, kajti ne uresničil
za govore in debate ne manj- jejo se ne Kennedyjeve oblju-ka. Ne morejo se ravno pob-' valiti, da so v Kongresu kaj prida delali zadnjih 4-6 ted-
be, ne njegove napovedi. Dežela sicer ni v krizi, pa se vendar ne počuti dobro. Narašča-
nov, saj niso iz glasovali niti nje brezposelnosti jo opozar-enega med važnimi zakoni, ja, da nekaj ne more biti v. toda volivci so na to že nava- redu.
jeni; je pač vsako leto tako. Za kulisami bodo republi-Zato pa lahko obširno govori- kanski voditelji morali obrav-
navati tudi svoje domače težave, ki jih imajo več kot preveč. Sloge med republikanci v Kongresu in zunaj Kongresa je zmeraj manj. Kongresni republikanci nočejo nobenega pravega sodelovanja s politiki, ki niso v Kongresu. To jezi republikanske guvernerje, republikansko mladino in republikanske voditelje na deželi. Seveda niso potihnili in ne bodo spori med republikansko desnico in republikansko levico. Na republikanskem nebu je torej dosti oblakov in malo vedrega neba.
Končno daje praznovanje republikanskim politikom priliko,, da vidijo in čutijo, kaj pravijo na vse to republikanski volivci. Vtisi, ki jih bodo dobili na deželi, bodo močno vplivali na republikansko politiko v Kongresu. Tudi to ni nič novega. Je bilo vsako leto tako. Ne smemo torej tudi letos pričakovati, da bo praznovanje Lincolnovega rojstnega dneva dalo republikanski politiki novo smer in večjo živahnost.
Najnovejše vesti
MIAMI, Fla. — Sinoči se je ponesrečilo v bližini Evergladesa veliko potniško letalo Northwestern let. družbe na poti od tu v Chicago. Pri nesreči je bilo vseh 35 potnikov im osem članov posadke mrtvih.
BAGDAD, Irak. — Na mestnih cestah so še vedno tanki in po hišah stikajo patrole vojaštva in milice za komunističnimi agenti. Zadnji ostanki odpora komunistov in drugih levičarjev so bili strti. Tehnični svetovalci iz komunističnih dežel, ki jih je povabila v Irak Kasemova vlada, čakajo v skrbeh, kako se bodo rešili iz dežele.
ŽENEVA, Šv. — Na razorožitve-ni konferenci, ki je včeraj po petih mesecih obnovila svoje delo, je ameriški’ predstavnik W. Foster prebral poslanico predsednika Kennedya, v kateri ta izraža upanje, da bo konferenca dosegla uspeh in odstranila nevarnost vojne. — Sovjetski zastopnik Kuznecov je zahteval, da Združene države ukinejo vsa svoja vojaška oporišča izven domačega ozemlja, vključno atomske podmornice, opremljene z raketami Polaris. Združene države in
Vel. Britanija so to zahtevo gladko zavrnile. Združene države so med tem objavile, da bodo s prihodnjim mesecem nastopile tri ameriške atomske podmornice, oborožene s Polaris raketami, svojo službo v Sredozemskem morju.
NEW YORK, N. Y. — Kljub prizadevanju župana Wagnerja ni bilo mogoče doseči sporazuma med stavkujočimi stavci in med lastniki listov. Stavka traja že 67 dni in ni nobenega izgleda za njen skorajšnji konec. Zastopnik lastnikov listov je dejal, da izgleda, da se bo stavka spremenila v “preskušanje gospodarske moči” unij in podjetij.
LONDON, Vel. Brit. — Vlada Macmillana je porazila predlog delavske opozicije za nezaupnico s 333 proti 227 glasovom. — Po nekaterih vesteh iz Indije naj bi Kitajci včeraj preskusili svojo prvo atomsko bombo.
MOSKVA. ZSSR. — Sovjetska vlada je ukazala National Broadcasting Co., da mora zapreti svoj urad v Moskvi, ker da je bilo njeno poročilo “o dvigu Hruščeva” na televiziji škodljivo Sovjetski zvezi.
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec ________
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9,00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
5UBSCRipTION rates,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio -vYgh-’SS	No. 31 Weds., Feb. 13, 1963
Razklani svet
Še pred petimi leti sm0 pričakovali čisto drug razvoj v mednarodni politiki. Kdo je upal prorokovati, je napovedoval, da bo komunistični blok ostal tako strnjen, kot je bil pod Stalinom in da bo tako prisilil države svobodnega sveta, da se čim tesnejše povežejo med seboj. Nevtralnim državam ni nihče napovedoval večjega vpliva na potek svetovne politike. Uresničila se je samo napoved glede nevtralcev, vse drugo se je zasukalo čisto drugače, kot smo pričakovali.	•
Razklal se je svobodni blok, razklal se je tudi komunistični blok. Ko je prevzel De Gaulle oblast v Franciji, ni nihče mogel verjeti, da bo njegova politika razklala za-padni blok. De Gaulle ni nikoli skrival svojih načrtov v mednarodni politiki, le verjeti mu ni hotel nikdo do dna. Vsi so mislili, da se bo v svojem cilju, da Francija postane neodvisna atomska sila, unesel. General je uporno vztrajal na svojem načrtu, kar je močno ohladilo odnose med Parizom in V/ashingtonom. De Gaulle je radi tega pokvaril vse ameriške račune glede NATO, sedaj pa še račune glede Evropske gospodarske skupnosti. Njegov odpor proti anglo-ameriškemu vplivu na evropskem kontinentu je dosegel tako mejo, da je Pariz zaprl Angliji vrata v Evropsko gospodarsko skupnost v globokem prepričanju, da bi bila Anglija v vsaki evropski kombinaciji samo zastopnica ameriških interesov. Ni se zbal posledice svoje politike, ki je Francijo vsaj začasno izolirala tudi v Evropi. Zaveda se, da ne more obstojati nobena pametna evropska politična ali gospodarska skupnost brez francoskega sodelovanja. V svoji izolaciji sedaj išče prijateljev in čaka. S čakanjem je v svojem življenju dosegel že veliko, prepričan je, da bo tudi sedaj.
Ni verjetno, da bo na svojo stran pritegnil dosti evropskih držav, toda postal bo pribežališče vseh tistih, ki ne bodo zadovoljni s politiko Amerike in Anglije. V prvi vrsti bodo to opozicijske stranke proti sedanjim vladam v Evropi. Njegovo čakanje ima tudi nekaj realne osnove, kajti v vseh evropskih vladah lahko pride do sprememb. V Nemčiji je že na vidiku v letošnji jeseni. V Italiji nima Fanfani nobene trajne parlamentarne večine. Spomladi ali poleti bodo tam nove parlamentarne volitve. Kdo bo prišel v Angliji na vlado po prihodnjih parlamentarnih volitvah, je še tudi negotovo. Na svojem mestu ostale le Kennedy, kot kaže tja do 1. 1968. De Gaullu samemu poteče mandat dve leti preje.
Potem takem bo imel svobodni svet oba sedanja voditelja, Kennedyja in De Gaulla predvidoma kake tri leta, morda pa tudi več, ako bo De Gaulle ostal v politiki še po 1. 1965. Toda oba voditelja se bosta nahajala v novi družbi, ki se bo izoblikovala v bližnji bodočnosti. Kakšni bodo njihovi pristaši, je danes težko soditi. Le malo bo med njimi takih, ki so že sedaj na oblasHi. Svobodni svet bo torej ostal razklan, četudi sta Kennedy in De Gaulle odločna nasprotnika komunizma. Nasprotujeta mu oba, toda vsak drugače ceni moč in bodočnost komunizma. Ravno v tem leži eden med glavnimi vzroki, zakaj sta se razšla in zakaj je tako težko misliti, kakšna naj bo sprava med njima. Vse to dovoljuje zaključek, da razkolu v svobodnem svetu ne bo tako hitro bila zadnja ura. Dobro bi bilo, ako bi se v tem varali.
Podoben je slučaj v komunističnem bloku. Kot sta si na naši strani Washington in Pariz v laseh, tako sta v komunističnem bloku sprta Moskva in Peiping. Razpoka med njima se je pokazala že pred leti. Vsi smo pa bili tako zaverovani v strnjenost komunističnega bloka, da v razkol nismo hoteli dolga leta verjeti. Zadnje mesece se je razkol pokazal v vsyh svojih posledicah. Moskva omejuje svoje gospodarske stike s Kitajsko, ji ne daje orožja in celo dobave bencina je zmanjšala; ne daje seveda nobenih podpor. Kar je pa najhujše: stalno je odklanjala in odklanja vsako sodelovanje pri kitajski proizvodnji atomskega streliva; ne daje ne potrebnega materijala, ne strokovnjakov, ne informacij.	/
To so dejstva, ki jih ne tajita ne Moskva ne Peiting. Dober barometer za razkol med obema največjima komunističnima državama je iskanje zaveznikov v komunističnih strankah po vsem svetu. Dočim so se komunistične stranke v Evropi z izjemo albanske, postavile na moskovsko stran, sedi v Aziji, Afriki in južni Ameriki cela vrsta komunistov na plotu in se noče postaviti ne na eno ne na drugo stran. Kitajska in ruska agitacija jih skušata' na vse načine pridobiti vsaka zase, toda nimata pravega uspeha. Pri tem se seveda kitajski in ruski tovariši krepko prerekajo, kdo praviinejše razume Marksa in Lenina.
Kdor pozna komunistično zagrizenost, ne more pričakovati, da se bo spor med Moskvo in Peipingom tako hitro poravnal. Težko vsaj tako dolgo, dokler bo v Moskvi gospodaril Hruščev in v Peipingu Mao-Tse-Tung Oba ko-
munista se namreč tudi osebno ne moreta trpeti. Da pa sprava vkljub temu ni čisto izključena, o tem priča sprava med Moskvo in Beogradom. Bo pa težja kot s Titom. Tito je namreč zmeraj želel mir z Moskvo; ali ga pa želi tudi Mao, o tem bi se dalo debatirati. Zat0 ni pretirana misel, da med Moskvo in Peipingom ne bo obnove prijateljstva, dokler bosta Hruščev in Mao na oblasti.
Še hujša usoda je doletela nevtralni blok. Nehru je postal skoraj proti svoji volji voditelj nevtralcev. Sedaj je videl, kako malo mu pomagajo simpatije nevtralcev v boju proti kitajskim divizijam. Sit je vodstva nevtralnega bloka in blok se je na tihem razletel. To je bilo posebno očitno na 3. azijsko-afriški konferenci 58 držav v Moši v Tanganjiki v vzhodni Afriki.
Recimo, da bodo razkol v obeh blokih na nek način zakrpali. Ako se bo to zgodilo, oba bloka ne bosta več to, kar sta bila pred razkolom. Podobna bosta zakrpani obleki ali povezanemu loncu. In tako stanje bo morala vpoštevati mednarodna politika. V tem je ravno zgodovinski pomen sedanjih razkolov.
‘Trija tički' v fUtHwaiskee
MILWAUKEE, Wis. — Igra “Trije tički” je zelo prijetna in živahna burka, ki bo nudila, bas zdaj v predpustnem času s svojimi komičnimi prizori in šalami, navzoči slovenski družbi prepotrebnega smeha in veselja. To prijetno burko so igrali v Clevelandu in po vesteh v raznih slovenskih časopisih jo bodo igrale razne slovenske gledališke skupine tudi v Kanadi, Avstraliji, Argentini in v Franciji, kar pomeni, da je burka zelo uspešna in priljubljena med slovenskimi amaterskimi oder-skimi krožki.
Slovensko kulturno društvo Triglav se je odločilo, da jo na pustno nedeljo, 24. februarja t. L, ob 3:30 pop. v dvorani Sv. Janeza na deveti cesti predstavi v veselje vsem našim rojakom in rojakinjam. Burko vodi in pripravlja režiser Lojze Galič, ki trdi, da je sicer v Milwaukee več raznovrstnih tičkov, ki znajo sladko in zapeljivo peti svoja pesmi — toda takih tičkov, kot
ta dan smo obhajali tudi 80-letnico g. Franka Jesenka. Vsi mi mlajši, Marija in Metka Rus. Tom in Frank Šušteršič in jaz smo slavljencu dali darila. Vsi smo dobili v zahvalo po 1 dolar, kar je bilo za nas veliko veselje. Dne 9. decembra 1962 je sloven sko kulturno društvo Triglav priredilo prihod sv. Miklavža dvorani sv. Janeza Ev. On je bil spremljan z angeli in tremi rogatci.
Prihod sv. Miklavža prireja društvo Triglav vsako leto. Otroci, kateri so pridni, dobijo darilo, poredni, a katerih je malo, pa palico-. Jaz sem bil med tistimi, ki so izvajali program. Nekateri so deklamirali, nekateri plesali in nekateri izvajali različne instrumente.
V soboto, 15. decembra, sem bil prvikrat na drsanju v našem lepem triglavskem parku. Teden poprej e je naše društvo Triglav kupilo deset tovornih avtomobilov peska in gramoza za jezero in za podlago paviljona, katerega imajo v načrtu postaviti to spomlad. Na ta dan
bo Ivan Jakoš v vlogi krojača, smo vsi metali z lopatami pesek
Iglača, kot bo Dimitrij Kralj v vlogi urarja Zajca in Ivan Bambič v vlogi piskroveza Strbonc-Ija, ne najdete pod nobenim slovenskim farnim zvonom.
S temi tički ima velike sitnosti in težave gostilničar Jarm, ki ga bo igral Janez Rifelj, njegovo korajžno ženo Špelo pa bo podala Dari Strmšekova. Še večje sitnosti s temi tički bosta imela sodnik — Franc Mtenčak in njegov sluga Peter — Jože Ornik. Seveda pri tej burki nastopi tudi oko postave — stražnik, ki ga bo kot star soldat predstavil Toni Strmšek.
Pred pričetkom igre bo moški zbor zapel več slovenskih pesmi. Petje bo vodil Ernest Majhenič. Pri burki nastopijo tudi mladi harmonikarji Strmšek Karel, Menčak Janez in Coffelt Fran-' ci. To pot je društvo pripravilo [ več lepih durnih nagrad, ki bodo razdeljene po predstavi v spodnji dvorani, kjer se bo razvila prijateljska zabava s plesom. Igrali bodo Veseljkovi fantje. Za večerjo pa vam bedo pridni in delavni člani in članice pripravile okusne domače krvavice in pečenice s kislim zeljem, krompirjem in raznimi sladkarij ami.
Torej dragi rojaki in rojakinje od blizu in daleč, slovensko društvo Triglav vam pripravlja za pustno nedeljo, 24. februarja 1963, ob 3:30 pop. pri Sv. Janezu par uric veselega in prijateljskega razpoloženja.
Vsi prisrčno vabljeni! Vsi dobrodošli in nasvidenje!
* * *
Marljivi 13 let stari Karl Strmšek je napisal AD tole kratko pismo: Dragi g. urednik in prijatelji. — V zadnjem času sem pisal Vam o mojih letnih počitnicah. Sedaj Vam hočem povedati, kaj sem delal v zadnjih mesecih. Na Zahvalni dan smo se peljali v Berwyn, Illinois, k družini in mojim sestričnam
Fistiio h IpMJana
Cleveland, O. — Pismo prijatelja :iz Ljubljane pove, da se je zadnje dni nadškofu Vovku nekoliko odleglo. Zdravniki se čudijo in so zepet debili upanje, da bi ga mogli rešiti. Nadškof bi že rad zapustil bolnico in šel delat. Po cerkvah so javne molitve za njegovo ozdravljenje. Verniki ga posebno priporočajo Antonu Martinu Slomšku in njegovi priprošnji. V ta namen molijo tudi izven škofije po v~sj Sloveniji.
Pred Božičem smo imeli hud, Micki Šuštaršič in Bibi Rus. Na a suh in po svoje prijeten mraz.
v jezero, gramoz pa za paviljon Tudi č. g. Jože Mejač, brat našega društvenega predsednika, je pomagal. On je prišel iz Argentine na obisk. Zelo je bil vesel in presenečen nad lepoto na šega triglavskega parka. Imeli smo 16. decembra tudi lepo bo žičnico pri K. S. K. J., kjer so otroci lahko pokazali svoje različne talente. Vsak je dobil darilo.
V nedeljo pred Božičem sem se peljal z mojimi starši v slovenski triglavski park. Je bilo zelo mrzlo in samo tri družine so prišle. Moj atek je zakuril v pokretni hišici in moja mama je postregla vsem z vročim čajem. Lepo in koristno je biti v našem parku. Vsak dan v božičnih počitnicah sem se drsal s svojimi prijatelji v Michell parku.
Tem potom vabim vse moje prijatelje s starši, da si pridejo ogledat na pustno nedeljo, 24. februarja, ob pol štirih popoldne pri Sv. Janezu igro “Trije tički”, katero pripravlja naš prijatelj Lojze Galič. Med ostalimi igralci nastopata tudi moja mama in atek. Pravijo, da se bomo nasmejali do solz. Do prihodnjič Vas vse naj lej še pozdravljam.
S spoštovanjem Karel Strmšek.
L. G.
Tilk pred prazniki pa je zapihala odjuga ter pobrala nekaj sneiga. Pa ga je kmalu zopet nasula. Prevec ga pa ni. Ali ni čudno? Po zapadni Evropi je nenavadno veliko snega, celo v Neaplu 30 cm, v Londonu več, a v Moskvi nenavadno malo.
V Ljubljani so za novo let' navesili nešteto žarnic, še nal topolih pri tromostovju ter v nekakšnem okvirju po sosednih hišah. Zvečer se vidi z Zmajskega mostu tam ob tromoistov-ju kot nekaka gotska cerkev. Precej milijončkov stane taka bajnost, pa nismo nič bolj srečni. Živila se pa hudo draže. Te dni je Ljubljančanka kupila dve jajci, jih plačala po 70 dinarjev in jih nato zalučala prodajalki v obraz. Visoka cena, huda kri. Pa so jajca v Beogradu in Zagrebu celo po 150 din — eno! Mesa radi take draginje nimamo navadni zemljani kaj pogosto na mizi.
Mesnih izdelkov, sira in podobnih dobrot si uradnik sploh ne more privoščiti. Kruh se je tudi' podražil, pa še ne preveč, si ga lahko privoščimo'. Za žito in sladkor namreč doplačuje država. Zato sta še pri zmerni ceni.
Stanovanjska kriza je stalna. Največ živčnih nerodnosti nastane pri nas radi stanovanjskih neprilik.
Po daljšem razdobju smo letos prvič lahko kupovali božične dreveščke na trgu že dober teden pred Božičem. Za šen-klavsko cerkvijo so stali celi gaji. Kot prvi prodajalci so se pojavila državna posestva. Ci-riLMetodova prodajalna je lah ko tudi založila nabožne božične razglednice.
Včasih grem na rojstni dom na Gorenjsko. Tam se bolj mirno in prijateljsko menimo in spominjamo starih časov. Potem pa v tolažbo zapojemo: Vse je pomorjeno, vse je pokošeno, samo robida pokonci štrli... Božič je bil seveda deloven dan, kot se spodobi v komunistični državi.
VEST
> i- i%/ r* m m m3 E'-
Vorenc Š.
Ja niste pozaiiiil!
Cleveland, O. — Kaj pa? Da bo v soboto zvečer, 16. februarja t. L, v Baragovem domu pustna zabava in kar še naknadno" sporočamo tudi — maškerada. Na to maškarado vabimo vse lepe in dostojne maske. Ali si kdaj že poskusil priti v malski na zabavo? Ne? O, potem si pa precej zamudil! Če si v maski, vedeš se neprisiljeno, nič te ne moti, nič te ne nervira, ker nihče te ne' pozna in doživiš marsi-ksiko veselo in prijetno dogodivščino. Uživaš, ko o tebi ugib-Ijejo, ti pa druge opazuješ in marsikoga bolje spoznaš. Takrat, ko- je človek prepričan, da ga nihče ne pozna, takrat pokaže in izda del svojega značaja, ki ga sicer težko odkriješ. Pravijo, da so ženske le tedaj brez maske, kadar so — v maski.
Tam na gladkem podu in ob sladkih melodijah, ki jih bodo pričarali Dušan žitnik in njegovi fantje, tam bo res težko, da bi tudi ti ne poskusil, koliko si še pri moči. Nikar se ne daj, nikar se ne pusti! Prepričal se boš, da še precej zmoreš in vesel boš tega dokaza, da: še nekaj veljaš. Toliko bolj dragoceno je to spoznanje — če imaš to sreče —, da si oženjen.
Ko beš že truden, lačen in žejen, tedaj te bodo stregli in postregli. Svinjska pečenka, golaž, kranjske in klevelandske klobase, suhe preste, olupljen in posušen krompir! Cvička od Gadove peči sicer ne bo, bo pa zato dovolj narodnega in medna-rednega vina. Prepričani smo, da boš na poti domov vzdihnil:
O pust, ti čas presneti, da le kmai’ prišel bi v drugo.
Na svidenje!
Odbor Družabnega kluba
in Baragovega doma.
Revizija katastra v Sloveniji
Po podatkih Geodetske uprave z LRS v Ljubljani je bilo v Sloveniji do konca leta 1961 od skupaj 2526 katastrskih občin pregledanih 607. Tako je revizija zajela 408,597 hektarov zemljišč.
Analiza rezultatov tega dela je dala nekaj zanimivih podatkov. število po obliki ali načinu o bdel ave spremenjenih parcel v posameznih katastrskih občinah niha med 10 in 41.5 odstotkov, kar pomeni, da je povprečno vsaka četrta ali peta parcela vpisana v katastrskem elaboratu drugače, kakor pa je dejansko stanje na terenu.
Analiza je še pokazala, da so se njivske površine zmanjšale za okoli 5 odstotkov, povečalo pa se je število travnikov in sadovnjakov, medtem ko so občutno zmanjšane tudi površine pašnikov.
Kje bo tekla "Gorenjska cesta”
Stara pred drugo svetovno vojno z g r a j ena avtomobilska cesta Ljubljana-Kranj in njeno nadaljevanje poti proti Podkorenu ne zadošča več naraščajočemu prometu, že pred nekaj časa so se odločili, da je potrebna nova moderna, dovolj široka avtomobilska cesta, ki bo dopolnjevala sedanjo avtomobilsko cesto Ljubija na-Zagreb-Beo-grad-Niš-Sofij a-Carigraid in Niš-Skoplje-Solun-Atene. Nova cesta bo dejansko del ene najpomembnejših mednarodnih avto-velecest Evrope, torej ne bo le “gorenjska”, kot bi nekateri radi.
Točni načrti za novo cesto, ki bo' tekla od Ljubljane preko vse Gorenjske do Podkorena, še niso izdelali, določena je le > glavna smer. To seveda moti lastnike zemlje ob novi cesti. Ene zadržuje pred gradnjo raznih stavb, drugim pa omogoča špekulacijo z zemljišči. Trdijo, da bedo še pred koncem letošnjega leta načrte izdelali in objavili.
/ Umrl je trpin ^
V oktobru je umrl v Spod? Ložnici in bil pokopan v Slov. Bistrici Henrik Goričan, duhovnik mariborske škofije. Med drugo svetovno vojno je pribežal v Ljubljano in sodeloval pri p o d t d. Ini vojaški organizaciji Slovenski legiji. Kot nasprotnik nacistov je bil decembra 1944 prijet in po več mesecih zapora v gestapovski ječi v Ljubljani odpeljan v koncen-tracijsko taborišče Dachau na Nemškem. Tam je dobil pegavi tifus, pa ga preživel in dočakal prihoda ameriške armade. Ti-tovci so- pok. Henrika in še več drugih, med njimi p. Bena Koiibiča, sedanjega gvardijana v Lemontu, in p. Klavdija Okorna, sedanjega župnika pri Sv. Janezu v Milwaukee, obdolžili, da so esesovci, torej zagrizeni pristaši nacizma. Veli-
01lari§ imUm fari !a-
rije Vsiefeovzet® mbl
Cleveland, O. — še enkrat ste vsi vabljeni na domačo zabavo pri kartah in drugih igrah v soboto, 16. februarja. Začetek ob sedmih v šolski dvorani. štrudelj, krofi in drugo domače pecivo bo za prigrizek in razprodajo.
Članice ste naprošene, da prinesete, če imate kaj za dobitek, do petka na moj dom. Vstopnice se dobe pri Anici Nemec, tajnici, ali pa pri vratih. Vstopnina samo 1 dolar; polovično za otroke do 12. leta. Ves čisti dobiček je za cerkev!
Pecivo za razprodajo se bo sprejemalo ves dan v soboto v šolski dvorani.
Marie Dular ’
ko posredovanj je bilo treba, predno so njihovi tovariši med jetniki ameriškega poveljnika nekega gen. Adamsa in. njegovega namestnika polk. Joyce-a iprepričali o lažnivosti komuni-stične obtožbe. Tito je bil za ta dva “fine mam and our ally”.
Titovci, ki so z ostalimi komunisti čuvali glavno jetniško poslopje v taborišču, takoizvani bunker, so morali končno vse omenjene tri duhovnike izpustiti. P. Beno in p. Klavdij sta se odločila, da ostaneta zunaj in skrbita za one rojake, ki so se odločili, da se ne vrnejo v po komunistih vladano domovino.
Pokojni Henrik je dolgo premišljeval, končno se je odločil in na trdne obljube od strani titovskih zastopnikov, da nimajo nič proti njemu in da se mu doma ne bo “nič zgodilo”, odšel domov. Že na: Jesenicah so ga prijeli in ga nato v decembru 1945 obtožili kot enega glavnih delavcev pri organizaciji protikomunistične Slovenske legije. Obsojen je bil na smrt, pa' nato pomiloščen na 17 let ječe. Pred nekaj leti so ga vsega telesno in duševno izčrpanega in ubitega izpustili iz zapora, pa ga obdržali pod stalnim policijskim nadzorom. Smrt ga je rešila rdečega nasilja in mu odiprla pot v svobodo, ko mu ni bilo še niti 50 let. Naj v miru počiva! j
Cesta “bratstva in edinostr’ bo Mos dograjena
Letois bodo 1. aprila zopet poslali mladinske delovne brigar-de gradit avtocesto “bratstva in edinstva”. Med Beogradom in Djcvdijelijo manjka menda le še 58 km na odseku Osipaonica-Beograd. Ta del trdijo, da bodo dogradili do 20. oktobra letos, ko bodo slavili 19-letnieo osvoboditve Beograda. Od celotne avtoceste 'bo ostal po 20. oktobru 1963 nedograjen le .del cd Ljubljane do Podkorena, za katerega niso gotovi še niti načrti.
Je že tako, kot je redno bilo v navadi, Slovenija si mora sama zgraditi, če hoče kaj imeti alii pa mora čakati, dokler že miso vsi ostali dobili, kar je bilo le mogoče. Nikdar pa jo ne bodo pozabili davkarji. Ti so v Sloveniji vedno prvi na delu in sfcrfee, da dobi Beograd svoj delež!
Avtocesta L j ubljana-Zagreb je bila v dobri meri zgrajena z denarjem, ki so ga v ta namen dale Združene države iz dobro-imetja pri Jugoslovanski banki na račun dobav deželnih pridelkov, ki jih Jugoslavija plačuje v dinarjih.
Zastareli predpisi
Tekom lanskega leta je padlo število prenočnin v- Sloveniji v hotelih in drugih prenočiščih za 5%. Glavni vzrok padcu nočnin so domačini, katerih je bilo manj kar 12%. Število nočnin tujcev je med tem celo naraslo za kar 20% .
Svet za turizem Izvršnega sveta LR Slovenije je v zvezi s tem opozoril na zastarele predpise, ki turizem in njegov razvoj močno ovirajo. Treba jih je spremen ti, če hočemo, da ko ta napredoval, kot bi lahko.
Padec domačega turizma je razumljiv, če upoštevamo uradne podatke o stvarnih zaslužkih v Sloveniji. Ti so lani padli za celih 6 odstotkov, čeprav so formalno narasli za 4 odstotke. Za 10 odstotkov je torej inflacija po uradnih podatkih pognala življenjske stroške navzgor.
Letos bi radi po “pianu” stvarne dohodke v Sloveniji povečali za 7 odstotkov, torej na približno višino iz leta 1961-Če se j:m bo to posrečilo, je seveda drugo vprašanje, ker je povečanje za celotno Jugoslavijo določeno po planu le na-4.5 odstotka.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
Tudi tisto leto se je razlil Inekaj korakov daleč, se je
sijaj nastajajočega poletja in narod je prihajal iz divje samote po svojo nagrado. Po treh rekah Athabaska, Slave in Mackenzie se je divje valilo in pretakalo življenje, kakor ga živi ljudstvo iz gozdov. Veliki Oče je bil poslal domenjeni denar in vse je prepevalo. Ksijevske popevke in čipvejanski zbori so se mešali s starimi melodijami Francozov in mesticev. Brez števila kanujev je plavalo in prehitevalo težje in bolj počasne barke; široki čolni z dvema vrstama vesel so se pomikali gor in dol kakor starodavne rimske galere. Kupi povezanih debel in orjaški splavi iz takih stebel so bili pripravljeni za dolgo pot v deželo, kjer ni lesa. Na tisti tisoč milj dolgi rečni poti je bil zbran ves svet. To je severni Nil in vsak kraj ob njem, kjer je bilo kaj življenja, je bil sedaj važno središče, na pol divje, starinsko in čudovito zavoljo rdeče krvi, žarečih oči in nemirnih duš, ki so razbirale besedo božjo iz vetra in iz šuma dreves.
Gor in dol po tej važni rečni poti pa je šla struja petja kakor glas mogočnega Boga, ki ga nosi veter in se čuje do zvezd.
Pred eno uro je David Car-rigan, ko je sedel na bregu velike reke, mislil in čutil tako. In v šestdesetih minutah se more dogoditi marsikaj, kar nujno spremlja človeka v življenju. Pred eno uro je imel trden naklep prinesti Blacka Rogerja Audemarda živega ali mrtvega .. . Blacka Rogerja, tistega divjega vraga, ki je bil v teku petnajstih let uničil pol ducata življenj, obseden od slepe strasti, da se maščuje. Že kakih deset let od tistih petnajstih so mislili, da je Black Roger mrtev. Ali s Severa so prihajale skrivnostne vesti, da še živi. Ljudje so ga videli in dejanja so potrdila govorice. Ugotovljeno je bilo, da še diha. Zato je zakon povzel njegove nevarne sledove. Davida Car-rigana pa so poslali za razbojnikom.
‘Pripeljite ga živega ali mrtvega,” take so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril višji intendant Carriganu.
In sedaj se je Carrigan smehljal ob misli na naročilo ob slovesu, dasi mu je v vročem popoldnevu oblival čelo mrtvaški pot. Kajti na koncu tistih šestdesetih minut, ki so bile potekle po opoldanskem čaju, je prišel nepričakovano kakor strela z jasnega neba neusmiljen dogodek.
II.
Sključen za skalo, ki je bila komaj široka kakor njegovo telo, in potuhnjen v belem in mehkem pesku kakor želva, ki si pripravlja gnezdo, je bil Carrigan prepričan, da je v strašnem položaju. To prepričanje si je zavestno ponavljal, da bi se nekako tolažil. Glavo je imel odkrito, ker mu je bila krogla odpihnila klobuk. Njegove svetle lase je popraskal pesek. Njegov o-braz je bil oznojen. Oči pa so se mu svetile in so bile norčavo vesele, dasi je vedel, da bo po njem, če onemu tam ne poide strelivo.
Že dvajsetkrat menda se je ozrl v nekaj j minutah okoli sebe. Bil je na sredi dolge peščene lise. Nekaj korakov od njega je tiho žuborela reka ob žoltem peščenem bregu, posutem s prodom. Na nasprotni strani pa, tudi samo
bohotil gozd s svojim mladim zelenjem. Zdelo se mu je, da se mu sonce, ki se poigrava z vejicami, posmehuje in da drznost igre, ki mu jo je usoda zaigrala, budi čudno radost.
Med reko in balzamovci in jelkami je bila samo majhna skala, za katero je čepel kakor miš, ki se boji prikazati se na svetlo. Tista skala je bila samo majhen rt trdnih tal, ki jih je pesek pokrival samo za nekaj centimetrov na debelo. Zato ni bilo mogoče, da bi si izgrebel zaklon. Njegov kakih sto jardov oddaljeni sovražnik pa je bil drzen lopov in strelec, da mu ni bilo para.
Trikrat si je Carrigan to poskusil, ko je hotel zbežati v zavetje drevja. Trikrat je bil privzdignil klobuk samo malo nad pečino in trikrat ga je strelec z naglo točnostjo prevrtal. Tretja krogla mu je klobuk celo izbila in ga odnesla. Kadar koli se je samo pokazal kos njegove obleke izven skrivališča, je že zanesljivo padel točen strel. Dvakrat ga je zadelo do krvi in posmeh je zginil iz Carrigano-vih oči.
Malo minut prej je še užival veličino in ponos krajine, kjer si močni ljudje stiskajo roke in gledajo v oči. Ali v tjistem svetu je bila tudi druga vrsta ljudi, zavoljo katerih je bil njegov poklic lovca na ljudi resen in nevaren. Pa te je on sploh izključeval in nanje pozabljal, kadar mu ' je lepota divje svobode polnila oči. Vsekakor pa je bil sedanji njegov položaj popolnoma drugačen kakor prej, ko je imel kdaj opraviti z ljudmi, ki so izven zakona. Kolikokrat je gledal nevarnosti v oči, kolikokrat se je boril! Včasi je bila smrt že prav blizu. Tisti mestic Fanchet, ki je gotovo že dvanajstkrat brzim selom oplenil sanke, bi ga bil skoro zalotil in spravil s sveta. Fanchet je bil obupanec brez vesti in pomislekov, vendar pa ni pokazal toliko grdobije in krviželjnosti, da bi spravil človeka v tak položaj.
Jasno je bilo, kaj namerava oni neznanec. On ne kani. Carrigana raniti ali mu vzeti sposobnost za borbo; hoče ga ubiti. To se da lahko dognati. Carrigan je pazil, da ne bi pokazal nasprotniku lakta ali rame; previdno je izvlekel iz žepa bel robec, ga privezal na vrh puškine cevi in pomolii tri čevlje visoko izza skale. Znamenje, da se udaja. Potem je z isto previdnostjo vzdignil široko lusko skrilavca, ki je na daljavo sto jardov mogla biti podobna ramam ali glavi. Komaj je prišel z njo tri ali štiri palce nad skalo, se je že čul strel in oskalek se je razletel na tisoč drobcev.
Carrigan je umaknil zastavico in se še bolj stisnil v svoje zavetje. Strelčeva točnost je bila izredna. Vedel je, da bi bilo po njem, če bi se samo za trenutek toliko izpostavil, da bi skušal ustreliti s puško ali službenim revolverjem. Vedel je pa tudi, da do tega mora priti prej ali slej. Začutil je krče v mišicah. Dolgo ni mogel več ostati tako sključen kakor žepni nožek s tremi ali štirimi rezili. Zaklon za malo skalo nikakor ni zadostoval.
(Dalje prihodnjič.)
You bet we have
^CONFIDENCE
IN A
£#£ GROWING AMERICA
Dolgi prsti ¥ samopostrežbi
V knjižici “Shoplifting” tso britanski psihologi in drugi strokovnjaki jnakazali vzroke in razloge za krajo v samopostrežnih prodajalnah.
“Prvič se mi je zgodilo kaj takega. Prav rada .plačam!” Roka živčno brska po torbici, oči pa strmijo v detektiva samo-positreme trgovine, ki je bodisi iz praktične izkušnje, bodisi na slepo srečo zastavil vljbdno Vprašanje: “Oprostite, ali nimate s seboj tudi česa takega, kar še ni plačano?” Potem sledi vabilo in za njim mučen pogovor v pisarni. Ljudje so zmedeni, nimogi ne vedo, kaj naj rečejo, v 82 odstotkih primerov priznajo krivdo.
Povsod po svetu je čedalje več veleblagovnic s samopostrežbo, se pravi, potrošno blago je razstavljeno, da kupec samo iztegne roko. Ob tem se spreminjajo tudi navade ljudi, ugotavljajo britanski psihologi in drugi strokovnjaki, ki so dlje časa proučevali “shoplifting,” kakor tam označujejo krajo v samopostrežnih trgovinah, ter zbirali podatke in skušali ugotoviti vzroike. Malone vsefc teden poročajo britanski listi o takih tatvinah, v mnogi primerih gre za ljudi z (dotlej neoporoeeno preteklostjo. S problemom se ukvarja tudi televizija:	na
eni strani so zastopniki veleblagovnic, ki zahtevajo zastraševalne kazni, na nasprotni pa sodniki, ljudje iz mestne uprave, psihologi in drugi, ki pravijo, da “človek še ni zločinec — pravi tatovi so seveda izvzeti — če ga premaga izkulšnjaiva ob pogledu na razstavljeno blago 1 brez nadzorstva.”
Pbd pokroviteljstvom inštituta za proučevanje in preprečevanje kaznivih dejanj je Skupina britanskih psihologov, 'psihiatrov.' in več drugih, strokovnjakov iskala vzroke" in razloge za tatvine te vrišite, Njihovo poročilo na I6(T' straneh vseguje kopico podatkov analiz in preglednic. Knjižica “Shoplifting” pove med drugim da se je v letih 1949 — 1959 več kot podvojilo število tatvin v veleblagovnicah in drugih samostrežnih prodajalnah. “Ob tem seveda ni mogoče trditi, da je Anglija dežela brez tatov — vsaj glede na svetovno povprečje,” pravijo sestavljale! poročila, “prav \
tako pa tudi nočemo proglašati Angležev za tatove. Prikazati hočemo le vpliv nove oblike trgovine na povprečnega človeka, saj zavzema kraja v samopostrežnih prodaj alnih 18 odstotkov vseh tatvin v Veliki Britaniji.”
Po zbranih podatkih je največ tatic v srednjih letih, tatov je skoraj polovico manj. Moški kredajo predvsem knjige (ženske nikoli), le redkokdaj si kateri prilasti oblačilo ali drug predmet za vsakdanjo rabo. Tatice posegajo predvsem po hrani in po oblačilih modnega kroja.
Med ženskami, ki so jih zalotili hišni detektivi, je bilo 29 odstotkov tujk, starih večinoma 21 do 30 let, razporeditev po narodnosti pa kaže naslednje odstotke: Nemke 15, Italijanke in Španke po 11.5, Skandinavke pa 0.7 odstotka. Večina moških (domačinov in tujcev), ki so jim prišli na sled, je bila mlajših od 30 let, 19 odstotkov tatvin je vsaj posredna posledica duševnih motenj, živčnih bolezni in splošne neuravnovešenosti.
Psihologi so natančneje proučili in opisali 75 primerov: gre predvseim za ljudi) ki skušajo živeti iznad svojih možnosti za mlade uradnice, za osamljene vdove srednjih let, za ljudi s telesnimi in duševnimi motnjami različne narave in stopnje ter za posameznike z nestanovitnim značajem, ki jih je premagala izfcušnjava v podobi lepega blaga brez vidnega nadzorstva.
ni, olje za kurjavo kar po $11.20 za tono.
škandal v Washingta: Šclisf Oassinl v preiskavi
WASHINGTON, D.C. — Naša prestolica ima trenutno nov škandal, ki zanima vso družbo, posebno politično. Igor Cassini, tipični Amerikanec, se peča s celo vrsto poklici. Je med drugim spreten časnikar ih je bil tudi lobist za dominikan skega diktatorja Trujilla. Od njega je dobival velike zneske dolarjev, zato je pa uspešno slikal diktatorja kot odličnega protikomunista.
Pri svojem poslu je bil preveč podjeten. Svojega poklica kot lobist ni prijavil, sedaj so ga pa zasačili in je že v rekah sodnije.
Zadeva ne bi bila zanimiva sama po sebi, kajti podobnih slučajev je- vsako leto nekaj. Cassini in njegov brat sta tudi odlična člana “visoke družbe” v naši prestolici in sta imela tudi družabne zveze z Kennedy-jevo družino. To je tisto;, kar daje povod za celo vrsto čenč med politiki in njihovimi ženami.
Anglija misli na velike kupčije z Moskvo
LONDON, Vel. Brit. — Angleške ladjedelnice so v krizi, manjka jim naročil. Na drugi strani ponuja Moskva naročila, ako Anglija kupi rusko nafto. Doslej je Anglija odbijala vsak uvoz ruske nafte, sedaj bo ver-jetnb popustila. Kupila bo do 2 milijona ton nafte in za protivrednost prodala ladje, posebno ribiške za visoko morje.
Rusi ponujajo nafto in njene proizvode po izredno nizki ce-
Iglpf sil Jordan s® že prepirata laradi Sraka
AMAN, Jordan. — Komaj je Egipt izrazil svoje Veselje nad revolucijo v Iraku in priznal novi revolucij onami režim, že se je oglasil Jordan in po radiju odsvetoval vsem in vsakomur, da naj se ne meša v notranje iraške zadeve, kajti Jordan tega ne bi mogel trpeti. Bo takoj nastopil proti vsakemu, ki bi posegal v iraško politiko.
V Kairu, se jordanske izjave niso ustrašili, še manj seveda jordanskega žuganja. Drugačna bo zadeva, ako z Jordanom potegnejo Savdska Arabija in Sirija, kar se bo po vsej verjetnosti tudi zgodilo.
Črni diplomatje ima j še zmeraj težave z iskanjem stanovanj
WASHINGTON, D.C. — državnem tajništvu ne tajijo, imajo črni diplomatje še zn raj velike težave pri iskan stanovanj. Pripeti se, da j morajo iskati po 3, 6 in 9 mes cev. Državno tajništvo jim i tem pomaga, kolikor more.
Ki'.MLJENJ'E PREPOVEDANO! — Slika kaže tri [Angleže zaprte v New Yorku, ko jim nudi Arlene 'Woods {prigrizek, čeprav napis nad i “ječo” krmljenje prepoveduje. Jetniki so igralci Tom Albert {(na levi) t Douglas Albert (sredi) in Bruce Lacy, oblcči-m po modi 19. stoletja, ko 'delajo neklamo za' Predstavo “Onstran roba.”
Črni diplomatje se ne prito*' žujejo samo, da jim. hišni lastniki nočejo dati prostih stanovanj, ampak da pri tem delajo tudi neumestne' opazke, ki jih diplomatje smatrajo za esebne žalitve.
V zadnjih 10 mesecih je moralo državno tajništvo posredovati v 48 slučajih, da so taki diplomatje dobili primerna stanovanja. Višina najemnine ni nikoli igrala vloge.
------o------
Vatikanski latinski slovar tolmači moderne besede
VATIKAN, It. — V Vatikanu tiskajo slovar, ki je gotovo edini te vrste. Tolmači namreč različne moderne besede v latinskem jeziku. Pri tem je avtorjem slovarja več na tem, da pravilno razlagajo pojme, kot da se komu prikupijo. Tako na primer prestavljajo “jazz” z “absurdno simfonijo”.
Glavni urednik (slovarja je kardinal Bacci, ki je bil osebni tajnik pri treh papežih, Piju XL, Piju XII. in sedanjem. Kardinalsko čast je dobil leta 1960. Je pa visoko cenjen v krogih strokovnjakov za latinščino.
------o------
ingleškf ietem bodo isblmll piaše v eeklfi
LONDON, Vel. Brit. — V Veliki Britaniji je izšel pred 130 leti zakon, ki je določal, da morajo biti ročni delavci plačani redno samo v gotovini in na neben drug način. Dogajalo se je namreč, da so lastniki podjetij plačevali svoje delavce v posebnih bonih, s katerimi so morali iti nato v njihove trgovine po vse,. kar so potrebovali.
Take zlorabe delavstva so v Veliki Britaniji že zdavnaj izginile, zakon pa je ostal v veljavi in olajševal roparjem njihovo dele. Ti so velikokrat napadli in oropali uradnike podjetij, ko so za konec tedna nosili ali vozili gotovino za izplačilo delavstva. Sedaj je bil zakon ukinjen in s 1. marcem bodo tudi angleški delavci prejemali lahko svoje plače v čekih namesto v gotovini.
------o------
raj! mrčes -vzrok bolezni
že pet jet objavlja indijska zdravstvena služba vznemirljiva poročila o novi bolezni, katere potek je nenavadno dramatičen: bolniki imajo visoko tem-peraturo in drisko, čez čas se jim vnamejo oči, po nekaj dneh . .dnega slabljenja pa mnogi izmed njih umre. Ker dolgo niso vreddi o tej bolezni ničesar do-!cenejšega, so jo označili kot ‘kijzainursko bolezen” po gozdu, kjer so jo najprej odkrili. Na pragozdnih področjih nekaterih indijskih držav je neznana bolezen zahtevala mnogo žr-•0'v tudi med opicami.
Osrednji indijski inštitut za hcuic neke raz.skave je zaman .-leal vzroke bolezni. Petem se je začel položaj naglo slabšati. Pred dvema letoma je Zdravstvena organizacija objavila po-ar.'i'Xe o pojavu te bolezni v cen-tra.nih pokrajinah Sovjetske zveze, v nekaterih vzhodnoevropskih deželah in tudi ponekod v ZDA. Strokovnjake je presenetil malone istočasni pojav bolezni na področjih, ki so zelo daleč drugo cd drugega.
Ornitolog, preučevalec ptičev Salim Ali iz Bombaja v Indiji je ugotovil, da bolezen prenašajo ptice selivke, ki imajo med per-jam razmeroma mnogo mrčesa. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so ugotovili v lotu 1961, da živijo v tem mrčesu, zajedalcu ptic selivk, posebni virusi TA iz serološke skupine B. V celoti je znanih doslej okoli 150 virusnih vrst, med katerimi jih je tretjina nevarnih človeku.
Pod perjem prenašajo ptice selivke ta mrčes z virusi po vsem svetu. V Indiji poteka okužba
takole: insekt, ki postane zaradi izsesane krvi nabrekel in pretežek, da bi se mogel obdržati na ptici selivki, pade na gozdna tla. Indijci, ki pogosto hodijo po gozdovih bosi, stopijo na insekte, ki jih ugriznejo in s tem okužijo.
Salim Ali se dolgo ni znašel. Kako je mogoče — se je vpraševal — da je ta bolezen tako razširjena, če pa je potrebnih cela vrsta posebnih okoliščin, taiko rekoč naključij, da se človek okuži z njenimi klicami? Odgovor na svoje vprašanje je dobil šele pred kratkim, ko je ugotovil, da se ta zajedalec skriva v perju okoli 30 stalnih ptic in selivk. Preden je razvozlal skrivnost, je z mrežami ujel več tisoč najrazličnejših ptic, ki jih je natančno pregledal v laboratoriju.
Njegove raziskave so dvakrat pamemibne: ko bo dodobra znano, katero ptice prenašajo te insekte, bo mogoče ugotoviti tudi področja, ki bi jim utegnila — v tem primeru gre predvsem za ptice selivke — groziti nevarnost te bolezni. Za zdaj vedo, da bolezen ni nalezljiva; ljudje je torej ne dobijo drug od drugega, vselej je potreben insekt kot posrednik.
MALE HELP — WANTED
Fillers Laycul Men
experienced in structural work, good hourly rate, many, many benefits.
E2RTLETT-SK0W-FASiFlO IKC.
6200 Harvard Ave.
___________________ (33)
Snort Order Cook
night shift.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
_____________(x)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko, ki govori angleško, da bi skrbela na mojem domu za tri otroke 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889. ______________________(33)
Delo za žensko
Iščemo žensko srednje starosti, da bi skrbela za bolehno žensko. Mala plača. Kličite CL 1-1887.	(33)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, nova kopalnica, porč, gorkota. Na 1135 Addison Rd. UT 1-0280.
(3D
j Za vestno in hitro barvanje in | papiranje hiš se obrnite na slo 1 vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
| PAINTING & DECORATING i HE i-0965 ali UT 1-4234
V najem
Oddamo 4 lepe sobe, 2 spalnici, vse sobe velike. $60 mesečno. Kličite EV 2-4535.
(31)
Zelo dober nakup
V CoIIinwoodu, hiša s 4 spalnicami, na novo dekorirana. Nov plinski furnez. Blizu šol in trgovin. Se lahko takoj vselite. Cena samo $11,900. Zelo majhno naplačilo.
KOVAČ REALTY
300 East 185 Street KE 1-5030 (8, 11, 13 feb.)
Bungalov/ naprodaj
Krasen bungalow, 2 spalnici, delno z gotovi jeno na drugem, polna klet, garaža, preproge, 12 let star. Med E. 185 St. in E. 200 St. blizu bulevarda.
MULTIPLE REALTY AN 1-1182
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
J


Ji
Znova jo je privil na svoje srce. Toda njena ustna niso bila več hladna in njene oči so se odprle. Andrej je skočil pokonci in se umaknil za korak; zakaj veselje ga je premagalo, pa tudi žalost; žalost zato, ker ju je smrt spajala in vrnitev v življenju razdruževala.
Katarina je vstala in je objela z eno roko stari križ v podporo, drugo pa je hrepeneče dvignila k njemu.	j -
“Krona! Prestol!” je ponavljala za njim, “zakaj si pripeljal ta neubrani glas v raj moje ljubezni? O, prijatelj, le o tej govori in pusti me večno poslušati! Vse dijademe sveta bi razdrobila v bliščeč prah in bi posula z njim pot, koder stopa tvoja noga!”
Andrej je kriknil in jo je objel z divjim navdušenjem; ona je obrnila vsa blažena k njemu svoje krvaveče čelo.
“Andrej moj, ali ni to prevara?” je šepetala in mu je položila svoje dolge, mehke kite o-krog vratu, kakor bi ga hotela s tem na veke k sebi privezati. “Ali ni to prevara ali sen, da počivam na tvojem srcu? Ali se
Napravila je hitro par korakov, kakor bi že hotela ubežati, toda moči so jo zopet zapustile. Stresla se je in znova bi se zgrudila, da je ni vjel.
“Andrej!” je rekla s sanjavim glasom in je čudovito obledela, “mrak me objemlje. Ali je to smrt?”
“Ne, ti ne umrješ!” je zaklical strastno. “Ti sj sama sebe meni darovala in tega dragocenega daru ne prepustim niti Bogu! Čutim tisoč življenj teči po svojih žilah in s smrtjo samo se spustim zate v boj, ti moja zvezda! Le trdno se drži moje roke.”
Zaupljivo je to napravila; on jo je napol nesel in jo odpeljal s pokopališča. Zdelo se je, da se usoda umika pogumu navdušenega mladeniča, zakaj v daljavi se je svetilo nad snegom kakor zlata zarja; bila so okna poslopja, osamljenega med drevesi in ona zarja je prihajala od sonca, ki se je plameneč odbijalo od oken. Brez besede, poln veselja, da je slednjič našel človeško bivališče, je objel Andrej Katarino okrog pasu, vrgel nanjo plašč in je hitel z dragocenim bremenom kakor na perotih po debelem
ne prebudim zopet ob strani one- snegu naravnost k oni hiši. Ka-ga suroveža, h kateremu me je.tarina je napol v omedlevici po-usoda tako neusmiljeno priko-, i0žila glavo na njegova prša in vala?”	j je tu pa tam kaj zašepetala, ka-
Veter je besno'zažvižgal v sta-j kor otrok v sanjah. Dragi zvok rih drevesih in velik, črn ptič tega ljubkega glasu mu je dajal je zlovestno zakrokotal na veji. vedno nove moči na utrudljivi Katarina se je stresla in je skri- p0ti. Slednjič sta prišla do prala obraz na prsih svojega 1 ju- ga 0ne hiše. Zdelo se je, da je bimca.	prazna. Ni bilo slišati glasu, ni
“Ničesar se ne boj!” je sanja- bilo videti žive duše. Na potih
ril Andrej, ogrnil jo je v svoj plašč in je poljubljal vrat njene sklonjene glave, kakor bi jo njegovi poljubi mogli rešiti. “S celim svetom se spustim v boj za tebe in najdem sredstvo, kako postaneva srečna!”
“Ubeživa!” je šepetala Katarina. “Misel, da se še nekoč srečam s Petrom, me ponižuje, me mori! Od prvega trenotka, ko je vzišla ljubezen do tebe kakor zvezda pred očmi moje vriskajoče duše, sem sklenila, da s teboj ubežim. Oh, hvala Bogu, še so kraji, kamor ne sega caričino žezlo. Oh, mogočni in usmiljeni ocean, ti se kakor angelj božji positaViši med zasledovalce in njih žrtvi, ti gostoljubno sprejmeš begunca na kakem izmed teh blagih otokov, polnih vabljivosti in krasote, ki jih varuješ kot svoje najljubše otroke v jasnem modx'em naročju! Tam, Andrej, bo teklo najino življenje, ne da bi se kdo brigal zanj, mimo in srečno, kakor tiho tekoči potok!”
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOB SALE
AUSTIN — BY OWNER, BRICK. BUNGALOW; 2 bedrms. down, liv-ingroom, diningroom, kitchen, full bsmt. 1 Master bedrm. upstairs; gas hot water heat; 2 car gar. Nr. Help of Christians Parish. Asking $18,000. AUSTIN 7-2870.	(32)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP IN LIBERTYVILLE Smart 3 chair, air-conditioned salon. Excellent clientele. Best offer. — Phone EMpire 2-0213.	(32)
GRILL — MODERN STAINLESS STEEL. — Seats 20 plus bldg. Nr. Busy Tri-corner. Ideal for couple. Live spot: — ACORN REALTY CO., 1145 N. ASHLAND AYE. AR 6-8660.
(31)
ki so se lesketali od snega in se vili križkražem med drevesi, ni bilo sledu človeške noge. Hiša je bila postavljena v strogem slogu in dorični stebri portala so napravljali žalostno nasprotje puste severne pokrajine. Andrej je potegnil za železen obroč, ki je visel poleg hrastovih vrat in srebrn glas zvončka je zbudil odmev pod obokanim hodnikom. Takoj nato so se odprla vrata in star služabnik se je vljudno priklanjal prišlecema.
“Ali je ta hiša naseljena, ali si ti sam tukaj?” je vprašal An-
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME
Anna Varšek
ki je zatisnila svoje mile oči dne 13. februarja 1960.
Že leta tri Te hladna zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš.
Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Žalujoči ostali:
DOROTHY FERRA, hčerka; JOSEPH FERRA, zet; in vsi drugi sorodniki.
Cleveland, Ohio, 13. februarja 1963.
drej.
“Moj gospod mi je ukazal, naj vas nemudoma pripeljem k njemu”, je odgovoril starec, hitel je naprej in kazal pot. Peljal ju je po koridoru k vratom iz temnega lesa in bogato obloženim z bisernimi okovi. Vstopila sta v majhno polokroglo dvorano, katere zid se je svetil kakor alabaster in bil brez okrasja. Dvorana je bila polna redkih cvetlic in sredi se je veselo perlil jasen vodomet v rožasto nadahnjeno školjko. Prijetna toplota in ljubek vonj sta napolnjevala prostor. Poleg vrat je stal bronast sedež in Katarina je utrujena sedla na njegovo purpurno blazinico. Na drugem koncu dvorane je dvignila roka težko zaveso, ki je zagrinjala vrata in na pragu se je prikazal hišni gospodar: bil je Lamberti.
Katarina je od osuplosti skočila s svojega sedeža, ko je zagledala njegov zarjaveli obraz in se srečala z njegovimi krasnimi, lesketajočimi se očmi, ki so mirno in prijazno počivale na gostih.
“Lamberti!” je rekla, “ali sem tu pod streho vaše hiše? Vase prerokovanje se je izpolnilo.”
“Madame, moj gost ste nehote”, je odgovoril, “bodite mi pozdravljeni. Dovolite, da vam smem ponuditi vse, kar je mogoče, da se po tako burni nezgodi pokrepčate.”
Po teh besedah je odprl mala vrata, ki so držala v ozek kabinet, kjer se je nahajal srebrn umivalnik. Obenem je vstopil stari sluga, ki je nesel kristalno posodo, polno sveže vode, in starka z belo, svileno brisalko. Lamberti je podal na pragu kabineta Katarini majhno kupico lepo dišečega, rubinastega vina. Vzela jo je hvaležno in je izpila nekaj kapljic. Nato je Lamberti pomignil Andreju, peljal ga je iz dvorane in pustil Katarino v starkini oskrbi. - Vstopila sta v drugo dvorano, prvi podobno, samo da tam ni bilo cvetlic. Bila je skoro popolnoma prazna; le nekaj sedežev je stalo ob zidu in v kotu je bilo krasno in bogato iztesano ognjišče iz temnega marmorja, v katerem je plapolal velik ogenj z rdečim plamenom. Na polici je bilo nekaj serpentinastih posodic in majhna, prekrasna, s plemenito patino prevlečena svetiljka grškega dela. Na Lambertijev poziv je prisedel Andrej k ognju in je tudi izpil nekaj kapljic vina, ki mu ga je prinesel stari sluga. Lamberti se je naslonil na okraj ognjišča in je gledal z izrazom tihega sočutja na bledo mladeničevo obličje. Andrej je bil osupel in nezmožen jasne misli; zaman je iskal pripravne besede, s katero bi začel pogovor. Pogled na tega čudnega moža in sanjam podobna bodočnost lastne in Katarinine usode sta ga vrgla v meglo zmedenosti. Ali je Lamberti res vedel, kaj se godi v drugih dušah? Ali je uganil njegovo ljubezen? Ali je slutil sklep, ki je dozorel v njih.
ubežati za ocean in biti srečen vsemu svetu v rovaš? Ali jima ne bo v oviro pri izvršitvi tega cilja? Ali bi bilo mogoče kaj podobnega? Mislil je, da bosta lahko ubežala, ako se bosta mogla le nekaj časa skriti. Vendar neka slutnja, temna, toda silna, mu je zopet pravila, da bo ta mož pogubno stopil med njega in njegovo domišljijo sreče. In vendar ga ni mogel sovražiti, tega človeka s temi globokimi, zagonetnimi očmi, v katerih goto-
vo ni bilo niti sledu po kakem sovraštvu.
Medtem je stopila Katarina v dvorano in je napravila konec vsem podobnim mislim. Popol noma se je okrepčala; le mehka bledost je ostala kot poslednji sled prestane nezgode in vtisov na njenem milem obrazu. Njeno oko, čeprav mirno, je bilo polno misli. Sedla je na naslanjač, s katerega je bil Andrej pri njenem vstopu vstal, in je gledala molče predse. Slednjič je po-


Olrefcforif Slovenskega narodnega doma
na 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
RAZPISUJE SLUŽBO
oskrbnika in oskrbnice
s prostim stanovanjem, elektriko in plinom ter mesečno plačo
po dogovoru.
Pišite ali se osebno zglasite do 28. februarja 1963.
FRANK BAVEC, tajnik SND 6409 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
^............................................
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235

75 Million Heart Fund Dollars For Heart Research Since 1949
SYMBOLIC CHECK is displayed to 3-year-old Bonda Weed, a beneficiary of heart surgery, and her mother, by Herbert and Melvin Greensfelder of Logansport, Indiana, identical 67-year-old twins who suffered “identical” heart attacks 10 months apart and have since fully recovered. The $75,000,000 shown on the check represents the total channeled into medical research by all Heart Associations in the nation since the first Heart Fund campaign was conducted in 1949. The 1963 Heart Fund campaign extends through February.
NA POLICI;— John [Lisk je \star komaj Pe^ pa je velik \pi'ijatelj knjig. Na sliki ga vidimo, ko .se je spravil na 'knjižno ■polico v knjižnici v Salinas v [Kaliforniji, kjer hi morala .hiti sicer {dela Johna jSteinbecka, Kohlovega nagrajenca za literaturo v l. 1962.
časi dvignila od rdečega ognja osvetljeni obraz in je uprla pogled na zagorelo obličje Lam-bertija.
“Lamberti”, je rekla resno, “še nikdar nisem videla človeka, kakršen ste vi; vzvišeni mir, ki kraljuje na vašem čelu, je1
bolj prijeten od tiare vladarja sveta. Oh, ko bi bilo mogoče, doseči višino, kjer se vi sončite! Toda to je gotovo le delež izvoljencev narave,”
(Dalje prihodnjič)
------c——■—
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Za vaše prihodnje kodranje!
Vzemite najboljše kodranje!
POPOLNO TRAJNO KODRANJE
ki Je bilo $25	GARANTIRANO
je sedaj samo	NAJBOLJŠE,
KAR STE JIH stii a*	IMELI,
vključno umivanje, friziranje in Nikdar nikakega striženje.	doplačila.
Katerokoli naj finejšo obče znano kotiranje iz naše nove velike zaloge vam spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogoletne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste po volji uredili (tudi če so fini. suhi, sivi. beljeni ali barvani). Zakaj bi se sami trudili ... ali plačali več?
Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID AVE. at 4fh ST.
2nd Floor__________AIR CONDITIONED____________SU 1-3161
ANORE DUVAL
T.L ' 'LL-' .L,- .-"L	'L/'-,-,
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo lužno vest, da je preminila naša ljubljena mati, stara mati in sestra
Antonia Pecon
katera nas je za vedno zapustila dne 12. januarja 1963. Pokojna je bila rojena 21. junija 1886 v vasi Erjavce, fara Hrušica na Primorskem. Pogreb je bil 15. januarja 1963 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in od tam na Calvary pokopališče, kjer je bilo truplo položeno k večnemu počitku.
Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskali ob mrtvaškem odru. Lepa hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče in vsem onim, ki so položili krasne cvetlice ob njeno krsto. Hvala nosilcem krste, hvala članom društva V boj št. 53 SNPJ in članicam SŽZ za opravljene pogrebne obrede. Bila je članica obeh društev. Nadalje hvala onim, ki so darovali za svete maše in za dom ostarelih na Neff Road.
Ti, draga mama in sestra, pa počivaj v miru v hladni ameriški zemlji.
Žalujoči:
Sinovi, JACK in JOHN PECON; hčere, ANGELA CONGIN, MAE FABEiO in NETTIE PEČEK, sestra JOSEPHINE POGAČAR; zet je, FRANK, JOHN in PAUL; vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Euclid, Ohio, 13. februarja 1963.
SNEG IN ZAMETI JU NISO USTAVILI — John Ross in njegov spremljevalec iz rodu “bernardincev” se nista ustrašila snega. Na sliki ju vidimo ko raznašata časopise
v Limi, Ohio. ,	£	:	; , s.
: ----A...,---... ..J Hi