Največji iloveniki dnevnik B Iv Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 1 d Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto . $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 VldttaBiHBMM GLAS The largest Slovenian Duly in List, slovenskih .delavcev v Ameriki* and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHeiaea S—3878 Entered u Second Clan Matter September 21, 1M3, st the Pest Office at New York, N. I, under Act ef of March 3, 1878 TELEFON: NO. 280. — ŠTEV. 280. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 30, 1931. — P0NDELJEK, 30. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK JAPONCI IN KITAJCI SO SKLENILI PREMIRJE IZJAVA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA STIMS0NA JE ZELO RAZBURILA JAPONSKO VLADO Nenadni sklep japonske vlade je vse presenetil. — Japonsko zunanje ministrstvo je poslalo ameriškemu državnemu tajniku ostro noto.— Califor-nijski senator Johnson proti tajnim dogovorom. Pravi, da bi bili v slučaju kakih zapleti ja je v v prvi vrsti Amerikanci prizadeti. — Japonci baje ..ne bodo zasedli ozemlja, i z katerega bi se Kitajci umaknili. Velika zarota na Madžarskem MUKDEN, 28. novembra. — V tukajšnjem glavnem stanu japonskega generala Honja je bilo objavljeno, da so bile sovražnosti med japonskimi1 in kitajskimi četami v Mandžuriji začasno ustavljene. Obe stranki čakata poročil o nadaljnih razvojih pogajanj sveta Lige narodov. Nadalje je objavil japonski vrhovni poveljnik, da se bo umaknilo vse japonsko vojaštvo zapadno od reke Liao. Vojaštvo se bo koncentriralo od progi južne mandžurske železnice. Odhod se je danes pričel, in vsa vojaška delavnost v Mukdenu je navidez končana. Reka Liao teče kakih petindvajset milj zapadno od Mukdena v južni smeri. Zaenkrat se še ni dalo izvedeti, kaj je vplivalo na Japonce, da so tako naglo izpremenili svojo politiko. Položaj v Tientsinu se je toliko izboljšal, da je nadaljno prodiranje proti Cinčavu nepotrebno. PEKING, Kitajska, 28. novembra. — Tukaj so odločno dementirali poročila, ki so se včeraj razširila po Londonu, namreč, da so kitajski vstaši u-smrtili v Tientsinu petnajst Evropejcev in tri Ame-rikance. Tukajšnje ameriško poslaništvo je sporočilo, da ne ve ničesar o tem. ZNAMENJE PR0SPERITETE ALI DEPRESIJE Dannemora kaznilnica je prenapolnjena. — Stopetdeset kaznje n -cev spi po hodnikih. — Zaslužili so $39,000. WASHINGTON. D. C., 28. novembra. — Tu kajšnji japonski poslanik Debuči je izročil državnemu tajniku Stimsonu ostro noto japonskega zunanjega ministrstva. Japonci očitajo Stimsonu, da je zavzel napram japonski vladi odločno sovražno stališče ter da je v kritičnem trenutku "izgubil svojo glavo".. Stimson je namreč objavil v "Washington Post**, da namerava japonsko vojaštvo zavzeti Cinčau in da so Japonci popolnoma ponoreli. Pozneje se je izkazalo, da Stimson tega ni rekel, ampak da je te besede dostavil časniški poročevalec. Senator Johnson iz Californije je rekel danes, da bi državni tajnik storil dosti bolje, če bi že od začetka sproti objavljal razvoj pogajanj med Wash-ingtonom, Tokijem in Nankingom. — Mi imamo že dovolj tajne diplomacije, — je rekel. — Vse bi moralo biti pojasnjeno, kajti koncem konca bi bil v slučaju kakega zapletljaja le naš narod prizadet. Narod ima pravico izvedeti, kako v njegovem imenu mešetarijo. PARIZ, Francija, 28. novembra. — Japonska je potom svojega zastopnika Jožisave zajamčila Ligi narodov, da ne namerava vprizarjati v Mandžuriji nobenih sovražnosti ter da bo uveljavila le take odredbe, ki so potrebne za njeno varnost. — Ako se bo kitajsko vojaštvo umaknilo iz o-kraja Cinčau, ne bodo japonski vojaki zasedli izpraznjenega ozemlja. Poročilo, da bo Japonska od poklicala svoje vojaštvo iz Mandžurije, so sprejeli tukaj z velikim dvomom. r. ALBANY, .X. Y.. 29. novembra. Kaznilnica Dannemora ima 300 do 400 kaznjencev preveč, kot pa jih more vzeti pod streho. Kaznilnico so G. oktobra nadzorovali Cecil lie D. Patten in James D. Smith, oba uradnika odbora za poboljšanje kaznjencev ter namestnik državnega tajnika 'Phi-lipj O. Roosa. V svojem poročilu pravijo, da je bilo onega dne v kaznilnici 1485 kaznjencev, medtem ko ima kaznilnica prostora samo za 11112 oseb. Tekom leta je bilo največje število kaznjencev 15G3. najmanj pa jih je bilo 1470. 150 kaznjencev spi po hodnikih pred celicami, drugi pa v jet-niški bolnišnici. 40 odstotkov kaznjenev je zaposlenih v raznih industrijkih oddelkih kaznilice. Število teh delavcev se ne more zvišati, dokler ne bodo postavljena nova poslopja, kar je že v načrtu. Poročilo tudi pravi, da je kaznilnica v tem letu prodala izdelanega blaga za $374.381.35. Kaznjenci dobivajo tudi plačo in so zaslužili tekoče leto $39.001.17. Ravnatelj kaznilnice je tudi rekel. da je naprosil vlado, da nakupi še več zemlje za obdelovanje, ker je sedaj premalo zemlje in še ta ni posebno rodovitna. NI HOTEL NE BERAČITI NE KRASTI Brezposelni ni mogel dobiti dela. —Krasti ni hotel, beračiti pa tudi ne. V obupu se je usmrtil. PATBRSON\ X. J., 29. novembra. — .John Markham, star 59 let, je umrl v išt. Joseph bolnišnici. Že več mesecev ni imel dela, kar ga je tako potro, da je pov-žil strup za podgane. — Preponosen sem. da bi beračil, — je rekel, — in prepošten, da bi kradel. Markham je šel peš v Paterson, kupil je strup, šel je še šest milj dalje v Singac. kjer je kupil crackers in steklenico sode. Odšel je v gozd. potrosil crackers s strupom in pojedel. Tri ure je čakal, da bo pričel strup delovati. Ker pa ni občutil nikakih slabih poseldie. se je zopet vrnil v Paterson, šel na policijsko postajo iin povedal, kaj je napravil ter prosil, da mu dajo prenočišče. Dali so mu posteljo, misleč, da strup ne bo učinkoval. Markham je mirno spal celo noč. proti juta pa mu je postalo slabo. Ko ga je policist spremil v bolnišnico, se mu je Markliaiu zahvalil za po-steržbo in prijaznost. Po nekaj urah pa je umrl. NAPAD NA POSLANIŠTVO V SOFIJI Sofijski dijaki protestirajo proti nevillski pogodbi. — Izgredi na ulicah. Več dijakov aretiranih. SOFIJA, Bolgarsko, 29. nov. — Ob dvanajsti obletnici nevillske pogodbe so vse uči lis k i dijaki' vprizorili velike demonstracije, med katerimi je prišlo do resnega spopada med policijo in dija-. ki. iXa jugoslovanskem poslani-, štvu so demonstrantje razbili okna. V narodni skupščini, ko je predsednik pozval poslance, da se j dvignejo s sedežev v spomin na pogodbo, so komunistični poslanci protestirali in niso vstali. Med poslanci je prišlo vsled tega do pretepa in sedem poslancev je bilo ranjenih, trideset poslancev pa je bilo za tri dni izključenih od sej. Vsled nevillske pogodbe, ki je bila podpisana 27. novembra 1919, je Bolgarska izgubila del Maee-danije in Traeije. GENERAL RAIZE, 0BD0LŽEN SOUDELEŽBE, SE JE USTRELIL DUNAJ, Avstrija, 28. novembra. — Oblasti so prišle na sled obširni zaroti, koje namen je bil strmoglaviti Karolyi-jevo vlado. V zaroto je bil zapleten tudi madžarski general Raize, ki se je tik pred aretacijo ustrelil. UKRADENO VINO VRNJENO NEW MILFORD. Conn.. 29. no-vebra. — Deset kosov srebrne posode in 59 od 70 kvartov importi-ranega vina, kar je bilo ukradeno iz hiše kapelnika Leopolda Sto-kovskega, je bilo vrnjeno, in aretirana sta bila dva dečka. Oskrbnik Stokowskijeve hiše je naznanil tatjino že v ponde-ljek. j Državni trooperji so tatvino za-' sledovali in en teden po tatvini f so že aretirali Johna Trinlev, j starega 17 let. na njegovem domu v Bridgeport, Conn. j Pri izpraševanju je Trinklevj trdovratno trdil, da je sam okra-del Stokowskijevo hišo, toda pozneje je priznal, da mu je pri tatvini pomagal 23 let stari Charles Wacanowski. Trooperji so naznanili, da so našli srebrno posodo v hiši Waeonowskijevega očeta v New Milford, vino pa na domu Trinleva. GRANDI PROSI ZA ZALUČA PHILADELPHIA, Pa.. 28. novembra. — Predno je odpooval italijanski zunanji minister Dino Grandi v New York, je prosil go-vernerja Gifford Pinehota, da naj milostno postopa z Orlandom Spartaco. ki je ob Grandijevem sprejemu v Philadelphiji skočil k i avtomobilu in zaklical: "Doli z t Mussolinijejn! Doli z Grandijem. > ki mori italjansko mladino!" Grandijeva brzojavka na go-vernerja se glasi : — Ravnokar sem iz časopisov izvedel, da je bil neki Orlando Spartaeo obsojen na dve leti zapora zaradi nekega dogodka ob priliki mojega prihoda v Phila-delphijo. Niti najmanje se ne maram vmešavati v sodnijske zadeve te dežele toda dovolim si prostost, da vas osebno prosim, da bi glede mladeniča izvajali svojo milostno sodbo. - i Prosim, da ne smatrate te pros- . nje. kakor da je prišla od mene , kot italijanskega zunanjega ministra. temveč od prijatelja in gosta ameriškega naroda. Dino Grandi. PSI SO PELJALI PURANE 800 MOJ PALEC POINT BAJfiROW Alaska, 29. novembra. — Beli prebivacli v Point Barro so imeli na Zahvalni dan purana na mizi. Point Barrow se nahaja okoli 350 milj v okvirju aevemega tečajnika. Niti stari ljudje se ne spominjajo, da bi bili da pripeljani purani v naselbino. Načelnica Presbyterian bolnišnice, Miss Lille B. Ballye, je pogostila bele prebivalce s purani, katere so pripeljali psi na sanj-) kah iz 'Nome, katero mesto je 800 milj oddaljeno od Point Barrow.' DRUŽBA TIHOTAPCEV ARETIRANA V Trstu je policija aretirala družbo, ki je trgovala z opijem. — Med aretiranci tudi Ameri-kanec. TRST, Italija, 29. novembra. — Policija je aretirala pet oseb, o katerih trdi, da so vodili organizirano družbo za prodajo omam-Ijivih sredstev v Združene države. Med temi je bil tudi aretiran Charles Ilollinger, ki je dobil državljanstvo v Združenih državah in je šele pred kratkim prišel v Trst iz New Yorka. Poleg Hollingerja je bil aretiran njegov brat Adolf in trije drugi, med nimi neka ženska. Are t i ranči so priznali, da so kupovali opij in druge enaka stvari v Istambulu ter so jih pošiljali preko Trsta v Združene države v sodih, napolnjenih z rozinami. I*red nekaj dnevi je družba poslala 45 funtov opija neki tvrdki v Brooklvnu. ŽENA OBDOLŽENA UMORA SVOJEGA MOŽA CARTHAGE, Mo., 29. nov. — ( Lindsley Gowting je bil umorjen s > sekiro na svojem domu deset milj j od Cartliage. Njegova žena, ki je ' bial nekaj časa v umobolniei, je rekla neki sosedi, da je umorila svojega moža. Zaroto so zasnovali člani organizacije. ki se »imenuje "Prebujajoča se Madžarska". Člani so širili med ljudstvom vesti, da se nahaja nadvojvoda Otto na Madžarskem ter da snuje državni preobrat. Vlada je ugotovila, da je nadvojvoda še vedno v Belgiji, kjer študira na univerzi. Dosedaj je bilo vsega skupaj aretiranih dvaintrideset oseb. in sicer v najrazličnejših delih dežele. kar je dokaz, da sc je proti-vladno gibanje razširilo po vsej Madžarski. Zarotniki so imeli svoj glavni stan v Kecskemet u. Vest o razkriti zaroti se je razširila včeraj, ko je zunanje lutini-strstvo izjavilo, da je prišla vlada na sled velikemu številu političnih zločincev, da pa ni temu dogodku pripisovati nobene politične važnosti. ŽE VELIK VLAK JE DANES PR0SPER1TETA TOPEKA. Ivans.. 27. novembra. Oblastveni krogi smatrajo vlak, . — * ki je z 171 vozovi vozil les iz West wood. Cal. v to mesto za znak. da se bližajo boljši časi. Vlak je vozil 4,275,000 kvadratnih čevljev desk, ki so vredne 200 tisoč dolarjev. ČREDA OVAC __ZASNEŽENA Skušajo rešiti 500 Indijancev, ki jih je zame-del sneg. — Tudi 25 tisoč ovac tiči v snegu. GALLUP. N. M., 29. novembra. Do sedaj še nikdo ne ve, kaka je usoda 500 Zuni in Xavajo Indijancev. ki se nahajajo v sneženih zametih, ki pokrivajo planjave sevrozapadne New Mexico. Do zdaj je zmrznilo sedem Indijancev. Zadnji sneženi vihar pa je zametel tudi veliko čredo ovac. ki pomeni največje bogastvo za Indijance. Za rešitelje je nemogoče pre-riti se skozi velike žamete, v katerih se nahaja okoli 25,000 ovac in koz. Ako bo v dveh dneh sneg nekoliko skopnel. bo mogoče rešiti čredo, drugače pa bodo ovce in koze najbrže poginile. Pet sto Navaja Indijancev je nabiralo orehe v Cerro Alto gorovju. ko je nenadoma pričel snežni metež. Rešitelji na konjih upajo, da jih najdejo v dveh dneh. Iz Ramah, na južnem pobočju Cerro Alto prihajajo poročila, da Indijanci koljejo svoje konje za živež. Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ____________________ $ 9.45 ----------- $ 18.60 : Din 1000 I Din 2500 Din 3000 li Din 500A i: Din 10,000 S 46.00!! $ 54-90 $ 91.00 $181.00 V ITALIJO Lir 100...................... 8 5.70 Ur 200 ________________________ $11.20 Lir 200 ______________________ 516.65 Ur '500 ------------------ $27.15 Lir 1000 ___________________________ 853.75 OBSODBA UKRAINSKIH AGITATORJEV VARŠAVA, Poljsko, 29. nov. En mož je bil zaradi izdajstva obsojen na smrt, šestnajst drugih,] med njimi ena ženska, je bilo obsojenih na zaporno kazen od enega do petnajst let. SEDEM MORNARJEV REŠENIH BOSTON, Mass., 29. novembra. ITnited Fruit Company je naznanila, da je njen parnik Aztec po radiju sporočil, da je na morju rešil kapitana in šest mož posad« ke skunerja Ria ter da jih pelje v Tela, Honduras. Poročilo pravi, da da so mornarji doma iz Grtaid Bank, N. F., toda poroči-J lo ne pove, kaj se je zgodilo z nji- . hovo ladjo. S V Teli bodo rešeni mornarji prepeljani na parnik Can Bruno,' ki bo prišel v Boston 6. decembra. Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriškfe dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: — Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za $40. — n.; za $45. — »1.1»; za $50. — »1.25; za $100—«2.50, • za $^00. — *5.; za $300. — »6. Za Izplačilo večjih zneskov kol agoraj navedeno, bodla! t dinarji* lirah ali dolarjih, dovoljujemo k bolj te pogoje. Pri velikih rti^T* lita priporočamo, da bo poprej 8 nam pi«menhw potom nomuiu te (lede načina nnkaalla I* I Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER H Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Telephone BA relay New York, H. T * O K A (I rm—msaeac M A B O D 1 * = MEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 30, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. 8. A. V DEŽELI TRADICIJ aa* Pobilibad by CBLUHINQ ( (A Corporation) L. Beaedlk, Mi W, •f Manhattan. of above officers: New Tack City, N. t. QUI N1KODA* (Yakw mi tbe Pee »to > - d Irwy Day Kxcept Bundaya and Holidays ■a eeio leto velja bet aa Ameriko fiZa New York i in ____$04101 Za pol leta — Ba pol leu__J34»f!Za tooaemstro ta Četrt leta oelo leto $7.00 .$8.50 .$1.50l: Za pol leta celo leto-$7.00 __________43.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agieem "Qlae Naroda" Izba}a vaatt dan Urnemu nedelj In praanlkov. Dopisi bras podpisa In ooebnostt ee ne prloMujeJo. Denar naj se bla-pptott poMlJati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, proalmo. da ee nam tudi prej tuje blvalltte naananl, da hitreje najdemo naslovnika. -QUI NAKODA", tlS W. 18th Stmt, New Yerk. N Y. Telephone: CHelsea 8—3878 MANDŽURIJA Mandžurska kriza se j<* v zadnjih oKcniinštiridose-1 i Is urah mzvil« v jirwej ii«»van»n ameriško-japonski konflikt. Japonski vojaški dostojanstveniki so začeli delati kar na svojo roko ter hi najraje proglasili vso Mandžurijo za japonsko last. Ni <*uda, ro je na japonsko vlado precej neugodno vplivalo ugotovilo ameriškega državnega tajnika Stim-sona, ki je rekel, da so japonske vojaške operacije v iMandžuriji v oeiteni nasprotju z mirovnim zagotovili odgovornih vladnih krogov. Stimsona sicer nihče ne smatra za nezmotljivega, toda v tem slučaju je do1>ro pogodil in izhorno osvetil položaj v Mandžuriji. Upati je, da bo Washington odločno vztrajal na svojem stališču ter se ne ho dal vplivati od Japoncev. V tem slučaju se host a Washington in ostali svet kmalu prepričala, da znajo hiti japonski diplomati in mogočneži tudi ponižni, videč, da ž njimi nihče ne sini-patizira in da nihče ne smatra njihovih operacij v Mandžuriji za "obrambo japonske narodne časti \ Medtem se pa nadaljuje japonski pohod proti Cinčo-vu, novemu provizoričneniu glavnemu mestu Mandžurije, in zadnji kitajski poziciji, ki se nahaja med Japonci in kitajskim zidom. Japonci preplavljajo svet s poročili o akcijah kitajskih vstašev in kitajskih napadih, lioteč s tem opravičiti vojaške akcije japonskih imperijalistov. Dopisnik newyorskega ''Timesa", je pa sporočil, da se je peljal iz Mukdeua v Činčov ter da ni nikjer opazil, kakih posebnih kitajskih priprav oziroma kaj takega, kar bi utegnilo hiti Japoncem nevarno. Sleherni ve, da so Kitajci miroljuben narod, dočim so Japonci do zob oboroženi "Prusi Daljnega Iztoka". Ko je pred kratkim angleška konservativna stranka pod vodstvom državnika Baldwin« dosegla pri volitvah zmago, kakršne doslej ne pozna zgodovina parlamentarnih in demokratičnih volitev je predsednik volivne vlade Mai'Donald. predsednik in voditelj delavske stranke, sprejel na milijone telegramov in pisem, v katerih se mu čestita k veliki zmagi vlade pri volitvah. Marsikomu se zdi to čudno in nerazumljivo. Je res nekam neprirodno in nenavadno, je pa povsem. logično in dosledno za pol i tir ne razmere v Angliji. Se do nedavnega časa so v Angliji obstojale samo tri stranke: konservativna, liberalna in delavska. Programatična razlika med njimi je bila samo ta, da so konservativci odločno zagovarjali najvišjo zaščito za domačo trgovino in industrijo, liberalci popolnoma svobodno trgovino in delavska stranka zaščito malega človeka in delavca, ni pa imela še tradicij in je kolcbala pri odločitvah temeljnih gospodarskih vprašanj. Redkokdaj se je v Angliji zg«»-dilo. da hi ena teh strank v spodnji zbornici imela večino. Večinoma ho stranke prišle na vlado, kadar so imele samo relativno večino. ker so ji druge stranke hotele dati priložnost, da pokaže. skusi cepitve v konservivni stranki so se izjalovili. Ta stranka je šla skoraj kompaktno na volišče. Zato nam bodo tudi razumljivi rezidtati. V Angliji se voli po volivnih o-krajih. v katerih je izvoljen kandidat. ki ima relativno večino. Združena vladua koalicija je odnesla sijajno zmago in milijoni glasov, oddanih za druge kandidate. so ostali brez vsakega upli-vh na končen izid. Tako se je moglo zgoditi, da je delavska stranka od svojih 289 poslanskih mandatov ohranila samo jie 48. dasi-ravno je število njenih volilcev pri zadnjih volitvah 8 milijonov 300 tisoč padlo sedaj samo na 6 milijonov 700 tisoč. Nasprotno pa so konservativci iz manjšinske stranke postali tako močno zastopana skupina v parlamentu, kakor v stoletni svoji zgodovini še nikdar niso bili. On i sami imajo vladni koaliciji nad dve tretjinsko večino s svojimi 470 poslanci. Vladna večina skupno pa je dobila skoraj f) desetin vseh mandatov. Pomislimo, kakšno huronsko veselje in zma-litike in volivne borbe. Volitve so neke vrste športni dogodek. Ilo- Zlato mašo je bral V Novem mestu v frančiškanski cerkvi.pater Alfonz Furlan. Dolga leta že opravlja dušebrižniško službo v 1Noveni mestu, kjer je zelo priljubljen. Bojen je bil v v vojaško bolnišnico v Ljubljano. Poseben izlet v Jugoslavijo na Cunardovem parniku 'Aquitania*. ki odpluje dne 4. decembra i/. New Yorka, bo vodil Mr. James Vodak, član Cunardovega urada v Ohicagu. Mr. Vodak je znan Jugoslovanom po srednjem Zapadli kot voditelj prejšnjih uspešnih izletov. Tekon* potovanja bo Mr. Vodak organiziral razne zabave. Na krovu bo ples, razni športi ter igre za odrasle in otroke. Nadalje bo skrbel Mr. Vodak, da bodo imeli izletniki vse ugodnosti in nobene skrbi, dokler ne dospejo na cilj svojega potovanja. Preskrbel jim bo vse potrebne listine, potne liste, vizeje, povratne permite itd. Brigal se bo, da bodo dobili izletniki najboljšo železniško zvezo v Evropi ter da bodo dospeli varno in točno na cilj. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na Hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne 2amude in velikokrat tudi 9tr®škč. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank K Y. čila, da bi se iztiril prihajajoči vlak. ako ne bi bila nevarnost pravočasno opažena in odstranjena. Povzročitelji so še mladi šolarji, ki ima vsak izmed njih na vesti že kakršnokoli slabo dejanje. Zato se je večkrat že omenjalo. kako nujno potrebno bi bilo jih poslati v kako poholjševalnico. pa se žal glede tega ni moglo ničp-sar doseči. Zadnjikrat sta dva izmed njih ukradla izpred postaje železniškemu uradniku kolo. tokrat pa so vsi trije uganili novo lumparijo. Nedaleč od polj-čanske postaje so naložili v razdalji po 100 m na tračnice več debelejših (v velikosti debele repe) kamnov ter nato s strani opazovali in čakali na učinek. Na srečo pa je nevarnost pravočasno opazila železničar jeva žena. kar je takoj javila na postajo. Otroci so zbežali v bližnji gozd. ko jih je orožništvo zasledilo, so se naivno izgovarjali drug na drugega češ: **Saj ne homo več!'* Dva strašna samomora v Mariboru. 16. novembra je strojevodja vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 5.30 proti Pragerskemu. opazil na progi v bližini ranžirnega kolodvora na Tezmi moško truplo in obvestil o tem telezensko postajo. Službujoči uradnik, ki je z nekaterimi drugimi železničarji od-hitel na označeno mesto, je našel na progi truplo starejšega moškega, kateremu je najbrže po-nočni brzovlak krog 2. ure popolnoma odrezal glavo in .spoznal v njem 47-letnega Ivana Aprišnika, hišnega posestnika in občinskega tajnika s Tezna. Po vseh znakih sodeč, je Aprišnik izvršil samomor, zato je tudi odpadla vsaka Dopisu S pota. Stari ljudje so priporočali rano vstajanje. — Kana ura. zlata ura ! — se gl»-si pregovor. •Sedaj se je pa pojavil učenjak, kii priporoča spanje v jutranjih urah in dokazuje, da ljudje, ki* rano vstajajo nimajo nobene prednosti pred zaspanci. Včasi je seveda treba rano vstati. Ciniraneje, tenibolje zate. (V si naprimer na pikniku, pa sedeš v mravljišče ali na osje gnezdo. Kdinole v takih slučajih je pravilo o ranem vstajanju na mestu. Italijan, ki je v Philadelphia's skočil na karo italijanskega zunanjega ministra Dina (Jrandija ter vzkliknil: — Doli Mussolini! — je bil obsojen na dve leti ječe. To je precej čudna kazen, posebno če se pomisli. da je od Phila delphije do Kima par tdaoč milj in da zaenkrat nima Mussolini izven laške meje še nobene oblasti. S kaznimi kot je bila prisojena protifašistu. pa nehote širijo Mns-solnijevo oblast. Madžarske oblasti so prišle na sled obširni zaroti, koje namen je bil strmoglaviti sedanjo madžarsko vlado in postaviti na madžarski prestol najstarejšega Zitinega sina, osemuajstletnega Otona. Oton ho moral še nekaj časa po-Slovensko Amerikanski Koledar] čakati. Ne kadar se ho Madžarom iz-Ijubilo. pač pa šele tedaj, ko ho Francija dovolila, ho zasedel madžarski prestol. Oo onega časa ho pa steklo še precej vode v Črno morje. preiskava po sodni komisiji in je bilo pokojnikovo truplo takoj la. ne denarja. Upati je. da prepeljano v mrtvašnico na Po- prihodnje leto kaj bolje. za leto 1932, ki ga je izdal Olas Naroda, je jako pouči ji v in zanimiv obeueiu. Posebno Frank Troha iz Barbertona zopet lej>o podoinače opisuje lepe naše kraje na Slovenskem ob laški meji. V svojem opisu gre v gozdove in podzemske globine, opisuje lov na polhe in druge zanimivosti. Vse opise krase lepe slike. Tako je prav. mladi pisatelj Troha! Le na dan z rečmi starih očancev in narodnimi pripovedkami! Zelo zanimiv je tudi njegov opis slovenskih izseljencev v Franciji. Življenje gozdarjev v Ameriki je mojstrsko opisal Marko Kupnik. kojega lanski opis slovenskih premogarjev je vzbudil občo pozornost. Ako primerjam Koledarje Glas Naroda od prvega pa do sedanjega, moram reči, da imajo vedno boljšo vsebino. Zlasti letošnji je izredno zanimiv. V prve Koledarje je mnogo pisal Rev. Ignac Burgar. katerega je, žal dosti prerano, pobrala zavra tna bolezen. 1'mrl je v Pueblo, Colo, kamor je šel iskat zdravja. Zapustil je precej literarnega dela, tudi takega, ki še ni bilo natisnjeno. Dosti je prispeval za prejšnje Koledarje tudi e. g. Šolar in drugi, ki se pa niso z imenom podpisovali. To vem, ker se ž njimi občeval. Leto 1031 gre h kraju. Za mnoge je bilo žalostno, ker ni ne de- ho Za utrujene mišice Nič ne da tako hitre > pomoči kot v ^ PAIN-EXPELLER y "—v CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo . (ENGLISH SLOVENE READER) SUM $2.— Naročite ga ..pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 2X8 Wat lWi Street New York CMy n .i "i rit, »i .L. . Vse tarna: bankirji, trgovci, organizacije, delavci — vse, prav vse. Dobršen del tekočega leta sem preživel med bolniki v Diiluth. Min. Bolnišnice so polne, pa tu di ubožniee in hiralnice. Dne 18. novembra je zapadel prvi sneg. Letos je pozna zima. bo pa menda zato toliko hujša. Prav do srede novembra so se zbirali nezaposleni na obrežju ve-lilikega Superior jezera, so tam prali si kuhali in spalL Zgradili so si nekake koče, pri katerih so kuhali, kar so naprosili Pozimi jim bodo oblasti preskrbele stanovanje baje v stari mestni hiši, ki stoji poleg nove. Tako je torej življenje po Minnesoti, kjer se je dosedaj še nekaj delalo po rudnikih in gozdovih, dočim je sedaj vsega konec. Če se elnea jno ▼ kaki gozdni kempi še dela. ni mogoče niti za življenje zaslužiti. Po maloštevilnih rudnikih se že od meseca maja dela samo po dva dni na te den. Kmetovalci tarnajo, da je težko kaj prodatitrgovci istotako. Obetajo se boljši časi, toda kdftj bodo nastopili, je drago vprašanje. Pozdrav (Matija Pogorele. (ioriškega nadškofa Sedeja. ki ga je papež peuzijoniral in ga poslal nekam v Južno Italijo, nadomešča zagrizen fašist. S tem imenovanjem je papež dvojno zgrešil svoj namen. Goriškemu ljudstvu s«* bo še bolj ohladila ljubezen, ne samo do fašizma, pač pa tudi do Vatikana. * Salament. jutri je pa že prvega decembra. Ilitro, hitro je šlo. •Koncem decembra se bo začel dan že daljšati in kmalu bomo pri-krevsali v novo leto, ki bo nemara malo bolje od tekočega. .Navsezadnje mora tudi depresiji odklenkati. Toda prosper i tete ne bo nikdar več nazaj, ker je znanost že ponovno dokazala, »la se mrtveci ne vračajo. * Japonci in -Kitajci sn baje sklenili premirje. \'c toliko zavoljo zahtev Lijre narodov kot zastrHii silne ostre zime. ki vlada v Mandžuriji. Ej, spomladi bo pa Se pokalo, pa magari da se Liga ni-rodov desetkrat zaporedoma na glavo postavi. Pred kratkim je izšla knjiga, ki uči ljudi, kako se je treba p<»|ju-bovati. Jako zabaven je v tej knjigi pouk, kako je treba drago osebo poljubiti na ustnice: "1'stnice so skoro odprte. Skloni se nekoliko naprej (srlavo. ne s celim telesom) in dobro pomeri: ustnice se zadenejo ob ustnice — oči zamiže — sree se odpre — dull pa se dvigne nad viharje, nad trpljenje in nad neprijetnosti vsakdanjega življenja — nebo se odpre — zemlja pa se lomi pod tvojimi nogami kakor meteor na temnem nočnem nebu — živci skakljajo na oltarju ljubezni kakor lahek veter na rosnih rožicah — srce pozabi na vse bridkosti in umetnost poljubovanja je tu — vse brez hrupa in hruma in brez razburjenja". Že vsaj po mojem mnenju je imel pisatelj zelo bujno domišljajo, ali je bil pa fedaj. ko je pisal ta navodila, prav presneto zate-leban v kako ženšče. Jaz naprimer nisem pri polj u bo vanju še nikdar občntil takih nebeških sladkosti. Nemara si jih ti, draga rojakinja ? Najbrže nisem dosedaj še na pravo, narajmal, ti pa na pravega ne. MGLJIS NARODA1* NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 30, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. * PRIVID Moj stari oče je bil mizar. Umrl po njivi. Svist ostre kose in za-j? nenadoma. Menda ga je zadela tegli kriki cirkularke so se spajali «ap pri večerji. Prav tisti čas sta v nekak caioten takt. Roke zama-.e napotila k njemu oba cerkvena havaj'o. same, noge lezejo počasi za kljuiarja. da bi napravil nekaj no- njimi. Oko gleda padajoče bilke vih klopi za cerkev. Bliru naše hi-' detelje in pazi, da se kosa izogne e £ta srečala čokatega možakarja, kamenju, ki ni odzdravil na njun pozdrav. — Kaj ni bil ta človek v burmu-su K smeri? — se je zavzel ključar Valaj. —Tudi meni se je zdelo. Toda, če bi res bil on, bi ne bil tih na: — Dober večer! — je pripomnil Korun. Ko sta pa stopila v hišo in sta vidfla, kako so Košmerla ribali z jesihom. sta se zgrozila: — Privid "va imela. Se kot dete sem slišal to zgodbo, vendar Je nisem mogel nikoli ver jeti, kakor tudi nebroj drugih slič-nih "spominov" nisem jemal za resnico. Pred leti se mi je pa pripetilo nekaj pzdobnega, česar si vsa ta leta nisem mogel pojasniti in mi še dan?s prihaja pogostoma v spomin naslednja čudna zgodba. L?p poletni dan je bil takrat. — Ljudje so pridno spravljali seno. Tudi jaz sem jo mahnil s koso na rami na njivo tam za Matjačem, da pokosim vagan < ogon» lucerne, ki se je pravkar spuščala v cvet. Na Cajnar je vem dvorišču je pfla cirkularka. Tone Petrin je ro~no pritiskal suha polena na nevidne zobe stroja, da je vidoma rane! kup krcljev ob strani. Seveda niste vsi poznali Toneta Petrina. V mladosti je bil žagar, po?«e-je rudar, dokler ga ni podsulo in e je moral ozreti za lažjim kruhom S sestrj sta pričela trgovino in sta si pozidala lep dom - Gre dobro? — ga govorim mimogrede. — Kakor repa se reže. — se je pohvali! in se spet zatopil v delo. Tak posel zahteva pač vso p:zor-nost. Že kakšna uro sem se pozibdval ki leži belo. kakor kokošja jajca raztreseno, po njivi, kamor ga je naril krt in ga je nategnila zima iz ruše. Sednja misel v možganih počiva. Za možgane je košnja kakor osvežujoča kopel za izmučeno telo. Tedajci pa vidim razločno prav s telesnimi očmi, še danes se spominjam, da ni bila le misel, tale priz>:r. Sredi zelenja detelje stoji pred menoj cirkularka, nad njo se sklanja Petrin. Poleg kup krcljev in voz s poleni, na katerem stoji mlada dekla in podaja Tonetu polena. Kar Tone nenadoma spusti poleno in dvigne desnico, ki je bila odrezana v zapestju, da je brizgala kri v islnem curku v zrak. Kakor odrevenel sem strmel nekaj trenutkov v ta prizor, nakar sem se sunkoma obrnil, bil ŠVICA PROTI VOJNI S STRUPENIMl PLINI servativci. kljub svoji nad dve-tretjinski večini pustili na eelti vlade delavskega voditelja .Mac-Donalda, ki je rešil za večino menda šest svojih pristašev. Takšna je podoba angleške po-1 ebn vsem drugim prividom, ki jih je polno narodno izročilo. Odkod, j zakaj in kako nastajajo, pa ne ve! nihče in ne tro vedel nikoli.... V Bernu se je vršila konferenca o zaščiti civilnega prebivalstva proti vojni s strupenimi plini. Konferenco je sklicala švicarska vlada in se je je udeležilo okrog 200 oseb. Vojni minister Minger je izjavil, da mednarodna jamstva za prepre-čenje bodočih vojn ne zadostujejo in da prej ali slej lahko pride nad Evropo nova vojna. Švica ne misli na to ,da bi izdelovala plinske bombe in bombna letala, ker je proti vojni s strupenimi plini. — Najboljša obramba so vojaška le-! tala in pravilno delujoča obvestil-na in alarmna služba, dočim naj bo Janko Kač. , nabava plinskih mask prepuščena j posameznikom. KRVAVE ORGIJE NA KORZIKI AJACCIO, sredi novembra. Najprvo kratka zgodbica za ilustracijo k:rziškega značaja. V Baru des Ports sredi Apaccia na Napoleonovem trgu se prepirata San-! toni in Colona zaradi nekega lovi- i šča. Razgovor postaja vedno glas | nejši in dokazovanje srditejše. — Slednjič zmunjkajo Santoniju dokazi. Po starem korziškem običaju sem see tedaj po samokresu in Colona obrnien s hrbtom proti PetrLnu, j pade pogoden s štirimi streli smrt-oddaljenem od mene kakšnih tri | no zac^t. Morilca ujamejo na be-sto metrov. Videl sem ga, kako se gu orožniki, a umirajočega Coicno je v enakomernem taktu priklanjal odpeljejo v ajaško bolnišnico. Po-nad pojooo žago. j noči prihrum: Colonova družina v Na mah sem se bil streznil. Kv' Ajacci:, vdere v bolnišnico, naloži j sem se spe: obrnil k delu, je že izginil privid izpred mene. B OŽIČNI prazniki se bližajo se I I Zadnji čas je veljava Sš dinarjem nekoliko po ^ rastla, vrednost liram R se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onimt jj ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarja svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din........................$ 2.05 150 Din..................... $ 3.00 200 Din ................ * 3.3« 250 Din .................... $ 4.80 300 Din ................... $ 5.75 400 Din .................... S 7.60 500 Din .................... $ 9.45 4 8 — Lepa reč! Kaj smo že res tako daleč, da se mi pričenjajo pojavljati prividi sredi dneva? — sem se ravzet pomenkoval sam s seboj. Ker nisem imel prisotnosti pri de-Iu. sem zamahnil s silo pd kamnu, za cel3 pest debelim, da se mi je kosa grdo zvihrala. Nejevoljen sem pričel s brusnikom uravnati povita rezilo .Res, kar za napoto in škod:» je vča&i človeku tista reč, ki ji pravimo duša ali osiha, kar se lepše sliši. V tem pa je nenadoma grdo za-hreičala cirkularka. kakor pojemajoča svinja pri kolinah. Dekla na vozu s poleni je s krikom zakrilila z rekami. Jak*ovčevi so prav pod bregom nalagali seno. Tonče je bil na naložem vozu in je videl, kako je zbilo Petrina od žage. —Anza! — mi je aaklical v grozi, — Toneta je zgrabilo. Leti! — Leti! Od vseh strani So se zgrinjali na te obupne klice preplašeni ljudje. Ko sem pritekel tudi jaz, so se razmaknili, da sem mogel .r >k<>iu0 funtov. T( o-1 znanega pod imenom ".Mieheline broi-e. To je najnovejša iznajdba znane francoske tovarne za pnevmatike Michelin. Te iznajdbe, ki novost bodo privedli sem v Treh velikih zabojih, kojili eden j,» čevljev dolpr. !• čevljev širok in !» čevljev visok. I*os«-lme};a dviirala ho treba, da bodo zaboje dvignili s parnilea "Paris". |;o bo Ša tako/.vaiia "mrtva teža" za pot-; dospel v \*nv York. » se že uspešno poslužujejo v Franciji. Pri navadnih železnicah zna- LES, KI NE GORI Les rabimo že od pamtiveka za kurjavo. Zato nam je kar težko razumljivo, da bi se dal les tako pripraviti, da ne bi gorel. Danes pa imamo tudi že negirljiv les, kar je zasluga moderne kemije. Dandanes les lahko silno segrevamo pa se ne bo vnel. Les so poskušali napraviti negorljiv že stari Rimljani. Ti so namakali les v neko slano tekrčino, in ta tehnika se je obdržala v različnih oblikah do današnjega dne; posebnih uspehov pa ni rodila, ker se ni dalo lesa nacediti z eno ali drugo tekočin; dovolj globoko. V lesu je namreč precej smole in masti, ki brani tekočini prodreti dovolj globoko v les. Nemška industrija lesa pa je našla snov, ki om:goča raznim tekočinam prav globoko prodiranje v les. Tej snovi so dali ime "aktiva-tor". Če primešamo to snov že znanim scinim raztopinam, je les lahko že nacejen na površju s kar-bolinejem, pa tekočina vseeno prodre globoko v les. Les. ki je pripravljen s to teko- CERKEV SV. PETRA V RIMU OGROŽENA PRIVEZAN VLAK V zgodovini železnic se ? ni nikdar dogodilo, da menda bi bili V Rimu že dolge govore, da je; privezali vlak. in fc* celo Ittrzo-najimenitnejša in najbolj veličast-) vlaic. za drevo. To pa se je dogodi-na stavba na svetu, namreč cer kev sv. Petra v Rimu, resno c>gro žena. Najbolj j gromna kupola lo te dni na kolodvoru v Charlot-tenburgu pri Berlinu. Neznani lju-baje ogrožena o-' ^je so namreč st;pnjico za vstopa-pa tudi nekateri lvje v zadnjem vozu brzovlaka z drugi deli stavbe. Te vesti so se iz-; deb?lo jekleno vrvjo privezali na kazale sicer še precej pretirane, ne- i bližnje drevo. Zakaj so to naredili, kaj pa mora biti le resničnega, sicer ne bi bili velik del zidovja podprli. • To mogočn0 stavbo, za katero je napravil načrte veliki umetnik Michelangelo. so zidali celih 120 let. Temeljni kamen so položili 18. aprila leta 1506. in sicer tam. kjer je prej stala prva cerkev sv. Petra, ki jo je bil dal sezidati cesar Konstantin Veliki. Ta cerkev je stala na svojem mestu celih 1200 let, počasi pa je začela razpadati. Zato se je odločil papež Nikolaj V., da bo sezidal na istem mestu novo baziliko. Zidali so pa novo stavbo najznamenitejši mojstri svoje dobe: Bramante, Rafael, Sangallo in Michelangelo. Načrte za kupolo je izdelal Michelangelo, ki je vodil dela celih 14 let. Kupolo pa so do-čino, ne gori s plamenom. Če pri-j gradili šele 24 let po mojstrovi se ne ve; mogoče so mislili, da br-zovlak ne bo mogel s postaje. Pa s0 se zmotili, če so na to računali: lokomotiva je bila namreč mci-nejša kakor drevo. Stroj je drevo izruval in ga vlekel precej daleč za seb:j, dokler niso vlaka ustavili in drevo odrezali. de tak les v vročino, se tvorijo v | smrti. Načrte pa so po njegovi njem plini, ki zamore vsako go- ^ smrti nekoliko izpremenili in pri renje. Na površini se les pač nekoliko osmodi, ne zgori pa ne. Poskusi so dokazali, da lahko leseno hišo poli ješ z bencinom in jo vgeš pa bo zgorel samo bencin, les pa ostane. Z "aktivatorjem" pripravljen les pa ima še drugo dobro lastnost, da namreč ne gnije in tudi razne ži-valice se ne morejo držati v njem. S to iznajdbo so se odprle za les nove možnosti uporabe, posebno v stavbarstvu, ker se sedaj ne bo treba več bati ognja v lesenih hišah, ki bodo še bolj varne pred požari kakor stavbe iz kamena ali betona. tem so se baje nekaj zmotili v računih in zato pri kupoli nekaj ni v redu. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stane-jo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York NAJVEČJE VODNO LETALO Londonski list "Star" poroča. a& bo dalo angleško vojno ministrstvo zgraditi novo vodno letalo, ki bo znatno večje kakor pa je letalo DO X. Na novem letalu bo prostora za 120 potnikov. Letalo bodo rabili za promet med Anglijo in Kanado. Zgrajeno bo samo iz kovin. Bencin bo spravljen tako. da bo mogoče kaditi vsaj v enem delu letala. Letalo bo imelo pa tudi naprave. da se bo lahko spustilo na vodo tudi sredi oceana. Za zvezo med Anglijo in angleškimi kolonijami pa oodo gradili še večja letala. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list* so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." ODA NEW YORK, MONDAY, NOVE MBER 30, 1931 TOT LARGEST SLOVENE DAILY t* U. E. C raiaiaiaiaiayi^ Pomladni Sen aiafglBfgJBJBIi^ ROMAN IZ ŽIVLJENJA, titifti«™«™ ^ Za Glas Naroda priredil I. H. jf Sjiaiaaiaiaiaiaia^^ 21 (Nadaljevanje.) Kak«» zopcrno mu je bilo vse. Da bi ta komedija saj bila že enkrat kotirana ! Gabrijela vstopi in za njo njen ore. Xa sebi j«- imela belo obleko, ki se je oklepala njenega bujnega telesa. V vsej svoji zunanjosti je bila zelo zaželjiva. Kaže se presenečeno in se plaho stisne k očetu, ki pravi: — Tedaj hočete vedeti za Gabrijelin odgovor. Tukaj je! — Tedaj pa pripelje liTer k možu, ki jo je zasnubil. —. <>, stokrat hvala! Wolf pritisne na njeno roko svoje ustnice. —Zdaj pa. otroka. n"n* se ne sramnjta in si dajta zaročni poljub, — pravi smeje TIrih. (•abrijela skloni glavo; toda ko se ji Wolf približa, odpre oči in iz njih šine žarek, tako koprneč, tako mil. kakoršnega še ni videl pri nobeni ženi. 1'stniee pritisne tot njena bujna usta in zdelo se mu je. kot bi se hotela na njem do sitega nasesati. tako vroč po ljub mu je dala. Wolf je postal zelo rdeč. Moral je misliti na. Marijo. Zdelo se mu je, kot bi bil nad njo prelomil obljubo zvestobe. In vendar je l ilo med njima vse končano V grlu ga je nekaj dušilo in občutil je mržiijo, da bi poljubil ona koprneča rdeča tista, ki so se mu tako željno ponujala. — Tedaj, gospod Wolf, kaj niLsite. — poslali bomo po vašega očeta in bomo kar med seboj malo zajtrkovali. Saj imate čas.' — Seveda ! Vzel sent si dopust eeti dan. — To j«* zelo lepo od vas. — vzklikne Gabrijela in ga Ijubez-njivo pogleda. Toda. (inbrijelu. ali kot moja nevesta nimaš nobene druge besede za mene.' — Tako nepričakovano je vse prišlo — moram se najprej na to privaditi. — pravi tiho. Wolf na to ne odgovori. Saj je dekle popolnoma poznal. Vedel je, da je ta njena sramežljivost samo hinavska in dobro preračunana ; preveč mu je bilo jasno. In vendar se je moral kazati proti njej ljubeznjivega ženina, čeprav za 1o ni imel najmanjše volje. — Mislim, da je najboljše. — se obrne Wolf na bankirja. — ako grem sam po očeta in mu sporočim o ugodnem izidu moje snubitve. O. ali nte že hočeš zapustiti.' — se liudnje nekoliko Cia-brijela. — Ostani vendar! Draga duša. na očeta se moram tudi nekoliko ozirati. Daj mi za pol ure dopusta, kaj.' Zato pa ostanem potem ves dan tukaj. —• Ako že ni mogoče drugače, se moram vkloniti. — pravi Gabrijela in se ljubo stisne k njemu, Lahko jo poljubi na čelo in m* poslovi. C'ez pol ure je bil že nazaj s svojim očetom. Veselo mu hiti Gabrijela nasproti. Dobro, da si že tuk-ij. Kako dolg mi je bil ta čas. O. in tvoj papa! In z Ijubeziijtvim obrazom, kot nobena druga, mu ponudi svoji z dragimi prstani okinčano roko v pozdrav. Wolfov oče ji galantno poljubi roko. - Moja draga sinaha ! — pravi smeje. — Kako se veselim nad tem presrečnim »lučajem, ki mi daje priliko, vas osebno spoznati iti pozdraviti. Ta zaroka mi je prišla tako nepričakovano. Wolf mi ^ikdnr ni o tem ničesar sporočil, da se je pustilo njegovo sree ujeli. Toda popolnoma razumljivo! In z izrazitim pogledom ji še enkrat poljubi roko. katero je še vedno držal v svoji roki. Gabrijela pogleda oba starejša gospoda, ki sta bila v živali-j yii IT m V 1CMA IiriTFI Iff A peni pogovoru in gospodično pl. Lazar, ki je sedela globoko za- j «ALJUDLJENA Uvl I I-LJIvjU mišljena in ju je ostro opazovala. X Gabrijelinih očeh je videla po- i _ željenje, toda veliko hladnost v Wolfovem obnašanju in o tej zaroki je mislila po svoje. Slednjič so končali jesti. Vsi vstanejo; oba očeta gresta v ka-dilno sobo. — Sin. čestitam ti. — reče stari Wolf sinu. ko sta za trenutek stala eden poleg drugega. — Tvoja nevesta je krasno dekle in zelo bogata — veliko srečo imaš. Kaj bo rekel Ervin? — Misliš, papa. — odvrne Wolf hladno, — dovoli, da ti rečem, da nisem nič zadovoljen s to kupčijo. — Ti nisi pri pravi pameti. Oče pa ne pride dalje, kajti Wolf se obrne od njega in ponudi svoji nevesti roko. Maje z rameni in mrmra sam pri sebi: — Xe pri pravi pameti. — in stopi v kadilno sobo. (Dalje prihodnjič.) Berlinski list V:rwaerts poroča iz Rusije: — | Mihajl Kalinin, predsednik sov- j jetske eksekutive, opravlja tudi re-prezentacijske funkcije državnega predsednika sovjetskih zveznih držav. Ta mož je v Rusiji silno priljubljen med narodom, zlasti na Kretan je Parnikov — Shipping Nm — 1. decembra: l\»ris. llmre kmetih, in on sam tudi vedno rad 2. decembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Naši pa Ameriki 28. novembra zjutraj je v Cleve- < v Milwaukee je Frank Sušnik s landu v jetniškem oddelku mestne solzami v očeh poslušal svojo ob-bolnice umrl rojak Frank Pucel, ki j sodbo, ki jo je izrekel sodnik je pretekla nedeljo na domu umo- i Shaughnessy: 5 do 10 let zapora ril svojo ženo, potem pa si je zadal nevarno rano v prsa, kateri je sedaj podlegel. Tak:> se je umaknil človeški sodbi, ki bi ga čakala, ako bi ostal pri življenju. 25. nov je bil na St. Clair Ave., in E. 62nd St.., v Clevelandu, v resni nesreči obče poznani Mr. Anton Bobek, dolgoletni zastopnik raznih par-brodnih linij z uradom na St. Clair. Bil je namreč zadet od poulične kare ter je dobil teške poškodbe na glavi, rokah in nogah. Le malo je manjkalo, da mu kolesa niso šla preko glave. Odpeljali so ga najprej v bolnico, kjer so ga obvezali, nato pa na dom. kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. — Priče trdijo, da je nesreče kriv motorman poulične kare, ki je vozil skozi križišče v nasprotju s prometnim signalom. Mr. Bobeku želimo, da bi čim prej okreval. Umrla je v Milwaukee po več kct 7-mesečnem bolehanju 27-let-na Alojzija Kuhar. Pokojna je bila doma iz Irče vasi pri Novem mestu. Njeno dekliško ime je bilo Alojzija Fink. Prišla je v Ameriko kmalu po svetovni ve j ni v Joliet, 111., od koder je prišla pred približno 10 leti v Milwaukee, kjer se je poročila. Poleg soproga zapušča tudi 8-letno hčerko in 4-letnega sinčka ter bratranca Antena Finka. v državni kaznilnici. Sušnikov odvetnik je skušal doseči novo obravnavo, kar pa je sodnik odklonil. "Svarilni napisi so zato tu, da jih naglasa $voj kmečki rod. Zato tudi dobiva od vseh strani veliko pisem.' zlasti z dežele. Nekega dne ^pa je prejel pismo od neke učiteljice z dežele, ki je pravkar poslušala v j radiu neko njegovo predavanje, v pismu pa pravi, da si ničesar bolj j ne želi kakor dobiti otroka od tako > pametnega moža kakor je Mihajl j Ivanovič ni.i, Nuyoli, Genova 15. decembra: Bieme'i. Cherbourg. Bremen New i'ork. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, .Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 19 decembra: Si L.vek o tem najmanj zanima *r«i'. — pravi mirno Wolf. irovori. kar najbolj N jegov« nevest« ga hipno |>o>rl**da ; kaj neki je liotel s tem revi .' T<»da ni mogla o tem premišljevati, kajti baron Wolf je pričel > pogovorom, v katerega je bila zapletena tudi Gabrijela. Njen tast ji je /t* I o ugajal; bil je zelo fin in olikan; bil je tako prijazen in [jtihzeujiv. da si je takoj pridobil sive očeta in hčere. Skoda. da tudi Wolf ni bil tak. Tako resno in hladno je sedel; pa s raso nt ga bo že odvadila. Družinska dama gospira pl. Lazar je bila tudi navzoča pri zajtrku. Wolf je takoj opazil, da je zelo izobrakžena in napravila je nanj kar najboljši vtis. Vsled Gabrijeline hudomušnosti je morala mnogo prestati, toda vse je vzela mirno in brez mrmranja, četudi jo je bolelo. Wolf je govoril prav malo. Le težko je poslušal govor svojega nt (iubrijeline^a očeta. V sebi je čutil neko tajinstveno praznoto. Zdelo se mu je, da gleda z dna njegovega kozarca sladek obraz z islostninii in očitajočimi očmi. l*a se ni mogel otresti teh težkih misli. četudi niso imele več nobenega pomena. Počasi si pogladi z roko, na kateri se je že eno uro svetil zaročni prstan, po čelu. Xjego-\a nevesta ga molče opazuje, slednjič pa ga vpraša: — Na kaj misliš. Wolf.' — O, dobro je vedela, kje so bile njegove misli in njene roke so krčevito stiskale servijeto. —- Zakaj hočeš to vedeti radovedniea ? vkušal biti šaljiv. odvrne Wolf, ki j< — Saj mi boš povedal, kaj ne? Bil si zatopljen v misli; videla sem; saj mislim, da me nočeš zanemarjati. "Wolf.Wolf, na to nisenl navajena. Iz mehkega nekoliko šaljivega glasu, kot je govorila, je ven ti ar le zvenelo nekaj očitajočega, česar ni prezrl. Moral se je premagovati. naj velja, kar hoče. Saj dekle, katero je ljubil, se mu je izneverilo. Naj bo; pri njem sedi drugo dekle, ki je tudi lepa in zaželjena in pred vsem — proti kateri se je zavezal in ima tudi pravico do njegove ljubezni. Obide ga nekako pomilovanje, ko pomisli. kako ga njegova nevesta ljubi, kako mu je prišla nasproti, -am pa ji za vse to ni mogel ničesar dati. Tedaj pa si je zaobljubil. da se bo obvladoval in da se bo ravnal po razmerah. — No, Wolf, nič ne odgovoriš? Ali ne smem vedeti za tvoje misli? —ga Gabrijela Se enkrat vpraša. — In če ti sedaj nočem povedati? — Potem pozneje ? —Pozneje, ko bova sama. — pravi tiho in ji pogleda v oči. Toliko ho govorili o moči in čarobnosti njegovih oči; zdaj je hotel to lastnost uveljaviti iu res se mu je posrečilo. Gabrijela za-rdi in pobe*i oči. Zato tedaj je bil tako tih, ker si je želel, da bi bil konečno ž t.jo sam! Kavno tako. kot ona. Prime ga za roko, ki jo za trenutek iskreno stiska. SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR imajo v zalogi sledeči naši zastopniki: M. Bajuk, Walsenburg, Colo. A. Bobek, Cleveland, O. J. Blish, Chicago, 111. J. Brezovec, Conemaugh, Pa. A. Germ, Braddock, Pa. J. Jovan, West Newton, Pa. J. Koren, Milwaukee, Wis. F. Masle, Little Falls. N. Y. R. Metež, Brooklyn, N. Y. A. Močnik, Girard. Kans. J. Previč, Export, Pa. A. Saftich, Pueblo, Colo. F. Shefrar, Turtle Creek, Pa. J. Slapnik, Collinwood, O. C. Strnisha, Gowanda, N. Y. F. Stular, Detroit, Mich. J. Zelene, Waukegan, 111. J. Zormaru Sheboygan, Wis. Slavni francoski slikar David ie naslikal nekoč neko rimsko kne-ginjo. Ko je bila slika gotova, so nju. Eden je star 20 let, drugi pa j eni trdili, da je kneginja izvrstno 24. Na vesti imata najmanj 10 ro- j zadeta, drugim pa se slika knegi-parskih napadov. V stanovanju so. nje ni zdela prav nič podobna. Od-; ^ dobili 7 pušk. 12 revolverjev, tri i ločitev v tem sporu je bila težav-strojne puške in več druzega o-! na. Končno pa je slikar predlagal, DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARI S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-a, člana našega newyorik*. ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJOlČA-a. člana naie agencije v Buchsti NARAVNOST V I1AVUK Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $182.00 "lie de France- ........ $186.00 Znjamf-U** sefl;ij pni-fore. Viiraftij"1 l !ir.iijt-j{a agenta za podrobnosti. FEENCH LIUE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. rožja, p^leg par sto nabojev. Več zadnje čase oropanih trgovcev je dospelo na policijsko postajo, kjer so si aretirana roparja o-gledali. Med drugimi je prišel na policijski stan tudi slovenski lekarnar Komin. ki je bil oropan po dveh mladih roparjev pred nekaj tedni. Komin je takoj spoznal v obeh a-retiranih dvojico, ki je vdrla v njegovo lekarno in začela streljati, potem ko je odnesla manjšo sveto denarja. Komin je tedaj enega izmed roparjev obstrelil. Rev. Vitus Hribar, župnik slovenske Marijine cerkve v Clevelandu, je pravkar sporočil policiji, da je dobil že dvoje grozilnih pisem, in sicer enega na 18. oktobra, drugo pismo pa 23. novembra, v katerih pismih se grozi župniku, da bo spuščeno župnišče v zrak, ako ne plača S1000. V pismu se nasvetuje naj Rev. Hribar poleži denar na okno svoje spalnice. Policija je mnenja, da je to delo par perver-znežev, toda vseeno je dala župnišče zastražiti. V Frontenac, Kans.. je umrla Terezija Firm v visoki staresti 92 let. Rojena je bila 15. okt. 1839 v vasi Sava pri Litiji na Dolenjskem. Pogreb se je vršil 11. nov. Pokojna zapušča dva sinova, Franka na Subletu, Wyo. in Reka. V Trinidad. Colo, je preminula Anna Saftič. Bila je hčerka tamoš- I njih pionirjev. Pokojna je bila ob-J če poznana in zelo aktivna žena. Zapušča m-a, sina in hčer ter dva brata in dve sestri. Pogreb se je vršil 7. nov. Udeležilo se je do 600 naj odloči o p:dobnosti ali nepodobnosti slike kneginjin psiček. — Sliko so postavili v ta namen v sobo, kjer ni bilo nikogar, v s:bo pa so spustili psička. In res, komaj se je psiček približal sliki, je začel prijazno migati z repom. Slikar je nato prejel svojo precej visoko plačilo brez ugovora. Svojim prijateljem pa je povedal, da je sliko, predno jo je odposlal, prav izdatno namazal z mastjo. .. ADVERTISE in 'GLAS NARODA" OSEBNO VODENI v * « BOŽIČNI IZLETI! v JUGOSLAVIJO ft i I BREMEN EUR0PA NA NAJHITREJŠIH PARNIKIH Iz New Yorka 6. DECEMBRA Iz New Yorka 16. DECEMBRA Posebni direktni vlaki iz Bremerhaven preko Prage ali Dunaja. IZBORNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE -PREKO CHERBOURG A SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali — NORTH GERMAN LL0YD I Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POUČNE KNJIGE (Nadaljevanje.) Učbenik angleškega jezika trdo vez.....................................1.50 broširano ....................................1.1!5 Cankar: Igračke, broširano ..............................«0 Grešnik I.enard, l.roš..................7li Igralec ......................-.........-.............. Mimo življenja ............................80 Jagnje .................................................... Moje življenje ...........................75 1 Janko iu Metka (za otroke) .............30 Romantične duše .........................*»0; Jrrnar Zmagovač. Med plazovi Jutri (Strui;i trdo vez .............. Cvetke ...................................................25 l(IO-........................................ Cvetina Borograjska ........................50 Čebelica ...............................................,.Sa Jurčičevi spisi: .50 .73 .00 Črtice iz življenja na kmetih .........35 j Drobiž, in razne povesti Mileinski ... Po|H»Ina izdaja vseh 10 zvezkov, le|M» vezanih ................................10.— O. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................7.1 ljudi. jilWll mill IIIIIIIII' intTmnnmirTfflr "Tinr ii'i"'rmniirrmr' nT 7mmgnnn::iffl[i^i!i«Miraiim^ | .iiigii^^ BHMMHB««*^^ jj I E j Mali Oglasi} 8 P i imajo velik uspeh j l*čna knjiga in berilo laškega jezika ..............................................(10 Uvod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za za- Spisal Mileinski .........................RO j sebnike in trgovce ................1.25 i Darovana, zgodovinska povest .........50 Dekle Kliza .........................................40 Juan iMserija (Povesti iz španskega Veliki vsevedez .........................-........80 i>aimatinske povesti ........................življenja .............................................50 Vošeilna knjižita .............-............—50 i DoiKa ,.„1^.............................................50 Kako se sem jaz likal Zbirka domačih zdravil .....................60 oin-ij^ ;„ uitolja ........................70 j (Alešoveei I. z ezek .....................60 Zdravilna zelišča ..............................40 j y0|| z orožjem ..................................50 Kako sem se jaz iikal Dve sliki: — Njiva; Starka ......*< Meško > .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .......................................50 ■ ■ ii Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1-50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 11 zvezka ....................................1.20 i (Alešoveei II. zv............ Kako sem se jaz likal (Alešovee( III. zvezek 60 .60 i Dedek je pravil; Marinka in škra- j teljeki .............................................40 Korejska brata, i»ovest iz nnsljoiiov v Koreji .........................................30 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek .....................................80 Prorokovalne karte ...........-..........i.— Elizabeta Krvna os veta ................ ....................................35 Kmečki punt (Šeuoal .... ...30 ...60 Fabijola ali rekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 FKozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo .........................................50 Dm7CCTI . DAMAWr(;°ZdoVnik ZVKZKA> .............. POVESTI lil ROMANI <;oispodariea sveta .............................40 (jodčevski katekizem .........................25 Gostilne v stari Ljubljani .................60 j Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (2 zrezka) ....5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) broS..................80 Andrej Hofer .................................„.,..50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Beli meeesen ......................................40 Bele noči, mali junak ........................60 Balkansko-Turška vojska ................>80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Ifinnorske, Gro(?s!(e in Satire , Blagajna Velikega vojvoda ____________.60 vezano ........................................80 Belfegor ............................................M broširano.......................................60 Boy, (roman) .................................-65'izlet g. Broučka ............................1.20 Burska vojska -----------------------------.40 Izbrani spisi dr. H. Dolenca ............60 Beatin dnevnik ...................................60; n tajnosti prirode .............................50 Božično darovi ...................................35 \t modernega sveta, trdo vez.....1.60 Božja pot na Bledu ............................20 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: Božja pot na Šmarni gori .................20 - zvezka ....................................1.50 Kuhinja pri kraljici gosji nožiri ..50 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................60 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Komanre, balade in Grška Mytologija ..............................1.—j legende; Tolmač (Levstik .......70 Gusarji ...................................75 - xv Sllka L^ika Gusar v oblakih .................................80 Hadži Mu rat (Tolstoj) .................40 Hči papeža, vez.................................1.— Hektorjev meč ..................................JiO Hedvika ...............................................40 Hudi časi. Blag* duše. veseloigra .75 Helena ( Kmetova » ...........................40 Hudo Brezdno (11. zv.) .................35 in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ............................1*— ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, KupeijskI stražnik. Uradnik. Jezični d<.itor. Gostilničar. Kleiietulje, Natnkarca, Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lucifer ..............................................1.— Marjetica ............................................ Materina žrtev ..................................50 .Moje življenje ....................................75 Mali Lord .............................................80 Miijonar brez denarja.....................„.75 Maron, krščanski deček ta Liba-