DRŽMG TnffL^TVO v LMUAi Oo8!< Poštnina plačana ▼ gofovfnL Leto XI., št. 176 a v .i/4 J vV Ljubljana, petek 1. avgusta I930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon St 2455. Fodružnica Celje: Kocenova ulica St. Z — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180: Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: • Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126l Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3- Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pomirljivi ton heimwehrovskega manifesta Manifest se vzdržuje napadov na vlado, napoveduje po-jačeno railitariziranje organizacije in pričetek akcije za protimarksistično fronto Dunaj, 31. julija d. Po dvodnevnem posvetovanju so izdali voditelji Heim-wehra končno svoj že dolgo napovedani manifest na članstvo organizacije, katerega vsebino smo že včeraj na kratko objavili. Vtis tega manifesta je, da so v Heimwehru vendarle omagali zmernejši krogi, ker ni v njem najti kakih napadov proti vladi, niti proti osebi zveznega kancelarja dr. Schobra. Imenovanje Strafella v upravni odbor avstrijskih železnic je Heim\vehrovee očividno tako razveselilo, da so že skoraj pozabili na svojega izgnanega šefa, majorja Pabsta in na vse grožnje, ki so jih bili polni njihovi časopisi tiste dni, ko je odletel stari kon-spirator proti Benetkam v veri, da bodo njegovi tovariši storili vse, da se čim prej povrne in dovrši prevzeto nalogo. Ta umik so očividno občutili tudi 'očetje te resolucije, ki so menda za to tem bolj podčrtali sklep, da hoče organizacija kar najbolj spopolniti svoj vojaški ustroj in da ne misli niti z da-leka na razorožitev. Kako si pa predstavljajo Heimwehrovci to pojačeno vojaško akcijo, v manifestu ne povejo, kakor tudi ni v njem besedice o nameravani obnovitvi bojnih pohodov ter .velikem maršu proti Dunaju. Povsem dosledni so ostali samo pri obsojanju delovanja političnih strank, ki jih v manifestu vehementno napadajo. Posamezni stavki bi spadali skoro prej v kak pamflet kakor pa v manifest resne organizacije. Heinnvehr odklanja brezpogojno sedanji parlamentarni sistem in demokracijo, ne pove pa, kaj bi bilo potreba uvesti namesto parlamentarizma. V manifestu tudi ni nobene napovedi o ustanovitvi nove stranke, katere nositeljica bi bila Heimwehr in se zadovoljuje samo z obetom, da bo Heimwehr storila vse za osnovanje močne meščanske protimar-ksistične fronte, ki bo pri prihodnjih volitvah obračunala z avstromarksiz-mom. Heimwehrovski manifest dokazuje upravičenost trditve socialistov, da Heinrvvehr še vedno nima izdelanega programa niti za gospodarsko niti za socialno politiko in da se zadovoljuje samo z brezplodnim kritiziranjem ter napadanjem socialistov, kar pa ne bo več dolgo zadostovalo za ohranitev discipline in borbenega duha v vrstah organizacije. Dunaj, 31. julija, g. Po včerajšnji konferenci Heimwehra v Inomostu se zdi, da je pričela organizaicja znova razvijati svoje delovanje in se pripravljati za napovedano veliko akcijo v jeseni. V noči od sobote na nedeljo se bo vršila v Breitenfurdtu pri Dunaju velika heimwehrovska nočna vaja na prostem v polni oborožitvi. V povelju, ki ga je izdalo vodstvo, je tudi sledeči značilni stavek: »Opozarjamo, da se bo vršila sedaj resna bojna vala. Sovražnika bodo kazale zastave.« Ta bojna vaja izziva med prebivalstvom največje nezaupanje napram bodočim akcijam Heimwehra. Strahovlada kitajskih komunističnih čet Mesto Čangsa je v plamenih - Obupano prebivalstvo beži proti jugu - Japonska in ameriška intervencija . i >-«.!__ 11 _ ___J„::L —▲ _____ J „. Peking, 31. julija, s. Po zadnjih vesteh iz Cangša so komunisti zažgali ali razdejali vsa vladna poslopja in posestva inozemcev razen poštne palače in Jale-bolnice. Mesto je še vedno v plamenu. Množica roma dalje. Uradi Standard Oila in Texas Oila so bili zažgani. Guvernerjevega brata in nekatere druge uradnike so obglavili. Komunisti zasledujejo vladne čete v smeri proti zapadu. 10.000 prebivalcev je zbežalo. London, 31. julija, s. Kakor poročajo iz Tokia se je odločila japonska vlada poslati nekaj topničark v Hankau ob Yangtsekiangu, ki naj bi, ako bi bilo treba, zaščitile tamošnje Japonce. Obstoji velika nevarnost, da bodo komu- nistične čete prodrle proti važnemu pristanišču Hankau, kjer je tudi mnogo inozemskih naselbin. Z japonske Strani smatrajo vse te varnostne ukrepe za tem potrebnejše, ker je v Čangšu pogorel japonski konzulat in nekaj drugih japonskih posestev. Paiping, 31. julija, s. Komunisti so včeraj napadli ameriško topničarko »Paloa«, ki je bila odposlana zaradi varnosti ameriških državljanov v Čangšu. Ranili so 5 ameriških mornarjev, dočim so sami izgubili 50 mrtvih in mnogo ranjencev. Inozemski državljani, ki so se vkrcali na »Palos«, so bili pozneje prekrcani na angleško topničarko »Apis«. Z bombami nad uporniška plemena Angleška letala mečejo bombe na Pešavarja — Nadaljevanje Bombav, 31. julija d. Kljub koncentraciji angleških čet v pokrajinah okoli Pešavarja se doslej še vedno ni posrečilo zadušiti uporniškega gibanja gorskih plemen, ki napadajo posamezne manjše oddelke angleških čet ter vodijo četniško vojno. Ker so postali ti napadi poslednje čase zopet zelo pogosti, je poslalo poveljstvo pešavarske garr.izije sedem letal za metanje bomb proti meji, kjer so vrgli nad 100 bomb na vasi uporniških plemen. Več vasi ;Je pogorelo. Mnogo upornikov je bilo ubitih in težko ranjenih. Indijski podkralj lord Trwin se je sestal z voditelji zmernih Indijcev ter vasi uporniških plemen v okolici pogajanj Gandija z Angleži jim sporočil, da je angleška vlada rade volje pripravljena pogajati se z Gan-dijem o sporazumni rešitvi indijskega ustavnega vprašanja, če bo ta prej ukinil svojo akcijo za državljansko neposlušnost. V ta namen bosta ponovno obiskala prihodnje dni Gandija, brata Nehru in ga obvestila o mišljenju zmernih krogov indijskega kongresa, ki priporočajo sporazum z angleško vlado. Bombay, 31. julija d. Izvršni odbor kongresa je soglasno sprejel resolucijo, v kateri poziva na popolen bojkot osrednjih in pokrajinskih zakonodajnih skupščin. Pred oklicanjem diktature na Portugalskem Važna konferenca civilnih guvernerjev in županov portugalskih mest Potreba reforme ustave in ureditve notranjepolitičnih prilik Lisbona, 31. julija, g. Po pisanju portugalskih listov je pričakovali, da bo tudi na Portugalskem kmalu uvedena diktatura. Ministrski predsednik ie nedavno sklical izredno konferenco civilnih guvernerjev in županov portugalskih mest, na kateri je bilo sklenjeno, da naj vlada izda proglas na narod. Na konferenci se je zatrjevalo, da se državna uprava maje in bi bilo umestno, da se izvede ustanovitev nacijonalne unije z diktatorsko oblastjo. Ministrski predsednik je na tej konferenci izčrpno obrazložil notranje in zunanje politične probleme ter istočasno izjavil, da se Portugalska drži zavezniške pogodbe z Anglijo ter sta'no vodi mirovno politiko. V notranje-politični situaciji pa je potrebna reforma ustave, dočim naj bi bila za prehodno dobo imenovana vlada močne roke z diktatorsko oblastjo, ker bi le takšna vlada lahko v najkrajšem času in brez prelivanja krvi izvedla nameravane re- forme. Da bi se ohranil demokratični videz, naj bi ukrepe diktatorske vlade odobravala konstituanta. Anglija utrjuje Malto London, 31. julija. AA. V zbornici lor» dov je lord Strikland zagovarjal potrebo, da zgradi Anglija na Malti veliko letalsko oporišče, ki naj brani otok pred morebit« nimi napadi. Lord Thomson, tajnik za le« talstvo je pri tej priliki omenil, da bo mo« ralo prebivalstvo na Malti prispevati za gradnjo tega letališča. Parlamentarni odbor je sklenil povišati prejemke predsednika vlade Macdonalda na 7000 šilingov: Odbita pritožba dr. Tuke Praga, 31. julija. AA. Vrhovno sodišče je odbilo pritožbo dr. Tuke, bivšega po« slanca in generalnega tajnika Hlinkove slovaške ljudske (klerikalne) stranke, ki je bil lani od sodišča v Bratislavi zaradi za» rote in veleizdaje ter vohunstva obsojen na 15 let ječe. NA POTI K GOSPODARSKI UNIJI MED RUMUNIJO IN JUGOSLAVIJO Pomembna nagovora šeSov rumunske in nase delegacije na otvoritveni šefi sinajske konference - Potreba prednosti za evropsko žito na evropskih tržiščih Sinaja, 31. julija AA. Jugoslovensko rumunsko gospodarsko konferenco je snoči otvoril rumunski trgovinski minister Madgearu, ki je tudi predsedoval prvi seji konference. Seji so prisostvovali s strani rumunske vlade še finančni minister Popovici, kmetijski minister Mihalake, prometni minister Manulescu, državni podtajnik Pope-scu ter vsi rumunski eksperti. S strani jugoslovenske delegacije so prisostvovali ministri Kumanudi, Demetro-vič, dr. Frangeš, dr. Šibenik, poslanik Čolak-Antič ter jugoslovenski eksperti. Po pozdravnem govoru so delegati določili podroben delovni program. Predvidene so tri redne in ena taklju-čna seja. Sejam bodo predsedovali menjaje se po en rumunski in en jugoslovenski minister. Diskusijo bodo vo dili v obliki izmenjave misli, za bazo razpravam pa bosta služila memorandum jugoslovenskega ministra dr. V. Marinkovica in odgovor rumunske vla de na ta memorandum; v tem odgovoru je načelno sprejeta vsebina Marin-kovičevega sporazuma. Na prvih dveh sejah bodo razpravljali o načelnih vprašanjih gospodarskega sodelovanja med Rumunijo in Jugoslavijo in o to zadevnem rumunskem programu, na tretji seji pa o stališču do tretjih držav, v prvi vrsti do Češkoslovaške. Otvoritveni govor ministra Madgeara Bukarešta, 31. julija AA. Rador javlja: Prva jugoslovensko-rumunska gospodarska konferenca je začela svoje delo snoči ob 18. v Sinaji. Konferenco je otvoril z govorom rumunski minister za trgovino g. Madgearu. Najprej je v imenu rumunske vlade pozdravil jugoslovensko delegacijo in poudaril velike simpatije,'ki jih Rumunija čut! za plemeniti jugoslovenski narod, s katerim je zvezana s starim in trajnim prijatelj stvom. Nato je očrtal izpremembo, ki je nastala po vojni v poljedelskih državah deloma kot posledica razdelitve velikih posestev med male posestnike deloma tudi iz drugih razlogov, ki so zmanjšali možnost rentabilnosti poljedelstva vobče ne glede na cene poljedelske proizvodnje. Poljedelska kriza v agrarnih izvozniških državah je postala problem velikega pomena. Ako se more poljedelska kriza v industrijskih deželah začasno ublaževati z zaščitnimi carinami in sličnimi odredbami, za krizo v agrarnih državah vzhodne Evrope ni nikakega sličnega zdravila; tem državam grozi nevarnost nenormalnega ustvarjanja kapitala, nemožnost uravnoteženja proračuna in moralnega kredita v državi in nevarnost za njihovo valuto. Ta kriza v državah vzhodne Evrope more imeti, ako se ne oblaži, za posledico veliko socijalno vznemirjenje. »Mi smo že pokazali,« je nadaljeval minister Madgeara, »na nenavadno veliko važnost tega problema o priliki konference za carinsko premirje v Ženevi meseca februarja. Obžalujemo, da dela te konference niso dosedaj pokazala še nikakega pozitivnega ali praktičnega rezultata. Toda z zadovoljstvom smo ugotovili, da ie misel ublažitve poljedelske krize naletela na ugoden odziv v vseh poljedelskih državah. Dobila je izraz na sestankih predstavnikov teh držav,- na katerih je bil sprejet sklep, da se uvedejo pogajanja o ustvaritvi gospodarskega sodelovanja med industrijskimi in poljedelskimi državami Evrope. Istočasno smo mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da so jugoslovenski, madžarski in rumunski strokovnjaki, zbrani nedavno v Bukarešti, gladko dosegli soglasje glede skupnega odgovora na vprašanja, ki jih je postavilo Društvo narodov«. Minister Medgearu je nato govoril o pomenu sedanje konference, ki bo dokazala, da jugoslovenska in rumunska vlada verujeta v potrebo in možnost skupnega sodelovanja glede zagotovitve evropskih tržišč in normalnih cen, da se na ta način reši poljedelska kriza. Dvostranske trgovinske pogodbe, ki vsebujejo klavzulo največjih ugodnosti, ne jamčijo za normalno valorizacijo poljedelske proizvodnje agrarnih držav izvoznic. Naše prepričanje je, da leži gospodarska rešitev ne samo poljedelskih držav, nego sploh vse Evrope, v ukinitvi klavzul, najvišjih ugodnasti v korist evropskega poljedelstva. Evropski protekcijonl-zem za evropske poljedelske proizvode ne bo prizadejal nikakršne škode funkcioniranju mehanizma svetovne trgovine, saj odpade od vsega uvoza cerealij v Evropi na evropske poljedelske države samo ena šestina. Razumevajoč važnost tega problema, Je nadaljeval g. Madgearu, smo se mi Rumu-ni in Jugosloveni sestali tu, da skupno in na pravičen način najdemo pot in sredstva za pospešitev praktične rešitve poljedelske krize-Sedanja atmosfera v Ženevi je po- kazala, da je za praktično uresničenje umestno in potrebno, da se zastopniki dr-žav-izvoznic iz dunavske kotline sporazumejo predvsem Jugoslavija in Rumunija. Struktura naših držav je po priliki istovetna, a priroda in zgodovina sta nas zbližali in sprijateljili. Moramo se sporazumeti in ustvariti skupen temelj v zaščito našega normalnega poljedelskega razvoja in gospodarskega življenja naših narodov. Dobro vemo, da je v našem interesu ustvaritev velike gospodarske unije, ki bo ustrezala interesom prebivalstva 32 milijonov. Z ustvaritvijo skupnega temelja za naš sporazum in z dognanjem potov ln sredstev za ustanovitev rumunsko-jugosloven-ske gospodarske unije bomo storili prvi korak za otvoritev evropskih tržišč našim poljedelskim pridelkom. -»Naše prijateljstvo s češkoslovaško nam nalaga, da se v prvi vrsti obrnemo na njo in da žnjo vzajemno razširimo krog regi-jonalnih pogodb. Niti trenutek pri svoji akciji ne izgubljamo izpred oči končnega cilja, ki mu posvečamo vso pozornost, a to •je evropsko gospodarsko sodelovanje. Smoter, po , katerem stremimo, dokazuje, da obstoji praktična možnost gospodarskih pogodb med evropskimi narodi.« Minister Madgearu je svoj govor zaključil z izrazom upanja, da bo sinajska konferenca dosegla popoln uspeh, ter je izrekel zahvalo rumunske vlade jugosloven-skemu ministru zunanjih zadev dr. Marin-koviču za njegovo inicijativo, da s pomoč' jo gospodarskega zbližanja med Rumunijo in Jugoslavijo uresniči tudi želje rumun-skega naroda. Odgovor ministra Kumanudifa Nato je povzel besedo šef jugoslovenske delegacije minister brez listnice dr. Kumanudi, ki je najprej ugotovil, da so se sestali poklicani zastopniki dveh držav, da razpravljajo o najvažnejših problemih sedanjosti. Minister dr. Kumanudi je rekel, da je, "Se preden so doseže zS2el jen a rešitev gospodarske krize, ki ograža vse človeštvo, potrebno najti sredstva, ki bodo ustrezala potrebam obeh. narodov. Nato se je minister dr. Kumanudi zahvalil za pri' srčen sprejem, ki je bil prirejen jugoslovenski delegaciji v Rumuniji. »Od prvega trenutka,« je nadaljeval g, Kumanudi, »smo občutili iskreno prijateljstvo in neporušljivo zvezo med nami in Ru-muni. To nam daje vero v trdnost vezi, ki istočasno branijo svete ln pravične interese naše nacijonalne imovine in nas vodijo k uresničenju naših občih interesov.« Nato je dr. Kumanudi izrazil vero, da bo konferenca uspešno zaključila svoje delo. »V tem pogledu nam bosta našo veliko moralno silo okrepili Mala antanta, ustanova za ohranitev miru in prijateljstva in Francija. Prvi pogoj za uspeh konference je iskreno prijateljstvo naših držav.« Druga seja . Sinaja, 31. julija. M. Danes ob 10. dopoldne se je vršila po včerajšnji svečani otvoritvi prva delovna seja sinajske konference. Pred začetkom seje sta imeli rumunska in jugoslovenska delegacija ločene sestanke, na katerih sta obe delegaciji premotrili vprašanja, ki so bila na dnevnem redu današnje seje. Ob 10. se je vršila skupna seja obeh delegacij pred predsedstvom jugoslovenskega ministra dr. Kumanudi-ja. Član jugoslovenske delegacije, načelnik ministrstva za poljedelstvo dr. Pilja je nato podal obširen referat o gospodarski strukturi Jugoslavije ter v zvezi s tem navedel, v katere države Jugoslavija izvaža svoje pridelke in iz katerih držav uvaža stvari, ki jih doma ne prideluje in izdeluje. Enako poročilo je podal za Rumunijo član rumunske delegacije državni podtajnik Po-pescu. Eksperti obeh delegacij so se nato umaknili, nakar so ministri sami nadaljevali razpravo. Dopoldanska konferenca je trajala do 13.15, nakar je bila prekinjena. Opoldne je priredil na čast članom konference svečan banket jugoslovenski poslanik v Rumuniji Čolak—Antič. Banketa sta se udeležila tudi češkoslovaški poslanik v Bukarešti 2ižersky in in brazilski poslanik De Guraya. Konferenca ministrov se je nadaljevala ob 3.30 popoldne. Komunike Bukarešta, 31. julija. AA. Danes dopoldne sta obe delegaciji jugostoven-ske-rumunske gospodarske konference razpravljali s strokovnjaki. Nato je bala plenarna seja pod predsedstvom ru-munskega ministra financ g. Popoviči-ja. Ta seja je bila zaključena ob 18. uri. Po seji je bil izdan naslednji komunike: -* . »Konferenca je proučila mednarodni gospodarski položaj, zlasti pa posledice sedanje poljedelske krize za oba naroda. Delegati so analizirali gospodarsko ustrojstvo obeh držav m prišli do prepričanja, da je koristno, oportuno hi možno, ako obe državi osnujeta carinsko unijo in ustvarita iskreno gospodarsko sodelovanje. Nato je bil določen program neposrednih pripravljalnih del za ustvaritev tega sklepa. Načrt reh del bo predložen v potrdilo jugoslovenski in rumunski vladi. Delegaciji sta razen tega sklenili predlagati svojima vladama, naj se ustanovi stalno komisija, ki bo skrbela za uresničenje tega programa o carinski uniji in gospod irskega sodelovanja.« Na jutrišnji seji bodo razpravljali R 100« preletel Atlantski ocean. Opazili so ga nad Belle Isle, ki je oddaljen 100 km od Montreala. Pozneje je zrakoplov preletel parnik >Duchess of York« v zalivu St. Lawrence in nadaljeval polet s hitrostjo 70 vozlov na uro. Prihod zrakoplova pričakuje na le tališču v Saint Hubertu več sto mož kanadske letalske sile, milica, zvezna in pokrajinska policija. Kakor hitrr bo zrakoplov prispel v Saint Hubert, ga bodo takoj s posebno pripravo pritrdili na stolp za pristajanje. Obstoji upanje, da bo >R 100« postavil nov hitrostni rekord za polet zrakoplovov preko Atlantskega oceana od vzhoda proti zapadu. Leta 1921. je rabil »Los Angeles« iz Friedrichshafna v Lakehurst 81 ur. Ako pride >R 100« o polnoči v Montreal, bo tedaj na potovanju približno 68 ur. Zdi se pa, da bo zrakoplov prišel na cilj še mnogo prej. Montreal, 31. julija s. Vesti, ki prihajajo s krova zrakoplova »R 100«, zatrjujejo, da leti zrakoplov v zadnjih urah s pospešeno hitrostjo, tako da bo najbrž zgodaj popoldne prispel v Montreal. Qnebec, 31. Julija s. Brezžična brzojavka s krova angleškega zrakoplova »R 100« zatrjuje, da je zrakoplov preletel otok Anticosti. Na krovu je vse zdravo. Trgovski stiki med USA in sovjeti prekinjeni Moskva, 31. julija. AA. Sovjetska vlada je bila obveščena, da so ameriška oblastva prepovedala sovjetskim ladjam, da razto« varjajo svoje blago v ameriških pristani« ščih. Zato je sovjetska vlada radio*teIe» grafično obvestila vse sovjetske trgovske ladje, naj prekinejo vožnjo in naj se vrne« . jo v evropska pristanišča. Sovjetska vlada bo zahtevala od Združenih držav odškod« nino. Izmišljene vesti o banovinskih gospodarskih'svetih Beograd, 31. Julija. M. Neki listi so te dni objavili vest, da je vlada izdala naredbo, po kateri bi se morali do 15. av gusta imenovati pri vseh banovinah poseb ni gospodarski sveti. Ta vest je prosto izmišljena. Na merodajnem mestu se izjav-lja, da so dodeljeni banom banovinski sveti, ki imajo nalogo in dolžnost, da se v prvi vrsti brigajo za gospodarski napredek banovine in je že zar.adi tega institucija kakega posebnega gospodarskega sveta docela nepotrebna. Stabilnost današnjega državnega ustrojstva Kuršumlija, 31. julija. AA. Ban morav« ske banovine g. Gjorgje Nestorovič je da« nes v Kuršumliji izročil dekrete novoime« nevanim banskim svetnikom v tem delu moravske banovine. V svojem govoru je poudaril: »Z ustanovitvijo banskih svetov so presekane vesti, ki so v zadnjem času krožile med prebivalstvom in ki so ustvar» jale občutek nestabilnosti novega državne« ga ustrojstva Nedavna vladna deklaracija je kategorično naglasila, da bodo vztraja« li na osrtovah mnifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja in zakona z dne 3. oktobra lanskega leta. Zato je ta deklaracija izred* no pomembna in potrjuje čvrsto voljo, da bodo pri izgraditvi jugoslovenstva vztrajali do konca in da bo tej ideji služil ves dr« žavni sistem.« Veliko neurje na Hrvatskem Zagreb, 31. julija, n. Ponoči je proti ju« tru nastalo veliko neurje s točo in silnim nalivom. Prišlo je od Križevcev in se raz« tegnilo preko Zagreba do Karlovca. Nad Križevci je nastal vihar okoli polnoči in ponovno ob 6. zjutraj tako močan,- da je ruval drevesa ter podiral brzojavne dro» ge. V mestu jc bil naliv tako silen, da je voda nosila po ulicah les in jih popolnoma razrvala. Razen tega je toča, ki je bila ka« kor jajca debela, povzročila v Jastrebar« skem srezu v vinogradih za 10 milijonov dinarjev škode. Neurje je uničilo okoli 1000 oralov koruze. V srezu Pisarovina je toča opustošila okoli 200 oralov polja. Iz poštne službe Beograd, 31. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za grad« be so imenovani: v podružnici Poštne hranilnice v Ljublja« ni za šefa knjigovodstva v 1«II Koloman Majksner, pri pošti Ljubljana 1 v 1«II Fer« do Gaspar, pri pošti Ljubljana 7 za uprav« nika Franc Lapa j ne, pri Ljubljani 1 Ivan Novak, pri Ljubljani 2 Miloš Ambrožič in Josip Kumer, pri Maribor 2 Mihaela Hor« vat, v Muti Ana Veselik, vsi v 2*11. Upo* kojeni so poštni uradniki v 2*11: Ivan Bolar Ljubljana I; Ana Eržen, Pragersko; Anto* nija Petek, Ljubljana I; Mara Kues, Ot» mož, Roza Šun, Maribor I; Alojz Kopač, Ljubljana I. Upokojitev v tehnični službi Beograd, 31. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kTalja in na predlog ministra za gradbe je upokojen Ivan Zbrizaj, tehnični inšpektor 1-3 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljana. Ameriški trgovinski ataše v Beogradu Beograd, SI. julija. AA. Poslaništvo Ze-dinjenih držav Sever. Amerike v Beogradu je obvestilo naše zunanje ministrstvo, da je * jada Zedinjenih držav Severne Amer.ke sklenila ustanoviti mesto trgovinskega sta-šeja. Za trgovinskega atašeja je Imenovan Emil Kekič, za kmetijskega L/ujo I. Mihael, za pomočnika trgovinskega atašeja pa Edvard Eachelberger. Poklon beograjske občine v spomin na vsesokolski zlet Beograd, 31. julija, p. Beograjska občina je te dni razposlala vsem občinam, ki so se na njeno povabilo udeležile po svojih zastopnikih beograjskega vsesokolskega zleta, krasno izdelan album slik Iz Beograda in z vsesokolskega zleta. Požar v bolgarskem finančnem minisrstvu Sofija, 31. julija. V minuli noči je nastal v poslopju finančnega ministrstva požar, ki se je naglo širil in uničil ves severni trakt. Zgorelo je tudi mnogo spisov. Obla* sti sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Preiskava je v teku. Škoda še ni prečenje* na, je pa precej visoka. Silna nevihta nad Rokavskim prelivom London, 31. julija. Včeraj popoldne so divjali v manehesterskem okraju v Rokav* skem prelivu strahoviti viharji, ki so na* pravili povsod ogromno škodo in porušili ali pa poškodovali veliko hiš. V bližini Londona je udarila strela v neki voz cest* ne železnice, ki je zgorel. V Manchestru je vihar poškodoval ta* mošnjo bolnico. Neki zdravnik je v naj* večjem viharju hladnokrvno dovršil priče* to operacijo, medtem ko se je vsa hiša tresla in ko so pacijenti prestrašeni begali sem in tja. Novi italijanski kazenski zakonik Rim, 31. julija. AA. Predsednik Mussoli-ni je sprejel predsednika kasacijskega sodišča, ki mu je poročal o novem kazenskem zakoniku. Novi zakonik stopi v veljavo leta 1931. Peščeni plaz zasul 12 otrok London, 31. julija, d. Pri St. Heleni v Lancashiiru je peščeni plaz zasul več otrok, ki so se igrala v neki jami v bližini raven-headske steklarne. Trije otroci so bili ubiti in 9 hudo ranjenih. Dva parnika se potapljata London, 31. julija, s. 100 milj od Gibraltarja sta trčila angleški parnik »Nerbud-de« hi španski parnik »Legazpi« ter se potapljata. Rešilni parniki so odpluli na pomoč. Hmeljski trg žatec, 31. julija, h. Tendenca zelo mirna. Danes in včeraj ni bilo poslov. Cene po cenitvi 600—700 Kč. Včer * " gostje prispeli belgijska in poljska delegacija - Kot prvi k Jugoslavije so prišli Zemunci in predsednik Hrv. slav. gasilske zveze - Danes popoldne pridejo Čehi Ljubljana, 31. julija. Na slavnostno z zelenjem in zastavami okrašeni glavni kolodvor so že jeli prihajati prvi gosti za Slovanski gasilski kongres. Z jutranjim beograjskim brzovlakom so se pripeljali člani gasilskega društva Zemun, 15 po številu, ki jih je stanovanjski urad kongresnega odbora nastanil na učiteljišču. Opoldan se je pripeljal z avtomobilom iz Djakova starosta Zajednice hrvatsko slavonskih prostovoljnih gasilnih društev, g. Marijan Herzič-Topuski, ki se je v družbi z funkcijonarji Jugoslovenske gasilske zveze udeležil sprejema belgijskih ln poljskih delegatov. Ti so dospeli z dunajskim brzovlakom ob 17.22. Došle goste je pozdravil v imenu JGZ predsednik kongresnega odbora Rihard R. Engelsberger in jih nato seznanil z ostalimi funkcijonarji JGZ. Za belgijsko delegacijo, ki jo tvorijo gg. Jules Verdumen, Jamare in Ramlet, se je zahvalil za pozdrav g. Jules Verdomen, ki je sporočil jugoslovenskemu gasilstvu najtoplejše pozdrave »Kralj, belgij. federacije gasilcev«. V imenu sedemčlanske potiske delegacije je odgovoril na pozdrav starosta »Glavne zveze gasilskih straž poljske republike« g. inž. Stanislav Twardo. Poleg tega ie prispelo tudi nekaj češkoslovaških gasilcev, med njimi starosta Moravske deželne gasilske enote g. Rudolf Ludwig, okrajni šolski inšpektor v p. iz Moravske Ostrave. Po pozdravih in sprejemih so se gostje odpeljali v spremstvu funkcijonarjev JGZ v hotela Union in Slon, kjer so nastanjeni. V petek, 1. avgusta, ob 17.22 in 17.44 pridejo češki gosti. Narodna Ljubljana bo drage brate prisrčno pozdravila. Na kolodvoru se vrši slovesen sprejem. Ljubljana se je že tekom popoldneva odela v slavnostno obleko. Raz hiš iže plapolajo zastave, na ulicah se opaža živahno vrvenje. Olepševalni odsek kongresnega odbora je s pomočjo mestnega stavbnega urada zelo lepo okrasil prenovljeni Mestni dom, pred katerim so posuli trg z drobnim peskom, postavili celo vrsto rdečih mlajev z državnimi zastavami. Na poslopju finančne direkcije in na Fabianovi hiši sta pritrjena dva močna žarometa, ki bosta zvečer razsvetljevala dom naših vrlih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Na pročelju »Mestnega doma« so montirali iz električnih čarnic letnici 1870. in 1930. Slavnostni mlaji so postavljeni tudi vzdolž Miklošičeve ceste in na Gosposvetski cesti od kavarne Evrope do velesejma, kjer se bo vršila gasilska razstava, za katero so bile tekom dneva izvršene poslednje priprave. Razstava bo nudila . poučno sliko razvoja našega gasilstva od prvih početkov pa do današnjih dni. Posebno zanimive so stare brizgalne podeželskih gasilskih društev, fotografije in slike raznih velikih požarov, statistika razvoja Jugoslovenske gasilske zveze, karta požarov v Mariboru itd. V zvezi z gasilsko razstavo se bo vršila tudi umetniška razstava. Ob 18.30 se je vršil poskusni nastop Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva na športnem prostora »Ilirije« pri katerem so izvajali za nedeljo določene suhe in mokre vaje z vsem gasilskim orodjem. Potek vaje je že pokazal, da bodo naši gasilci s svojim nedeljskim nastopom lahko mirno pokazali domačemu občinstvu in tujim gostom ter strokovnjakom, kako visoko je že pri nas razvito gasilstvo. Popoldne je krožilo nad Ljubljano in okolico letalo našega Aerokluba »Ljubljana«. Metalo je na mesto letake s pozivom k udeležbi pri svečanostih slovanskega gasilskega kongresa. Mič-ni, pri prebivalstvu že tako popularni aeroplan, je vzbujal povsod simpatično pozornost. Javni gasilski nastopi Kakor znano, se vrše v kongresnih dneh na športnem prostoru Ilirije v nedeljo, dne 3. avgusta velike gasilske vaje. Vaje bo izvajalo okrog 1.000 članov Jugoslovenske gasilske zveze. Vršili se bodo tudi nastopi raznih sa-maritanskih oddelkov iz Ljubljane, Djakova iz Češkoslovaške itd., o čemer smo že podrobneje poročali. Pri tej priliki se bodo vršile tudi velike gasilske vaje z vsem modernim orodjem; vaje bodo pokazale, da je gasilska tehnika na višku ter tudi pri nas v vsakem pogledu kos svoji nalogi. Tekom zadnjih 14 dni je vodstvo stavbnega odseka, kateremu načelujc g. Franc Mežek, ki je istočasno tudi načelnik stanovanjskega odseka, poskrbelo vse potrebno za neoviran in čim lepši nastop gasilcev. Vsa dela so se s pomočjo g. Ferda Accetta v redu izvršila in te dni je pričel olepševalni odsek že z dekoriranjem tribun. Policijski ogled naprav se je izvršil že 26- julija. Opozarjamo tem potom vse prebivalstvo, da bo Ruska cesta, hi pelje ob pivovarni Union od Celovške ceste do Medvedove ulice, v vsej svoji dolžini za vsak promet zaprta od sobote popoldne od 4. naprej do ponedeljka zjutraj. Prebivalstvo se opozarja na to s prošnjo, da se v omenjenem času Ruske ceste ne poslužuje. Poziv narodnemu ženstvu Narodno ženstvo se udeleži v soboto, dne 2. avgusta ob 9. dopoldne slavnostnega občnega zbora Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani in razvitja ter blagoslovitve društvenega prapora. Zbirališče ob 8.30 zjutraj pred Mestnim domom. — V nedeljo, dne 3. avgusta se udeleži naše ženstvo oficijelno slavnostnega zasedanja Vseslovanskega gasilskega saveza v zbornični dvorani Univerze ter slavnostnega sprevoda vsega gasilstva. Zbirališče ob 8.30 zjutraj pred Univerzo na Kongresnem trgu. Vseh navedenih prireditev naj se udeleži ženstvo v narodnih nošah. Dalje vabimo narodno ženstvo, da poseti v čim večjem številu tudi druge prireditve, ki se vrše v slavnostnih dneh v LjubljanL Važna navodila Vseslovanski gasilski kongres, železnfe ški odsek, opozarja župne in društvene na« čelnike ter voditelje skupin, ki prihajajo z vlaki, naj se ravnajo po teh navodilih, da se bo lahko vzdržal red. Pri žigosanj« legitimacij, da ne bo prevelik navaL Od vsake skupine naj pobere po en član legi* timacije in jih prinese ▼ pisarno iigosat- Informacijske pisarne bodo na slede« čih krajih. Od 1.—5. avgusta podnevi ki ponoči od 14. ure naprej na kolodvora in v Mestnem domu. V nedeljo dopoldne na kolodvoru, v Mestnem domu in na Kon« grešnem trgu. V nedeljo popoldne na telo* vadišču »Ilirija«;, v Mestnem domo m na kolodvoru. Za razne izlete po območju ljubljanske direkcije Gorenjsko, Dolenjsko, Notranj* sko itd. za vse izletnike brez izjeme ▼ mri« formi ali civilu se dobe v zletni pisarni na kolodvoru in v Mestnem domu proti pla« čilu 4 Din legitimacije m zletni znaki po 4 Din. Stanovanja za gasilce Ker se v zadnjih dneh oglaša veliko novih tujcev, se ljubljansko meščanstvo vljudno naproša, da prijavi stanovanjskemu odseku, ki posluje na glavnem kolodvoru (tel, št. 2720), čim večje število sob. Podrobnosti o tekmi Uruguay : Argentina Montevideo, 31. julija, p. Včeraj se je odigrala, (kakor smo že poročali v enem delu včerajšnje naklade), zaključna tekma za svetovno nogometno prvenstvo. Za to častno mesto sta se borila Uruguay in Ar* gentina. Zmagal je Uruguay v razmerju 4 : 2 (1 : 2). Tekma je bila silno napeta. Prisostvovalo ji je nad 125.000 gledalcev, kar je vsekakor tudi za Ameriko rekordno število. Publika je bila tako navdušena, da je ob koncu igre predrla močan kordon policije in vojaštva, vdrla na igrišče ter od* nesla zmagovalce na ramah z igrišča in ▼ ogromni povorki med oglušujočim vzklika« njem skozi mesto. V začetku igre je bila do četrtine prve« ga polčasa Argentina v premoči in je vo« dila igro. Uruguayci so napeli vse sile in njihovemu izvrstnemu strelcu Doratu se je v 15. minuti posrečilo zabiti prvi gol. Ar* gentina je odgovorila s hitrim prodorom, ki je Urugvajce naravnost presenetil. V naslednjem hipu je Valaro (Argentina) že izenačil, a Argentina je zopet prevzela vod* stvo. V 45. minuti tik pred koncem prvega polčasa je Pabebes (Argentina) zabil še en gol, tako da je prvi polčas končal z zmago Argentine v razmerju 1:2. V drugem polčasu so se Urugvajci, ki so bili zaradi poraza silno pobiti, vendarle znašli. Otvorili so igro s silnim zaletom in diktirali tako brzino, da so Argentinci kmalu opešali in začeli vidno popuščati. V 17. minuti je Cea izenačil na 2 : 2. Publi* ka, v kateri so imeli pristaši Urugvajcev večino, je naravnost pobesnela. Na igrišču je vladal tak oglušujoč krik in vik, da je bilo jedva slišati žvižge sodnika. V 33. mi* nuti je levi krilec Urugvaja Iriatre povišal stanje na 3 : 2 za Uruguay. Argentina je popolnoma popustila in se samo še bra* nila. Tik pred zaključkom je padel po Ceu še četrti gol, ki je definitivno odločil zma« go z^ Uruguay. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za petek: Po nočnem dežju ali nevihti 6em in tja oblačno. Temperatura se bo dvignila. V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, stati oče, brat, stric in svak, gospod CIRIL FERJANČIČ dne SI. Julija 1980, .previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu 'zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 2. avgusta, ob 4. url pop. iz deželne bolnice sa pokopališče k Sv. Križu. LjoHJan*, dne »L JoBJa 1930. Žalujoče rodbine: FERJANCIČ, MAŽGON, VOGNAR, LAH in ŽEJN.