Poštnina plačana v gotovini. Štev. 3. ¥ U&ghllam, dne 29. marca 1933. r Telefo n štev. 3040. UOJNIINUHLID GLASILO UĐR. VOJNIM INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI Xlji. leto. zlj^ja v: List izt»dja vsakeg* 25. v mesecu. Posames-na številka I Din. — Naročnina mesečno 1 Din. Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne spre-jemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040 Oblastni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani naznanja, da se vrši redni letni oblastni občni zbor v nedeljo, dne 23. aprila 1933 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni 1. Otvoritev in konstituiranje. 2. Poročilo upravnega odbora (predsednika, tajnika in blagajnika). 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Razrešitev oblastnega odbora (ab-solutorij). red: 5. Referati iz invalidskega vprašanja. 6. Predlogi, pritožbe in resolucije. 7. Volitev oblastnega odbora, delegatov za kongres in širši središ, odbor. 8. Slučajnosti. Na predvečer v soboto, dne 22. aprila 1933 ob 20. uri (8. zvečer) se vrši istotam DELEGATSKA ANKETA Vsaka krajevna organizacija pošlje po enega delegata, ki mora imeti pooblastilo. — Oblastni odbor plača samo dnevnice, prenočišče in vožnjo, delegatom pa Krajevni odbori. Dnevnice se ne bodo izplačevale na dan občnega zbora, pač pa pozneje potom Krajevnih odborov. Predlogi Krajevnih odborov naj se pošljejo vsaj 5 dni pred občnim zborom, da se pregledajo in razvrstijo. Pravico debatiranja in glasovanja na občnem zboru imajo samo delegati, lahko pa prisostvuje tudi članstvo. Na delegatsko anketo pa imajo pristop samo delegati. Delegati, ki žele, da se jim preskrbi prenočišče, naj to javijo vsaj 24 ur pred prihodom, drugače tajništvo ne rezervira. Vsak delegat naj prinese s seboj pismeno, koliko je pri njegovi organizaciji vpisanih članov in koliko jih ne dolguje članarine nad pol leta. Za polovično vožnjo vsem članom (ne samo delegatom) je zaprošeno. Zato naj člani ne oddajajo voznih kart pri prihodu na kolodvoru, pač pa naj jih obdrže za povratek. Poročilo o delovanju Oblast, odbora UVI v Ljubljani v društvenem 1.1932-33 Naša oblastna organizacija v dravski banovini je ena najmočnejših in najdejavnejših. To se je pokazalo tudi v preteklem društvenem letu, ko so bile izvedene velike akcije za naše splošno organizacijsko in gmotno vprašanje. Kljub slabim časom in kljub stanju invalidskega vprašanja po letu 1929, naša oblastna organizacija ni opešala; nasprotno pokazala je svoj velik razmah v vseh zadevah, pri katerih je imel naš Oblastni odbor glavno delo, podpiran od svojih Krajevnih odborov in članstva. notranji osamosvojitvi in reorganizaciji se je udruženje energično lo-dela za zboljšanje vprašanja vojnih žrtev, tako da smo danes skoro pred zopetno novo rešitvijo. Naš Oblastni odbor ni le pri tem sodeloval, pač pa dajal mnogo inicijative. Od lanskega oblastnega občnega 2bora v Mariboru, s katerega smo po-sJali kot našega delegata v prvo borbo naŠega sedanjega predsednika Središ-flega odbora, smo razčistili vprašanje «druženja, ki je skozi tri leta izgubilo svojo samoupravo. S tem smo odprli zopet pot za organizacijsko borbo v Prid invalidskega vprašanja, ki je bila •zvedena z uspehom. Akcije so se vrstile druga za drugo, "a eni strani je rastlo zopet udruženje, ud drugi strani Pa ngled invalidskega ^•"«ženja, katerega stvarni predlogi Pričeli prodirati. šanpukolikor pa se tiče dela v vpra-ši h ki se tičejo samo članstva v na-«anovini, „i bilo nič manjše. v _ ^anih razmerah je Oblastni odbor e storil, da je pomagal članstvu v ravni zaščiti, z mnogimi intervencija-I ' m spisi, pa tudi v gmotnem oziru 5 Je k'iub oviram pridobil sredstva in alal znatne podpore. i Tako stopa ob letu pred članstvo s I sledečim podrobnim referatom: Odbor. Na lanskem občnem zboru izvoljena uprava in nadzorstvo sta ostala kompletna. Vsak posamezni odbornik je nesebično posvetil vse svoje zmožnosti I in delo v dobrobit in procvit organiza-: cije, nič manj pa tudi ne v zboljšanje j invalidskega vprašanja. Načelnih raz-I lik ni bilo, kjer se pa krešejo iskre, tam I delo ni slabo in uspehi tudi ne izosta-j nejo. Delokrog in področje odbora sta po-I dana v pravilih in v smernicah vsako-I letnega občnega zbora. Odbor je svoje j delo usmeril v glavnem v smislu in-1 tencij resolucije občnega zbora v Ma-j riboni. Imel je pri tem srečno roko. Da-i nes je v naši centrali zopet vpostavije-I na Samouprava. Zaupanje, ki ga je imel I odbor v može, ki jih je izvolil za dele-i gate za kongres, nas ni varalo in se i jim mora dati polno priznanje za dosedanje delo in uspehe. Invalidski zakon je za večino članov v sedanjih težkih življenskih prilikah izredno važen, zato je razumljivo, da se je odbor največ pečal z vprašanjem revizije invalidskega zakona. Napravil je več vlog na razna ministrstva, narodno skupščino in senat ter tudi interveniral po svojih odposlancih na merodajnih mestih, pri poslancih itd. in jim predočeval krivice prizadejane vojnim žrtvam s sedanjim invalidskim zakonom. Tako je v zboru številnih borcev za invalidsko stvar tudi naš odbor storil svojo dolžnost in upa, da ne bo dolgo, ko izide novela k invalidskem zakonu. Odbor je moral nadalje vršiti številne intervencije v osebnih zadevah članov, žal ne vedno z uspehom. Odobraval je po finančnih možnostih podpore posameznikom in odborom, pomagal z brezobrestnimi posojili v nujnih sluča- jih, nič manj brige pa mu ni nalagala skrb za finančna sredstva. Vsak skuša prevaliti svoje težave na slabejšega in tako so tudi naši pogodbeniki venomer zahtevali znižanje svojih dajatev. Uspelo jim je celo, da nam hočejo osporiti naše 14 letne pravice. Zadeva glede za-siguranja dohodkov danes še ni definitivno rešena, vendar upa odbor, da mu bo s podporo oblasti, ki so vedno pokazale svoje razumevanje za invalidske težnje, uspelo zadevo zadovoljivo I rešiti. Intervenirati je moral večkrat pri j ministrstvu za socijalno politiko in na-j rodno zdravje radi dodelitve kreditov protezni delavnici, da ni še bolj skrčila obrata in da so člani vsaj kolikor toliko v kratkem času dobili proteze. Za letošnje proračunsko leto uspeh intervencije ni bil velik, izgleda pa, da se bodo sredstva za protezno delavnico dodelila iz narodnega invalidskega fonda. Vsa ta vprašanja so se reševala na 21 rednih in 3 izrednih sejah. Tajništvo in pisarna. V tajništvu se je pripravljal materijal za seje, reševali so se sklepi sej, pripravljale razne resolucije in predstavke, sestavljali predlogi za spremembo invalidskega zakona, reševale vloge krajevnih odborov in članov, v kolikor so spadale v delokrog Oblastnega odbora, sicer pa s priporočili in utemeljitvami odstopale na merodajna mesta, sestavljale prošnje invalidom, ki so se osebno zglasili pri Oblastnem odboru, vodila evidenca kantin, oddajala mnenja glede podelitev kantin, seveda vedno sporazumno s prizadetimi krajevnimi odbori, zbirali so se podatki za statistiko reduciranih za Središni odbor in za sekcijo »Pomoč« pri Središnem odboru, dajale informacije in poduk glede pravic po invalidskem zakonu, sestavljale pritožbe zoper rešenja invalidskega sodišča, vodila uprava lista, obračuni s Kraj. odbori glede naročnine in izterjevala naročnina. Poleg tega je moralo tajništvo neštetokrat po osebne informacije na invalidsko sodišče, finančno direkcijo, bansko upravo itd., kjer so vedno radevolje dali potrebna pojasnila. Največ dela so dale pritožbe zoper rešitve invalidskega sodišča in predlogi za ponovna sojenja. Pritožbe so se vedno radevolje napravile, četudi je bilo tajništvo v naprej prepričano, da ni pričakovati ugodne rešitve. Izvršila se je celotna organizacija udeležbe pri razvitju zastave v Beogradu in za žebljičke k zastavi. Vodile so se seveda tudi vse knjige, ki jih mora imeti vsaka dobro poslujoča pisarna za evidenco spisov. Vložni zapisnik izkazuje za leto 1932 skupaj 3137 knjiženih spisov, od katerih odpade na lanski mesec januar 450 številk, t. j. še na prejšno poslovno dobo. Od letošnjega novega leta sem pa je vpisanih skoro 900 številk. Rešilo se je potemtakem 3587 spisov. Poleg tega je pisarna ekspedirala celotno naklado lista in preskrbela naslove za naročnike, ter vodila evidenco naročnikov. Vsled štednje je bila prizadeta tudi pisarna s tem, da se ji je odvzela ena pisarniška moč in je vršilo vse delo v drugi polovici lanskega leta troje oseb. Seveda so v sili tudi ostali odborniki rade volje in vsikdar pomagali, če je bilo potrebno. Organizacija. Kot že uvodoma omenjeno, je v naši centrali bila minulo leto zopet vpo-stavljena samouprava in so bili postavljeni na čelo Središnega odbora na kongresu izvoljeni možje. Bil je že skrajni čas, da so merodajni krogi uvi- deli, da ni vzroka, da bi ena najbolj patrijotičnih organizacij z moralnimi zaslugami, s kakršnimi se ne more ponašati nobeno drugo društvo, imela še nadalje komisarja in da je čas, da se da vojnim žrtvam možnost, da same na najvišjem svojem forumu zastopajo in tolmačijo svoje interese. Dogodki, ki so sledili lanskemu občnemu zboru, so omenjeni na drugem mestu. Na čelo Središnega odbora postavljeni možje so v svesti si zaslombe in neomejenega zaupanja vseh vojnih žrtev z elanom poprijeli za delo. Pridobili so naklonjenost na Najvišjem mestu in vrnili invalidskemu udruženju zaupanje v javnosti. S podatki, podkrepljenimi s številkami, je sedanja uprava S. O. pokazala porazne posledice invalidskega zakona iz 1. 1929 in ji je ob razumevanju odgovornih mest uspelo, da bo sedanji zakon revidiran. Sedaj znamo šele ceniti naš Središni odbor in naša želja je, da naj se nikdar več ne vrnejo časi ko-misarijata. Oblastni odbor tvori sedaj 49 krajevnih odborov. Likvidiral je krajevni odbor v Domžalah. Je pa med prejš-riimi odbori nekaj takih, ki bodo kot kaže, kmalu likvidirali. To so Cerknica, Kostanjevica in Slovenjgradec. V Kostanjevici so se začeli invalidi zopet gibati, a uspeha doslej še ni. Omenjeni odbori že več let ne delujejo ali pa sploh ne odgovarjajo dopisom O. O. Svojih odborov nimajo sodni okraji Kozje, Rogatec, Kostanjevica, Cerknica, Lož in Slovenjgradec. Kolikim invalidom bi se, ko je bil čas za to, zopet pridobile odvzete invalidske podpore, če bi imeli koga, ki bi jim v pravem času dal potrebne nasvete in kolikim bi se dalo tudi drugače pomagati v moralnem in materijalnem oziru. Invalidi sicer želijo svoj Krajevni odbor, ni pa ljudi, ki bi bili voljni ali pa zmožni poprijeti za delo. Nekateri tovariši so pač taki, da se sklicujejo le na svojo invalidnost, kadar jim je to potreba in so v sili, gledajo pa drugače križem rok, ko se dela za organizacijo. Pretežna večina Krajevnih odborov je vršila svoje posle v zadovoljstvo članstva in Oblastnega odbora. Njih delu se moramo zahvaliti, da je širši odbor mogel sestaviti statistiko, ki je posvetila v žalostne razmere v invalidskih vrstah, da se je mogla organizirati številna organizacija pri razvitju naše zastave in da je cela proslava kolikor se tiče našega Oblastnega odbora brezhibno potekla in da so uspele tudi vse druge akcije, ki jih je podvzel Središni odbor, kakor tudi Oblastni odbor. Ne da bi poveličevali ali pretiravali, priznati moramo, da naš aparat funkcionira, glejmo pa, da ne pojdemo nazaj, temveč stremimo, da ga še spopolnimo. V teku je izločitev Krajevnega odbora v Čakovcu in priključitev k Oblastnemu odboru v Zagreb. Razumemo tovariše, da hočejo nazaj, saj do tega je moralo priti že z ozirom na teritorijalno pripadnost v političnem, vojaškem in finančnem oziru. Drugi motivi, ki se še navajajo, nas toliko ne tangirajo, pač pa izvira vsa nezadovoljnost iz delovanja tamošnjega odbora samega. Svečanosti razvitja zastave se je udeležilo skoro 600 naših članov, prodalo se je 415 žebljičkov, ki so stali Krajevne odbore 6.880 Din. Krajevni odbori so za te dobili skoro okoli 30.000 Din, ki so v pretežni večini bili porabljeni za podpore. Oblastni odbor je izvršil revizije pri Kraj. odborih Sevnica, Gor. Radgona, Škofja Loka, Dol. Lendava in Čakovec. Rezultati teh revizij niso bili kaj laskavi in je Oblastni odbor potrebno ukrenil, \\ Vsem našim članom in naročnikom lista želimo prav vesele Velikonočne praznike! Uprava Usta „Vojnega invalida". da so se pogreške popravile in poživila organizacija. Pri enih odborih se je delo oživelo, pri drugih pa vlada isto mrtvilo kot preje. Krajevne odbore, ki so skoro pred likvidacijo, se bo skušalo na občnih zborih s pritegnitvijo zmožnih in dela voljnih ljudi poživiti, če pa to ne bo mogoče, se jih bo likvidiralo, oziroma se bo, da ne bodo člani prepuščeni samim sebi, skušalo dobiti vsaj poverjenike. Pravna in materijalna zaščita. Oblastni odbor je nudil svojemu članstvu zaščito v materijalnem in pravnem pogledu. Z objavami v svojem glasilu je podučeval članstvo o njegovih pravicah, ga obveščal o vseh važnejših vprašanjih in dajai pojasnila ne samo glede invalidskega zakona, temveč v vseh vprašanjih, ki se pojavljajo. Podpiral je razne prošnje za kantine, trafike, za zaposlitev, za razne koncesije, pritožbe in prošnje za ponovno sojenje, za prevedbe, podpore, odkupnine, pogrebnine itd. in skrbel, da so bile vse vloge po predpisih kompletirane, da se procedura za hitro rešitev ni zavlekla. Iz svojih sredstev in podpor, ki jih je prejel od ministrstva soc. politike za velikonoč in božič, je naklonil članstvu v denarnili podporah skupno Din 71.532'50. Podpore od ministrstva za soc. politiko so bile vse točno in pravilno obračunane. Iz akcij za žebljičke računamo Din 30.000. Tako je po podatkih, ki so znani Oblastnemu odboru, organizacija razdelila preko Din 100.000 na podporah. Tu pa še niso štete podpore v denarju in naravi, ki so jih podelili svojim članom krajevni odbori iz svojih akcij. Mirno lahko rečemo, da je izplačala organizacija na podporah preko Din 200.000. Podpore, ki jih je dal Oblastni odbor iz lastnih sredstev in one, ki jih je prejel od ministrstva za soc. politiko, je Oblastni odbor razdelil na kraj. odbore po ključu, ki se je vsakokrat ugotovil po številu naročnikov za list, merodajno pa je bilo tudi, kako izvršujejo posamezni kraj. odbori svoje dolžnosti na-pram Oblastnemu odboru. Zato par krajevnih odborov ni prejelo svojih deležev iz sredstev Oblastnega odbora in so se dodelile drugim. Oblastni odbor je prepričan, da bodo ti krajevni odbori v bodoče že poskrbeli, da se to ne bo ponovilo. Povpraševanje po brezobrestnih posojilih ni bilo veliko, sicer pa se je vse prosilce, ki so prosili za posojila, ki v tozadevnem sklepu občnega zbora O. O. niso predvidena, napotilo na našo zadrugo, kjer jim je bilo gotovo ustreženo. V primeri s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga organizacija, izplačane podpore niso malenkost, mnogo več pa odtehta moralna podpora, ki jo ima članstvo v svoji organizaciji. Gospodarstvo. Okvir za upravljanje z zaupanim premoženjem Oblastnega odbora tvori vsakoletni proračun in natekle rezerve. Uprava tudi v tem letu ni šla preko tradicijonelnega glavnega načela, ki velja že skozi vsa leta, odkar obstoja Oblastni odbor, to je, da se nabranih rezerv ne sme črpati. Prejšnja leta, ko je bila konjunktura za vse sloje in s tem posredno za našo organizacijo tudi boljša, so bili prihranki večji. Odstotek porasta rezerv pa konštantno pada, kljub temu, da se štedi, kjer se da. Doslej še nismo bili primorani načenjati prihrankov in so ti tudi za letos za nekaj porastli. Skoro na vsaki seji se je moralo razpravljati glede dohodkov, ter je odbor čuval pridobljene pravice do skrajnosti. Pri dohodkih se je dosegla globalna proračunana vsota, ni bil pa to slučaj pri postavki članarina. Vzrok je naprtiti dejstvu, da se kljub neštevilnim opominom, še dobijo odbori, ki ne lepijo markic v članske knjižice, najbrže radi tega, da se s tem izognejo kontroli. Pri izdatkih so se morale nekatere postavke vsled nastalih nepredvidenih prilik in po sili razmer prekoračiti. Detajlno poročilo o skupnem denarnem poslovanju in o posameznih postavkah bo pa podano na občnem zboru. Zdravljenje. Lansko leto se Oblastni odbor na tem mestu še ni mogel zadovoljivo izreči glede organizacije brezplačnega zdravljenja, ki ga daje invalidski zakon vojnim invalidom za poškodbe deloma pa tudi za vse bolezni pri invalidih od 60% dalje. Zadeva je sedaj kolikor se tiče zdravljenja kolikor toliko zadovoljivo rešena. Ce je potrebno zdravljenje v bolnici, si more to danes invalid vsak čas izposlovati pri najbližjem sreskem zdravniku, kjer dobi tudi nakaznico in objavo za brezplačno vožnjo. Slabše je za one, pri katerih je potrebno samo ambulantno zdravljenje, ker v bolnico radi tega ne morejo, ali pa jih bolnica ne sprejme, lečenje in zdravil jim pa nikdo ne nudi brezplačno. Če bo v novem invalidskem zakonu tudi predvidena določba glede oddajanja zdravil, bo mnogo pomagano. Slabo je pa za naše tovariše, ki bojujejo na pljučnih boleznih. Golnik, ki je bil ustanovljen za invalide, ter renoviran in izpopolnjen iz invalidskega proračuna danes ni več naš. Sploh je za invalide težko dosegljiv in so redki tovariši, ki jim uspe, da so deležni zdravljenja na Golniku, pa je še to omejeno na tako kratek čas, da kljub dobri negi in odličnemu strokovnemu zdravljenju nikakor ni upati na trajen in dober uspeh zdravljenja, ki zahteva mnogo časa. Na merodajnih mestih smo dosegli, da je bilo tudi minulo leto lepo število invalidov poslanih v Dol. Toplice. Prepričani smo, da bo banska uprava posvetila vso običajno pažnjo in naklonjenost v tem pogledu tudi letos. Zaposlovanje invalidov. Invalidski zakon in pravilnik dajeta invalidom prvenstvo pri sprejemanju v državno in samoupravno službo, predpisujeta pa tudi, da mora biti gotovo število mest v raznih podjetjih rezerviranih za invalide in predvidevata celo kazni za nevpoštevanje teh določb. V nekaj slučajih je Oblastni odbor že skušal spraviti tovariše v državne in samoupravne službe, sklicujoč' se na zakon. Toda vpoštevali so se vsi drugi interesi in ne moremo beležiti niti enega slučaja, da bi se te določbe vpoštevale. Pričakovali bi, da bodo ravno državne oblasti prve, ki bodo izpolnjevale zakon in dale s tem zgled privatnim podjetjem. Kaj hočemo potem zahtevati od privatnikov, ki gledajo v prvi vrsti na zdrave delovne sile? Med privatnimi podjetji so častne izjeme, ki cenijo zasluge invalidov, so pa osamljena. Pri dobri volji vseh bi se marsikateremu invalidu osigurala eksistenca na mestih, ki ne zahtevajo polno zdrave moči, pa ki jih zasedajo danes zdravi ljudje. Na pobudo Središnega odbora se je izvršil popis vseh invalidov, ki so zaposleni v državni službi. Upamo, da se bo zadeva glede zaposlovanja invalidov preokrenila na bolje, ko bodo znane številke te Statistike in ko se bo osnoval predvideni odsek pri S. O. kot organ ministrstva socijalne politike. Pritožbe in ponovna sojenja. Skoro vse pritožbe proti rešitvam invalidskega sodišča so bile napravljene, ali pa so šle vsaj preko Oblastnega odbora. To pa zato, ker je neveščim članom nemogoče izpodbijati vse slučaje, ker je invalidski zakon zanje težko pojmljiv. Naši ljudje se ponavadi sklicujejo le na bedo in slabe razmere in s tem mislijo, da bodo našli uslišanje. Pritožbe je treba vedno utemeljiti na osnovi zakonitih prednisov, pa tudi nuditi za vse slučaje dokaze. Brez tega so pritožbe neutemeljene. Invalidi in vdove, ki so sami delali pritožbe, ponavadi ker niso člani udruženja. so v dosti slučajih preko obeh možnih inštanc propadli samo zato. ker niso znali nuditi pravilnih zagovorov in dokazov, ali pa so celo zamudili rok. Onazilo se je. da je bila med letom marsikatera pritožba, ki je bila napravljena pri Oblastnem odboru, ugodno rešena. Tako smo v mnogih slučajih uspeli, na primer: ako je bilo dokazano, da izvira bolezen resnično od poškodbe v fronti, ako je bila kazen invalidu izbrisana s Kraljevim pomiloščenjem, ako so se pokazale pomote pri davčnih predpisih, posebno pa pri družinski skupnosti, če so bili doprinešeni dokazi, da se je kdo že ob času onesposoblje-nja sam preživljal, ali da njegov oče tedaj ni bil več živ, v več slučajih pa tudi z dokazi, da so poškodbe resnično iz vojne, ali pa tudi s protidokazi proti zamudi rokov itd. Slučaji pritožb so zelo različni, skoro je ni zadeve, ki bi ne vsebovala kaj posebnega ali drugačnega. Zato pa je bilo delo s pritožbami ogromno in stalno na dnevnem redu. Kakor s pritožbami je bilo tudi s predlogi za ponovno sojenje. Skoro v več slučajih so pritožitelji zmagali pri ponovnih sojenjih kot pa s pritožbami. Pritožbe so vezane na kratek rok, zato jim ni bilo mogoče zbrati takoj dokazov. Pred sestavljanjem vseh takih vlog je moral Oblastni odbor napotiti dotične k zbiranju podatkov in dokazov in jim tudi sam pomagati pri tem poslu. Mnogokrat ni bilo najti prič ali pa njihovega bivališča, ker se je v razmeroma dolgem povojnem času že marsikaj spremenilo. Pri teh težkih okoliščinah pa je bilo mnogim ugodno rešeno, mnogi slučaji pa se preiskujejo po temeljitih pritožbah in predlogih. Intervencije so bile pismene in osebne. Bilo jih je zelo mnogo radi nakazovanja invalidnin, da se je to pospešilo ali spremenilo. Stalno pa so bile tudi pri invalidskem sodišču za hitre rešitve, podatke o stanju zadev, popolnitve itd. Mnogo je bilo povpraševanj in vlog za zaostale invalidnine in Oblastni odbor je moral večkrat opozarjati, da naj dotični ne vprašujejo, ker gre zadeva svojo predpisano pot z ozirbm na izredne kredite, ki se zahtevajo s pobotnicami, ki jih dobe dotični v podpis vedno le v zato določenem terminu. Poleg občih internih odborovih intervencij za splošna vprašanja so bile tudi intervencije za člane na različnih drugih mestih. Za zboljšanje invalidskega zakona. Dokler se ni zopet izvoljeni sedanji Središni odbor toliko zavzel za to vprašanje, je naš Oblastni odbor sam opozarjal na gotove slučaje, ki zahtevajo spremembe in pošiljal tozadevne predloge. Ko je kongres predvidel kot prvo nalogo udruženja vprašanje zboljšanja invalidskega zakona in naložil tudi Oblastnim odborom sestaviti svoje predloge, se je naš Oblastni odbor poprijel tega dela. Zahteve je bilo treba podpreti s statističnimi podatki. Zato je moral Oblastni odbor potom popisovanja pri krajevnih organizacijah sestaviti statistiko reduciranih, ki naj bi se jim vrnilo pravice. Nato je Oblastni odbor sestavil sVoj načrt sprememb ter jih od točke do točke utemeljil. Po teh in predlogih še drugih organizacij je posebni odsek strokovnjakov pri Središnem odboru potem sestavil načrt sprememb invalidskega zakona, ga podprl in utemeljil. Od naše strani je bilo treba zahtevati izpopolnitev tega načrta, kar smo povečini dosegli. Tudi naši Krajevni odbori so nam poslali mnogo gradiva k predlogom. Kolikor je bilo mogoče smo vpoštevali in izpopolnili, mnogo pa se ni moglo vpoštevati vsled smernic, po katerih je bilo treba omejiti zahteve. Več krajevnih predlogov nima z invalidskim zakonom sploh nobene skupnosti. Naša delegata sta v širšem Središnem odboru sodelovala pri nadaljnih akcijah za dosego spremembe invalidskega zakona. Tako je bil izdelan in predložen načrt za izpopolnitev invalidskega za- kona, katerega pričakujemo in o njegovi situaciji vedno obveščamo naše članstvo. »Vojni invalid«. Smer našega glasila je ostala ista. V glavnem je prinašal list članke strokovnega, pustil pa ni ob strani člankov informativnega in poučnega značaja. Pečal se je vedno z aktualnimi invalidskimi vprašanji in neštetokrat pokazal na nevzdržnost sedanje invalidske zakonodaje in podkrepil zahteve organizacije po reviziji. V rubriki »Vprašanja in odgovori« je dajal članom poduk in pojasnila v vseh zadevah praktičnega življenja. Objavljal je vesti o gibanju v naši organizaciji ter bil tako zrcalc vsega hotenja naše organizacije za širšo javnost. Dopisnikov ni bilo mnogo in je moralo uredništvo večjidel samo polniti predale lista. Naročniki so mogli opaziti v letošnjih številkah številne inserate, ki so financijelno list tudi nekaj podprli. Želeti je, da bi se število inserentov še znatno pomnožilo, članom pa se priporoča, da podpirajo naše prijatelje. Kakšen interes imajo invalidi do našega lista in kako ga ponekod pogrešajo, se vidi iz pisem, ki jih pošiljajo uredniku invalidi onih Krajevnih odborov, katerim je uprava list ustavila, ker že par let niso plačali naročnine. Ene številke niso prejeli, pa že povprašujejo za vzrok. Iz tega se lahko sklepa, da je naše glasilo postalo za večino invalidov že neobhodno potrebno. Saj mu je dober svetovalec in informator v vseh zadevah. Vsem krajevnim odborom in naročnikom se priporoča, da širijo naš list in ga propagirajo, da bo v slednji hiši vojnih žrtev. Le tako se bo mogel še bolj spopolniti, da bo ponos naše organizacije. Naklada lista znaša komaj 40% števila, kolikor je vojnih žrtev v dravski banovini. Delajmo, da bo 100%na! Število naročnikov je padlo na 4236, tiskalo se ga je pa že čez 4500 izvodov. Padec je v prvi vrsti pripisati redukciji in so vsled tega reducirani invalidi in vdove prenehali biti naročniki, deloma pa tudi dejstvu, ker se sedaj s vršijo občni zbori, ter so Krajevni od-I bori odpovedali člane, ki za letošnje leto niso plačali naročnine. Pričakovati je, da bo naklada dosegla poprejšnje število. More se pa list vzdrževati tudi v sedanji nakladi, če bodo vsi Krajevni odbori izpolnjevali svoje dolžnosti in vestno pobirali naročnino. So nekateri odbori, ki stoodstotno plačajo vso naročnino in sproti javljajo vse spremembe, so pa tudi taki, ki ne plačajo niti polovice naročnine in po cela leta ne prijavijo ali odjavijo naročnika. Na eni strani stroga točnost, na drugi pa največja brezbrižnost. To se mora urediti na zadovoljiv način in apelira uprava na vse tiste odbore, ki se čutijo prizadete, da uredijo svoje obveznosti. Po številu naročnikov je najmočnejši krajevni odbor Maribor, temu sledijo Ljubliana, Murska Sobota, Celje, Ribnica, Krško itd. Najlepši zgled nam daje Ribnica, ki ima toliko naročnikov, kolikor članov. Naj bi vsi Krajevni odbori te odbore posnemali. V letu 1932 je bilo odpravljenih 52.456 izvodov plačujočim naročnikom. Vplačila v letu 1932 so znašala okoli 40.000 Din, so pa v tem znesku zapo-padene tudi obveze za leto 1931. Na naročnini za vsa leta nazaj nam dolgujejo odbori preko 30.000 Din. Lep denar, pa so žalibog same dubiozne terjatve. Če bi Krajevni odbori to plačali, je list za leto dni zasiguran. V teh številkah se zrcali preje grajana brezbrižnost in nesmisel za skupno stvar pri gotovih odborih. Danes je seveda težko izterjati od članov naročnino za par let nazaj, toda vsak, ki je prejemal list, je moral tudi misliti, da bo treba naročnino enkrat plačati, če lista ne odpove. Uprava lista bo seveda skušala urediti to stvar po zlati sredini, mnogo, o tem je prepričana, pa gotovo ne bo dobila. Bilanca Oblastnega odbora tldruženja vojnih invalidov v Ljubljani za leto 1932. AKTIVA PASIVA , Bin Din 1. Blagajna 6.931-05 Središni odbor 6.792-70 2. Vloge: Podpora ministrstva Vzajemna pomoč 132.106-60 socijalne politike 19.380'— Mestna hranilnica 50.740-— Depozit 1.117-40 Ljublj. kredit, banka 8.860 — Prehodni račun 4.735-— Hran. drav. banovin. 8 065 — Glavnica 240 641-32 Poštna hranilnica • 16-839-65 Saldo 8.318-39 3. Efekti 31-— 4. Posojila 7.628-07 / Blago 2.885-80 / Markiče 116-80 / Krajevni odbori 16.246 94 / Dolžniki 29.700-40 / Inventar 833-50 / 280.984-81 280.984-81 Račun zgube in dobička Oblastnega odbora tldruženja vojnih invalidov v Ljubljani za leto 1932. IZDATKI DOHODKI Plače Potni stroški Pisarniški stroški Kurjava Podpore Zavarovanja Razni izdatki Odpisi Saldo Din Članarina Obresti Koncesije Narodni invalid, fond Din 47.023-50 31.889-50 8.309-49 1.756-40 71.532-50 2.284-80 4.304-78 103-80 8.318-39 4.080-80 19.501-03 111.141-33 40.800- 175.52316 175.523-16 Proračun Oblastnega odbora tldruženja vojnih invalidov v Ljubljani za poslovno leto 1933. DOHODKI IZDATKI Članarina Din 6.000-- Plače: Din Obresti 10.000-- 1. Tajnik 18.000 — Koncesije 84-000"— 2. Blagajnik 12 000- — / 3. Pisar, moč 12.000"— 4. Snažilka 3.000.— Pisarniški stroški 45.000‘ — 8 000'— _/ Kurjava in razsvetljava Potnine Zavarovanje Podpore Razni izdatki 2.000--10.000•— 2.300 — 30 000-— 2.700'— 100.000-— 100.000-— V Ljubljani, dne 31. decembra 1932. Blagajnik in knjigovodja Slavko Osana I. r. Metlika Ivo i. r. Ivo Vuk I. r. Upravni odbor: Predsednik: Matko Štefe 1. r. Člani: Mirtič Josip I. r. Juvan Fricko 1 r. Tajnik: Miroslav Benedik I. r. Stanko Tomc 1. r. Maček Franc 1. r Nadzorni odbor: Predsednik: Jevak Matko i. r. Člani: Josip Zore I. r. Kramar Ivan 1. r. Novak Jernej 1. r Plehan Bogomir I. r. Občni zbori se vrše: Dne 2. aprila t. I.: leč^n)KOniiCah °b 9‘ Uri (kraj Še ni do~ v Gorjah pri Bledu ob J43. ^‘dne v gostilni Černe. uri po- Dne 9. aprila t. I.: Dne 17. aprila t. I.: v Sevnici (kraj in čas določi Krajevni odbor). Krajevni odbori, pri katerih čas še ni določen, naj članstvo sami obvestijo. POJASNILA GLEDE ŽELEZNIŠKIH LEGITIMACIJ. Jamniku ob 9. uri v restavraciji ajski dom«; Dosvpf110^' Loki ob 1410. uri v mestni n et»valnici; ni odboH^U 'n daS d(dod' Krajev- ločenL*OVen*Sradcu 'n das do d°' loče»)GOr‘ Radgoni (krai in čas bo do- Na dopis krajevnega odbora Udruženja vojnili invalidov v Ptuju z dne 26. decembra 1932, št. 246, Vas zadevno železniških legitimacij vojnih invalidov za trikratno olajšavo voženj obveščamo sledeče: L Za invalide, ki jim je petletna do-ba ze potekla, je predložiti tu sem sliko, bodisi iz start legitimacije, če slika ni pokvarjena, ali pa novo sliko primernega formata. Poleg slike iz stare legi- timacije je priložiti za vsakega invalida znesek 10 Din. 2. Na zadnji strani vsake semkaj poslane stare ali nove slike mora biti označeno točno ime, bivališče in likv. številka, pod katero vodimo invalida v tukajšnji evidenci. 3. Če je invalidu že potekla stara legitimacija in je ne poseduje več, se mu bo proti predložitvi nove slike in zneska Din 10 izstavila nova legitimacija. 4. Za one invalide, ki se po njih začasnem ali stalnem bivališču ne nahajajo v teritorijalnem območju dravske finančne direkcije, je zaprositi za pro-longacijo tekoče, ali izstavitev nove legitimacije ono finančno direkcijo, v čije izplačilnem teritoriju prebiva prizadeti invalid, to pa že iz razloga, ker smo vse invalide, ki z dne 1. decembra 1932 niso prebivali v območju tukajšnje direkcije, predali v izplačilno evidenco onim finančnim direkcijam, v katerih teritorijalnem območju točasno prebivajo. 5. Priporočljivo bi vsekakor bilo, da posamezni Krajevni odbori zbero od invalidov svojih okolišev: a) legitimacije, ki jih je le prolongirati, b) vse stare potekle legitimacije in uporabne stare, ali pa nam predlože na to pod a) in b) označene legitimacije, slike in zneske. Prolongirane tekoče in novoizstav-Ijene legitimacije bomo potem dostavili radi porazdelitve pristojnim krajevnim odborom. Na vprašanje uvodoma omenjenega Krajevnega odbora, kakšno pravico imajo invalidi I. skupine (torej tudi slepi invalidi) pri njih potovanju po železnici glede spremljevalca, pa opozarjamo na § 30 Inv. zakona, ki to točno določa. Po tukajšnjem mnenju ti invalidi ob priliki privatnih voženj za spremljevalca nimajo nikakih olajšav. Za finančnega direktorja šef odseka za računovodstvo: Paternoster 1. r. Nase gibanje. Krajevni odbor v Ljubljani razglaša: člani, ki so pristopili meseca julija 1932 k invalidski organizaciji in še niso dali slik ter vseh podatkov, naj to takoj T napravijo, da se jim bodo lahko izstavile članske knjižice. Pisarna je odprta od 9. do 14. ure v Sv. Petra vojašnici, soba št. 3. Tudi oni člani, ki niso še poravnali članarine in časopisa v letu 1932 in 1933, naj to takoj store, ker bo odbor v nasprotnem slučaju primoran ustaviti časopis ter jih brisati iz evidence. Krajevni odbor UV1 v Ljubljani se najiskrenejše zahvaljuje vsem, ki so kupili zlate in srebrne žeblje za našo zastavo, ker so s tem pripomogli k obdaritvi članstva v božiču. Istočasno izrekamo zahvalo vsem, ki so v kakršnikoli obliki prispevali za božičnico, ki jo je odbor priredil svojemu članstvu. Obdarovati 160 članov in članic je bilo mogoče le s pomočjo tuje radodarnosti. Zato še enkrat: Vsem darovalcem iskrena hvala! Krajevni odbor v Škofji Loki naznanja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 9. aprila t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Ako bi ne bil takoj sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Ob tej priliki se bo pobirala tudi članarina in naročnina za naš list za nazaj in za naprej. Vsak član naj ima s seboj člansko knjižico. Udeležite se polnoštevilno, da manifestiramo skupno za popravilo invalidskega zakona. Vse Krajevne odbore, kateri niso še poslali zapisnikov občnih zborov opozarjamo, da to store pred oblastnim občnim zborom, ker se rabijo za verifikacijo delegatov pa tudi za objavo v našem listu. Krajevni odbor v Gorjah pri Bledu javlja, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo dne 2. aprila t. 1. ob pol 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri Černetu v Gorjah. Dolžnost članstva je, da se ga udeleži. Kamnik. Krajevni odbor javlja vsem članom in članicam, da se vrši redni letni občni zbor na cvetno nedeljo dne 9. aprila 1933 ob 8. uri dopoldne v restavraciji Grajski dvor (Davčni urad) v Kamniku. Udeležite se ga polnoštevilno, povabljen je tov. Tomc iz Ljubljane, da vam razloži v koliko se bo zboljšal invalidski zakon. Poživljate se tudi, da poravnate zaostalo članarino in naročnino za Vojnega invalida, drugače smatrajte, da ste v aprilu prejeli zadnjo številko. Ker pa nam je sedaj list najbolj potreben upamo, da bo vsak storil svojo dolžnost. Železniške legitimacije dospele. Invalidi Krajevne organizacije v Mariboru, kateri so prosili za nove železniške legitimacije se obveščajo, da so iste že dospele zato naj pridejo vsi čimprej po nje med uradnimi urami v pisarno. Tudi se poživljajo oni, ki so naročili nove članske knjižice, da jih dvignejo, ker so že dospele. Zahvala mariborski Krajevni organizaciji za vdanostno izjavo. Krajevni odbor v Mariboru je prejel preko pred-stojništva mestne policije v Mariboru zahvalo Njegovega Veličanstva kralja za vdanostno brzojavko, odposlano iz občnega zbora dne 19. februarja 1933. Dvorna pisarna se zahvaljuje po Najvišjem nalogu za rodoljubne in patri-otične izraze vdanosti in zvestobe. članom iz Maribora. Krajevni odbor hoče sestaviti statistiko in evidenco vseh članov in članic, ki že posedujejo nova rešenja, bodisi od invalidskega sodišča v Ljubljani, ali že tudi Višjega invalidskega sodišča v Beogradu. Vsi dotični naj pridejo z rešenji čimprej v pisarno odbora v svrho zabeležbe in sicer med uradnimi urami vsak ponde-Ijek, sredo ali soboto od 9.—11. ure. Dobro pa je tudi, da se zglasijo še ostali člani in članice, ki še sploh nimajo rešenj. Prošnje za podporo. Krajevni odbor v Mariboru je že opetovano opozarjal vse one člane in članice, ki prosijo za milostno podporo, da naj delajo kratke in utemeljene prošnje. Vsebujejo naj le točni naslov, rojstne podatke, prosilca in družine, poklic in zaslužek, potrjene pa morajo biti od občine. Le na podlagi teh podatkov sklepa potem Krajevni odbor. Kdor pa nima teh glavnih podatkov v prošnji, odbor o njej ne sklepa, dokler je prosilec ne izpopolni. Javna zahvala: Šef tvrdke v. Vogg v Celju je nakazal Krajevnemu odboru v Celju za 250 Din različnih jestvin v svrho razdelitve med najrevnejše člane in članice. Izdanih je bilo zato 10 nakaznic. V imenu vsega članstva se g. darovalcu najiskreneje zahvaljujemo z željo, da bi našel še druge posnemalce, ki vedo ceniti vojne žrtve. Celje. Opozarjamo vse one člane, ki so lansko leto radi obnovitve invalidskega zakona pristopili, in smo jim že v januarju poslali položnice, da nemudoma plačajo članarino in naročnino. Kdor ne bo do 30. aprila t. I. poravnal, ga bomo zbrisali kot člana, in ne bomo zanj nič storili. Iz Polzele: Dne IS. marca t. 1. smo dobili od g. ministra soc. pol. in nar. zdravja pismo, in prosimo, da se objavi v listu »Vojni invalid«: »Najlepše se Vam zahvaljujem za pozdrave iz občnega zbora in sporočam, da se nahaja predlog novega invalidskega zakona v finančnem ministrstvu, kjer se študira možnost pokritja novih, večjih izdatkov, ki so spojeni s spremembo zakona.« Ptuj: Tukajšnji Krajevni odbor UVI je razposlal te dni po pošti čekovne položnice vsem onim članom in članicam, ki prejemajo list »Vojni invalid« redno, pa v tem letu še niso ničesar plačali s pozivom, da izpolnijo takoj položnice in tako nakažejo članarino in naročnino za list skupaj Din 24.— ali najmanj za pol leta Din 12.—. Kdor ne bo poravnal članarine in naročnine po pošti ali osebno najkasneje do 10. aprila t. L, kakor je bilo to objavljeno že v prejšnji številki, se mu bo list brezpogojno ustavil že za april t. 1. in bo s tem prenehal biti tudi redni član. Če hočemo, da bo delo pravilno izvršeno in da ne bomo imeli nepotrebnih stroškov, moramo najkasneje 11. aprila odposlati seznam upravništvu lista z označbo, komu naj se list ustavi. Zato je najbolje, da kdor želi prejemati list redno, naj zadevo takoj uredi, bodisi po pošti ali pa osebno v naši pisarni. Istočasno naznanjamo, da smo pred 20. februarjem oddane železniške legitimacije dobili že podaljšane pa tudi nove so dospele. Zato pozivamo dotične tovariše, da pridejo čimpreje po nje. Izkaz podpor vojnim žrtvam. Udruženje vojnih invalidov, Krajevni odbor v Mariboru je, kakor vsako leto, tudi letos uvideval potrebo in dolžnost do svojih najrevnejših članov in njihovih družin, katerim je pomagalo v obliki denarnih podpor za veliko noč oziroma za božič, kolikor so pač dopuščala finančna sredstva od dobička prirejene tombole in drugih prostovoljnih prispevkov naklonjenih potom občinstva oziromo dobrotnikov, ki umevajo socijalni čut in bedo, katera najbolj vlada med nesrečnimi vojnimi žrtvami. Skromne denarne podpore so bili deležni sledeči člani: Po Din 200: Hrastnik Ivan, Šetina Ludvik, Kirbiš Ivan in Ves jak Antonija. Po Din 280: Kaučič Jožef. Po Din 175: Planinc Ernest. Po Din 150: Šober Anton, Jurgec Andrej, Trobentar Lovrenc in Šeneker Jožef. Po Din 125: Štiglic Jurij. Po Din 100: Mihelič Franc, Loerber Franc, Dvoršak Julijana, Jenisa Jakob, Kos Antonija, Šuman Lovrenc, Karner Ivan, Koletnik Dominik, Senekovič Julijana, Pleteršič Ludvik, Šarman Adolf, Korman Jožef in Vertnik Franc. Po Din 75: Krojz Alojz, Šmigoc Jožef, Koželj Marija, Švan Marija, Kanzler Eliza, Kaisersberger Marija, Kotnik Antonija, Škerbot Jurij, Sodec Jakob, Kekec Jožef, Zavec Konrad, Hernah Franc, Celcer Jožef, Maurič Amalija, Hude Jera, Kikl Helena, in Ca-gran Ana. Po Din 50: Drobnič Anton, j Kisovar Matilda, Rečnik Veronika, Per-I nat Jera, Javnik Marija, Čovkin Ivan, ! Kure Anton, Raner Alojzija, Tomažič Marija, Lorbek Helena, Zupan Frančiška, Rahle Eliza, Rogina Marija, Trglec Ana, Kosmač Eliza, Horvat Pavel, Gungl Alojz, Pristernik Marija, Šauperl Franc, Simonič Marija, Paulec Monika, Kaizer Terezija, Kovačič Rozalija, Fran-geš Frančiška, Knezer Rozalija, Kovačič Neža, Ferleš Julijana, Petek Alojz, Kugler Jurij, Mikložič Terezija, Kraner Franc, Bračko Ana, Prosenjak Marija, Pukl Jožefa, Weitzer Marjeta, Kočevar Ana, Liponik Marija, Krivec Ana, Ro-pert Marija, Zorko Eliza, Novak Alojzija, i Mlinarič Marija, FIolc Marija, Marhl Alojzija, Bohak Terezija in Kostevšek Marija. Po Din 40: Kranjc Marija. Po Din 30: Stauber Marija, Ferk Franc, Gros Alojzija, Zimšek *Marija, Čerič Marija, Welle Marija, Burg Ivana, Blažič Marija, Brumen Ivana, Volmaier Matilda in Klampfer Julijana. Po Din 25: Zaspan Genovefa, Golob Antonija in Fras Jožefa. Da pa se ni moglo vsem prosilcem ustreči, je vzrok, ker kredit za podpore ni tega dopuščal. V prvi vrsti se je moralo upoštevati najrevnejše prosilce in one, kateri so imeli prošnje dovolj utemeljene in uradno potrjene oziroma priporočene, da so podpore vredni in potrebni. Drugič bomo skušali tudi druge upoštevati. Obdarovana s podporami sta bila torej 102 prosilca v skupnem znesku Din 7200, kar znači, da je Krajevni odbor svojo nalogo v polni meri izvršil napram svojim najbednejšim članom in vojnim žrtvam. Pri tej priliki se vsem dobrotnikom za njihovo naklonjenost najsrčnejše zahvaljujemo ter se priporočamo za na-daljno naklonjenost. Ptuj: Podpore za božič 1932: Tukajšnji Krajevni odbor UVI je izplačal na podporah za božič 1932. leto skupaj 2450 Din. Podporo so dobili: Soko Leopold iz Ptuja Din 200. Po Din 125 so dobili: Vrbnjak Ivan iz Pobrežja 47, p. Ptuj, Štrucl Franc iz Sv. Vida pri Ptuju in Plajnšek Ivan iz Krčevine 139, p. Vurberg. Po Din 100: Gabrovec Janez iz Gradišča 93, p. Sv. Barbara v Halozah, Vuzem Ivan iz Hrastovca 4, p. Zavrč in Murko Josip iz Sp. Brega 63, p. Ptuj. Po Din 75: Martin Peter iz Pobrežja p. Sv. Vid pri Ptuju, Kelc Marija 1. iz Brezovca 18, p. Sv. Barbara v Halozah, Kelc Marija II iz Brezovca 37, p. Sv. Barbara v Halozah, Kajnih Martin iz Dragoviča 8, p. Juršinci, Šegula Franc iz Grlincev 36, p. Juršinci, Rolke Ivan iz Krčevine pri Ptuju 58, p. Ptuj, Letonja Ivan iz Gradišča 60, p. Sv. Barbara v Halozah, Kranjc Franc iz Gradišaka 14, p. Juršinci, Hedžet Eliza iz Ptuja, Kajnih Ana iz Sp. Brega 11, p. Ptuj, Bombek Franc iz Janežovcev 46, p. Sv. Urban pri Ptuju, Fuls Franc iz Janežov-skega vrha 7, p. Sv. Urban pri Ptuju, Benkovič Treza iz Pobrežja 55, p. Sv. Vid pri Ptuju, Veselič Alojz iz Hrastovca 27, p. Zavrč in Žula Josip od Sv. Elizabete 59, p. Sv. Barbara v Halozah. Po Din 50 pa: Krušič Jakob iz Ptuja, Bencik Janez, sedaj v Pančevu, Preac Ana iz Ptuja, Felicijan Uršula iz Ptuja, Peršak Apolonija iz Ptuja. Muhič Miha iz Zobovcev 49, p. Ptuj, Kajzersberger Ivan iz Zg. Hajdina 26, p. Ptuj, Obran Barbara iz Borovcev 14, p. Moškanjci in Zavec Josip iz Gradišča 7, p. Sv. Barbara v Halozah. Pripomnimo pa, da izplačana vsota ni bila samo imovina tuk. K. O., ampak smo prejeli v ta namen od drugod in sicer: 1. po rešenju g. ministra soc. politike in narodnega zdravja z dne 5. decembra 1932 br. 59.679 Din 850, 2. od našega Oblastnega odbora v Ljubljani Din 1200. Iz tuk. blagajne se je izplačalo prav za prav le Din 400, ne pa Din 900, kot je objavljeno v zadnjem »V. I.«. Toliko na znanje vsem onim, ki v splošnem podpirajo invalidsko udruženje s prav vljudno prošnjo, da ostanejo istemu tudi v naprej naklonjeni. Isto naj vedo tudi člani in članice tuk. K. O. Odbor. izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35. Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: FUbert Kolman. FABIANS & 3UR3QVEC Ljubi ja na, Stritarjeva ulica štev. 5 1 VELiKfl ZALOGA E suknenega blaga za moške in žen-I ske obleke. Lepa izbira svilenih S _____rut in žepnih šerp._ H Krojači in šivilje, pišite po vzorce! in zaloga kavinih Mocca kock. Kocka za ©in ‘l”— zadostuje za skodelico dobre črne kave. «fnllja F©la|iik© Izdelovanje in barvanje klobukov ter volneni izdelki domače izdelave. LJÜBLJÄNÄ, Kiunova ulica 7 Očala, ščipalce, umetna očesa, daljnoglede, foto-aparate, toplomere, barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri Fr. P. Žalec izprašan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. LiEClIlT ~~ sPeceriia MMMMM Ll^blla^e iCSiWSj dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne delikatesa — zajutrkovainica - Miklošičeva cesta štev. 28 Oglasi v našem iistu imajo siguren uspeh! Patentni sioiijivi fotelj posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe nar astmi ali drugih bolečinah v nogah. Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. !. SClobčaver, Ljubljana, Pouanska 17 (dvorišče) Vojni tovariši in invalidi! Priporoča se tvrdka damskih slamnikov in klobukov Cecilija Bricelj, Ljubljana Križevniška ulica š«. 2 in Vodnikov t?a (stojnica) Vam nudi dobro blago po najnižjih cenah. Sprejemajo se popravila in barvanje vseh vrst klobukov, Dr. Pirčeva sladna kava Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. je prvovrsten domač Izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, rediino in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.