Političen list za slovenski narod. f« polti prejemati velja: Za oelo leto predpisan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne Številke veljajo 7 kr. naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniStvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob */,6. nri popoludne. iMtev. 13. V Ljubljani, v torek 17. januvarija 1893. Letnili XXI. Otvoritev državnega zbora. Danes so se zopet sešli zastopniki avstrijskih narodov na Duuaju v državnem zboru. Na to zborovanje nekateri zr6 s posebno pozornostjo, ker sedaj se vrM posvetovanja o novi večini. Mi smo že pojasuiii, da se nove večine posebno ne veselimo. Nam niso znani pogoji, po katerih se vari nova večina, in aprav to, da se vrši vse tako skrivnostno, ne obeta nam nič dobrega. To, kar je dosedaj prišlo v javnost o vladnem programu, nikakor ni veselo. Osupnile pa nas te novice niso. Mi se že tako nismo nič posebnega obetali. Bodi program, katerega je predložil Taaffe načelnikom klubov, kakoršni koli, to ni glavna stvar, ki nas je napolnjevala z nezaupanjem, glavna stvar je to, da ni pričakovati, da bi se dala iz strank, katere je v to odbral grof Taaffe, skovati večina, ki bi bila za kako resno delo. Nasprotja mej posameznimi temi strankami so prevelika. Ako bi nov program res hotel imeti kaj vsebine, bi se nekatere stranke morale odreči nekaterim svojim načelom, odreči se vsej svoji preteklosti. S tem bi si pa odrekle vso pravico do obstanka in potrdile, da niso potrebne in nikdar potrebne niso bile. Tako smrtne obsodbe podpisati si pa nobena stranka ne more. Mari more konservativna stranka popustiti zahtevo po verski šoli, ali pa slovenska zahtevo po nirodui jeduakopravnosti. Obe ti dve stranki smatrati ti dve stvari za neobhodno potrebni in je torej ne moreta odložiti z dnevnega reda, dokler se ne vresuičita. Recimo, da konservativna stranka odloži vprašanje o verski šoli. mari bi s tem ne izrekla, da ta stvar ni tako pereča, kakor to katoliki vedno poudarjajo v svojih glasilih. Nasprotniki verske šole bi to porabili, da bi dokazovali, da verska šola ni tako potrebna, ker drugače bi je dosedanji zagovorniki kar ne postavili z dnevnega reda. Vidno )e torej, da konservativci ne morejo dovoliti, da se verska šola postavi z ' ■ ----- ------ 1 ' - LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. P.) (Dalje.) „Jeden nam že ne bode več nagajal. Poslali smo ga vragn v službo, da mu bo vozil oglje, ali kar hoče. Nam je pač vsejedno. Pet krogelj je dobil med rebra; mislim, da jih je dovolj." Lovci so se krohotali surovemu pripovedovanju in eden je še pristavil: .Bolje, da ubijemo takega lovca, kakor najtežjega jelena. K|e dobimo petdeset goldinarjev za je-Sena, kakor za tega? Le pijmo ga, saj je bil srečen dan." Pili, nalivali in polivali so, da je kar od mize teklo. Koliko je pa v tem trpel Gozdar, nam je lahko misliti. V toliki negotovosti živeti, v strahu za svojega sina, kateri je morebiti mrtev, ki je bil ubit, kakor divja zver. Nikogar ui bilo, da bi ga bil tolažil, da bi bil molil pri njem, ko je zadnjič izdihnil. To je preveč. Ce mati to izvd, počilo jej bo žalosti srce. Da vendar nekoliko poizv^, pokliče Miheljna S« dnevnega reda, če tudi sedanii politični položaj za versko šolo ni ugoden. S tem bi vsi stvari vzeli potrebno resnost in jej neizmerno škodovali. Konservativci bi si spodkopali zaupanje pri volilcih, katerega bi si težko zopet pridobili. Seveda bi se tudi levica ravno tako ne mogla odreči svojim načelom. Avstrijska liberalna stranka ima tudi svojo preteklost, svoja načela, če tudi morda neso tako jasna, kakor pri konservativcih. V majhnih stvareh liberalci ložje nekoliko prijenjajo, v važnejših pa to tudi ne gre. S tem ne rečemo, da bi grof Taaffe ne skrpal kake večine, vsaj on je mojster v kompromisih. Prepričani smo pa, da taka večina ne bode imela vspebov in ne obstanka. Dobra bode jedino za to, da bode dovolila državni budget in pa kak nov davek. Naj pa le pride kako važnejše vprašanje, pa se bode pokazalo staro nasprotje. Vladni listi seveda naštevajo dolgo vrsto stvarij, pri katerih bi lahko složno delovala nova večina. Posebno nov kazenski zakon, davčna reforma in pa socijalne reforme so stvari, pri katerih, misli vlada, bi lahko trije veliki klubi skupno delovali. Iz poročila o delovanju kazenskega odseka je pač vidno, da se bode pri obravnavi novega kazenskega zakona pokazalo veliko nasprotje. Pa ne le pri zločinih in prestopkih, ki se tičejo vere, mota se pokazati nasprotje mej liberalci in konservativci, temveč tudi pri prestopkih, ki se tičejo premoženja. Liberalci bodo gledali, kako bi nov kazenski zakon manj dosegel sleparije velicih kapitalistov, in delali na to, da bi pri mnogih slučajih bilo opravljeno z denarno globo, katere bi milijonar prav nič ne čutil. Konservativci pa že iz socijalnih ozirov morajo gledati, da se kazenskim zakonom kolikor je moč preprečijo židovske sleparije, ker baš te sleparije poostrujejo socijalno vprašanje. Ravno tako je pri d a v čn i reformi. Liberalci bi le gledali, da se kolikor je moči odtegnejo obdavčenju veliki kapitalisti, dočim bi se ves davek zvalil na kmeta in malega obrtnika. Kdor pozna načela židovske liberalne stranke, je kar prepričan, da ne more biti dobra davčna reforma, pri kateri bi sodelovali nemški liberalci. Še manj bode pa šlo s socijalnimi reformami. Liberalci itak ne marajo slišati o nobenih reformah, ki bi varovale delavca proti bogatinom. Liberalci so le za osebno svobodo, da bode bogatin mogel ugonobiti reveža, država ima pri tem le toliko posla, da bode z vojaki varovala židovske bogatine pred nevoljo prebivalstva. Za take vredbe pač ne more biti noben pravi katolik in človekoljub, zato smo pa tudi preverjeni, da se sodelovanje treh velikih strank tudi v tem slučaju ne bode obneslo. Od nove večine ne smemo torej nič vspe&nega pričakovati niti v verskem, niti v narodnem, niti narodnogospodarskem oziru. Taaffe bode 6e sam kmalu prepričal, da se brez načel ne hode dalo vladati, in poskusiti bode moral, dobiti novo večino iz | sorodnih elementov, kateri ne bodo podlaga kaki začasni kompromisi, temveč trdna načela, ali bode pa moral mesto prepustiti komu drugemu. Iz sedanje zbornice se taka večina seveda ne da lahko sestaviti, za to smo pa skoro prepričani, da sedanji državni zbor ne bode se vzdržal do konca svoje šestletne dobe, temveč bode razpuŠčen. Konservativnih življev skrb pa mora biti, da se dobro pripravijo za nove volitve in tako pri volitvah naše politične razmere spravijo na boljši pot. Tujci naseljeni v Slavoniji. Iz Zagreba, 9. januvarija. 2e v enem poprejšnjih mojih dopisov sem omenil, da se na Hrvatskem in v Slavoniji prebivalstvo množi večjidel po naseljevanju, kar za domače prebivalce gotovo ni najboljši znak. Posebno pa je Slavonija v zadnjih desetih letih kar poplavljena s tujimi naseljenci. Ta blagoslovljena zemlja dobiva tedaj kar go-miloma ljudij, največ iz sosedne Ogerske. Deželna vlada se dozdaj ni mnogo zanimala za te naselbinske odnošaje, kar pa je bila gotovo njena dolž- ter ga prosi, naj povpraša lovcev, katerega so ustrelili. „Poc Hauzo !" odgovorili so hripavo vsi na je-denkrat. .Tisti Kranjec nam je pa odnesel kosti," nadaljeval je v kotu sedeč lovec, ki je bil menda nekak poglavar cele druhali. „Prav gotovo, da je zapisan sami hudobi, če ne, bi se bil moral ubiti, kakor visoko je skakal. Cez skale in brezna je letel, kakor bi ga bil nesel vihar! Pa kako zn& streljati! Ko je najhuje tekel, zagledal je ob skali pod ruševini grmom divjo kozo, in — tresk — je zagro-melo, pa se je prekucnila v brezno. Menda kar ni mogel strpeti, da bi jo bil nas kdo ustrelil. No, pa na| le počaka. Ne bo dolgo, pa bo še on šel rakom žvižgat. Da se le vreme nekoliko ustanovi, potem gremo po Poc Hauzo, ki nam je padel v .Hudo brezno", in ga sedaj nismo mogli izvleči. Ce ga ne izvlečemo ven, nam gosposka še verjela ne bo, da smo ga res spravili s poti. Zajeduo bomo pa tudi malo pogledali za drugim ptičkom. Saj bo prišel gotovo kaj v dolino. V gorah mu ni obstanka. Zmrzniti mora, ali pa lakote poginiti." Gozdarju se je odvalil težak kamen od srca, toda le za časek. „Kaj mi pomaga," tako je mislil, .če ga sedaj niso dobili, dobd ga drugič. Ali če ga lovci ne zalezejo, ponesreči se lahko sam. K ljudem ne sme, — a v taki zimi, kakor se je pričela sedaj, premrzovatl po gorah, — je tudi nemogoče, in premagati mora največjega korenjaka." Gozdar je želel izvedeti o sinu mnogo — natančno. Mislil je, da ga dobi pri drvarjih ter ga pregovori, da pojde ž njim domov. Toda, kako ga je varala nada. Proč si je želel iz nesrečnega kraja, — da ne bode videl, kako bodo prinesli bledega Bina — mrtvega. Ko je zapregel na priganjanje in žuganje lovcev Martin dvoje krepkih kduj v velike sani, da popelje precej vinjene proti Ljubnemu, prisedel je še Gozdar, rekši, da je drvar, ki se vrača na zimo domov. Nemo je sedel Gozdar na sandb ter se ni menil ni za mrzlo burjo, ki je brila po dolini in mu trosila snežink v obraz, ni čul surovih šal, ki so jih ugaujali lovci. Njegova duša je bivala pri uesrečnem sinu. Huda bolest mu je stiskala srce, in vznemirjala ga je vest, hoteč mu očitati, da bi bilo lahko drugače, ako bi bil on ojstreje ravnal s sinom, ter rabil večkrat očetovsko oblast, kakor preveliko ljubezen. Kako priti domov pred svojo ženo s tako žalostnim poročilom. Ne, tega bi dobra žena ne prenesla, in Gozdar je sklenil, da jej prikrije, kolikor mogoče, žalostni položaj sinov. (Dalje sledi.) nost. Vse te zadeve so se reševale po starih postavah iz absolutnega zistema, pa je konečno moralo priti do neugodnih prepirov mej nasejjenei in do* mačim prebivalstvom. V županijski skupščini požeške županije potožili so se poslanei zaradi teh zadev in zahtevali, da hrvatska vlada v tem pogledu nekaj stori za obrambo domačega prebivalstva. V Slavoniji se naseljuje po izjavah teh skup-ščinarjev največ takih ljndij, ki nimajo za kaj kopiti posestva ter so po tem nevarni za domačine Vrh tega so to večjidel pokvarjeni ljudje tudi v moralnem oziru, pa more zemlja od njih imeti Te škodo. Saj z Ogerskega po navadi le tak svet beži v Slavonijo, ker se misli okoristiti na škodo domačih prebivalcev. Skupščina je zatorej sklenila prositi vlado, da ne dovoli nobenemu naselitve, kdor se ne izkaže, da je v moralnem oziru dober in ima toliko premoženja, da si more v novi domovini vrediti gospodarstvo. Tako naredbo bi morala deželna vlada hrvatska v kratkem izdati, da se preveč klatežev ne zavleče v Slavonijo. Da je hrvatska vlada hotela žrtvovati vsaj neznaten del od vsakoletnega proračuna za slavonske naselbine ter hrvatske Primorce in Zagorce podpirala z denarji pri naseljevanju v te kraje, namesto da se izseljujejo v Ameriko, bila bi Slavonija v mnogem otiru srečnejša, nego je dandanes. V zemlji bi bil ostal izti živelj in v verskem oziru bilo bi prebivalstvo ostalo katoliško. Zdaj pa je v Slavoniji ravno narobe. Tukaj se tuici tako ronože, da jih je že v daruvarskem kotaru skoro več, nego domačinov, pa tudi v drugih kotarih njihovo število hitro raste. Tujci so večjidel Nemci in Madjari, naš*, najhujši protivniki kajti, kjer so v večini, zahtevajo precej z£-se nemške ali pa madjarske šole. Ker so pa vrh tega Nemci pa tudi Madjari po navadi protestanti, zahtevajo zd-se seveda tudi v verskem ozirn vse posebnosti. In ker so vse naše protestantske občine od zunanjih duhovnih oblastij odvisne, imajo seveda le te tudi ves vpliv v4nje. Tako se pri nas najlepše širi „Drang nach Osten" ravno po teh naselitvah. V tem oziru se je tudi sklenilo na žnpanijski skupščini v Požegi, da se tudi protestantska cerkev podvrže pod oblast deželnih zakonov, ker jih potem more nadzirati vlada sama, ne pa tuje oblasti. V verskem oziru na ta način gotovo zgubi Slavonija, pa bi se morali Hrvatje sami ustaviti tolikemu naseljevanju teh drugovercev na ta način, da bi se Hrvatje sami iz onih krajev, kjer nimajo dovol) zemljišča, tjekaj naseljevali. Seveda bi morala vlada tukaj, kakor sem prej omenil, posredovati. A i v narodnem oziru je to naseljevanje za Hrvate kaj nepovoljno. Jeden naših statistikov je dokazal, da mora biti v Slavoniji za 50 let že več tujcev, nego Hrvatov, ako se bodo naseljevanja nadaljevala v istem številu, kakor dozdaj. Posebno se skrbi, da se v Slavoniji naseli čim več Madjarov. Vsi večji posestniki zovejo na svoja posestva le Madjare. Morda je to celo kak dogovor z,ogersko vlado. Vsako večje posestvo, ki se prodi, pride v roke Madjarom, če je le mogoče. In tako imamo že tudi na samem Hrvatskem že več madjarskih graščakov z madjarsko družino, in če je mogoče, tudi z madjarsko naselbino. To so po mojem mnenju prednje straže, ki pripravljajo pot madjarskemu gospodstvu na Hrvatskem, posebno pa v Slavoniji. Z jedne strani sili tedaj v zemljo Nemec, z druge pa Madjar, a Hrvatje niso Btorili dozdaj nič, da se odvrne ta selitev tujih življev, ki morejo Hrvatom silno škoditi, posebno še Slavoniji, na katero Madjari že zdavnej preže in o katerej je Pestj, njihov zgodovinar, trdil pred nekimi leti, da je ta dežela že od davnih časov madjarska. Hrvati bi morali biti zaradi teh naselbin prav oprezni, kajti nevarnost, ki jim preti od te strani v verskem in narodnostnem oziru, dosegla je že svoj vrhunec. .Politični pregled. V Ljubljani, 17. januvarija. Verske vuje v šoli. Ko so se bili izdali novi šolski zakoni, se je splošno zatrjevalo, da se ne mislijo cerkvi kratiti pravice v šoli, posebno kar se t:če verskih vaj, ostane vse pri starem. Kmalu se je pa pokazalo, da imajo tisti pravo, ki so izražali svojo bojazen, da se bodo cerkvi v šoli delale vedno veije ovire. Posebno na Dunaju se ie odpravil „Očenaš" in „Ceščena si Marija" iz šole in nadomestilo z neko v verskem oziru jako prazno molitvijo, to pa s ozirom na Žide. Da so se krščanske molitve bolj mogle uriniti iz šol, se je v vsako šolo, ako je to bilo le mogoče, všolalo nekaj židovskih otrdk. Nadškofijstvo dunajsko pa je opetovalno temu ugovarjalo, ali dolgo brez vspeha. Se le sedaj se kaže, da se stvar na bolje obrača. Ukaz dunajskega okrajnega šolskega svčta, a katerim se je bil prepovedal križ v šoli, je bil vzbudil krščansko prebivalstvo, da se je začelo poganjati za cerkvene pravice v šoli. Nadškofijstvo je pa tudi porabilo ngodno priliko in ponovilo svojo zahtevo, da se oh-nove vse prejšnje verske vaje v šoli. Pričakujemo, da koraki dunajskega nadškofiistva ne bodo ostali nevspešni. Mej drugim se zahteva, da se bode v šoli molil „Očenaš" in „Ceščena Marija". Ce se zahteva izpolni, bode to imelo dobro posledico, da židje ne bodo več tako silili otrdk v krščanske šole in se bode torej samo po sebi vršila razdelitev otrdk po veroizpovedanjih. Nova večina. Državni zbor sešel se je danes in pogajanja o novi večini se zopet začn6. Posebnega zaupanja konservativci nimajo v ta pogajanja. Novih državnozborskih volitev se ne boj4. Zgubili ne bodo nobenega mandata, pač pa utegnejo še katerega pridobiti. Pač so pa gorenje-avstrijski konservativci malo v skrbi zaradi deželnega zbora. Ko bi vlada se bolj oklenila liberalcev, bodo v deželnem zboru liberalci kmalu imeli večino. Deželni zbor bi se razpustil in pri novih volitvah bi v veleposestvu mej volilce ne uvrstili duhovnih posestev in liberalci bi zopet imeli večino. To je stvar, na katero se morajo ozirati konservativci pri pogajanjih na Dunaju. Grof Hohenwart ima jako težavno stališče pri pogajanjih. Sioro nobeni frakciji njegovega kluba vladni program ne ugaja. Zaradi tega je pa on izjavil grofu Taaffeju, da bi se klub razrušil, ko bi on podpisal vladni program. Z začetka so vladni listi kazali najboljše upanje, da se sestavi nova večina, ali poslednji čas se pa po vladnih glasilih kaže neka poparjenost. Sedaj opominjajo to, sedaj ono stranko k prijenljivosti. Vsi ti pozivi bodo pa morda ostali brez vsakega vspeha, kajti nobena stranka se ne more odreči svojim načelom. Tndi ko bi se sklopila nova večina, bi se dolgo ne mogla obdržati, ker tako različni elementi bi dolgo ne mogli vkupe hoditi. Pri prvem važnejšem političnem vprašanju bi se razbila. Za nemške liberalce nikakor javno mnenje ni ugodno. Volilci bi skoro povsod bili bolj zadovoljni, da se z vlado niso spustili v nobena pogajanja. Nekateri listi že pišejo, da si bodo levičarski voditelji s svojim podpiranjem vlade ravno tako pod-kopali tla, kakor so si je Staročehi. Postopanje liberalcev v Liberci je pri nemškem prebivalstvu jih tudi pripravilo ob vso veljavo. Na Dunaju so inter-pelovali vlado zaradi razpusta mestnega zbora, potegovali se na nemške nacijonalce; v Liberci so pa pri volitvah podpirali vlado proti nemškim nacijo-nalcem. S takim polovičarstvom si niso pridobili simpatij niti na jedni, niti na drugi strani. Nemško-liberalui listi se tolažijo s tem, da so pri letošnjih volitvah v Liberci dobili več glasov, nego prejšnja leta, in bi bili ceI6 zmagali, da ni vlada s svojo nespretnostjo vsega pokvarila. Nam se pa pač dozdeva, da bi sami liberalci ne bili ničesa opravili. Liberalna stranka zgublja zaupanje zaradi svoje hinavske politike in ker jo povsod vodi le sebičnost. Nobena stvar je ne bode rešila propada. Vlada pa slabo računa, če se zanaša na to stranko. Če hoče vlada si poiskati trdno stališče, osnuje naj si močno konservativno stranko na krščanskih načelih. Panamska pravda spravlja seveda same umazanosti na dan. Panamskemu podjetju je finančno ministerstvo delalo največje ovire. Uradniki se pa neso ustavljali iz prepričanja, temveč le zaradi tega, ker so upali kaj dobiti. Tako je bilo podkupiti celo vrsto oseb. Panamsko podjetje je dolgo let moralo podpirati republikance z denarjem. Pri vseh volitvah je deloval panamski deuar. S panamskim denarjem uničili so generala Boulangerja. Podjetje je delovalo po raznih posredovalcih, katerih se je jako veliko prijelo. Po tem takem je pač naravno, da so izginili milijoni, o katerih noben podjetnik ne more nič gotovega povedati, kam so prešli. Podkupljen s panamskimi denarji je bil tudi italijansKi veleposlanik general Menabrea. Cle-menceau je dobil večje svote od panamske družbe, kakor je to povedal Lesseps pri obravnavi pred apelnim sodiščem. Zaradi tega se pa vsakako pričakuje, da ga zapro. Hertzove hiše v Parizu so prepisane na njegovo ženo in so vredne okolu dva milijona frankov. Ce bi sodišče konfiaciralo te hiše, bi dobilo blizu toliko, kakor je Hertz izsleparil iz Beinaoha. Srbija. Radikalni listi poživljajo ljudstvo naravnost k vstaji. Upajo namreč, da stalna vojska ne udostuje, da bi ž njo vlada mogla vzdrževati red po vsej deželi. Srbski radikalni listi pišejo, da podaljšanje carinske pogodbe z Avstrijo ni veljavno. Višje sodišče, v katerem so sami radikalci, poziv-ljejo, da naj proglasi to podržavljenje za neveljavno ter zaukaže nradnikom, da naj pobirajo višjo carino, če nečejo, so pa sami odgovorni za odpadek, kateri se sodnijskim potom od njih iztiria. Najvišje sodišče bi tudi utegnilo kaj tacega ukreniti, ali nema potrebnih organov, ki bi to tudi izvršili. Nemčija. Prusko učno ministerstvo je odločilo, da katoliški ženski učni redi nemajo pravice osnovati učiteljišč. Ta odredba je kaj čudna. Drugi zasebniki imajo pravico snovati take zavode, le katoliški redovi ne. Po tem takem v Prusiji za katolike Še vedno veljajo neki izjemni zakoni. Kulturni boj torej še ni polegel. V pruskem ministerstvu odločuje liberalni vpliv. -1 --- Socijalne stvari. Elektrika bo zmenila lice 20. stoletju. Špekulacijam so vrata na stežaj odprta v tej stroki. Po-| vsod se snujejo velike delniške družbe „v porabo j elektrike". Slaboznani Kornelij Herz si je zaslužil j s takimi podjetji — milijone. Na Angleškem je obilo , takih družb; na Ruskem se ravnokar, ž&libog z J večine s tujim belgijskim kapitalom, tudi snuje, ; kakor poroča zadnji »Denj". Gotovo tudi Avstrija ( ne bo zavarovana v tem obziru. Saj je tudi pri nas obilo milijonov goldinarjev v zadnjih 50 letih prišlo v žepe ljudij, ki jih niso zaslužili. Zato je treba misliti že sedaj, kako bi se dala kolikor toliko za-braniti denarna špekulacija z elektriko. Saj elektrika sedaj že pričenja gospodariti: ladije in železnice goni, razsvetljuje mesta, goni stroje; zadnji čas se mnogo govori o aluminiju, ki bo, po vsem sodčč, pregnal v mnogih obzirih železo in tudi druge kovine. Pridobiva se pa najceneje z — elektriko. Elektrika pa se po največ dela in uporablja z vodno silo; elektromotorji so izredno spopolneni. Kamor te je volja lahko preneseš ž njim kakoršno-koli silo; seveda je najbolj pripravna naravna vodna sila. In koliko te sile je v naših, vzlasti gorskih vodah. Koliko milijonov konjskih sil je neporabljenih, k večjemu če kje kako primitivno kolo goni kak mlin ali žago. In v tem so tudi milijoni denarja! Zato moramo pa gledati, da teh milijonov, ki pripadajo ljudstvu, ne pograbijo zd-se — brezvestni špekulantje. Naše vodno pravo (Drž. zak. i št. 93; zakon 30. maja 1869.) loči samo privatne in javne vode. Privatnih je malo, n. pr. kak studenec, ali kak kanal ne štejemo jih pri tem. Za javne vode so pa po državnem zakonu samo določbe , za prevoze za ladije in plave; druga določila, kako { se uporabljaj voda, so prepuščena deželnemu zako-nodajstvu. Dežele so pa z večine določile, da je uporaba vode za kopanje, pranje itd. vsakemu prosta in da je le za večja podjetja, koder se rabi vodna sila, treba dovoljenja politične gosposke. — To je brez dvojbe jako pomanjkljivo I O plači za vodo ni govora, in o tem, kdo je lastnik javnih voda tudi ne. Zato se mora najpreje določiti, katere vode pripadajo državi, katere deželam, katere občinam. Državni zakon mora vrediti temeljne določbe o tem in o plači za vodo; drugo naj prepusti deželam ali občinam. — Toda za sedaj je dovolj, da smo sprožili to vprašanje, katero v celoti priporočamo v premislek svojim bralcem. Židje znajo delati zvijače tudi z imeni. Njihova imena niso ravno mnogobrojna in zato se jih na jedno ime glasi včasih v jednem gališkem mestu po 50 ali še več. S tem seveda lahko goljufavajo. Jako velikrat se namreč pripeti, da pride na nabor 16letni dečak mesto 211etnega jednakega imena. Kdo jih pozna ? Veliko takih slučajev je že dokazanih, še več jih — ni. H kratu pa židje tudi poljubno izpreminjajo imena, kakor jim služi in tako se ti žid tu imenuje drugače, nego drugod; mej svojci ima popolnoma drugo ime, nego mej kristi-jani. Za Žide ima židovsko ime, za kristijane ime — krščansko. Tako delajo tudi na Ruskem. Zadnji čas so jeli na to strožje paziti iu ua|nu|š« kazni so za-žugali prestopnikom. Bodi kaj vspeha! Dnevne novice. V Ljubljani, 17. januvarija. (PrevzVišeni knezonadškof goriški) dr. Alojzij Zorn obhajali so minolo soboto desetletnico svojega škofovskega posvečanja. Prejšnji dan se praznovali svoj rojstni dan in obletnico svojega mašniškega posvečeuja. Povodom škofovskega posvečenja opravil je mil. g. stolni prošt Jordan slovesno sv. mašo, pri kateri so bili navzoči tudi prevzvišeui metro-polit. Ad plurimos anuos I (Izseljevanje v Ameriko.) Avstro-ogerski kon-sulati v Ameriki v svojih poročilih na kupčijsko ministerstvo zopet svar6 pred izseljevanjem. — Izseljencem, kateri ne znajo angleščine ali kateri niso vešči rokodelstva, ni mogoče dobiti zaslužka. Število tacib nesrečnih avstrijskih izseljencev je pa posebno sedaj veliko. (Brezvestnost.) Z Dolenjskega se nam piše: Snopsa je bil sicer vajen, a do vina in piva je težje prišel. Kako bi ne bil porabil lepe (?) prilike, ko se je v neki krčmi spridilo nekaj sodčekov piva in se ga je dobilo sodček po — 60 kr. Naš znanec ga kupi en sodček, prinese domu in pije, dokler v slabo zakurjeni sobi iu hudi zimi na tleh ne obleži. Šnops — pivo — prehlajenje — smrt — grob. Pa še ni bilo dosti: jeden pogrebcev se pri trdem delu zimskega pokopavauja prehladi in v teku tedna počiva v sosednem grobu. — Prvi je zapusti! brez strehe in kruha ženo in tri otročiče! — Če v dotični krčmi nimajo vesti, dobro bi bilo, ko bi jih kak prijatelj vsaj med štirimi očmi opozoril na nekatere paragrafe kazenskega zakonika. Koroški župani imajo pa vendar-ie tudi prav. Kako prijetno bi bilo n. pr. po zimi, v monumentalni zgradbi v dobro zakurjenih prostorih — sežigati mrliče! I (Pojasnilo.) Ravnateljstvo »Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani* poslalo nam je nastopno pojasnilo: »V tiskana pravila »Vzajemnega društva v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom", vrinila se je na tretji in šesti strani kaj neljuba tiskovna pomota, katero od neke strani zlorabljajo. V pojasnilo bodi, da naj se na obeh označenih straneh namesto „14 gld." bere „14 kr." V dopolnilni zaklad plakati bode torej od vsakih 100 gld. posojila le štirinajst krajcarjev in ne 14 gld. (Iz Šmartina pri Litiji.) Preteklo leto 1892 je v naši fari umrlo 128 oseb, rojenih 116, poročenih 34 parov. — Dne 15. t. m. umrl je Miha Leve na Ustji v 93 letu svoje starosti, bil je najstarejši v naši fari. — Zimo imamo hudo, v soboto 14. t. m. imeli smo 21 stopinj mraza, v Litiji pa 23, take hude zime že dolgo let ni bilo. Bog nam jo kmalu odvzemi! (Nesreča pri streljanju.) Iz Preddvora se nam poroča: V nedeljo 15. t. m. popoldne odstrelil si je Janez Stirn po domače Potokarjev Janez iz Preddvora srednja dva prsta na levi roki, ker se mu je pri strelu puška razletela. Da se je taka nesreča pripetila, je bil vzrok, kakor je sam djal, rjava^(ro-stig) puška, ne prav nabasana. (Surovost.) Pretekli četertek zvečer je v Olševku pijan človek po domače Zadnikar hlapca gostilne „pri Krhlju" z nožem tako nesrečne zabodel v trebuh, da je poslednji v par minutah zdihnil. Morilee se je sam sodniji naznanil: češ da je za tri leta dober, a misliti se sme, da bo sodnija že trše obsodila tak strašen zločin, ki se je nad treznim in nedolžnim hlapcem zvršil. — O da bi že vender pre-jenjali ti ostudni pretepi z noži. (Iz Žužemberka) 12. januvarija: Naše farne matice kažejo za preteklo leto velik minus. Rojenih je bilo 101, umrlo pa 162, torej minus 61. Kakor se spozna iz matic, jih t»liko še ni umrlo nobeno leto v tem stoletju in najbrže tudi ne, odkar obstoji fara. Leta 1855 je tu razsajala huda kolera in jih je veliko položila v grob, a toliko žrtve smrt tudi takrat ni imela. K temu je treba pomisliti, da se je od takrat število prebivalcev precej zmanjšalo ne pa povečalo. Takrat je daiala tovarna za železo na Dvoru obilo zaslužka, ki |e privabil delavskih družin od vseh stramj, zdaj je, kakor znano, tovarna že blizu dve leti ustavljena in liudje so se razkropili na vse strani, zaslužka si iskat. Naiveč jih je šlo v Ameriko. Da je pa imtU smrt vse eno lansko leto toliko posla, pripomogla so k temu influeiica, ki je morila mlado in staro, otrokom je stregla skoro celo leto po življenju škrlatinka ali šarlah in je res tudi veliko mladih bitij podavila, na jesen je pa nastopila griža, ki je tudi pri nas marsikoga vrgla na posteljo, a tako hudo ni razsajala, kakor po nekaterih drugih krajih in zato jih je tudi le malo spravila v grob. O tej priliki smo se prepričali o moči Knajpovega zdravljenja. Kdor se je začel precej v začetku zdraviti, je bolezen navadno kmalu premagal. Kot najboljše sredstvo zoper grižo poleg borovničarja in toplega nakladka na trebuh se je pokazal sopar za spodnji život (Leib-stubldampf), kakor ga opisuje letošnji »Domači zdravnik" na strani 54. Za dotično zavrelico smo rabili kamelice, slez (Eibisch), bezgovo cvetje in knrja čevica, skupaj skuhana. In to je pomBgalo. Najprvo sem slišal o tem zadnjem pripomočku v neki priprosti kmečki hiši in čudil sem se, kako da so ljudje sami na to sredstvo prišli, ker takrat »Domač zdravnik" še ni ušel. (Ljubljanski požarni brambi) podarilo je zavarovalno društvo »A v s tr. P h o n i x" 50 gld. za vspešno gašenje in omejenje požara v stanovanju advokata g. dr. Štora. (Iz Rovt) se nam piše dne 14. januvarija 1893: Snega imamo v naših hribih dva čevlja na debelem. Na mnogih krajih ga je še več. Dobro, da je dal cestni odbor logaški orati sneg na novi cesti od Logatca do Rovt, sicer bi bili od druzega sveta za dolgo časa ločeni. Akoravno živimo daleč v hribih, vendar radi zvemo, kaj se drugod po svetu godi, radi beremo tudi kaj podučnega. V dokaz tega naj navedem, da dohaja v Rovte 38 iztisov Domoljuba, 18 iztisov Kmetovalca, 3 Slovenci, 3 Vrtci, 3 Dolenjske Novice, 3 Dom in Sveta, 1 nemški dnevnik in več raznih drugih časopisov. Občinski sluga vsako soboto komaj prinese toliko časopisov in celo kopo uradnih in zasebnih pisem, dopisnic, nakaznic itd., kar mu na dolenje-logaški pošti nalože. Kdaj bo-demo vendar dobili svojo pošto, marsikdo radovedno povprašuje? Ali moramo ravno mi Rovtarji s tem kaznovani biti, da imamo toliko težav in sitnosti, če hočemo dobiti kaj iz pošte, zlasti kedar hočemo kako poštno nakaznico dobiti izplačano? Pravijo merodajni krogji: »premalo prometa je." Naj le poskusijo in naj dovolijo pošto v Rovtah in promet se bode kmalu potrojil. Kedar se naredi v Rovtah i pošta, pristopili bodete k tej pošti še dve fari: Vrh ; in Zavrac. Za 3 fare bode pa pač prometa dovolj. (Z Reke) se nam piše 15. t. m.: Vse dni tega leta do danes smo imeli silno burjo in občutljiv mraz — 7 stopinj R. Starega snega je le toliko zginilo, kolikor ga je burja odnesla. — Danes je zopet začelo prav resno snežiti. Vse kaže, da bomo i še imeli zimo. (Race na vodi — primrznile!) Pretočeni teden so v cirkniški fari pri neki hiši ostale race čez noč v potoku. Nekaj časa so gotovo še v temi po vodi j brodile in brlozgale, potem pa so trudne kar tam | počivale. Ker pa je bilo po noči zelo mraz, so jim • perutnice k ledu primrznile in uboge račke so bile priklenjene, dokler jih drugi dan ni solnce od-tajalo. (Podgana — mrliču oko snedla.) Dne 10. t. m. zvečer je umrl v Selščku, vasi cirkniške fare, v hlevu 751etni že dlje časa bolehni ubožec Jakob , Švigelj; še tisti večer ga opravijo in denejo na i mrtvaški oder (kar v hlevu), prižgo luč in ga puste i tamkaj, da ga drugi dan preneso v mrtvašnico. A i zjutraj je manjkalo mrliču enega očesa in palec na roki je bil ranjen! Vsi, ki so zvečer mrliča videli, j pričajo, da je imel še nepokvarjeno oko takrat; hlev je bil zaprt, torej ima to hudobijo brž ko ne pod-i gana na vesti. Mrliški oglednik (gospod zdravnik) j pa je zato odredil, da se mrlič ne sme pokopati, ' dokler ni zdravniško preiskan iu dokler sodnija ne dovoli; iu to se do 15. t. m. še ni zgodilo! (Volitev državnega poslanca — Iglavski policija.) Iz Brna se nam piša dne 12. t. m. Dnd 10. t. m. se je vršila volitev državnega poslanca za ' skupino: Novi Jičin, Hranice iu Osoblaha. Izvoljen je bil nemški liberalec dr. Fux s pomočjo antise-mitov. Dobil je 187 glasov, njegov nasprotnik pa, kandidat nemško-konservativne stranke, grof V. Stol-berg je dobil 167 glasov. Z* Stolberga so glasovali I tudi moravski Čehi, ker bi ue bili nikakor prodrli s svojim lastnim kandidatom. V svojem programu, :' ki ga je bil razložil volilcem, ?.e je zavezal grof j Stolberg delovati, da se kmeiu breme pulajša, na-j pravi prekop med Donavo in Odro, da bode Cehom pravičen in da si bode posebno prizadeval za vrav-vnuje volilnega reda na Moravskem. Obljubil je tudi, da stopi v Hohenvvartov klub, ako bode izvoljeu. Volilni boj je bil hud. Pri prvem glasovanju je dobil grof Stolberg sicer 164 glasov, dr. Fux pa le 150, drugi glasovi so se razcepili. Ker ni imel Stolberg zadostne večine, se je moralo voliti v drugo, in zdaj je bil izvoljen dr. Fux, kojemu so k zmagi pripomogli, kakor smo že omenili, antisemitje. Propadla je konservativna stranka, a propadla je častno! — Iglavski policaji so dobili za božično darilo novo i pokrivalo — pikelhaube. Žalostno je, da se kaj ta-cega zgodi v mestu, kjer prebiva veliko Cehov, v mestu, katero leži na meji dveh sestri — Češke in Moravske; v kraju, kjer je veliko več Čehov ko Nemcev. Kolika pravičnost, da morajo češki davkoplačevalci skladati denar za stvari, katere jih žalijo, da morajo šteti solde za velikonemško veselje! Predrzni so možje, ko vpeljujejo piklhaube, ko se je morala vender v Libercah odpraviti stara prusovska noša in napraviti za ondotno stražo nova. — Čehi se zatirajo tu in tam, in ako se jeden ali drug za pravice svoiih sorojakov oglasi, razglase ga za pan-; slavista, rovarja, pred katerim niso »mirni" občani | nemške narodnosti — varni svojega življenja. Ztli-1 bog, da le pregostoma razodevajo naši Nemfei svojo I gorečo ljubezen do Prusije in le prečesto gledajo čez mejo. (Od volkov oblegano) je mesto Tikrin pri Nov-! gorodu na Ruskem. Cele trume sestradanih volkov neprenehoma obdaja mesto in mnogo izmed njih celo pri belem dnevu po mestu ropa otroke in domače živali. Nihče se brez orožja ne upa na uliee. Guverner je poslal zoper to volčjo vojsko bataljon pešcev, Btotnijo kozakov in 300 lovcev. (Ovacija žnpann jnr. dr. Henrikn Solen). Iz Prage, dnš 13. t. m.: Dne 12. t. m. je napravil zbor občinskih odbornikov kr. glav. mesta Prage ovacijo županu praških mest dr. Henr. Solcu. Povod temu je dal napad dr. Jul. Gregra na župana dne 7. list. p. 1. Deputacija, katero je vodil preč. g. župnik Njkles, je podala g. županu album s slikami večine članov mestnih odbornikov. Preč. g. župnik Nykles je pri tej priložnosti nagovoril g. župana tako-Ie: »Poslani smo od večine občnega zastopa kr. glav. mesta Prage, da Vam, v njenem imenu izrečemo spoštovanje do Vas. Vzrok je ta, kar se je Vaši osebi in Vašemu delovanju očitalo, da se ne vrši občinska uprava tako, kakor bi zahteval prospeh mesta, da se ne brani občinska in narodna korist, da ni večina zastopa zmožna za oskrbovanje občine, kakor zahtevajo sedanje razmere. Dalje je navajal g. govornik, kako je odgovoril na očitanje g. župan, kako je dokazal njegovo ničevost. Zeli, da mu Bog podeli moči, da bode mogel tudi za naprej opravljati v sedanjih časih težavno službo praškega župana. V spomin naj sprejme album, katerega mu večina daruje. G. župan, zelo ginjen in iznenaden se je zahvalil za dar, za pomoč, katero so mu posamezniki skazovali. Dar mu bode vedno drag spomin tudi takrat, ko se ne bode več mudil v dvoranah staromestnega rotovža. (Tiskovna pomota.) V spisu: »Židovska predrznost" (»Slovenec" štev. 8) se je vrinila bistvena pogreška. Namesto: »Ahlwardt je pa goljufal državo in je nedolžen in |o bode varal, ne ( da bi se mu kaj zgodilo," mora biti: »Zid Lowe je za mnogo goljufal nemško državo pri puškah; Ahlwardt je spravil njegovo goljufijo na dan. Zato je bil obsojen; Lowe pa je bil spoznan za nedolž-u h ga; in tako bode še zauaprej varal, ue da bi se . mu kaj zgodilo." (»Duhovni poslovnik".) Od Drave se nam poroča: .Duhovni Poslovnik", ki smo ga prejeli koncem preteklega leta, jako ustreza župnijskim uradom. Upamo tedaj, da se ga bodo posluževali pri svojem poslovanju duhovniki v obilni meri in tako pripomogli, da se uvede z novim letom slovenska beseda tudi v druge urade. „Poslovnik" je prosto in umljivo pisan, razpravlja jasno in dovolj i obširno tvarino, ki spada v župnijsko uradovauje; | naslovnik je primerno določen in tudi tehnični izrazi so dobro izbraui. Samo želeti bi bilo, da bi sa bil dodal na koncu mali slovarček tehničnih besed, kakor ga ima Helfertov »Geistlicher Gescbaftsstyl" leta 1864 za češko uradovanje. Jako bi bilo ustreženo, ako bi »Katoliška Tiskarna" to oskrbela, s tem bi se pospešila porabliivost te prek"ristne kniige. — Dobiva se »Duhovni Poslovnik" v „Katoliški Tiskarni" v Ljubljani in velja s poštnino vr*d 2 gld. 50 kr. pod kriinim zavitkom. (Stari Dnnaj) na svetovni Kolumbov razstavi v Č'kagu. Na lanski glasbeni in gledalkin razstavi ! dunajski je obiskovalce posebno zanimat »Stari Du- naj", katerega si je ogledalo nad 1,700.000 oseb. Letos pa bodo Amerikanci na Kolumbovi razstavi to podobo starega Dunaja zdatno povečali, in bodo napravili dunajsko mesto skoraj 500 črevljev dolgo in nad 173 črevljev široko, kakoršno je bilo pred 150 leti za časa Marije Terezije. Pročelja poslopij bodo okrašeua s stolpiči, raznobarvanimi okni, umetnimi veteruicami in svetilnieami. V mnogoštevilnih prodajalnicah in delalnicah se bodo pred očmi gledalcev izdelovale razuotere reči iz usnja, kovin, jan-tara itd. V gostilni in kavarni bodo pevali dunajski pevci in na trgu igrala avstrijska vojaška godba, broječa 60 mož. Vsak teden se bodo prirejale velike svečanosti, razsvitljave in sprevodi. (Jovan Boškovič,) minister prosvete in veleza-služni književnik srbski, je te dni na naglem umrl. Pripadal je 'liberalcem, a bil je zmeren in slogi prijatelj. Srbska vlada mu je poverila pred kratkim novo izdanje Vukovega besednjaka; prvi zvezek je že izšel. (Šolska berila) hrvaška, ki so se pred kratkim izdala, imajo Da sebi vse hibe novodobnih šolskih načel. Versko - uravna vzgoja se v njih le parkral plitvo in mrtvo poudarja! Bog v njih je tisti kon-vencijonalni bog, ki ničesar ne pomenja. Krščanskega značaja ni najti v njih. In vendar bi imele biti šole na Hrvatskem — verske šole. Domoljubje je tudi sem in tija le temno izraženo. Ogersko in Srbsko se slavi; hrvaškemu imenu skoro ni mesta v berilu za hrvaško mladino. Slog v knjižicah je često jako nevzoren. Vrh tega so še drage. Slaba se godi Hrvatom! (Angleško-rnsko književno društvo) se je nedavno zasnovalo pod imenom »The Anglo-Russiau Litterary Soeietyu. Predsednik je sir Edvard Cazelet, ki je popolnoma vešč ruskemu jeziku. Namen društva je negovati ruski jezik in kniiževnost in vrh tega delati na to, du se učvrste prijateljske razmere mej Anglijo in Rnsijo. Društva. (Iz pisarne »Dramatičnega društva".) Po poročilih, katera nam prihajajo iz Celja, bode udeležba pri posebnem brzovlaku, ki nam pri-pelie v nedelio, 22. t. m., drage goste iz Staierske, zelo velika. Na posebno želio štaierskib gostov dala se bode repriza domače lirične opere „Teharski plemiči", katera bode sigurno tudi ta dan pomuožila s avo skladatelja in pesnika. — Ker nam je v prvi vrsti skrbet' za to da dobijo vsi došli gostje svoi sedež v gledišču, morale so se vstonnice za vse sedež« poslati orirediteliem vlaka v Celie, da se pro-daio pred odhodom vlaka pri g. Dragotinu Hribariu v Celju in med vožnjo po g. Paulinu. Mi torej pro-s mo pri tem izvaureduem slučaiu slavno ljubljausko občinstvo, katero že sedaj poprašuie po vstopnicah k tej slavnostni predstavi, za blagovolino potrpežljivost. Nekaj vstopnic bode gotovo še na razpolaganje in te se bodo takoi po prihodu posebnega vlaka dne 22. t. m. prodajale v trafiki ljublianske čitaluice in pozneje pri večerni blagajnici v gledišču. Vstopnice za lože, stojišča v pritličju in na galeriji prodajale se bodo kakor po navadi. — Da se pa tudi Ijublianski obiskovalci gledišča kolikor mogoče odškodujeio, izprosila je intendanca za ta dan, to je 22. t. m. iziemuo popoldansko predstavo z znižanimi cenami. Predstavila se bode priljubljena burka »Vrban Debeluhar", katera bode r»rez dvoma ugajala po svoji izvrstni komiki velikemu in malemu občinstvu. Tudi z drugim reper-toariem prihodnjih duij misli »Dramatično društvo" posebno ustreči željam občinstva. Kakor že naznanjeno. igrala se bode dne 19. t. m. igra s petiem .Materni blagoslov ali Nova Chon-c h o n" ter opozariarao že danes na pravočasni nakup i stopnic, ker tioiie hiša menda rHiorodnna. Za sredo 25. t. m. stavil se je na repertoar igrokaz .Valenjska svatba" („Hocbzeit von Valeni"), katera je na dunajskem „Volkstheatru" doživela okolu 100 repriz iu katera se je kot izvanredna repertoarna igra branila za naše novo gledišče. Za konec prihodnjega u-dua pripravlja se, ako ne bode nepričakovanih zaprek svetovno-zuana Mascagnijeva opera „Oavalleria Rusticana", o kateri se bodo itak še razglasila posebna nazuauila. (Občni zbor narodu« čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano vršil se je 15. t. m. Predsednik čitalnice, č. g. župnik Gr. Malovrh, je v svojem pozdravu do udov poudarjal vaŽDOst in korist poštenega berila. Na to sta poročala gospod tainik o društvenem delovanju in gosp. blagajnik o denarnem stanju. Knjižuičar je omenjal, da so udje prav marlliivo prebirali društvene knjige ter da je čitalnica tudi v tem letu dobila v dar več lepih knjig. V odbor so bili soglasno voljeni gg.: župnik Gr. Malovrh, predsednik; kapelan Fr. Mekina, podpredsednik; Anton Debelak, tainik in knjižničar; Auton Belec, blagajnik; Jan. Gutoik, Jos. Kremžar, Jož. Arhar, odborniki; Sim. Jovan. Stefau Pečnik, namestnika. — Časopise se je sklenilo naročiti: »Slovenec", .Domoliub", »Danica", »Kmetovalec", »Dolenjske novice", »Mir", »Rimski Katolik", „Dom in Svet", »Vrtec", »Vatrogasecf in udnino za »Matico Slovensko" in Mohorjevo družbo. (Akademično društvo »Triglav" v Gradcu) priredi dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer Preširnovo s I a v n o s t s koncertom in plesom v prostorih »Hotel Daniel" (Annensale): Pri koncertu bodo sodelovali iz posebne prijaznosti gspdč. Prusova Rička, g. J. Jerman, g. drd. iur. Kapus in lamburaši akad. društva »Hrvatska". Pri plesu svira vojaška godba c. in kr. 47. pešpolka. Vstopnina za osobo 1 gld., za obitelj (4 osebe) 2 gld. — Vspored: I. Koncert. 1. Pozdrav predsednikov. 2 J. pl. Zaje: Potpourri iz opere »Znnsky", udaria slov.-hrv. tamburaški zbor. 3. A. Poerster: »Njega ni", poje celjski kvartet. 4. Dr. G. Ipavic: »Colničku", baritonsolo, poje gosp. drd. med. Bela Stuhfc. 5. Dr. B. Ipavic: »Kolo" iz opere »Teharski plemiči", udaria tamburaški zbor. 6. A. Hai-drih : »Herzogovska", moški zbor. (V i n c e n c i j e v a družba v Tržiču) je izdala tiskano poročilo za 1. 1892, ki priča, da ie tudi v minolem letu družbo spremljal blagoslov božji. Radodarnost dobrotnikov ie pripomogla, da je konferenca podpirala na mesec povprek 46 re-vežev. Med letom so umrli tri je dobrotniki in šest revežev. Pred koncem leta ločil se je od nas č. g. Jožef Wrus, ki si je tudi za Vincenciievo družbo pridobil z vspešnim delovanjem lepih zaslug. Konferenca ga zato ohrani v blagem spominu. — Dohodki so znašali 3204 gld. 88 kr., troški pa 3090 gld. 49 kr. — V blagajnici je torej ostalo gotovine 114 gld. 39 kr. poleg hranilnih knjiži.ic v vrednosti 3120 gld. — Izmed dobrotuikov oidi-nimo. da je neimenovan daroval 2000 gld. za družbeno srotišneo. ki se ima zasnovati. — Bog daj konferenci in nje skrbnemu načelniku preč. g. župniku Fr. S p e n d a I u tudi v prihoduje prav obilnih vspehov v blagor revežev! Telegrami. Dunaj, 16. januvarija. član gospodske zbornice, grof Ivan Krasicki, ki se je že v novembru poskusil usmrtiti, je skočil danes z tretjega nadstropja nekega hotela na dvorišče in je bil takoj mrtev. Sodi se, da je bil blažen. Dunaj, 17. januvarija. V klubu nemške levice je Plener zaupno razložil, kako je s pogajanji z vlado. Deflnitivni sklep se je pridržal odločitvi klubovi. Fožun, 16. januvarija. Nadvojvodinja Izabela, soproga nadvojvode Friderika, je včeraj povila princesinjo. Pariz, 16. januvarija. Odbor zveze inozemskih časnikarjev se jutri snide, da se posvetuje o tem, se li naj izbrišejo izmej članov oni tuji dopisniki, katere so iztirali iz dežele. Madrid, 16. januvarija. Španskega uradnika, katerega so bili Maročani vjeli pri Al-hucemasu, so izpustili na zahtevanje alhu-cemaškega guvernerja. Toulon, 16. januvarija. Več vojnih par-nikov je dobilo povelje, da odrinejo pred Tanger. Tje odpluje tudi več italijanskih vojnih ladij.. London, 17. januvarija. Kakor „Daily News" poroča iz Kajire, odreko angleška oblastva priznanje novemu ministerstvu. Po splošnem mnenju je podkralj na željo Rusije in Francije imenoval to ministerstvo. Odno-šaji mej podkraljem in Anglijo so jako napeti. Podkralj in ministri so trdno sklenili, da ne odjenjajo. „ Times" pišejo, da sedanjega podkralja zadene ista usoda, kakor je Izmajil-pašo. fflmrSi «■«►: 14. januvarija. Hedvika Zabukovie, gostilničarjeva hči, 2 leti, Vegove ulice 9, eonvulsiones. — Anton Šepie, lekarnarjev sin, 6 mesecev, Dunajska cesta 14, oslabelost. — Ana. Romšek, delavka, 26 let, Kravja dolina 11, jetika. V bolnisn ici: 12. januvarija. Anton Fajdiga, dninar, 80 let, plučnica. 14. januvarija. Lucija Dermota, gostija, 65 let, srčna vodenica. T m j c i. lo. januvarija. Pri Maliču: Miitz, inžener; VVeiler, potovalec ; Koschka, trgovec, z Dunaja. — Sauer, trgovec, iz Vel Kaniže. — Dux, potovalec, iz Prage. — Hutter, potovalec, iz Kočevja. — Hieng, trgovec z lesom, z Rakeka. — Strossmayer, gledabščni igralec, iz Berolina. — Pollet, uradnik, iz Vipave. — 8chreyer iz Gradca. — Pichler, uradnik, iz Vevč. — Geischek, inžener, iz Novega Mesta. — Mohar, kipar, s soprogo, iz Škofje Loke. — Zorzenor iz Bistre. Pri Slonu: Berger, potoTalec; Novak, bančni uradnik; Pucbinger, Lustig in Bohm, trgovci, z Dunaja. — Kassian, trgovec, iz Prage. — Schick, potovalec, iz Brna. — Premrov, trgovec, Mart njak in Jagodic iz Celja. — Ragersdorfer, potovalec, iz Karlsruhe. — Wild, podpolkovnik, iz Gradca. — Vidic, pristav, iz Brda. — Partorell iz Vidna. — Rabas, inžener, s soprogo, z Višnje Gore. — Goldsehmidt, inžener, z rodbino, iz Kočevja. — Markovič in Tischler iz Trsta. — Gaspari, živinozdravnik, iz Postojine. Pri Južnem koloitvoru: Mahnič iz Celovca. Pri avstrijskem čaru: Auer iz Postojine. VrpntenHliO s. « a Ca« stanje V u i e r V romn Ss„ .ruto. :erw t ram tAp:: s 15 7. u zjut 2. n. pot'. 9. u. zveč. ~734 4 7323 7305 -12-4 — 102 -12-6 si. vzh. si. s vzh. N oblačno sneg 4 20 sneg — ■ — '" " n n Srertnia temperatura —11'7°, za 9*4' pod normalom Josip Šubic, kipar, v Gorenji Vasi pri Škotji Loki, priporoča se najuljudneje prečast. duhovščini in slav. občinstvu za izdelovanje kipov iz lesa, kamna, mavca in marmor-cementa. Dobro, solidno iu ceno. 570 10-8 D u n a j s k a borza. Dni 17. januvarija. Papirna renta 5%, Iti % davka .... 98 gld. 65 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 . 35 „ Zlata renta K%, davka prosta.....116 „ 70 „ Papirna renta davka prosta .... 100 . 60 » Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1000 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................323 . 75 . London, 10 funtov stri..............120 . 65 . Napoleondor (20 fr.)..............9 .. 61 . Cesarski cekini ... n 68 „ Nemških mark 100 . . 59 „ 20 . Dn6 16. j&nnvarija. Ogerska zlata renta 4%.......114 gld. 40 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 96 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ — » 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 167 „ — „ Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....190 „ 25 „ Zastavna pismaavsrr. osr. zpra. kred. banke 4 % 97 „ 20 „ Zastavna pisma . , „ , 4l, v 100 „ 80 „ Kreditne srečke, lUu gld. . . 195 „ — „ 8t. Genois grenke. 40 gld.......68 „ 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......25 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ — , Rudolfove srečke, 10 gld..............26 . 50 „ Salmove srečke, 40 gld........— „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........65 . — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 154 . 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2845 „ — . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. 90 . 75 Piipirni rubelj................1 » 23lj, Laskih lir 100 ..........— „ — I {of Mitoiii1* Zanesljiva lnformaolja o stalno JilSl jiTl^l tlll . obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina < poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „M E R C U Vlfollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Vestni nasveti za kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti nnloicnih glavnic, Izdajatelj in olRovorui vrednik : Dr, Ivan JaneiiA. Tise ..Kitousko Tiak- v U>iriM.to..