h V*. '	»t,
T

RIŠKA ff DOMOVINA
H[ AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING
NO. 4
CLEVELAND 8., 0„ TUESDAY MORNING, JANUARY 7, 1947
LETO XLIX—VOL. XLIX
LAUSCHE JE ZAHTEVAL ZDAJ BONUS
V svojem priporočilu le-gislaturi je dal kot glavno zahtevo bonus
Truman priporoča sprejem tisočev brezdomcev in beguncev v Ameriko
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
WASHINGTON — Predsednik Truman je včeraj osebno stopil pred kongres ter v svoji poslanici priporočal zastopnikom naroda, naj sodelujejo ž njim na delavskem in drugem programu, da se prepreči narodna nesreča,
Columbus, O. — Ohijski gu verner Frank Lausche je predlo-1 Povzročena po stavkah, žil novi legislaturi, ki se je zbra-1 Glede sporazuma med delavci in la k zasedanju včeraj, program,! delodajsUci je predsednik Truman pri-ki obsega sedem točk. Na prvem P01*očal štiri točke: s mestu je zahteva za bonus voj-1 Sprejem postave, ki bi prepovedala nim veteranom.	j neupravičene stavke.
Mr. Lausche je priporočil legi-' Prepoved bo3kotov’ 3 katerimi bi slaturi, naj se bonus financira'se prlslhI° P°djetje k zahtevam delav-iz sdanjih davkov, kar naj bi se cev' .
plačalo v dobi 25 let nazaj v bla-1 Postavl naJ se ustroi« ki bl razsojal gajno in to brez posebnega dav-' nesP°razum med delavstvom in deloda-ka davkoplačevalcem.	| ia'c*' ako 86 sP°razuma ne more doseči
Priporočal je- postavo, ki bi dl;agače. Razsodba tega posredovalnega
dala guvernerju polno moč, da te,e3a bl blla konSno f'3,8™’	,
odstrani katerega koli okrajne- .. ^ongres na3 postavl 8kuppo koml-ga uradnika, ki zanemarja svb- a,J“’ kl,naj prelSte V8a p0,3<; odpoša3ev je dolžnosti.	I med de‘avstvom m delodajalci. Ta ko-
t,	,	'misija naj poroča kongresu ne kasneje
naj T k°‘ 15. marca. Ta komisija naj bi ta-obdrž, 3 odstotni prodajni davek, k preiskala vaine industri je	ri
da se zagotovi državi stalne do- J. k .	. ..	. J nr
hodke. Priporočil je več bolni-1	naj !	t k® pp’
. .	. ...	.	* ,	.	, ne da bi bila ogrožana pri tem naša de-
žni za jetične, kontrolo pr, raz-' mokratgka ,yoboda
rahljanju površine zemlje pri __________________________________________
rudnikih.
Dalje je predsednik priporočal višjo lestvico minimalne.plače, narodni zdravstveni program, nov vladni oddelek za dobrodelnost in združitev armade in mornarice pod enim poveljstvom.
Predsednik je rekel:
“Ako moremo v tem in v prihodnjem letu najti pravo smer za vsak problem in če kljub vsem težkočam dobimo pogum zavzeti tisto smer, potem bomo prinesli deželi blagostanje, kot ga še ni imela v zgodovini.
“In ako nadaljujemo sodelovanje z drugimi narodi sveta z vso resnobo, potrpežljivostjo in pametjo, bomo'prinesli mir vsemu svetu, če ga je ta voljan sprejeti.”
To je bil prvi del predsednikovega priporočila kongresu. V sredo bo poslal kongresu svoje ekonomsko poročilo, v petek pa sestavo proračuna za prihodnjih 12 mesecev, začenši s l. julijem. Tedaj bo predsednik povedal, kako naj se denar uporablja po njegovem mnenju.
pov mednarodne justice. Ne bodo se umaknike v izolacijo, niti ne bodo žrtvovale teh važnih principov za dosego mirovnih pogodb.
Zed. države nameravajo ostali močne v vojaškem pomenu, dokler ne bo establiran sistem za kolektivno varnost pod organizacijo združenih narodov. Potem bodo pa kazale pot k splošni razorožitvi.
Kar se tiče ameriškega poljedelstva je treba v prihodnjih dveh letih dobiti trg za naše pridelke, da v deželi ne bo preostanka, kot je bil po prvi svetovni vojni.
Kar se tiče cen je odvisno oil industrije, je rekel predsednik, da vzdržuje linijo sedanjih cen in celo zmanjša dobiček v dosego tega. Delavstvo naj pa
vincev in beguncev, ne glede na njih narodnost ali vero, dohod v Zed države.
Mr. Truman je svaril, da stavke v takih važnih industrijah, kot so: jeklarska, oljna, premogovna, prevoz, lahko povzroče narodno namečo. To se je zadnje' čase preprečilo le vsled vojne moči vlade. Ta bo kmalu minila in zato je pa treba postav, ki bodo tako nesrečo preprečile.
Kar se tiče mirovnih pogodb, je re-
Konferenca SND—
Delniška konferenca SND na St. Clair Ave. se bo vršila v četrtek 9. jan. v avditorju SND. Vsi delničarji in zastopniki naj se gotovo udeležijo. Vesela rest—
Pri .družini Mr. in Mrs. James Macerol, 1083 E. 68. St,, ki vodijo znano Rosedale mlekarno, so se ustavile vile rojenice in jim prinesle zalo hčerko prvorojenko ' Carol Rose.
kel predsednik, da bi morale biti kmalu!Mlada mamica je hči Mrs. Ca-
urejene z Nemčijo, Avstrijo in Japonsko. One druge pa, ki so že napisane, naj bi se predložile senatu v odobritev takoj, ko bodo podpisane 19: februarja v Parizu.	,
Predsednikova poslancia je dokaj
ne pritiska za neupravičene poviške f ugodno vplivala na kongresnike. Zlasti mezde, kar bi dvignilo cene. Vlada.’ naj kar se tiče delavskih postav, ki jih imajo
Druge glavne točke predsednikove poslanice včeraj so sledeče:
Zed. države se bodo držale .princi-
vzpodbuja za večjo produkcijo, kar vodi ,k dobrim mezdam, nizkim cenam in poštenemu dobičku.
Kar se tiče mednarodne odpomoči, je predsednik Truman posebno poudarjal, da je potreba nove postave, ki bi dovoljevala dodatnim tisočem brezdomo-
roline Smrekar iz 52. ceste, ki je zdaj prvič stara mama. Srečni ata je pa sin Mrs. Rose Urbančič iz Norwood Rd., ki je zdaj že Četrtič stara mama. Naš poklon pa vse strani!
Prememba naslova—
Mrs. Mary Marn, tajnica društva Blejsko jezero št. 27 republikanci pripravljene mislijo, da jih SDZ se je preselila na 16008 predsednik ne bo vetiral, kot se je razu-j Huntmere Ave. telefon KE melo njegovo poslanico. Nekateri sicer!5934. mislijo, da predsednik ni šel dovolj da- \ Pozdravi iz Kalifornije— leč v delavskem vprašanju, zlasti kar se' Joseph Cekuta Sr in sin fid-tiče stavk, vendar nitf toliko niso priča- i ward, oba iz Girarda, O. poši-
kovali.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
Poslanci so vkoSi 18
Dalje je priporočil legislatu-
KOKI MOBOlIlivfHKAGUBOSLO
j John Tarack	STAVKO DO
j Kot smo že včeraj poročali J1500 UČITELJEV
Guverner Lausche bo pustil v'	0^0.?TJ A NA dom.” V njegove prostore so se Wasihinviim _ v na^antUi
s« sms «SfSs	sss ssffosssz
,uiA	„1,., iTs: " Sv. goro pri Gorici so V ponde-
IfegislatariSik boj, kako se bo ljak 18’ "»"J** fkrili jarek ta denar porabil. Vsa legislatu- v katerem so bila zakopana mno-
ra je republikanska, to je višja ** trupIa: Pro9tor “ dale{ bd in nižja zbornica, na čelu pa re- znane Behngerjeve gost, ne. Vo
publikanski guverner Tom Her- ,aška ln clvllna oba8t sta 2ačeli kert	z izkopavanjem mrličev. Baje sc
j tam našli 24 trupel, seveda same ■ ostanke, ljudi, ki so bili tam zakopani v maju 1945. Poleg so
Stnelpnagd, vojaški ga ,idkop-1| „ _
VCmCr rCBIlClJC, JC pnscl SO bili last umorjenih. Okostnja-
končno pred sodišče kj80 kazali znažilni tre'v ti!nik
„ . r ^	ali v desno sence. Nekateri so
Pariz. - General Otto von	razblto lobailjo. Kdo
Stuelpnagel, prv, nem k. guver- umo Da	do.
ner Francije pod nemško okupa-	kdo go SQ .j ljali
- goriško pokopališče, kjer so
sodnijo kot vojni zločinec. Ko se je Nemčija podala, se je skril in
jih izpostavili v mrtvaški kapeli
ASSIST*"
deželi. Toda izsledili so ga in ga prignali v Pariz na zagovor.
Zdaj ga izprašujejo in to bo trajalo, pravijo, kakšna dva me-
Znano je, da so v tistih dneh •/.adivjali tudi v Gorici partizani in da so hiteli pobijati svoje žrtve. Izginilo je takrat mnogo
seča, predno bo uradno obtožen ijudi, ne da bi kdo vedel, kje so vojnih zločinov, ki jih ima celo j,b pobili. Za enega ali drugega kopico nanizanih nad seboj. se bo sedaj dognalo.
Kot prvi nemški guverner v UUDSKI DOM V GORICI. Franciji, je bil spočetka še dosti — Zavezniška vojaška uprava je dober in Francozi so mislili, da 7aseg]a v Gorici Ljudski dom, ki bodo dobro izhajali ž njim. To- je ]ep8i p0nosna stavba. Stoji na da naenkrat je svojo taktiko ;iajodličnejšem, sredinskem delu spremenil in začel vladati z vso mesta ob Verdijevem corso. Nje-okrutnostjo. Izdal je ukaz in ga gova zgodovina je zelo pestra, tudi izvedel, da bo ustreljenih za gez;dalo ga je slovensko trgov-vsakega nemškega vojaka po 100 sko^brtno društvo v prvih letih franedskih talcev. Ob neki pri- tega stoletja in ga kratii0 “Tr-liki je dal do tal porušiti neko govgkj dom.” Lepa stavba je po-
ljata naj lepše pozdrave iz sončne Kalifornije, kamor sta šla otnakat hčerko oziroma sestro/
j Druga obletnica—
V nedeljo 12. jan. ob 10 bo
>	Taffich, stanujoč} CWwg0 _ v rhipjtgll ^ toovana v cerkvi sv. Vida
Sln vr Aetrfelr na ufovlrn 1 FMO nMJ
organizacij. Tu je bil center vse-	—
(Dalje na t. strani)
Zed. države bodo začele z radijsko oddajo v Rusijo 15. jan.
Washington. — Iz vladnih crogov se poroča, da bo začela vlada oddajati radijske progra-
* nit 6491 ftlttc*- A Ve. Bil	! ji0 v četrtek na stavko 1,500 uči-
66 let. Zapuššča soprogo Mary, I ,eljflkih v. 4() višjih s0iah,'renja v sP°m,n 2- obletnice nje-
kdo bo vložit boljši Predlog za hčerj AnoBrodnik |n Helčn De-I^K ne dS o to 2	-«'•
kakšno pomoč ^teranom. Do- ^ gin()ve; Johna> Nikola-, g*	p£h i p «***	«*-
zdaj je vloženih že 18 takih pred-logov in sicer:
Predlog za bonus.
Mr. in Mrs. John Sušnik, ki
me v Rusijo okrog 15. januar-
j'a, Petra inJosipa, tri vnuke, j ultimat za stavko je bil vče-'
brata Josipa v, Uaniilton, Onta-j raj izročen šolskemu odboru. V, 'bdita znano Norwood Appli-Prediog za bonus.	rfo, sestri Angelo in Marijo v; slučaju stavke bodo učitelji pi-lancc * Furniture trgovino sta
Predlog, da vojaki lahko takojjgvrol)j M jjeinan jgralec na! ketirali šole, toda mirnim potom.'^potovala za nekaj dni v Chi-
vnovčijo bonde, ki so jih dobili t"amburico in njegovi sinovi so;	0______ jcago na razstavo pohištva.
znani godbeniki, imenovani'n „ miKLjnj, jjU	Tom bosta oddala naročila za
“Serenaders,” Bil.je član slova- ,	*	1«nvo moderno pohištvo.
j Vabilo na sejo—
za neporabljen dopust.
Predlog, da se dvigne vladna pomoč veteranom, ki hodijo v
ja. Govori bodo v ruskem jeziku, Ameriška vlada bo to vpeljala, d'a gre tako preko sovjet
šolo, ali ki se uče kakega roko-
delstva, itd.
Ako bodo vsi ti predlogi sprejeti, bi dobili veterani do $30,-
ske cenzure in direktno obve- 000,000,000 v tej ali oni obliki.
šča ruski narod o dogodkih izven Sovjetske Unije.
Ta ameriški radijski program v Rusijo bo oddajan iz Monakovega in bo vsebovali no
“Serenaders," Bil,jre član slova-	, . .
akega društva.; Pogreb bo jutri IWCe ZuBJ IZSelltl IZ zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškove- Jjgogjplgkg	! t'focoJ °b 7:30 bo 3Cja Podru'
na rSi'in nfKaivVarifoaV “i ?a8ue’“ J* ,N“!ke f *"orih m Redil/Ave^^Ases-
mry Mihalinec	do 2'000'000ment članice lahko plačajo na
ali 22 odstotkov vsega prebival- ,lqmu Mr, Ru rt
Bondi, ki so jih dobili veterani za neporabljene dopuste v vsoti $2,700,000,000, so plačljivi šele v 5 letih. Poslanec Patman, ki je vložil predlog, da te bonde
»s/n-r.T**1*
Zapušča soprog^Fabiana tri ^ je ^ korake, da	^ številka EX-
vice, glasbo ter razprave kul-! veterani lahko takoj vnovčijo, je turnega pomena. Ako bo pro- j rekel, da bi vlada s tem ne izgu-gram uspešen, bodo sčasoma | bila nič, ker dobi denar lahko na oddajali po radiju tudi spor- posodo ceneje, kot jo pa stanejo na vprašanja, o kakršnih danes ^ obresti na bonde.
ruski narod ne ve nič, ker mu vlada o tem ne pove nič.
Jugoslovani imajo še vedno armado v Nemčiji, trdijo v Moskvi
KOMUNISTOM NI PO VOLJI ROMANCA PRINCEZE
* London. — Daily Worker, glasilo angleških komunistov, je napadlo oglaševano
Po dolgi in mučni bolezni je ‘	™“7.	’	....	.........r--.
——- i-« v 8tva. Vzrok je, ker ne vidijo tdaj leMon_
otroke.
?>čere: Mary omož. Lukana. iju^t^in “ ,6 jim feae-	NaM°V je Pa 6603
Margaret omož, Podlogar/ Jo- ijevanje kolikor mogoče otežko- „ ' alr Ave . sephine tri vnuke in več sorod- a Dobro boječi trgovci v Am-
nikov. Rojena je^l.v Pod;	^ "•<»?****«*
bukovju, fara Krka pri Stični,	napraviji proSnje za izselitev v	*	'	191. KSKd bo lmel° JU‘rl ve’
kjer zapušča brata Janeza- in	Ameriko. Mnogi bi se radi ižse-	‘	Z6 P Važno. se3“’ na k®1«™
Stankota, sestri Alojzijo in Jo-	im tudi v Kanado, Avstralijo in	^!d* vs*član8‘vo- Treba je
zefino ter več sorodnikov. Tu-	Južno Alriko. Konzularni urad-	'ia	c, lz';’ohtl od^or 24 ,teko6e
kaj je bivala 27 let.	, niki pripovedujejo, da se je sko- ‘e‘°f?.druf.vazne zadev* 3*
Bila je članica društva sv. vsak prosilec izrazil da se bo- f e ar!? t.1’ SeJ» bo v navadnih
_____	•	_	_	1	DPftatftflh in nh norninnam nnan
Moskvt. — Rdeča zvezda, I a)1gješke princeze Elizabete z glasilo sovjetske armade, piše, gl.akjm princem Filipom. Caso-aa imajo Jugoslovani “kraljevo pig pravij da je ta zveza intriga armado" v Nemčiji in sicer v zunanjega ministra Bevina.
T" “ -, „ =»r	jsr.
Najbrže se bo zagovarjal, da cev. Ker je v poslopju pnpra- jugosiovanskega generala, ki ga vnemo nasprotuje zvezi med an-j je bil samo vojak in da je izvr- vna dvorana in lepi drugi pro- Je jugos|ovansko “ljudsko sodi- ,r]ežko in gržko kraljevo hišo. seval samo to, kar mu je bilo stori za društveno življenje, se -če„ y odsotnosti ob9odi]0 v	-
ukazano iz Berlina. To mu pa, je tu razvijalo živahno kulturno .	.. . , . .
seveda, ne bo nič pomagalo. življenje. Po končani prvi sve- Ta general je Peter žjvko. |j IdZIlih IMSOlOlll
Cirila in Metoda št. 18 SDZ in 53 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Želetovega poroko pogrebnega zavoda na St. Clair Ave., v cerkev sv- Vida in na Kalvarijo.
ji prihodnje vojne z - Rusijo. pr0stpr h m°b navadnem času.
- Zlasti bi še radi izselili stav-	j
binski delavci in drugi strokovno Mesta! odbornik 32. varde,
izobraženi delavci in diplomira- ' obn J’ P”nce’ 8e.naba3a že ? ne bolničarke, toda vlada prav te ‘adne ,v St. A,exl8 ,bp,n,8mcl-ne pusti iz dežele.	V^raj “m je povedal, da se po-
..w,... -.j-.čuti mnogo boljšega m bo v par
MATI JE VZGAJALA SINA 39 LET KOT OTROKA IN GA JE PITALA Z ŽLICO
Nove obtožbe Titove vlade >o samo pesek v oči
,tovni vojni so se tega vidnega pomnika slovenskega življenja polastili Italijani in fašisti so ga prekrstili v Casa del fascio Washington. — Eric Prido- (Dom fašizma). Po končani noff, bivši ameriški vojaški drugi svetovni vojni so se tega atašej pri ameriškem poslani- poslopja polastili komunisti.
štvu v Belgradu je bil z 8 drugi- Prej črni, sedaj rdeči fašisti, kot mi obtožen vohunstva proti Ju- jim ljudje pravijo, ker je obna-goslaviji. Med obtoženimi je tu- sanje obojih enako. Komunisti-di Miloš Trifunovič, bivši pre- čna OF in njena podružnica Slo-mier. Pridonoff je izjavil, da je vensko italijanska antifašistična ta obtožba samo krinka Titove unija (SIAU) sta hišo prekrsti-vlade za novo čistko.	la v Casa del popolo ali "Ljudski
dneh že doma.
Nocoj na sejo—
Ne pozabite, da se vrši nocoj
ob 7 važna seja ohijskih podru-Salford, Anghja. _ Henry	otrok se je pa	ves	preplašen	.|lic slovellgke ženske zveze	in
Cooper, star 39 let, je vsa svoja	stiskal v kotu, ko,e videl nežna-	sicer y m 8y vida_ 3oba -t	2
leta prebil v domači kuhinji, kjer	neljudi. Govori	je	samo P°	zlasti so vabljene na to sejo vse
ga je mati negovala vse od de-	otročje m m znal	nit.	jesti sam,	uradnice ohij9kih	jn
tinskih let do moške dobe 39 let. niti se m znal obleči sam. Poslal. deiegatinje zadnje konvenci.
ESSIF
kov, generala Draža Mihaj-lovi-j h Lipaejna pri Grahovem No- »»terjo, ni vedel nič o avtomo- terma prevelika in nespametna	_0_
ča.	j tranjsito, v Ameriki 25 let’ Tu- bUib’ letslib ali 0 čem	'3ubezan ** 3e zadrževala prl Predlog, da se vrže iz
.	Z-0 T	' kaJ zapušča ženo in dva sinova M»ti ga je vedno negovala kot razvoju.	, aodnij vse tožbe
Kaiser-Frazer je spet i v starosti 13 in 15 let, v starem bebička in ga celo pitala ves čas	——o	-	Washington. — Senator Wiley,
podražila avte | kraju pa starše, tri brate in tri z ^'C0,	! Starec 81 let je storil republikanec iz Wisconsina, je
Detroit. — Kaiser-Frazer sestra.	| Sosedje so oni dan opazili, da	samomor	vložil'predlog, da se vrže iz fe-
Corp. je podražila avte in sicer Bridgeport, O. — Dne 22. dec. ni v hiši nobenega življenja Po- New York. — John Regling, deralnih sodnij vse tako zvane
se prodajajo Kaiser izdelki po je umrla Louise Orekosky, stara klicali so policijo, ki je našla na star 81 let, se je ustrelil v kleti portal-to-portal tožbe za zaoata-$1,868, Frazer pa $2,053.	76 let, doma iz Tešnjana.	postelji 79 let stare mater mrtvo, svoje hiše v Jamaica, Queens,	lo plačo delavcem. .
.

:... ...


•V ' *	' 'v'	• ‘	-

■'T"' -
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMBS DEBEVffl, Editor)	u
1117 St. Oak An.	H—Sinn MM	Omtad 1. OH*
Published dally eiccpt Saturdays, Sunday« «nd HoUdsfr_
NAROČNINA:
Mit let* tSJO.
I ItlTllkA »t>Dt I o«tov. _______________
• Vse druge priredbe se taorajo v-boSoJe opustiti, da bo. J10*SPain*H Av.Wz*Jel
prl TiZ KS!^J©fS2?iSt£ «	■»
slavo Stalinu in Titu. Ta dva ita idaj sloveMki narod, mak Road and Hatnlin Ave. ta dva sta zdaj slovenska narodna^to^ra. In Stalin, ki niti
Sl0V|n "pesmarici je še dodano: Knjigo priporočamo tudi kot pompžni učbenik za vše 'šole.
Tb “ "ihi rinil11
S: ’ g£SS-5«Sw
IIJI tor I month*
tor tur
3£%.
iT\
Blhfla eotfa l rento Mah.
Entered aa aeoond-elaaa matter January dtb UM. at the Poet Ottloe « Oleveland. Ohio, under the Act of March 3rd UTO,
No. 4
Tues., Jan. 7,1947
ne pride v njih mlada srca ničesar, kar bi govori o o kak. “domovini,” ampak samo slavospev— Titu in Stalinu...
Tako pijejo komunisti slovenski domovini njeno srčno krj _ noturice. Vi, veliki narodnjaki tu v Ameriki, .pa kar še naprej pojte slavo krvnikom nekdaj klenega slovenskega
naroda ... izdajalci!	,
Vidite, to, to, so pravi Izdajalci slovenskega naroda. _______________________~ ----------
_____________ Hatnlin Ave.
Dobila je precej tetke notranje poškodbe in je bila prepeljana v bolnišnico sv. Antona, iz katere se bo vrnila še le enkrat po novem letu.
Vsem našim bolnikom želimo, da bi čimpreje okrevali in se zopet pojavili med nami zdravi in čili!
Vsem našim rojakom v Chicagi in po vsej slovenski Ameriki srečno zdravo novo leto in mnogo uapeha!
—	■ o-----
Domovini pijejo srčno kri
Da bo našo rojstno domovino Titov komunistični režim izkrvavel ekonomsko do zadnje kaplje krvi in jo ekonomsko popolnoma upropastil, o tem smo že pisali in dokazovali. Zdaj se vdržuje samo še s tem, kar je vlada vzela svojim podanikom s podržavljanjem zasebne lastnine, dalje kar
bo dobila od vojnih reparacij in ko bo pošlo to, kaj potem, »bo imela nobenega kredita drugje kot v Moskvi.
.	m« •	______ J.:	L ^	niHoli >n.
ii (hkige ill ektike
pač nekaj malih trgovin, go-stilen in narodnih domov in to je vse. Velikih podjetij nimamo, dinamo pač nekaj »vo-jih hiš, ki so nam pa skoro za napotje, ko pa imamo tako modro vlado, da pri hiši nisi več sam gospodar. Vse se lahko podraži, samo gospodar pa ne sme dobti par dolarjev več
ko kričijo, se kapitalizma sami prav nič ne branijo. Kaj mislite, da Tito in drugi komunisti jahajo na oslu? Ali da stanujejo v kakih napol podrtih barakah in otepljejo polento ali močnik? Kaj še! Oni imajo vsega dovolj in v izobili-ci in se pri vsem tem prav malo ali pa nič ne brigajo za si-
zenta, če pa hoče kaj popravi- romake. Tako vidimo, da njim
.	____ ,	..1 _	__ li.i. JI«; lr n m rliai Vfl.
Novoletne misli
ko dežela ne bo imela nobenega Kreona urugje aui v Koliko bo mogla pa Moskva pomagati, bomo pa videli. Sodeč po tem, da se Moskva sama ozira v Ameriko po ekonomsko pojn.oč, ne bo mogla dosti pomagati svojim priganjačem za železnim zastorom.
Kar hočemo danes povedati je toj da pijejo ppmovini srčno kri tudi s tem, da vedno bolj ubijajo:,njeno kulturo, njene tradicije, njene edinstvene narodne temelje, lo, kar smo mi opetovano trdili, da Osvobodilne fronte, nan^en m bil narod osvoboditi, ampak napraviti iz naše domovine totalno sovjetsko drajno, to se vsak dan bolj jasno kaze. sovjeti ne poznajo narodnosti, ampak poznajo samo eno — komunizem. Tako je v Rusiji, tako je v naši stari domovine. Naš narod, ki je 14 stoletij stal trdno kot hrast proti vsem navalom in vzdržal najhujše turške napade, je zdaj na potu, da umrje narodne smrti pod komunisti. Tisti, ki so verovali in morda še verujejo v idealni razmah našega naroda, vedo, da so se grozno motili. Kdor tega še noče priznati, bo priznal kmalu. Delo naših preporodcev: Slomška Prešerna. Vodnika, Cankarja, Gregorčiča, Finžgarja in drugih, je bilo zaman. S(ositelji rdečega evangelija zdaj rujejo korenj-ne ki so jih vsadili v našo narodno in kulturno ledino naši narodni delavci. Ako bodo rdeči kulturonosci še kaj dolgo sedeli slovenskemu narodu za vratom, bo SLOVfcNbKl narod umrl. Samo zgodovina se bo morda še spominjala, da je živel v lepih krajih okrog Triglava 14 stoletij klen narod, ki ga je pa odnesla rdeča poplava, ki je prihrumela z ruskih
step.	, , ,
Laž! Laž! Laž! — bodo morda zopet zavpili duševni revčki po Ameriki, ki ne znajo misliti s svojimi možgani. Le počas;. prijatelji, bomo to, kar trdimo, tudi dokazali, potem boste pa sami sodili, če znate sploh še trezno soditi med takti in propagando.
Da rdečim oblastnikom v naši stari domovini ni šlo samo zatem, da pobijejo voditelje, da uničijo vsako zasebno lastnino da vzamejo vernemu narodu duhovnike in da začno vzgajati’ mladi rod Slovencev brez narodnega duha, da napravijo iz te slovenske mladine — sovjete, ki imajo smisel samo za svetovno nadvlado komunizma brez vsake narodne zavesti. Če je kak jasen dokaz tega dela rdečih hlapcev Moskve. potem je to gotovo pesmarica, ki jo imamo tukaj pred seboj in ki jo je tiskala tiskarna “Ljudske pravice v Ljubljani, torej komunistična tiskarna, tiskana sedanje komunistične vlade v Sloveniji.	..
Prvo, kar so iz nekdanje pesmarice vrgli, so bili trije naši narodni biseri, katere ppznate vsi in kateri so bili res izraz naše narodne zavesti. To so pesmi:
Slovenec sem...
Preljubo veselje, o kje si doma...
Bodi zdrava, domovina ...
Torej te tri, v katerih se tako silno in jasno odraža naša narodna zavest, naša nevsahljiva ljubezen do naše rojstne domovine ... tr trije narodni biseri niso več važni v naši romovini. Ne samo, da niso več važni, ampak so naravnost nevarni vzgoji v komunističnem nauku, zato so jih vrgli iz pesmarice. Torej “... bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj, ti edina..to se v komunističnem raju ne sme več peti. Saj zakaj naj bi pa tudi se, če pa komunizem ne pozna nobene domovine,, ki pozna samo mrzel materializem.
Ob novem letu —
Nekdo je sestavil krasno pesem za Novo leto in v njej im©; nuje Novo leto za: "Deželo zo-, petnega začetka.’’
V resnici je Novo leto nekaj takega. Je to čas, ko zopet, pričenjamo mnogo stvari na novo. Gremo v nove avanture, zremo proti novim obožorjem: bodočnosti. Ob tem času lahko odložimo naše butare raznih napak, skrbi in strahu in vse kar se je nakopičilo nad nami v starem letu. Potem pa na novo stopimo na pozorišŠP, osveženi z novim svežim duhšm, Z novimi ambicijami in začnemo novo v novem letu. .j Stopajoč v Novo leto.je, kakor bi odkrili novo deželo' Je kakor bi se vsedli na raketno letalo in bi se podali na pot proti mesecu in bi bpeli tja polni vseh mogočnih/želja za nova odkritja. Je kpkor bi ko-
denarja za take namene. Tako poročo Trgovska Zveza mesta Chicage.	. v
Slabe tn žalostne strani
Amerika je božja-dežela. Je res v marsičem. Pa vse 1® $ sončno, je tudi zasenčenega marsikaj. Chicaško okrožno sodišče je objavilo v-božičnih izdajah listov, da je bilo prav na predvečer pred božičnim dnevom podeljenih msoigo raz-porok. Poročilo objavlja, da je je tako postalo 36 malih otročičev brez pravega družinskega kroga. Ti mali otročiči so pogrešali očete in matere in so gotovo ganljivo popreševali kje je dragi atek, ali draga mamica. Kje je smisel pri mnogih za požrtvovalno družinsko življene? Žalostno DirinOče slovenske vesti Vreme smo imeli za Božič tako lepo, suho in sončno, da je bjlo veliko bolj podobno, da
rudokopu dragocene bi-- 'proslavljamo Velikonoč, kakor
irttrw
pali v
sere. Je kakor bi o gat zaklad.
Pojdimo v Novo leto z velikim upanjem. Iščimo najvišje in najboljše. Glejmo vedno na svetlikajoč mavrični cilj bodočnosti. Pogumo naprej v nezna-
Božič. Bogve, če se ne bomo o Velikinoči stiskali okrog peči Rado je tako, kadar je o Božiču lepo,	*
Zadnje tedne je bilo preče, naših ljudi bolanih. Prizadeti so bili po neki influenzi, ki je
ni jutrišnji dan z vsem zrna- pravijo “jntestinal flu”. Kako crninčim duhom vn*šeea Dozu- bi vam tb mrho opisal skoro ne
Kaj boste rekli na to vi, ki še vedno čivkate o sreči slo-/enskega naroda in o njegovem preporodu pod komunistl-;nimi oblastniki? Kaj pravite vi, ki se tako radi udrihate po jrsih in prisegate na svojo slovensko narodno zavest?
' Torej taki narodni biseri morajo ven iz naših pesmaric, la se slovenska mladina ne zastrupi od njih.. Starim jih ne norejo izbiti iz srca in duše, ker so tam vsajeni do zadnjega zdihljaja.
Ampak mesto teh biserov, ki so bili prava last našega naroda, vsajajo pa zdaj v srca slovenske mladine druge “bisere,” ki poveličujejo samo to, kar uči komunizem — Stalina in Tita. In eden teh “biserov” komunistične “narodne” vzgoje je tudi v preurejeni naši narodni himni: Hej Slovani! Čujte in strmite, kako so to našo himno zdaj preuredili, da se glasi:
gujočim duhom ' našega poguma. Pri vsem bodimo vedno oboroženi z neomajanim zaupanjem v Njega, ki je konec in začetek vsega, to je Bog, naš Stvarnik in vsega kar je na svetu. Zaupanje Vanj je nepremagljivo orožje. Bilo je včeraj, je danes in bo jutri. Blagor onim, ki gredo v vsako Novo leto i Bogom in iz vsakega leta z Bogom. Taki bodo odšli z Bogom tudi v večnost. Da bi le bil vsak tako srečen. To je naše novoletno voščilo in želja vsem!
Velika kupčija Za božične praznike so bile po vseh trgovinah velike kupčije, Stara navada je, da v Ameriki mora Biti vsak na kak način obdarovam za božič. Veliko se pokupi v tem času- Chicago je središče Amerike in v tem središču se je pokupilo za $207,000,000 raznih darov in drugega za božične praznike zadnjih deset tednov. Lansko leto o božiču 1945 so potrošili Za ta namen v Chicagi le $174,-000,000. Letos pa $207,000,000. Znaten Tiorast, ki je radi tega, da je bilo letos več blaga na trgu, ali pa so imeli ljudje več
Z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito ...
To ni nobena šala; te, besede so zdaj faktično v novi pesmarici, v naši slovenski himni in to pesmarico imamo zdaj, ko to pišemo, pred seboj, z besedami in notami. Vsakemu jo radi pokažemo.
V pesmarici je na notranji strani omota sledeča vladna pripomba:
Cleveland, O. — Cas hiti in s časom pa hitimo tudi mi. Ko sem bil na božič v cerkvi pri sv. Vidu, so mi nehote šinile po glavi misli, ko sem gledal stare pionirje, ki jih je bilo še precej v cerkvi. Misli so mi šle nazaj . dobo pred štiridesetimi in več leti. Od leta 1900 do 1910 mislim, da je prišlo največ Slovencev v Ameriko. In ko sem gledal te pionirje, sem videl, kak šna sprememba je v teh letih, Takrat čvrsti in veseli, danes pa sivolasi in upognjenih hrbtov. Mnoge pa tudi že krije črna zemlja.
Pa stopimo v mislih nazaj čas pred 40 ali več leti. Stari pionirji se bodo spominjali, da je bilo res tako. Takrat smo že imeli svojo cerkev in šolo, mladega župnika in mlade farane. Če si prišel takrat v cerkev, si videl vse mlado in
vem, ker nisem zdravnik. Ljudi tare par dni neka vročina, pa želodec se z njimi krega in vzame nekaj dni, da jo bolnik premaga in požene od' sebe.
Naš slovenski cvetličar Mr. John Gottlieb je bil skoro dva tedna v postelji. Zdaj je okreval in zopet dela pušelce in rožice boža, ker so lepe in duh-teče.
Več tetjnov je že na bolniški postelji daš znani slovenski grocerist m mesar Mr. Anton Kukman. Njega muči hud sklepni revmatizem.
Njegov brat Mr. Jožef Kukman, ki se je preselil v Fontano, California, je mora! tujdi priti v Chicago v bolnišnico na zdravljene. Toda stanje se mu je že izboljšalo in je že pred nekaj dnevi zapustil bolnišnico. Nahajal se je nekaj dni pri svojih hčerah v Chicagi.
Naš slovenski odvetnik Mr. Anthony J. Darovic se je podal na oddih v sončno Florido. Po nekaj tednih se bo vrnil in bo zpoet v svojem uradu na razpolago svojim klijentom.
Dober teden pred Božičem je bila zadeta od automobila Mrs,
pri hiši, ga pa stvar stane desetkrat več kot poprej, a najemnina je pa je vedno ista-Zato pa se vidi že na mnogih poslopjih, da že razpadajo, ker jih gospodarji ne morejo popravljati.
Že prej sem omenil, da Slovenci znamo delat za druge, a zase ne in zato pa tudi nimamo kaj pokazat. Angleži in Judje imajo vsa večja podjetja v rokah. Kdo j e temu kriv, ne vem. Tudi mi smo si bili še ustanovili svoje tovarne, a so propadle. Zakaj ? Zato, ker Slovenci znamo delati za druge in zase ne. .Torej garali smo 40 in več let pa povečini za drugi in zase pa zato ne, ker nam manjka sloge in medsebojnega zaupanja. Pač znamo dobro napadati drug drugega, ali s tem se ne bomo nikdar povzpeli do večje prosperitete. Kadar se bo nehale napadanje drug drugega po časopisah, potem pa lahko pričakujemo tudi boljše bodočnosti za Slovence.
K sklepu želim veselo novo leto vsem in še posebno pa pionirjem.
Frank Opaskar st. -o—
prav vse tisto diši, kar diši kapitalistom. Pozdravljeni.
John Pelham-
j ^__________
List se jim dopade
Brooklyn, N. Y. — Najprej vas vse prav lepo pozdravim in vam želim vsem zdravo in srečno novo leto.
Že nekaj časa dobivam Ameriško Domovino in se mi jako dopade, ker je veliko novic in lepih povesti- Priloženo pošiljam naročnino za eno leto naprej. Upam, da bodo tudi drugi naročniki od Amerikanskega Slovenca to upoštevali in da gremo vsi skupaj na roke našemu novemu listu. Z Bogom, Mrs. Jennie Roic.
težko si opazil človeka, ki bi bil star nad štirideset let. Kajti večina nas je prišla sem, ko smo bili stari od 20 do 30 let zdto pa je bilo videti vse mlado, kot v pravljici — tam ko mlado je vse. Res, takrat smo bili vsi mladi in veseli in veči na nas je mislila, da ostanemo tukaj samo par-let, da si prislužimo nekaj dolarjev in potem pa zopet nazaj Toda, čas hiti in leta minejo, da sami ne vemo kdaj. Ta-ko je bilo tudi z nami. Prihajaša so sem tudi dekleta in največ'smo zahajali v salone, kjer je veselo pela harmonika in tese-lil-i smo se, da je Bilo kaj. A, ko je pa leto minilo, smo bili pa tam kot pred enim letom, to se reče, da ni bilo dolarjev in tako tudi ni bilo mogoče misliti za nazaj. Nekateri so dobili svoje žene iz starega kraja in drugi pa so se tukaj po-ženili in si ustanovili svoj dom. Sedaj po tolkih letih pa že hodimo okrog skoro napol polomljeni. Pa saj to ni čudno, ko pa sMO morali opravljati najtežja dela in za malo plačo. Angleži, Nemci in Judje so vzeli maslo, nam pa so dali skorjo kruha. Zato pa smo v gospodarskem pogledu še vedno bolj šibki, kajti delati smo morali vedno za druge in zato med nami Slovenci ni posebnega bogastva.
Zase nismo znali in še danes ne znamo. Samo malo poglejmo, kaj premoremo Slovenci. Bi rekel, skoro nič v primeri z drugimi narodnostmi. Imamo
Vse jim prav pride
Houston, Pa. — Nekateri naši ameriški Slovenci in precejšnje število tudi takih ki še v cerkev hodijo, pa prav vse vr-jamejo kar čitajo v tukajšnjih protikatoliških č a sopisih, ki prepisujejoi svoja poročila iz jugoslovanskih komunističnih listov. In prav tako se jim zdijo tudi pravi vsi zakoni pod komunistično Titovo vlado. Prav vse do pičice vrjamejo in “vse jim prav pride . . .”
Saj tega ne omenjah od najbolj naprednih, pač pa od katoličanov, ki jim ni nova reč to, ki prav dobro vedo, kako strašno mori in preganja komunizem katoličane, pa še odobravajo vse kar jim natvezi komunistična propaganda. Primerno bi se reklo: prižgimo eno svečo Bogu in drugo pa peklenščku, pa bomo lažje izhajali.
“Papež je Italijan . . • ” p r a vijo nekateri. Odgovor: Naj bo papež Italijan ali Ljubljančan, bi ga ravno tako preganjali. Saj komnuisti tudi italijanskih komunistov ne preganjajo. Morali pa bi vedeti, da je sv. Oče Kristusov namestnik in postavljen za poglavarja sv. Cerkve vseh katoličanom celega sveta in ne samo za Italijane in brez rimske-1 ga papeža si tudi pravega kato-ličanstva ne moremo mlisliti.
Ker sem ravno pri pisanju, pa poglejmo še to predkapitalistično vpitje. Vedno se ponavlja beseda: kapitalisti, ka-pitalisti . . Taki, ki vedno ta-
Lorain, O. —Podpisana pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za leto 1947. Prav rada bi videla, da bi izhajala tudi ob sobotah, čeprav bi plačali nekaj več. Vam urednik prav iz srca čestitam, ker. ste tako odločni in se'ne strašite kakih Kuheljnov ali Novakov-ke. Le tako naprej! Samo misleči katoličani stojimo trdno ob Vaši strani.
Bog Vas živi in cel Vaš štab! Želeča Vam srečno Zadovoljno in milosti polno novo leto 1947. Mary Pogachar in družina.
Calumet, Mich.-Leto gre proti kraju in kaj kmalu bomo rekli: staro leto. In tako se bliža koncu tudi moja naročnina na cenjeni list Ameriška Domovina. Pa naj bo že taKirSTT' je že pretekla ali pa bo šele pretekla, čas je, da se Vam zahvalim, ker ste imeli z mano potrpljenje . Želim, da bi ljubi Bog imel z Vami potrpljenje še mnogo starih in novih let.
Priloženo Vam pošiljam naročnino še za leto 1947 za Ameriško Domovino in dva dolarja pa za slovenske begunce; mala pomoč je boljše kot nič. Vsak naj pomaga po svoji moči. Bog daj skoraj konec komunističnega preganjanja, da bo res narod imel svobodno misel, jezik in vero. Žalostno je za narod, ki še misliti ne sme po svoji prosti volji, še manj pa govorit. Zato želim božjega blagoslova in da bi nam Bog dal svoj blagoslov in pravo zastop-nost v novem letu 1947. Pozdravljeni vsi dobromisleči.
Mlinarov Janez.
M Q SAVINGS
U.5.BONOS
mm
“Ne hodita mi nazaj brez jer-perg!" sem 9e zavpil za našo de-putatijo, ki je šla koledvat prenočišče v Gospodarichev hotel. Videl sem, da si je prižgal Jak-šič novo cigaro, kar se mi je zdelo dobro znamenje. Kadar si namreč Jakšič prižge novo cigaro je vselej pripravljen na hudp debato. To Se pravi, da se ga s
zavpiti sem čez cesto: nič straha, hotel je že toliko kot naš! Mr. Grdina ima v sebi veliko energijo in malokomu se posreči, da bi ga odvrnil od začrtanega cilja.
“Kaj pravite, ali bosta dobila prenočišče ali ne?” me vpraša gospod Fronc, meda samo da bi nekaj rekel.
“Na to vprašanje vam pa lahko čisto dotočno odgovorim,” sem rekel. “Ali ga bosta dobila, ali ga pa ne Bosta; eno ali drugo bo.”
“Odgovorili ste mi, kot kak delegat pri varnostnem koncilu združenih narodov; ali kakor je
pa samo ozrl nazaj Ha najini zmatrani duši, ki sta obsedeli v Biicku in čakali oznanjenja: ali bomo prenočevali, ali bomo t« noč prečuli v zapečkih v Buicku, se sladko nasmejal kot bi hotel
par besedami ne bo dalo odpra- -------------------------„
viti od Mie. Mr. Grdina se je rekla oitgava perica iz Dobrunj:
če bo, ne bo nič, če pa ne bo, bo pa 35 krajcarjev,” me je pohvalil dobri gospod, ki je bi! državni poslanec za našo Notranjsko, torej že vajen takih diplomatskih vprašanj in odgovorov iz jugo-
slovanskega parlamenta.	. njih let, zastavna in še samska,
“Dobro se je odrezala perica, I prala za nekega samskega njžje-če je tako rekla, vendar bi bilo1 ga uradnika. Sčasoma sta se kar zelo lepo, če bi mi tisto nekoliko! dobro navadila drug na drugega natančneje razložili. Se mi zdi, j in tako je prišlo da si je perica da ne morem deti skupaj glave začela misliti, da bi uradnik na
in repa.”
"Precej jih veste, kot razvi-
vsak način potreboval gospodinje, ki bi ga oprala in oglajštala,
dim iz vaše kolone, zato me zelo pa da bi bolj pripravne zanj ne veseli, če vam morejn z eno po-] moglo biti, kot je prav ona. Ni streči, ki je še ne veste, ali ki je več mlada, pa vendar pri pranju
še niste slišali. Saj vam je znano, da so ženske iz Dobrunj, Bizovika in tam okrog večinoma same perice, ki perejo za Ljubljančane. Vsak pondeljek smo jih lahko videli, kako so prihajale v Ljubljano z vozičši, na katerih je Vflo perilo. Tega so oddale,
ter odpeljale zopet umazane
lahko vsak čas užene tri mlade, posebno kakšne ljubljanske drobne gliste, ki se jim pravi f raj le. Prazna pa tudi ne bo prišla k hiši in s tisto skromno službico, ki jo ima uradnik, si tudi ne more iskati bogatih nevest.
Tudi on je bil prijazen do nje,
pobrale tiste krajcarje za -dete, vendar je ostalo vse samo pri po-
gledih1 in pri nekaj prijaznih be-
stvari, da jih operejo, posušijo [ sedah. On ni šel dlje, kot da jo in drag pondeljek pripeljejo zo* je vprašal po vremenu in’ delu,
pet nazaj v Ljubljano. Tako je naneslo, da je neka perica, sred-
ona se mu pa tudi ni mogla kar tako metati v naročje. Poštena
in pridna kot je, pričakuje poštenega vprašanja. No, ja, saj ne bo grdo izgledalo, če mu bo rekla “ja,” še predno bi on postavil vprašanje na koncu stavka.”
“Kaj ne, kot poje tista pesem:
Me poštene smo Krajnice, vsak sleparček ni za nas, me pa hoč’mo bit’ ženice, ljubce ne za kratek čas.
Hotel sem gospodu Froncu pokazati, da sem visoko naobražen človek in da take stvari mečem iz sebe, kot bi stresal koruzno moko v krop za žgance, ali pa mar za polento.
Gospod Fronc se je pa samo nasmehnil tej moji pesniški ginjenosti in nadaljeval tisto o perici iz Dobrunj,
milUn DOMOVINI, JANUARY 7, 1547
Ljudske povesti
FRANC JAKLIČ
“1, kakšne pa morejo biti tiste skrbi, ki so te tako potrle?” nadaljuje mati nekoliko brez-skrbneje, ko je izprevidela, da ni nevarnosti. “Pa le kakšne so tiste skrbi, ki jih tako skrivaš pred menoj ? Ali jšh tvoja mati ne sme poznati?” .
“Potlej jih boste pa še vi imeli.”
“Malo več ali manj, to se meni nič ne pozna. Le zaupaj mi!” *
Anton je pomislil, kako bi se znebil svojih skrbi, potem je pa dejal:
“Oženil se bom!”
Zardel je pri tem, mati se je pa nasmehnila in rekla:
“Ali te to take skrbi? To? Oženi se, ako se hočeš 1 Ali te nisem že davno silila?”
“Seveda ste me!”
“No, viš 1 Pa te menda skrbi, kaj bom jaz rekla . . Vesela bom, kadar jo boš pripeljal!” Starka je sedla sinu nasproti, zakaj bala se je menda, da bi ji noge ne odpovedale prej, preden bi se s sinom zmenila do konca o ženitvi.
“Sedaj mi pa le povej, kako se boš ženil.”
“Ko bi jaz vedel!”
“Ti bom pa jaz povedala; samo povej mi, kaj ti dela take skrbi, da se ti kar glava krivi od njih, iz oči ti pa gleda obup, kakor grešniku na smrtni postelji.”
Sin se je zasmejal. Materine besede so mu olajšale srce, da je začel pripovedovati in razkrivati materi svoje srčne težave in tožiti o ovirah, ki mu žugajo. Mati je prikimavala sinu, se veselila ž njim pa tudi delila ž njim strah, ki ga je iz- j ražal.
“Kaj bo pa Lazar-dejal?”
To je bilo tisto strašno vprašanje, ki je povzročalo Antonu vse skrbi. “Da bi vsaj vedel, kako bo!”
Pa ni bilo drugače, kakor stopiti je moral doli k Lazarju, vprašat za Ančko, seveda šele potem, ko mu je poslala Ančka pošto: "Pridi!”
O, kako je bilo tpžko pripraviti se, kako trnjeva je bila ta pot! Rajši bi bil preplezal gore cele dežele, nego šel k Lazarju po tem opravku, ko ni-vedel kako bo.
Anton ni imel nobenega strica, nobenega svaka, ki bi ga spremljal k snubitvi, ki bi mu pomagal snubiti . \ Navada je pa taka, da ženin ne pride sam. Zato je iskal tovariša med sosedi. O, precej je vsak.oblju-bil, da pojde ž njim. Ko je pa povedal, kam jo je umeril, je slehrnemu upadel pogum, pa se je izgovoril, rekoč: “Jaz ne
1(47 JAN. 1(47
KOLEDAR
MU1TVENIH
PRIREDITEV
JANUAR
11.—Glasbena matica, plesna veselica v avditoriju SND.
18.	—St. Vitus Boosters Club No. 25 KS K J plesna veselica v avditorij o Slovenskega narodnega doma na St. Clalr Ave.
19.	- Euclid Rifle & Hunting Club, srnjakova večerja v Slovenskem domu na Holmes Ave.
19,—Društvo Modem Crusaders št. 45 SDZ plesna veselica v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
24.	St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
25,	—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima svojo plesno veselico ji-, Slovenskem
utegnem, dobi drugega!" j domu na Recher Ave.
Tudi Kepca se je lotil Anton.! 25,—'Clairwoods št. 40 SDZ Drevi poj deš z menoj! Boš J plesna veselica v avditoriju zame govoril . . ”	j gND-
“O, če je treba precej! Be-! 30.—March of Dimes ples v sede 'ne zna nihče tako zašta-1 avditoriju SND. i viti, kakor jaz . . Veš, ne da	FEBRUAR
bi se hvalil, pravega si se lo- i._Društvo France Prešeren tiU Kam bo pa treba iti ?”	(;e. 17 SDZ plesna veselica v
‘Snubit.	avditoriju Slovenskega narod-
“Snubit? . . Nu, tako ti re-1 nega doma na gt clair Ave.
čem, če bo treba kaj pogovar- 7._Buckeye State Veterans jati in pregovarjati, ni nobene- club( pIes v avditoriju SND.
kričanja, kot da oni prestavlja- bi. Saj so mi mnogi voščili za jo resnično slovenstvo, zavezniki božič srečno pot po smrti v ne-mislljo, da je Slovenec in komu- besa.
ga boljšega od mene, in če se dekle še tako brani, jaz jo,bom izpeljal. Boš ti Videl, kako znam govoriti . .Punca bo naša! . . Za katero se pa oblizuješ?”
“^oš že videl.”
“J, nu 1 Kar povedi, saj ne I pojdem precej na vas jzkoko-
14.—American Veterans War No. 2, ples v avditoriju SND.
8.—Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ obhaja 25 letnico s h i plesom V Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
16.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND.
18.	—St. Mary’s Holy Name predpustna veselica v SDD na Waterloo Rd.
MARCH
8.	—Društvo Ribnica št. 12 SDZ prireditev v avditoriju v SND.
13.—Glasbena matica koncert v avditoriju v SND
APRIL
19,	—Loška dolina ples v avditoriju SND.,
26.	—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ples v avditoriju SND.
27.	— Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ, proslava v avditoriju SND.
MAJ
3.	—Društvo Kristusa,Kiklja še. 226 KSKJ ples v avditoriju SND.
4,	—Croation Cultural Club, koncert v avditoriju SND.
9.	—Veterans of World War No- 2 Post 25, ples v avditoriju SND.
10.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v avditoriju SND.
16.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND.
18. — Slovenska dobrodelna Zveza program v avditoriju SND.
25,—SDZ Bovylers, prireditev v avditoriju SNp.
nist eno in isto in dostikrat v tem smislu s Slovenci postopajo. Nihče ni našemu narodu na Primorskem več škodoval kot komunistično kričanje in laganje.
NOVI ZLOČINI. — Hujskanje proti slovenskemu šolstvu, ki so ga zavezniki na Goriškem in Tržaškem spet dvignili, se je od strani komunistov nadaljevalo celo jesen. Par primerov komunističnega divjanja, ki nam jemlje dobro ime pred vsem svetom:
V Višnjeviku v Brdih je šola malo izven Vasi. To so izrabili podivjan« in vdrli nekega popoldneva v šolsko sobo. Navalili so na učitelja Kocaplja in ga izvlekli na prosto. Tam so ga nečloveško pretepli, ga povezali mu zamašili usta in ga odvedli s seboj. Ko so nekateri korajžni
Hubbardske novice
Premogarska stavka, ki je povzročila mnogo prahu, je končana. Jaz pravim, kot sem že večkrat prej rekel, da je premo-gar upravičen do vsega kar dobi in še več, kajti premogar, bi rekel, mora biti že kar rojen za to delo. Kar vprašajte mestne delavce, pa boste videli, koliko bi jih dobili, da bi šli delat v jamo, pa čeprav so mnogi na slabšem kot je premogar radi zaslužka. Ko se premogar zjutraj poslavlja z doma, ne ve, če bo še živ prišel nazaj. Zato pa je tudi opravičen do vsega, kar more dobit. To je meni dobro znano, saj sem matafiril 25 let pod zemljo, pa s zlomljenimi kostmi tudi včasih. In v prvih letih celo po 16 ur na dan- Ampak kar«tako oklicati stavko, ki ni upravičena, kot je to storil
DELO DOBIJO
vaščani zvedeli za zverinsko lo-; John Lewis in potem se pa je-povščino, so zasledovali ugrabitelje.' Posrečilo se jim je rešiti učitelja. Policija je zaprla več oseb, glavnim krivcem pa se je posrečilo pobegniti. In zakaj vse to? Kermčitelj ni komunist ih je nastavljen od zavezniške uprave.
V Kojskem so nahujskali oi£o-ke, da so dva dni zaporedoma napadli učiteljico, ko je šla v šolo.
Ponekod so komunistični glavači tako predrzni, da zahtevajo od učitelja, da ima izkaznico an tifašistične unije (SIAU), drugače mu groze z vsemi mogočimi posledicami. Kako bo v teh krajih, kadar po novi razmejitvi pridejo do polne moči partizani?
To bo novih žrtev in novih beguncev.
DROBNE VEST! IZ SLOVENIJE
“Prav je, moj sin, prav! Le dakat, ako je treba molčati!” I oženi se, ako te veseli.”	|	^°^eJ Pa ne poj deš z me-;
“Pa če mi je Lazar ne da ’*. noj.
“L kaj potlej ? Prava reč 1!	“ Jei! Kako mi malo zaupaš.
11 Ali nisem vaš ‘vojvoda’? Ni je ,
(Došle preko Trsta)
Naj jo pa ima, pa naj jo sam
gleda!.. Ali je samo to dekle na svetu?”
Anton preplašen pogleda mater, in kri mu udari v lice. Hipoma vstane ter reče trdo: “Zame samo ta. Ali mi tudi vi ne privoščite?”
“Kaj kipiš! Ali ti jo bra- tavljal,
take dalje, da bi se je jaz us-strašil, kadar je treba iti snubit ... S takim fantom, kakor si ti, pa bi celo šel, ne vem kam. Saj* bi me ne bilo treba biti je sram, pokazati te .. ”
Anton se je pa vendar še obo-
Lej ga, lej, kako/mi malo zaupaš! Pa bi si bil drugega izbral, če riisem jaz dovolj dober ‘mož’.'’
“Ne bo
nim? Jaz sem samo tako rekla, če bi tam ne bilo nič, da si pač lahko drugje izbereš . . ”
“Tako Vi mislite! Jaz pa pravim, da mora biti Ančka moja!”
Anton udari z nogo ob tla in oči se mu grozeče zabliskajo.
“Poiskusi! Meni bi bilo tudi. prav! Samo tako žalosten ne! spravil iz sebe glas: bodi sedaj, kakor vinski brat “Hi«!” . • Drugo je samo pri skledi vode, da še jaz nei»olta|. da ga Anton ni umel in bom žalostna.”	1 je “Pal> da l'e dobil Pravega-
“Kaj pa hočem?”	. ‘‘Sai bova kmalu opravila,”
'“Sedi, da se do dobra dome-! Je opomnil Anton, da bi spravil niva, to je važna reč.”	| fepcm v dobro vo|i°- Toda ni
Sin uboga mater pa sede, po- šl° sluša, ugovarja in odgovarja ter zopet vprašuje. Saj se je biio toliko pomeniti, toliko poskrbeti . . . Sklenila sta mati in sin, da pojde Anton snubit k Lazarju, in sicer precej, ko je tako. Cim prej, tem bolje.
Ej, pa tud} ta’sklep še ni bil hladilen balzam za Antona!
(Nadaljevanj« ■ L strani)
ga partizansko-komunističhega delovanja.. Qd,tu so izhajale vse pobude in direktive in tu so se spet stekale vse niti propagande. Tudi protizavezniške propagande! Sedaj so ta dom zasegle zavezniške oblasti, da napravijo konec komunistični propagandi iz te hiše. Za zunanji razlog so navedli pomanjkanje stanovanj, ki je v Gorici kot povsod v tej povojni dobi silno veliko.
Komunisti in njih privrženci so seveda zelo zadeti. Zgubili so svojo poslovil« centralo in tem ge | mnogo svoje udarne moči. Zato
žiti čez predsednika, pa ni na mestu. Kajti predsednik Zed. držav je izvoljen od vsega naroda in ne more samo na-eno skupino ljudi gledat; on mora gledati za splošno korist naroda: Saj je naš predsednik Truman jako previden in dober človek.
Dobil sem tudi nekaj pohvalnih pisem iz raznih krajev, v katerih se čitatelji jako pohvalno izražajo o Hubbardskih novicah. Vsem pa seveda človek ne more ustreči.
Znano vam je že tudi, da je naš prijazni Strojinov Tone do-gotovil svoje moderne prostore v North Madisonu, to je prav v naši slavili naselbini, kjer je odprl moderne gostilniške pro-stofe, kjer bo prodajal najboljšo pijačo-in prigrizek in vsak Madison, O. — Božič je minil j petek pa bo imel “fish fry”. Te in s tem smo zopet eno leto sta-J prostore sem si temeljito ogle-rejši. Noja, pa saj če je človek:dai jn moram reči, da so resi dolgo -n^ svetu, pdRgm pač neimenitni. Vse novo pohištvo in j more pričakovati, da bi bil mlaj- nova bara, za njo pa prijazen [ I ši. Ampak porajtam pa prav nič; “beinar” ;n p0 je gar največ
šteje. Pri njem lahko dobite
VEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
.4.1
'J
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško	H
—	' tl
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo.
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company i soba 901
700 Prospect Ave,
TOOL & DIE MAKERS ,
40 ur, 5 dni v tednu
Dobra plača od ure
Stalno delo Dobri delovni pogoji
Bishop & Babcock Mf g. Co.
1285 E. 49. St.
(5>;
Tapco
ne, če se kaj kmalu zmažem s te-1
je to udarec proti slovenstvu. Ko ,,e’ “ " *“J KU;
pa so oni v to hišo vlačili laške ga ^testnega m .preplf J, 1 tudi pivo na zaboje, da ga po-
s ose pred letomdni Dozdaj so b vs). Samo vesrije nas J e brio } M c„ z]omek vendar y ^ z Ljudskega doma vihrate do- K **s j £ nj’ North Madison!, da se nepre-venske m italijanske zastave
rdečo zvezdo, zdaj vise tam za
Ini bilo strank in ne prepirov—
treba iti daleč, oci—,	..
iz vasi ne — sino do Lažaria ” i sedaj prirejajo demonstracije	.
Kepec gajTpogSal debdo, proti zaveznikom in vpijejo, da tem je, da radi komun,stičnega
kakor bi se mu bil kos ustavili v grlu, pofem je pa s težavo.
vezniške. komunisti vpijejo, dal 3am0	L
u ? • ;i;i;	co In sedaj, ko smo postali sta-
so bile ob tej prilik uničene ra-	naših obrazov gleda
ine slovenste tayge- Ne vemo, |	^ to s0 seveda;^ «■
italijanski fašisti. Ce je bilo v kajti mnoge družine so vojsk, hiši kaj novih komunističnih, jih «**>le svoje,drage “m
“»->»* “•»—»IS"?;™, SKt
stano o njem piše. S tem je podjetni Strojin jako povzdignil našo naselbino in olepšal. Saj sem že večkrat zapisal, da !je takih podjetnih ljudi treba Pozdrav, Frank Leskovec.
MALI OGLASI
do' you get enough
VITAMINS?
You can’t (cal and look your bail .. unleu you do. K you ora In doubt, wa Invila you to maka tha following tail ot our rhk.
Oat • poekaga of tixty, Ona-A-Doy (brand) Multipla Vitomin Copiulti. Toka ona coptula avtry day for ilxfy doyi. If you ora not ratltfiad your druggist will refund your money. Be sure to gat One-A-Doy (brand) Multipla Vitamin Copsules, the kind that baa this trademark
BLIZU E. 105. St. In Superior, hiSa za 10 družin, dohodki $5,064 «a leto; 4 garaže; cena $36,000.
V East Clevelanda za 11 družin; dohodki $4,630 na leto; cena $33,000.
Blizu E. 76. St. hiša za 10 družin, dohodki $3.000 na leto;; cena (26,000.
Porath Realty
10522 Superior Ave.
RA 5777
Mr. Pausic
ONE HBAY
milPLE VITAMIN CNW1MS
MILES LABORATORIES, INC
KE 0064
im
JOHN
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agant
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhot 4211 mn NEPP ROAD
Redna letna delniška konferenca
SLOV. N, DOMA na SI. (UIR AVE.
Tem potom se obvešča društva delničarje in posa-mezne delničarje Slovenskega Narodnega Doma na St. j Clair Ave., Cleveland, Ohio, da se bo vršila redna delni- j ška seja v ietrtek dne 9. januarja 1947 v avditoriju SND, pričetek ob pol 8 uri zvečer.	j
Pozivije se vse od društev izvoljene zsatopnike kot j tudi posamezne delničarje, da se te letne seje udeležite.
D1REK10R1J SND.
flaznantlo
Delničarjem in zastopnikom delniških društev SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. se naznanja, da se mora iz tehtnih vzrokov prestaviti delniško sejo iz
nedelje 26. januarja na NEDELJO 19- JANUARJA.
. . ...,|	t
To je uradno obvestilo in se prosi; da se upošteva.
FRANK WALTER, tajnik.
HALI OGLASI
N?«
ta)co kislo držimo, saj se človek že skoraj zasmejat ne more več.
Letošnji božič pa vendar ljudstvo nekam bolj1 veselo in razkošno obhajalo. Fantje so bili zopet doma med svojci in pomanjkanja tudi ni bilo menda nikjer, saj sedaj ljudje prilično dobro zaslužijo. Saj ne mislim, da jaz dobro služim, ampak drugi. Zato pa je dobro živeti med ljudmi, ki so bolje stoječi pa ma-gari med tako zwnimi kapitalisti, katere nekateri tako zavidajo. Vedno je bolje živeti med njimi kot pa med samimi siromaki. Kar poglejte kako je v Evropi, kjer so skoraj sami siromaki. Potem pa še nekateri kričijo: proč s kapitalisti. Saj se še v Madisonu pozna, Jjjer so kapi- j talisti postavili tovarne, da jei bolj živahno.
Zato pa sem se tudi'jaz bolje j počutil, ker sem med ljudmi, kij so me obdarili za bflžič z razni-j mi lepimi darili za božič. Mrs. Burja mi je prinesla tistega od zida. Mrs. Perpar se je na sveti večer znašla pred našimi vrati, in mi podarila tako lep dar, da sem ga bil res vesel. Prav lepa hvala obema. Pa tudi naša hiša je bila letos bolj zadovoljna, ker je bil naš študent Eddie doma, Pozabljen pa nisem bil tudi od naših iz Clevelanda, ki so me kaj bogato obdarili. Sijoče bi mi drugi ne priskočili na pomoč, bi si -sam tudi ne mogel pomagati. Prav hvaležen bom vsem mojim dobrotnikom vse življenje in| po smrti pa tako, ne bom imel j drugega dela, bom pa zanje mo-
' potrebuje mlade ženske
za inšpekcijo in delo pri strojih
Predznanje ni potrebno.
Morajo biti stare nad 21 let in voljne delati katerikoli šiit.
Premija za notni kilt Zglasite se od 8 zJ. do 9 sv.
THOMPSON PRODUCTS INČ. 1
23555 Euclid Ave.
Euclid. O.
%	_____________ (7)
Tapco
Lastnik prodaja
Apartment s 3 stanovanji in trgovinskim prostorom; zidano poslopje na vogalu; nahaja se na vzhodni strani ob progi ulične železnice. Lot je 40 čevljev s:predaj;/90 zadejin 140 globok. Cena j« samo $18,500. Pokličite IV1144.	(4)
2 ali 3 sobe iščeta
Dve odrasli osebi brez otrok iščeta 2 aH»3 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 7 uri zvečer EX 6433.	(4)
Stanovanje iščeta
Srednje star zakonski par nujno potrebuje stanovanje 3 do 4 sobe; nimata otrok. Kdor ima kaj primernega naj pokliče HE 7472.	(4)
Radi razširjenja naše organizacije potrebujemo	'
mlade moške za inšpekcijo in delo pri strojih
Ta dela ne zahtevajo nobenega predznanja.. Prosilci morajo biti pripravljeni deteti na kateremkoUšiftu^z-branim moškim se nudi prilika za napredovanje in dolga zaposlitev pod izvrstnimi delovnimi pogoji ter po dobri plači od ure.
Premija za nočni šift
Priglasite se od 8 zj. do 9 zvečer.
THOMPSON PRODUCTS INC._ 23565 Euclid Ave. , Euclid. O.
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x
v Pisarniško delo
Sprejme se dekleta za splošno tipkanje; prijazna okolica in dobra plača.	j
Sani-Clean Service, Inc.
Tel. RA 9405
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe iščejo stanovanje v mirnem kraju, 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega i lista.	(5)
1607 E. 49. St.
2 hiši na 1 lotu lot 40x144 G. C. Kaneen
11324 Euclid Ave. RA 5382 SK 0327
Slovenski veter
ob sredah 9. zvei. - 2. zj.
OOPBA VSAK PETEK. SOBOTO IN NEDELJO
9 zveč. do 2 zjutraj
Zabava EDWARD GLIHA ORKESTER
RALLS CAFE
E. 55. ST. IN SUPERIOR AVE.
Pomagajte Ameriki, kupujte (7). Victory bonde' in znamke.
■■PFr*



h-
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 7, 1947
se neprestano valila čez ubite mornarje in jih rčzala v kose, ki so se kotalili po krovu. Zde-
LETO STRAHOTE 1793
VICTOR HUGO
vil luknjo v kup ljudi in jih u-bil,štiri na prvi hip. Radi zibanja ladje pa je takoj zdrčal nazaj in kakor strela zopet na-||0 se je, da mrtve glave kričijo, prej ter petega mornarja do- potoki krvi so<$e vili po podu, besedno prerezal v d'va kosa; sledeč guganju ladje. Obojne poten je butnil ob zadnji del^leske so bile že na več mestih ladje in razbil tam nahajajoči poškodovane in so se udajale; se top v drobne kose. Odtod | vsa ladja je bila napolnjena pe-strašni krik, ki sta ga bila čast- klenskega treska.
Nekaj strašnega se je bilo zgodilo. Eden izmed topov, šti' ridtsetfuntnež, se je bil odtrgal. TO je mogoče najhujše, kar se more zgoditi ladji na visokem morju
Top, ki strga svoje okove, postane v hipu nadnaturna pošast. Težka masa teče na svojih kolesih kakor 2 biljardna kroglja, sledi zibanju in topotanju ladje, pride in gre, se ustavi, kakor da premišljuje, in se zopet zažene; kakor strela šviga iz enega, konca ladje v drugi, se suče sama okoli sebe, se skrije, zbeži, vzpenja; prebija steno, ubija in uničuje. Tehta sto centov in skače okoli kakor žoga. Nič ni bolj neizprosnega ko
no semintjabutanje, njeno vračanje, kako naj ugane nje-
srd mrtve stvari. Zdi se, da se je osvobodila, .da se sužnja hoče maščevati. Ne moreš je ubiti, saj je mrtva. Kaj storiti? Kako jo obvladati? Vihar preneha, vrtinec gre mimo, orkan se poleže, preklani jambor
r.ika zaslišala. Vsi možje so se drenjali na stopnjicah v zgornji krov. Podkrovje se je v trenutku izpraznilo.
Kapitan je takoj prišel k sebi. Dal je povelje, naj se zmeče skozi zgornjo odprtiito , » podkrov vse, kar bi moglo. u.
na kačasto vijugasta pota Imamo opraviti s topom, ki menja svoje namere, ki se ustavi, kakor da premišlja, ki vsak hip ubere .drugo smer. Kako ustaviti stvar, kateri se je treba ogniti? Strašni top se obnaša kakor besen, drči naprej, drči nazaj, udari na desno, uda-
Ogromen top je bil prepu- staviti besni ples topa: žimnice, ščen sam sebi — sam svoj go-1hengemate, nadomestna jadra, spod in gospodar nad njemu na zvitki vrvi. prtljaga moštva in milost in nemilost izročeno lad- celi zavoji krivih asignat, s ka-
jo. Pomorščaki, vajeni smeja- ierimi se je Anglija borila u se sredi bitke, so se tresli ne- 'per .republiko
vi na levo, se umakne, se roga vsaki previdnosti, pomandra vsako oviro in zmečka človeka kakor muho. Strahota je v gibljivosti tal. Kako se boriti proti poševni ploskvi, ki ima nepre-videne muhe?. Zdi se, kakor da se je vjel v ladjinem životu blisk in se skuša osvoboditi.
izrekl jive groze.
Kapitan Boisberthelot in poročnik La Vieuville, dva neustrašena moža, sta bila obstala gori na stopnjioah; bledto in. .nema, nevedoča, kaj bi storila, sta gledala doli v podkrovje. w Kar jih nekdo s komolci porine stran in hiti navzdol-Bil je pasažir, kmet, ki sta se bila pravkar o njem menila.
Doli na koncu stopnjic je ob-
Tdda kaj so mogle te cunje opraviti proti divjajoči pošasti, ko se pa ni nihče upal doli, da jih podloži, kamor treba? V par minutah je top vse raztrgal
v drobne nitke.
Morje je bilo precej vzvalovljeno, da bi nesreča bila čim večja. Vendar so si vsi želeli pravega viharja, ker bi se bil v slučaju top mogoče prevrnil; če bi molel svoja štiri kolesa v zrak, bi se dal lahko ukrotiti.
/ Medtem se je uničevanje ladje nadaljevalo. Jambori, ki so pritrjeni v ladjin gredelj in gredo skozi vsa nadstropja Kakor debeli okrogli stebri, so bili ne samo obdrgnjeni, ampak mestoma že nalomljeni. Deset topov od trideset je bilo za boj že čisto nesposobnih, luknje v stenah so se množile in korveta je že zajemala vodo.
Stari pasažir je stal v pod-krovu na zadnji stopnjici. Vrgel je strog pogled na razruši-ne; ni se ganil. Zdelo se je, da je nemogoče napraviti en sam
korak v baterijo. Še par trenutkov in brodolom, je bil gotov.
Treba se je bilo odločiti — pa za kaj ?
“Ali verujete v Boga, cheva-ijer?” je rekel Boisberthelot La Vieuville-u.
“Da. Ne. Časih.”
“V viharju?”
"Da, in v takih-le trenotkih.” “Res je, le Bog nam more tu pomagati."
(Dalje prihodnjič.) «
— Izmed 634 lokomotiv, ki so jih dali v promet lansko leto, jih je bilo 534 na pogon z diesel motorji.
OBVESTILO DELNIČARJEM GLEDE DELNIŠKE SEJE
IM American Banke
Hipoma je bilo vse moštvo na js^-nogah. Kriv je bil topniški moj-j Top je norci semintja kakor ster, ki ni bil privil vijakoveloživeli voz Skrivnega razodetja.
nadomesti, luknja se zamaši, požar pogasi — toda kaj stori-
Ladjina svetilka na stropu baterijskega krova se je gibala semintja in je pogrezala strahoviti prizor zdaj v luč zdaj v Obrisi topa se niso več
matice na verigi in ni bil podložil štirih koles lafete Tako je lafetin okvir dobil nekaj prostega teka in končno se je bila’ zrahljala vrv, ki zadržuje po- j senco.
vratni tek. Topova vrv pa se j točno spoznavali — tako na-ti s tako bronasto pošastjo?'Ce- j je raztrgala, tako da top ni več Iglo se je valil iz enega konca v prav mrtva, živi iz strašnega j trdno počival na lafeti. ValovniIdrtigi: zdaj črn v svetlobi, zdaj življenja, ki ji prihaja iz ne- slap je bil butnil ob pokrov, ki medlo svetlikajoč se skozi te-sk on enega. Pod seboj ima tla, j zapira odprtine latfjinega živo-ki jo nosijo. Giblje jo ladja, j ta, skozi katere topovi strelja-ladjo giblje morje, morje gib-! jo. slabo pritrjeni top je zato lje veter. Ladja, valovi, veter j zdrknil nazaj, raztrgal verigo in ji dajejo zlonosno življenje. ] začel svoj strahoviti ples v pod-Kako naj človek predvidi nje- j krovu.
Če si hočemo predstaviti to m izrekljivo semintjebutanje, si
Uničevanje ladje se je \pa-daljevalo. Že je bil top razbil štiri druge svoje tovariše prebil v steno dve luknji — H! sreči nad vodno črto. Toda če bi se zaletel v ladjo sunek vetra, bi mogla vdreti voda. Ka-
15
Punch Press Operators
Experienced Preferred Will train mei/ interested in this occupation
Good Piece Work Earnings
The Geometric Stamping (o.
1111 East 200th Street IVanhoe 3800
predstavljajmo kapljico vode, kor besen se je top zaganjal
ki se kotali semintje po poševni in gibajoči se stekleni šipi.
V hipu-, ko se je veriga strnila, so se topničarji nahajali v topolskem krovu. Posamič in v skupinah so stali okoli in delali priprave za boj, ki so ga pričakovali. Zagnan naprej od .opotajoče ladje, je top napra-
rebrovje ladje. Močna rebra so se upirala, kajti upognjen les je posebno trden; vendar se je stikalo, kukn je ppd silnimi u-
ciarcj, ki so Od vseh strani .obenem padali po njem, ,škripal in pokal. Šibra, ki jo stresaš v steklenici, ne bi švigala srditejše in besnejše. Kliti kolesa s i
^0
Letna delniška seja delničarjev te banke bo v sredo zvečer S. januarja 1947 ob 8 zvečer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave.
JV e odlašajte !
to sejo bodo razposlana ta te-
Denar, vložen do 10. januarja 1947 bo donašal obresti od 1. januarja 1947.
Vložite torej sedaj vaše prihranke na hranilno vlogo v naš zavod, ki plačuje obresti po najvišji meri, da vam je v dobrobit in tudi v varnost.
Naša posojilnica pomaga tudi vojnim veteranom za dosego njih lastnih domov. Do danes je bilo 70% vseh “G. I.” posojil narejenih v posojilnicah.
Veseli smo, da je imel tudi naš zavod s pomočjo naših vlagateljev priliko pomagati našim zaslužnim veteranom. Naš cilj je pomagati jim še v večji meri, torej bo vaša vloga v dobrobit vam in naši mladini.
Pooblastila za den; podpišite iste ter jih vrnite banki. Tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti seje, naj podpišejo pooblastilo, da bo tako kolikor največ mogoče delničarjev zastopanih pri volitvah novega odbora direktorjev za prihodnje leto.
ANTON GRDINA, predsednik.
iiuiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiutttHiuiiniiuiHiiHiiaiiiiiiiiiiiittiiiituiiuiiiinuuHU
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
6235 ST. CLAIR AVE.

-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Boiler and Furnace-
Immediate Installation

UP TO 3 YEARS TO PAY FOR
t\ *j--*	{1	' j *
AnyTjize for home or building. Steam heat, Hot water, Gas, Oil or Coal. Gas Burners, Oil Burners, Hot Water Heater, Stoker. Repair Boiler and Furnace — Plumb-ing. ... “~
Call STEPHEN M. ROBASH at
V BLAG SPOMIN
Sedme obletnice smrti našega ljubljenega sina in brata
Tjmrumnjmaammn rLrumrirLrumruTri
Frank Škulj
'ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 7. januarja 1940. Snivaj tamkaj sladke sanje v zemlji hladni v Bogu tam, da se vidimo v nebesih pa. izprosim milost nam.
žalujoči ostali:
MATI IN SESTRE. Cleveland, O., 7. januarja 1947.
ADAMS & ULLE
PLUMBING A HEATING (0.
BOILER] 1 NA PUN, BURNERJI NA PUN IN FURNEZ1 NA PLIN
15601 Waterloo Rd.
KE 7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
tnTinriJi.TrLarirLmrmjT. njiTLOiinjiJTarLn
W. F. HANN & SON
15505 Euclid Ave. MU 4200-01-02
Quick Service! 40 Years Serving Cleveland People ALL WORK GUARANTEED
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
sr
NAZNANILI) H ZAHVALA
kom
brat,
& žalostjo v srcu naznanjamo vnem sorodni-in znancem, da je preminul naš ljubljeni
Ignac Ižanec
po štiri in pol letni mučni bolezni, v kateri je za vedno zatisnil svoje oči 5. decembra 1946. Pogreb se je vršil 9. decembra iz Svetkovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete smo ga položili k večnemu ' počitku na pokopališče sv. Pavla.
Pokojni je bil star 55 let. Doma je bil iz vasi Velike Dole ob Temenici, občina Veliki Gaber, fara št. Vid pri Stični, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Spadal je k društvu SMZ št. 3-
KRANJSKO-SLOVENSKA
KATOLIŠKA JEDNOTA
5 O
t
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 %
0e hsM tokra sebi In mkn Snaha, zannl h ari naJMJU. s»-ttenl la natoMrentnl atapemi erzaiiJtacUl.
KKANJ8KO SLOVANSKI KATOLIŠKI 1SDNOTL kjer M Mik« nranJM n Mtntac. mm p Mašit« operacije. orMI
LIL JEDNOTA eprejeena molke la tonske od II. do M. leta: otrok« aa lakaj s« rsktn hi to 1K teta pto iroje okrilje.
V dolžnošt si štejemo, da se tem potom naj-prisrčneje zahvalimo častitemu gospodu Rev. J. Čelesniku za darovano sv. mašo in lepe pogrebne obrede.
Nadalje,se želimo zahvaliti vsem opim, ki ste položili krasne vence ob krsti pokojnega in kateri ste darovali za, sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Nadaijna hvala vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, kot tudi onim, ki ste ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru.
Zahvalo izrekamo tudi nosilcem krste ter društvenikom za sprejem na pokopališče.
Naj lepša hvala pevskemu zboru Ilirija za lepo zapete žalostinke v zadnje slovo pokojniku.
Preljubi brat, tako prerano si zapustil nas, ki smo te ljubili. Storili smo kar je bilo mogoče, da bi te ohranili v naši sredi, toda usoda jo zahtevala drugače in sedaj počiva tvoje truplo v hladni zemlji. Spomin na te bo pa živel v naših srcih do konca naših dni, ko se bomo enkrat snidli nad zvezdami, kjer vlada večni mir in blaženstvo.
K. K K. JEDNOTA Iztoki paknoPerneJlo nete certifikata eetoaje
Me to MKN to IMNJK
Počivaj v miru!
K. k K. JEDNOTA k im tal ton ta tol «B tonita ta ■egzhii ta booto tata"- ■ MatazikMkM
Ce ta ata Uaa
tol « i
i • n moranja ta za ni brace itorataezll — i ta zratoJea knlnMk Mtar
LIL Jetoata. to to to:
GLAVNI URAD
Žalujoča ostala:
LOUIS in JOHN, brata;
V starem kraju pa sestra MARIJA.
Cleveland, 0.7. januarja 1947-
/ 351-353 No. Chicago St
Joliet, 01.
'	^ i' jk&if " at
' •