:vv'
immm
kabvlieI
PETITE I KABYLIEl
4F.1 National'
\D V\Vwoj(;«ojj O UI P3^q ‘//jj/iA
*v^S'SS°Aurnal«V
CCOlMSTA^TIIVOiSl^
leansvi
■aganem
■AVR£SiW//////MW/M MTM)ES I 1 InFMFNTCHA]
%	v	gotovini	'Ai\	l*
S*?*« i srun,,« Cena 40 lir
gruppo
TRST, nedelja 23. aprila 1961
Leto XVH. - St. 97 (4871)
jnovejša faza dosledne
tlovalnc bolonizacije
i^benoeiahko Pod-
iavSitni dov°ljenje. ^k°nomsko-
P#Sj^*S3£
l insv. PpHtiino-vo-
c'iami tn k;
Moramo zase neneh-in dosled-NaJ na krat-
^jlhMfrc°^nkUe
ie h , podv°-pletla s. , bda Pozne-
i^iria 2 A ka tovar-
^■janski^ govariai°-
tl S^naseIiem,
tj^orga ia' Pole? ^>oSe!a|an Naza-u^li še i	elu>
IflKev ntS6Aja istr‘ if^i, J?a Opčinah
iCNaj £ajpreJ v ba-
3i blok- rasei° sta-
Cetla z'&ežina
l6fliškim- Janski' d	zgradba-
& zgraJen še
I K Samaro0* v Ses' b>stavlt°V0 proti' te-n'isario J0 občin-
I
'	u-vu-
,	Sjlami SO bi-
i? k Hust? ,Peyladni i aa Vi ..in ze po-
f(abakih pri zad-
5 i*SZ volitvah
*thNit? letom že Ha ,4amokVsai itali-že ^čanskega V: k i?a s Veto večine v i i? Urezal - Zaenkrat 1 Mresti ‘ ob Polili fes? ^ed«?Venskih
6 K >ic'h demo-
A S® h ° v* A t°
i S , Svoji ^ma>>- Sa-i
4 ^ hJn tudi rani vsa ‘ ‘ tea Vse ^iiiarde, tNake, . °kazuje.
0 srvilt-ost’ na : ha kiiu Jete ob-
S- * "i?1«
s
yA\ „ kol°nizacije.
I PS*?** lam
J S it ^ m azlastitvi V K? W 0Venske
a[cCan^elu za
\ l%lgQ C M8® na‘ ,f S h Plav Nazario,>
Sibtišk na n tistih C SWrw.,P0Sestva
risftiaa
<f Nfe,,kv. tn potrebu-
'»‘SjRSS:
k>an- San
t i
i StN>loija p°roeal
/ h Mih e?ltev bi-, to at jv,:,, beguncev
> »V, ef »a .em ozem-
1 r* »i TtiaSi. e za
• *»Sjher Za em ozem-«	zpoPolni-
Ah Tfstu JPaselij v
t ’i?nu ‘ pri Skedniu,
V S« **fcVcu in v
V S ‘»o Pa dodaja:
"A ^ ?f»r przdstciD-
V ^w-ob ob ?° noue-!' J in^f me,;2'”1 oesti
5	arkov-
Si
*
vanj za istrske begunce. S tem kreditom treh in pol milijarde lir bo zgrajenih oziroma je že v gradnji nadaljnjih 2000 stanovanj za begunce v omenjenih krajih in drugod po Tržaškem ozemlju do konca 1. 1963-S tem bi bilo v glavnem zgrajenih dovolj stanovanj za begunce, ki so danes še v taboriščnih barakah.*
Kje točno je novo naselje zgrajeno, list ne pove: ob obalni cesti med Bar-kovljami do pod Križa; v čedazu ali le med Grlja-nom in kriškim portičem? Vsekakor na	naj lepšem
predelu naše obale, sicer strma, toda zato toliko bolj slikovita v svoji sredozemski sončni pestrosti, kot jo je opeval že Anton Aškerc v «Jadranskih biserih*. Letoviški, turistični predel, ki ga bodo zgradili z znanim tržaškim kasarnskim okusom z obupno enoličnostjo. Jasno je le toliko, da s tem ni mišljeno ono veliko naselje, ki ga bo zgradila ali ga že gradi INA-OASA nad barko vi j an-skim Bovedom v Bregu proti Kontovelu, s 1200 stanovanji, ki bo v celoti izvršeno. Kajti to zadnje je namenjeno ne le beguncem, marveč vsem najpotrebnejšim Tržačanom, torej bodo po tu veljavni praksi in odredbah istrski begunci dobili le polovico od 1200 stanovanj. Tudi nima nič posla s čisto begunskim naseljem, ki rase med Prosekom - Kontove-lom in Starčevim zagodom nad tem JNA-CASA naseljem, a že na kraški planoti-
Pa pojdimo dalje. Dne 5.
t. m. smo v našem dnevniku zapisali, da je devinsko - nabrežinski občinski svet razpravljal o razlastitvi med Križem in Nabrežino, ker da ima UNRRA-CASA v načrtu zgraditev 120 stanovanj za kakih 600 oseb, torej za vas, veliko približno kot pol Bazovice.
V sredo 12. t. m. pa smo poročali, da gre za 800 kv. m. zemljišča, ki je last Josipa Guštinčiča iz Križa, kar je le sestavni del ostale površine, ki leži na kriški zemlji, t. j. na ozemlju tržaške občine, torej zopet na zemlji slovenskega človeka. Gre verjetno za nekak podaljšek že obstoječega begunskega naselja pri Križu.
Poleg tega pa iz zadnje razprave na seji nabrežin-sko-devinskega občinskega sveta sledi — kot smo poročali zadnjo sredo 19. t. m — da namerava znamenita GAPGD (ustanova za podporo julijsko - dalmatinskih beguncev) pod predsedstvom B a r t o 1 i j a zgraditi 80 novih stanovanj blizu sedanjega že obstoječega begunskega naselja v Sesljanu. Verjetno gre za del gradenj, ki so predvidene v okviru onih 3,5 milijarde lir na podlagi že omenjenega zakona št-1219.
Kdor nekoliko pozna naše obalno področje od Bar-kovelj do štivana, mu bo pač jasno da bo z zgrajenimi in projektiranimi gradnjami istrskih priseljenskih kolonij vsaka slovenska vas na tem področ-
ju vklenjena v obroč italijanskih «borgov» v vzhoda in zahoda ter deloma od obale gori ali pa obratno, od kraške planote proti vasi ob morju.
Iz omenjenih fragmentarnih poročil si doslej ne moremo ustvariti točne slike, koliko stotin stanovanj bo postavljenih na to slovensko obalno področje (ker lahko računamo povprečno po 5 oseb na eno stanovanje, pomeni približno 200 stanovanj, 1000 novih italijanskih priseljencev). Vsekakor pa si lahko predstavljamo, da so imperialistični graditelji italijanskega mostu Trst-Tržič iz Lege Nazionale ter istrski revanšisti iz OAPGD že dobro zračunali, da bi jih bilo dovolj, da bi bilo slovensko področje, ob naši naj lepši obali vsaj z rahlo večino poitalijančeno, če pa še ne bi zadostovalo, bodo pač malo kasneje še okrepili kak steber tega mostu z novimi gradnjami in kolonijami. To je torej načrt za dokončno poitalijančenje slovenske tržaške obale, oziroma vsaj prehod v italijansko večino. Trst bi prenehal biti italijanski etnični otok.
To so torej zgodovinski obrati v imperialističnem raznarodovanju, slovenskega dela Tržaškega ozemlja. Pri tem zgodovinskem obratu si mora vsaka prizadeta stran prevzeti polno odgovornost za svoje ravnanje.
Pri tem, kot že omenjeno, italijanske imperialistične fronte v Trstu ob podpori in z denarjem, ki ga je dala Fanfanijeva de-mokrščanska vlada, torej z njeno končno in polno odgovornostjo, prav nič ne moti, niti ovira ne ustava ne mednarodno sprejete obveznosti Memoranduma ne obveznosti, spoštovati človečanske pravice, uzakonjene s soglasnim sprejemom — torej tudi z glasom Italije — pri Združenih narodih. Obratno, vse vlade so bile vedno ponosne, da je Italija prispevala k tej kulturni misiji, ki jo pri nas tako žalostno tepta. In ki je privedla pri južnih Tirolcih do rezultata, ki mu lahko sledi svetovna javnost skoro vsak dan.
če imajo že fašistično nastrojeni, nacistično - ko-laboracionistični ter revan-šistični krogi pri Legi Nazionale ter pribežniki OA PGD italijansko veljavno ustavo in mednarodno sprejete obveznosti, po goebel-sovsko, za papirnate cunje, se pa moramo zaprepašče-ni vprašati, kako morejo to rasistično revanšistično zadržanje sprejeti s polno odgovornostjo zastopniki vladnih strank od KD do republikanske, liberalne in italijanske socialno demokratske, tržaška demokrist-janska poslanca Bologna in Sciolis ter z dr. Palamaro sama odgovorna Fanfanijeva italijanska vlada? Kajti ona je tista, ki dovoljuje izvrševanje teh imperialistično - revanšističnih načrtov ob zvoku vladnih milijard, ki jih plačujemo tudi Slovenci z državnimi, deželnimi in občinskimi dav-
(Nadaljevanje na 2. strani)
.T**’ V i
MED TRSTOM IN TRŽIČEM
Foto M. Magajna
Svetovna javnost se pač t> zadnjih tednih ne more p rito. žiti, da ni bilo dovolj važnih in tudi razburljivih novic: pred desetimi dnevi je poletel prvi človek v vesolje, pred osmimi dnevi pa so ZDA on ganizirale invazijo na Kubo nasprotnikov Castrove uladu in revolucije, v noči od predvčerajšnjega petka na včerajšnjo soboto pa so štirje rezerv, ni francoski generali s pomočjo padalskega polka tako imenovanih eparaso i>» izvršili pravi vojaški puč v glavnem mestu Alžirije, kjer so prevzeli vso vojaško in civilno oblast ter odpovedali pokorščino de Gaullovi vladi. Ze tretji teden prehajamo torej iz enega vznemirljivega do. godka v drugega. Medtem ko na drugem mest up oročamo o položaju v Alžiru, naj povemo najprej, kaj se je zgodilo na Kubi.
Invazija na Kubo Kenncdyjev poraz
Začelo se je z bombardiranjem kubanskih letaiižč treh izdajalskih letalskih oficirjev, ki so nato pobegnili na Florido v ZDA. V noči med nedeljo in ponedeljkom pa so se izkrcale plačane enote s pomočjo ameriških ladij in o-rožja. Najprej se je govorilo, da jih je pet do šest tisoč, sedaj pa se zdi, da jih ni btlo več kot 1500. Računali so, da bo že ob njihovem nastopu vojska in milica zapustila F i-dela Castra in da jim bo oblast kot zrela hruška padla v roke. Toda bridko so se zmotili: v dveh dneh jih je Castro eno tretjino pobil, drugo tretjino ujel, tretja pa je deloma pobegnila ali se rešila zopet na čolne in z njimi na ameriške ladje, ki so jih čakale ob robu kubanskih teritorialnih voda.
Toda v teh kratkih dneh je prišlo do zelo napetega mednarodnega položaja. Hruštev je takoj pozval Kennedgja, naj prekine invazijo proti Kubi in naj si ne dela iluzij, da Sovjetska zveza ne bo nudila kubanskemu ljudstvu vse potrebne pomoči, da bi odbila oboroženi napad. Opozoril ga je, da se lahko vsaka emajh-na vojna» po veliki reakciji prenese v ostali del sveta. Kennedg je odgovoril negativno in tajil, da bi bile ZDA vmešane v napad na Kubo, ter da njegova vlada ne namerava intervenirati; pri tem je še prav posebej zagrozil, da bodo ZDA v primeru vojaške intervencije na Kubi s strani kake tuje sile izvršile obveznosti v medameriškem sistemu o obrambi obeh A. merik. Napadalce imenuje Kennedy «kubanske patriote« in pravi, da vlada ZDA ne bo ničesar ukrenila, kar bi lahko nasprotovalo težnjam Kubancev «za svobodo».
Istočasno je zunanji mini-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pod vodstvom ultrasovskih upokojenih generalov Challa, Jouhauda, Zellerja in Satana
Udar «parasov>> v Alžiru in Oranu Izredno stanje v vsej Franciji
Pariška vlada je takoj prekinila vse pomorske in letalske zveze z Alžirijo in sklenila postaviti štiri generale in enega polkovnika pred vojaško sodišče - Predsednik vlade je pozval vse na poslušnost - Vse stranke in sindikati odločno nasprotujejo najnovejši pustolovščini v Alžiru
Abasov poziv Alžircem rtaf ostanejo enotni in budni
PARIZ, 22. — Okrog 6. u nister za informacije Terre polk padalcev tujske legije poveljstvom štirih rezervni hauda, Zellerja in Salana, vladi ter prevzeli vso voja predsednik vlade Debre te mu delegatu Jeanu Morinu,
re zjutraj je francoski mi-noire sporočil, da je prvi izvršil v noči premik pod h generalov, Challeja, Jou-ki so odpovedali poslušnost ško in civilno oblast. Ko je lefoniral v Alžir generalne-je ta odgovoril:	<rNisem
* k*
1 jiH nadzoruje alžirska vojska
bočnim vplivom alžirske vlade
ALGER
lvr>e varnosti kat
več svoboden v svojem kretanju. Oficirji prvega polka tujske legije padalcev mi pravijo: Pokoravamo se ukazom generala Challeja.* Poveljnik v Alžiriji, Fernand Gambiez, pa je postal ujetnik oficirjev omenjenih padalcev, ki so ga prestregli, ko je hotel oditi na poveljstvo polka. Sledili so pozivi štirih generalov in padalcev, naslovljeni na vse vojaške enote Alžirije, zlasti pa na poveljstvo armadnih zborov v Oranu in Constantini, toda poveljniki se niso,— vsaj po prvih vesteh — odzvali pozivu in so ostali zvesti de Gaullu.
Sledili so naslednji ukrepi de Gaullove vlade:
1. Policija je takoj preiskala stanovanja nekaterih ultrasovskih aktivistov in mnoge aretirala.
2. Vsi funkcionarji javne varnosti so bili pozvani, da ostanejo na svojih mestih.
3. Vsa dovoljenja za dopust vojakom so bila odložena.
4. Ves zračni in pomorski promet z Alžirijo je ustavljen.
5. Vlada je takoj poslala v Alžirijo ministra za Alžirijo, Joxeja.
6. Za vrhovnega poveljnika v Alžiriji je imenovala gen. Olieja.
7. Ob 17. uri je bila seja vlade pod predsedstvom de Gaulla, na kateri je bilo proglašeno za vso Francijo izredno stanje. Sslenjeno je bilo, da se postavijo pred vojaško sodišče generali Challe, Salan, Jouhaul in Zeller ter polkovnik Go dard.
Okrog 21. ute je minister za informacije povedal novinarjem, da v Alžiriji ni bilo po prvih jutranjin urah nobenih dogodkov razen v Oranu, kjer vlada določene vznemirjenje. Za sedaj ni predviden noben ukrep glede tiska in radia.
V vladnih krogih se dodaja, da je odločeno izvajati vse ukrepe, da se upor v Alžiru zatre «v okviru, ki ga predvideva ustava«.
Toda okrog 22. ure je že prišla prva vest, da je tudi v Qranu «parasom» uspelo prevzeti oblast v svoje roke. Vsaj tako je sporočil alžirski radio, ki je v rokah upornih generalov, od katerih se Salan še vedno na-
haja v Madridu. Radio je sporočil, da je polkovnik Ar-gould prevzel civilno in vojaško oblast armadnega zbora v Oranu v pričakovanju generala Gardyja.	Medtem
pa je vojska že	zavzela
glavna poslopja in pozvala prebivalstvo, naj	«ohrani
hladno kri in mir«.
Ze dopoldne je	predsed-
nik vlade Debrč objavil posebno sporočilo, v katerem je poudaril, da je izvršeno v Alžiru «hudo in premišljeno dejanje nediscipline, ker so vojaški elementi na poziv upokojenih generalov obkolili javna poslopja in prekinili zveze s Francijo«. «Toda volja države je jasna. Z referendumom od 8. januarja je Francija nedvoumno povedala, da goji zaupanje v generala de Gaulla na poti miru in združitve Francije z novo Alžirijo. Ta politika je bila določena in odobrena. Vlada je sklenila, da bo poskrbela za spoštovanje volje nacije. Vlada opor inja vse poveljnike v Alžiru, da imajo eno samo dolžnost:	služiti državi z
disciplino jn ubogljivostjo njenemu poglavarju de Gaullu. Izven te dolžnosti je samo še nered, anarhija,
razočaranje in končno poraz domovine.«
Minister za informacije pa je v neki svoji poznejši izjavi označil generalski upor parasov za norost, za katero upa, da «bc ostala omejena samo r.a mesto Alžir«.
Kljub vsem tem ukrepom pa se v Parizu ne skriva, da je položaj resen, kajti ne more se trditi, da gre za kak diletantski podvig. Trdi se, da je bila operacija izv.dena skrbno in da so se uporniki predvsem izognili sodelovanju politikov. Pripominja se, da tokrat ni nobenega sledu romantičnih in sentimentalnih elementov kot se je to zgodilo 13. maja leta 1958, prav tako se ne opaža tisti nered, ki je označeval dogodke 24. januarja lanskega leta. Poudarja se, da gre za poizkus vojaškega udara, ki bolj spominja na frankislično akcijo iz leta 1936.
Prvi komentarji udara v Alžiru poudarjajo predvsem, da je prvi padalski polk tujske legije sestavljen iz številnih nemških in italijanskih vojakov, pri čemer se še posebej omenja, da
(Nadaljevanje na %. stramil
Nove podrobnosti o polomu pustolovščine na Kubi
V bojih padlo okrog pet sto napadalcev
Ozadje spletk pri pripravljanju napada
Izjave ujetnikov pred kubansko televizijo - Kubanski radio poroča, da se sedaj napadalci jočejo in prosijo milosti
HAVANKA, 22. — Iz dobro
da je v bojih na Kubi pad narjev, prav toliko pa da so baje 1500 tujih plačancev.
Kubanski radio pa je spo vih 70 protirevolucionarjev polotoka Zapata v pokraji hteva ljudstvo, da se tuji
obveščenih krogov poročajo, lo okrog 500 protirevolucio-jih ujeli. Izkrcalo pa se je
ročil, da so včeraj ujeli no-na močvirnatem področju ni Matanzas. Medtem pa za-plačanci strogo kaznujejo.
Snoči je kubanska televizija oddajala dokumentacijo o vpadu na Kubo ter kazala prizore iz bojev na o-bali, Castra, ki je pregledoval letališča, katera so bombardirala revolucionarna letala, kubanske vojake v protinapadu pod sovražnim og-
njem, orožje in strelivo, ki so ga zaplenili sovražniku itd.
Zatem so se pokazali na zaslonu nekateri ujetniki, med katerimi tudi Jose Miro Tor-res, sin predsednika tako imenovanega «revolucionarnega sveta«. Neki ujetnik je govo-
ril o izkrcanju v zalivu De Cochmos in ostro kritiziral vodstvo napadalne ekspedicije
Ujetnike je izpraševalo na televiziji devet novinarjev. Tako je na primer neki padalec povedal, da so ga vadili v Miamiju v ZDA, v Gvatemali in v Nikaragui, drugi ujetnik pa je dejal, da so ga prepeljali z vojaškim letalom ZDA. Neki ujetnik je celo dejal, ~3a je obiskoval v Gvatemali tečaj, ki so ga vodih nemški inštruktorji. Dejal je, da so jih cesto prenašali kot mačka mlade ter da so jih pretekli ponedeljek ponoči pripeljali pred Playa Giron s pe-
1 < r' -X
V . ’ > '	,	■'
|pf
Skupina plačanih napadalcev, ki so bili po izkrcanju ujeti na Kubi
iiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiu
Najnovejša faza kolonizacije
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki. In Fanfani, enako kot pred njim Segni, Tambro-ni, Fella in spet Fanfani itd., so se pač zavedali, da bo to prej ali slej privedlo do mednarodnih trenj z državo, o kateri radi ponavljajo ob vsaki priliki, da je prijateljsko sosedska, če jih namreč že notranja vrenja na robu države že nič ne brigajo-
Pa še nekaj za premislek tem vladnim odgovornim krogom. Ali se ne bi lahko tržaški Slovenci v življenjski obrambi pred neprestanim raznarodovanjem, proti vsej državni zakonitosti
— ki ga na nas izvrši italijanska država — moralno in pravno politično e-nako, ako ne še bolj upravičeno, ker smo v življenjski obrambi, požvižgali na državne zakone, enako kot vlada sama, ki bi jih morala varovati in skrbeti za njih izvrševanje?
Kajti Italija, ponavljam Italija za «drugorodce» kot smo mi, ki italijanski narod in kulturo poznamo, predvsem le iz dobe fašističnega režima ter v zadnjih letih po demokrščan-skih vladah, ki so redno leto za letom votirale milijarde za raznarodovalno kolonizacijo naše zemlje, pač ne more zahtevati kake nacionalne, kulturno -zgodovinske sentimentalnosti do nje, kakor to lahko pričakuje od rojenih Italijanov. Ali se vsaj trezni italijanski krogi zavedajo, da so privedli slovenske državljane Italije v prav enako politično-moral-no krizo vesti, kot je to storil fašizem, ki je s tem povzročil našo «resistenzo» in končno — upor. To vprašanje zastavljamo ne nostalgičnim kričačem, ki sami kot prvi teptajo državno zakonitost in zvestobo
— torej so sami izven zakona! — marveč odgovornim vladnim krogom, ki so dolžni varovati državno avtoriteto, ne s palico in ricinovim oljem, marveč s pravično ali če hočete še s krščansko zakonitostjo — torej nikakor ne z nezakonitostjo, v katere ozadju je genocid.
Vsi patriotardni izgovori ter dannunziovsko-faši-stično nabuhlo besedičenje, ali zmerjanje je pred tem dejanskim položajem brezpomembno in prazno. Tu morejo kaj spremeniti le dejanja: revanšistično imperialistično razlaščanje slovenske zemlje in na njej italijanska kolonizacija ter vsa ostala državna in zasebna postopanja morajo nehati! Zakoni morajo postati zakoni tudi kadar govorijo nam v prid, ne samo za to, da nas dušijo!
Ko v takem zgodovinsko tragičnem trenutku res od-
. krito govorimo, nas presneto malo briga fašistično-revanšistično, moralno in I politično neodgovorno kri-1 Čanje, I ga s tem morda provzročimo, ali še manj
navski oči-
kak jezuitsko-hinay
tek «bestialnošti»', spričo
katerega se moramo le vprašati, kaj je res «be-stialno*: ubijati in strahopetno uboj tajiti in prikrivati, ali pa brezobzirno resnicoljubno uboj razkrinkavati? Zavedamo se namreč, da zadenemo v prvi vrsti prav tiste kroge, ki so povzročili «exodus», t. j. prostovoljni harakiri istrskega italijanstva in sistematično gradijo revanšistično kolonizacijo tržaškega ozemlja in bližnje Goriške z vsemi gospodarsko-socialnimi posledicami za Slovence in za tržaško delavstvo.
Predaleč bi prišli, če bi se lotili, v težkih številkah razpravljati o tem vprašanju. Zato tega ne bomo storili. Moramo pa vsaj namigniti na to drugo zgodovinsko odgovornost vladnih strank, ki so z državnim finansiranjem sistematično Kolonizirali tržaško ozemlje Mislim namreč na so-cialno-gospodarsko odgovornost za dobrobit tržaškega, prebivalstva, ki je do temelja kompromitirano s tem neodgovornim naseljevanjem. To je namreč povzročilo, da ima Tržaško ozemlje daleč naj večji odstotek brezposelnih kot vsa Italija. In s to dokončno gradnjo kolonij postane to stanje kronično, dokončno. Zato razumemo, zakaj vladni krogi in vladni komisar Palamara zanje, tako ljubosumno skrivajo silno visoke številke novih naseljencev. iSe zadnje leto angloameriške statistične službe so uradno ugotovili, število 50.000) To prikrivanje pa že točno dokazuje zavest krivde tržaških in italijanskih vladnih krogov nad tržaškim delovnim ljudstvom. Zato pa so istočasno z nami Slovenci, kot vedno, prizadeti tržaški delovni sloji in delavske stranke.
Tu se dotaknemo drugega dela odgovornosti za ta novi zgodovinski obrat v revanšistično - imperialistični kolonizaciji Tržaškega ozemlja — odgovornost teh protiimperialistič-nih, protiraznarodovalnih strank, ki so dobro razumele, da se bliža kritični trenutek ko so predlagale ustanovitev koordinacijskega odbora za obrambo slovenske manjšine. Ta odbor ima sedaj pač jasno živijenjsko preizkušnjo svoje koristnosti pred seboj! Sedaj: ne takrat; ko je toča že pobila in bi bilo že prepozno.
YZ
Sestanek
Kennedy-Eisenhower
CAMP DAVID, 22. — Ken-nedy sc je danes sestal z Ei-senhowerjem — kot je bilo napovedano že včeraj — v zvezi s porazom na Kubi. Sestanek je trajal petindvajset minut. Kennedy je izja-vil:"«Jaz sem ga povabil, naj pride k meni na kosilo, da bi ga obvestil o najnovejših dogodkih, pa tudi zato, da bi se okoristil z njegovo mislijo in z njegovimi izkušnjami.«
timi ladjami in korveto s kubansko posadko, medtem ko sta jih do zaliva De Cochinos spremljala dva ameriška rušilca. Ujetnik je tudi kritiziral predsednika ZDA Kenne-dyja. Dejal je, da so jim zagotavljali, da bo kubansko letalstvo prešlo na njihovo stran 48 ur pred izkrcanjem.
Cardonov sin je izjavil novinarjem, da ravnajo Kubanci dobro z ujetniki. Nadalje je povedal, da jih je kubanska vojska napadla z desetimi tanki. Mislili so, da bo milica stopila na njihovo stran, namesto tega pa se je odločno borila in jih porazila. Invazija je doživela popoln polom, je zaključil Cardonov sin.
Kubanski radio poroča, da ujeti plačanci jočejo in prosijo milosti, potem ko so se prodali tujcu in izdali svojo dcmovino. Radio nadalje pravi, da so jih vežbali Yankeeji v Puerto Ricu, Nikaragui in Gvatemali. V Miamiju pa se širijo vesti o premikih vojne mornarice ZDA v Karaibskem morju. Ameriški departma za vojno mornarico pa ne potrjuje teh vesti ter pravi, da g/e za navadne pomorske vaje. Poleg tega pa so po drugih vesteh poslali ojačenja »marinesov* (pomorskih strelcev) na ameriško bazo Guan-tanamo na Kubi. Isti departma pa pravi, da gre le za izmeno pomorskih strelcev, ki so odslužili svoj vojaški rok.
Iz Miamija poročajo, da vlada med tamkajšnjimi kubanskimi begunci zagrenjenost nad ameriškimi oblastmi, katerim očitajo, da niso dovolj pripravile vojaške operacije, ki se je zato popolnoma izjalovila.
Iz Hondurasa poročajo, da je tamkajšnja vlada pretrgala diplomatske stike s Kubo. Ni-karagua zanika, da bi del sil, ki se je izkrcal na Kubi, od-
rini’ z njenega ozemlja. So-
vjetski poslanik v Montevideu je izročil urugvajski vladi noto, v kateri jo opozarja na nepopravljive posledice, če se
ne neha napad na Kubo.
V ZDA pa se že čujejo kritike Kennedyjeve politike. Znana novinarja Slevvart Al-sop in James Reston sta v «New Yonk Herald Tribune« in v «New York Timesu« objavila članka, v katerih opisujeta ozadje pustolovskega napada na Kubo. Glavni krivec za to je baje obveščevalna služba OIA, ki je sporočila Kennedyju, da se bo Castrova vladavina ob prvem sunku zrušila.
Pisanje obeh novinarjev se sicer nekoliko razlikuje, ker prti Reston tej obveščevalni organizaciji, ki šteje 10.000 a-gentov, še več krivde kot Al-sop. Ta namreč piše, da je
iiiiMiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiitiHiiiititiiiiitiiiiiiiimiiiitiitiiiiiniiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiim
Vodidelj PSI o dogodkih na Kubi
Glavna napaka ZDA
in meščanskega Zapada
V pokrajinskem svetu v Milanu izvolili enobarvni upravni odbor KD - Nadaljujejo se razgovori za rešitev krize na Siciliji
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. —■ V uvodniku, ki ga prinaša jutrišnja številka socialističnega glasila »Avan-ti!», Nenni obravnava nedavni napad na Kubo in zatrjuje, da je bil »spopad kubanske revolucije z ameriškimi interesi neizogiben*, ker imajo tako ost »vsa nacionalna in socialna gibanja Latinske A-merike*. Glavna napaka ZDA in meščanskega Zapada, nadaljuje Nenni, je v tem, da niso razumeli, da «ni mogoče zatreti kubanske revolucije, kakor ni moč zatreti afriških revolucij z gospodarsko dušitvijo in politično izolacijo ali pa s tem, da se jim odklanjajo tehnični kadri in sredstva za obnovo*. S takimi metodami, pravi Nenni, se ustvarja demokratična praznina, ki so jo komunisti pripravljeni zasesti. »Lahko je potem, ko se je prispevalo k ustvaritvi položaja, kakršen primer je Kuba, vpiti o nevarnosti sovje-tizacije*. Resnica pa je, dodaja Nenni, da je Jean Paul Sartre, tolmač Castrove misli, še v septembru 1960 mogel reči, da je kubanska revolucija smatrala za norost povezavo z vzhodnim blokom in da je nafneravala ostati izven blokov in hladne vojne.
Glede Kube, kakor tudi glede novih azijskih in afriških držav nadaljuje Nenni, je največja in najhujša odgovornost tistih, ki z demokratičnih pozicij ne čutijo dolžnosti, da bi solidarizirali z mladimi nacionalnimi in socialnimi revolucijami ter jim pomagali, in jih tako silijo k odstopanju od demokratične poti. Nenni zaključuje:	»Videli bomo, če
bo nova Kennedyjeva uprava zmožna popraviti pogrešno politično linijo poslednjih dveh let in poslednjih dni, al: če bo žrtev iluzije napačnih idej o'prestižu in sili. V položaju, ki je nastal po napadu na Kubo, je vsakršno predvidevanje negotovo, razen er.ega, namreč, da nihče ne more zaobrniti nazaj kolesa zgodovine:	tega ne morejo
ameriški kapitalisti; tega ne morejo francoski militaristi, ki so začeli novo blazno poglavje v krvavem zatonu ko-lcr.ijalizma*.
Voditelji mladinskih gibanj KD PSD1 in PRI so se danes sestali in proučili položaj, ki
je nastal »po poskusu upora proti Castrovi vladi na Kubi* in so sklenili, da bodo začeli z »ustrezno kampanjo za informiranje italijanskega mladinskega javnega mnenja o dejanski in objektivni naravi kubanskih dogodkov*. Omenjena mladinska gibanja zatrjujejo, da je revolucija 26. julija imela pristne demokratične in napredne težnje, ki pa da so jih kasneje izdali »tudi zaradi resnih odgovornosti kapitalističnih vlad in krogov zapadnega sveta*. Končno izražajo željo, da bi se na Kubi, z ljudsko pobudo našla »kubanska in demokratična rešitev, brez vmešavanja konservativnih krogov in brez vmešavanja velesil*.
V pokrajinskem svetu v Milanu so z 21 glasovi proti 19 zavrnili ostavko predsednika Casatija (KD). Nato so izvolili še tri odbornike: Chimi-nella, De Martinija in Cata-nea Petrinija, ki so vsi demokristjani.
V zvezi s krizo deželne vlade na Siciliji se je danes vršil sestanek med političnim tajnikom KD Morom, namestnikom tajnika Hanzonijem, voditeljem KD na Siciliji D’An-gelom, Malagodijem (PLI), Bozzijem (PLI), Tanassijem (PSDI) in Pignatonejem (voditelj krščanskih socialcev). Vedo povedati, da se je sestanek vršil v »prisrčnem in konstruktivnem vzdušju*; da so proučili položaj na Siciliji in da so sklenili, da se ponovno sestanejo prihodnji ponedeljek.
V bocenski pokrajini nadaljujejo s preiskavo v zvezi z atentatom na vojašnico finančnih stražnikov v dolini Veno-sta. toda do sedaj še vedno brez uspeha.
A. P.
Burjiba obišče ZDA
WASHlNGTON, 22. — Od 3. o 13. maja bo predsednik Tu-lizije Burgiba na uradnem o-hisku v ZDA. Tunizijski predsednik bo prebil tri dni v VVashingtonu, kjer se bo sestal s predsednikom Kennedy. jem in z drugimi ameriškimi | visokimi funkcionarji. Nato bo obiskal Knoxvi!)e v Tennesseeju, Dalas v TexasU in ! New York.
obstajal tudi minimalni program, tako da bi se protirevo-
lucionarji polastili najprej le dela otoka, nato pa ustanovili vlado in zahtevali od ZDA, naj jo priznajo. Kennedyja so vsekakor prepričali, da se ni uprl pustolovščini, hkrati pa je upošteval tudi nasvet Ste-vensona ,naj se ameriške vojaške sile ne udeležijo napada.
— Rekli so, da živijo lahko tudi brez «svobodnega» sveta!
iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiif iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii
Upor v portugalski Angoli se vedno bolj širi
«i
Nahajamo	se	pred
eno najveijih naše zgodovine
»
Salazar uporablja vsa razpoložljiva sredstva za prevoz vojaškega materiala, čet in policije v Angolo
LIZBONA, 22. — Salazar, ki je prevzel tudi obrambno ministrstvo, skuša okrepiti vojaški in policijski aparat v Angoli; z najhitrejšimi sredstvi pošiljajo v Angolo čete, orožje, strelivo in motorna vozila. V ta namen so rekvi-rirali mnoge tovorniške in potniške ladje; tudi vsa razpoložljiva letala uporabljajo za prevoz vojaškega materiala in čet, nazaj grede pa vozijo begunce, predvsem ženske in otroke, ki jih iz varnostnih razlogov selijo v domovino. Hkrati z vojaškim materialom pošilja Salazar v Angolo tudi policijske sile.
Položaj v Angoli pa postaja iz dneva v dan resnejši. V Lizboni tega več nihče ne skuša prikrivati. Značilno je, kar s tem v zvezi piše lizbonski ajornal do Comercio«.
V tem časopisu je rečeno, da «dejstva, ki so zelo resna, ne opravičujejo določenih upov in optimizmov. Vprašanje Angole je skrajno alarmantno, ker se upor širi in krepi, namesto da bi se zmanjšal. Nimamo nobene koristi od prikrivanja. da je Angolo zajel obsežen vihar, z resnim protiudarcem na celotno življenje dežele. Nahajamo se pred zapleteno in težavno krizo, eno od največjih naše zgodovine«.
V prvem poročilu, ki ga je generalno tajništvo obrambnega ministrstva izdalo o položaju v Angoli, se zatrjuje, da portugalska vlada «ne bo sledila z napori, da bi pomirila Angolo, toda država bo morala prenašati hude žrtve«.
V sporočilu je hkrati rečeno, da se ((teroristi poslužujejo ljudi in orožja, ki ga dobivajo iz inozemstva«.
Portugalske oblasti v Angoli javljajo, da so v poslednjih 24 urah aretirali nad 50 oseb, ki so osumljene ((terorizma«. Oblasti oborožujejo svoje ljudi v Severni Angoli. Časopisje v portugalski prestolnici objavlja seznam žrtev ob priliki napada pri Nam-buangongu v Severni Angoli; seznam vsebuje imena 100 mrtvih in 60 pogrešanih. «Ma-lavvi News» (Nyasa) prinaša vest iz portugalske kolonije Mozanbika, na podlagi katere je pri Mlanju, kakih 100 km od Blantyra baje prišlo do hudih spopadov med afriškimi elementi in portugalskimi četam.;. Omenjeni časopis pravi, da je bilo pri tem 11 mrtvih in stotine ranjenih, da so Portugalci zažgali naselja in s strojnicami streljali na žene in otroke, mučili ujetnike, krajevno prebivalstvo pa primorali k prisilnemu delu.
Hruščev
odgovarja
Kennedyju
MOSKVA, 22. — Agencija TASS objavlja poslanico, ki jo je Hruščev poslal Kennedyju, in v fcateri zatrjuje, da je bi-
lo ((nesporno dokazano, da so ZDA pripravile intervencijo, finansirale oborožitev in oskrbele prevoz oboroženih tolp na Kubo«. Napad na Kubo označuje Hruščev kot ((zločin, ki je ogorčil ves svet« Šlo je za poskus, pravi Hruščev, da bi se na Kubi vzpostavila ((svoboda take vrste, da bi dežela plesala po glasbi svojega močnejšega soseda in bi tuji monopoli mogli ponovno pleniti naravno bogastvo Kube in se rediti s potjo in krvjo kubanskega ljudstva«. «Vi se podajate na zelo nevarno pot«. ((Naša vlada ne išče na Kubi niti koristi niti privilegijev. Na Kubi nimamo oporišč niti jih nameravamo vzpostaviti«. Proti argumentu, da so ZDA morale intervenirati, ker bi na Kub; utegnili vzpostaviti sovjetska oporišča za rakete in druge vrste orožja, Hruščev pravi, da je to zelo nevarna politika, ker bi tudi SZ mogla po tej logiki intervenirati v dežele, kjer imajo ZDA svoja oporišča, ki predstavljajo nevarnost za SZ. Hruščev pravi, da se ne strinja s tako logiko. #Vi lahko simpatizirate z imperialističnimi in kolonialističnimi deželami; nad tem se ne bo nihče čudil. Vi, n. pr., glasujete s temi deželami v ZN; gre za vašo moralo. Toda kar se je zgodilo proti Kubi, ni več vprašanje morale. To je čisto preprosto gangsterstvo«. Nato Hruščev zahteva, naj ZN odločno obsodijo ((banditska akcijo proti Kubi«.
V nadaljevanju Hruščev poudarja, da bi Kennedyjeve iz-
jave tisku «morale povzročiti v svetu veliko vznemirjenje«, ker je ameriški predsednik govoril o svoji pravici, da u-porabi vojaško silo za uničenje drugih držav, kadarkoli bi on smatral, da so odločitve teh držav ((komunistične«. Hruščev ponavlja, da so oni poborniki miroljubne koeksistence in načela o nevmeša-vanju v notranje zadeve drugih držav.
Kar zadeva končno Kenne-dyjeve besede o dogodkih na Madžarskem, Hruščev pravi: »Moremo vam dokazati, ne z dvoumnimi aluzijami, ampak na osnovi zelo jasnih izjav, da ste vi, ZDA, zatrli neodvisnost Guatemale s tem, da ste poslali tja svoje plačance. Isto poskušate zdaj na Kubi.« Sovjetska zveza je bila vedno braniteljica neodvisnosti vseh narodov, zatrjuje Hruščev, in ne more pristati na to, da bi ZDA imele ((kakršnokoli pravico gospodovanja nad drugimi deželami«. «Z vami nočemo vzpostaviti take odnose, da ZDA in SZ, kot najmočnejši državi na svetu, ne bosta vihteli mečev, se ne bosta bahali z vojaško in gospodarsko superiornostjo, ker to ne bi vodilo k izboljšanju mednarodnega položaja, ampak k njegovemu poslabšanju«. SZ iskreno želi doseči sporazum z ZDA in z vsemi drugimi deželami o vprašanju-'razorožitve in glede vsen drugih vprašanj, da bi tako pospešili miroljubno sožitje, zai.ljučuie Hruščev.
< KlAOtftJEVantlE >
ster Kube Raul Roa v političnem odboru OZN obtožil vlado ZDA in še posebej Pentagon, da sta organizirala oboroženi napad. Sovjetski delegat Zorin je zahteval, da se skliče posebna seja generalne skupščine OZN, do česar pa ni prišlo, in je skupščina obravnavala nato dve resoluciji, ki sta prejeli v političnem odboru dvotretjinsko in navadno večino.
Dvotretjinsko večino je prejela resolucija sedmih latin-sko-ameriških držav, v kateri se pozivajo ameriške države, naj posredujejo za rešitev spora med ZDA in Kubo, navadno večino pa je prejela resolucij a Mehike, ki poziva vse članice OZN. da se izognejo, da bi bila njihova o-zemlja in sredstva uporabljena za povzročitev državljanske vojne na Kubi. Kot poročamo danes na drugem mestu. je bila resolucija sedmih odobrena tudi v generalni skupščini OZN.
Vse to se je zgodilo že po porazu napadalcev. Takoj ko je bila vest o porazu objavljena, je imel Kennedy ogorčen govor, v katerem je zagrozil, da .Kuba še ni povedala zadnje besede», da ZDA ne bodo mogle dolgo gledati 150 km od svojih obal tako državo, ki je oborožena z o-rožjem «od onstran zavese». Poveličeval je »kubanske patriote* in celo osebno sprejel njihovega samozvanega voditelja dr. Cardono. Vse to pomeni, da tudi v bodoče neodvisna Kuba s Fidelom Castrom na čelu ne bo imela miru pred ZDA, katerih vlada se bo sedaj po Kennedgjevem porazu še bolj ogorčeno pripravila na prihodnje izkrcanje. Desničarski tisk se trenutno tolaži, da je ves podvig sta! «samo» 25 milijonov dodal jev...
Pa še , nekaj se je izkazalo ob tej 'imperialistični invaziji na neodvisno Kubo: ves miroljubni demokratični svet jo je podprl, demonstracije so se iz
dneva v dan vT.t}, velikih mestih * lahko reče, ^
o r. luiiivo mednarodnem Q
cionarna Kut) .n . f.o. Hkrati P« bn, enkrat miroi)" si etu.
Laos na ptf k miru
• I, glede
rsr&tm
maaaaaaaaaaaaiiataaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaiiaanaaaiiaaaaaaaaiaiaaiaiaaiiaiiiiaaiaaaiiaaaBaaaaiiaaaaaaiiiiiiiiiiiiiiiiaaaiiiiaaaiaaiaaiiiaaiiaaaiiiiaaaiiiiiiiiiniiiiia
PO UDARU PARASOV V ALŽIRIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
prevladujejo nemški vojaki. Ta polk se je že «izkazal» v dogodkih 13. maja 1958 in v januarju lani, ko je de Gaul-lu uspelo takratni upor zadušiti brez prelivanja krvi. Dalje se poudarja, da bo nadaljnja razširitev upora na ostala alžirska mesta odvisna od mladih polkovnikov, ki so igrali zelo važno vlogo v prejšnjih uporih.
Politični opazovalci poudarjajo, da pomeni izredno stanje, ki ga je proglasila vlada; 1. Administrativna internacija; 2. nadzorstvo za pet dni; 3. preiskave ponoči in poanevi, 4- nadzorstvo nad informacijami, to je cenzura, in 5. vzpostavitev zaščitnih področij. Poleg tega pomeni izredno stanje tudi izvajanje drugih manj važnih ukrepov. Izredno stanje velja za dvanajst dnh Podaljšano je lahko s posebnim zakonom.
Seveda je vojaški udar v Alžiru takoj izzval odločen nastop francoskih delavskih sindikatov, ki so sklenili, da
iliHiiiHiiiiiiiimiitiiiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiMiiitiiiiiiiiiMiiiiiMiMiimiiM
Tito se vrača v domovino
Skupno poročilo o razgovorih z Naserjem
KAIRO, 22. — Nocoj ob 21. i podporo zakoniti vladi Gizen-uri je maršal Tito s soprogo [ ge. Predsednika sta prav tako
in ostalimi člani spremstva odpotoval iz Aleksandrije. Z obiskom v ZAR se je končalo dvomesečno potovanje predsednika Jugoslavije, med katerim je Tito obiskal Gano, Togo, Gvinejo, Liberijo, republiko Mali, Maroko, Tunis in ZAR.
Pred odhodom je bilo objavljeno skupno sporočilo, v katerem Tito in Naser ugotavlja, da napori, da se mednarodna vprašanja rešujejo s silo in vmešavanjem v notranje zadeve neposredno ogrožajo mir v svetu. Dalje poudarjata, da se morajo vse države zavzemati za polno uveljavitev načela neodvisnosti in enakopravnosti v odnosih med državami in za reševanje vseh odprtih vprašanj z miroljubnimi pogajanji. Tito in Naser smatrata, da je nujno potrebno povečati napo re za dosego polne in splošne razorožitve in materialna sredstva uporabiti za blaginjo člo veštva.
Glede Konga sta Tito in Naser obžalovala neuspeh ZN pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta v Kongu in poudarjata. da je potrebno dati polno
z zaskrbljenostjo proučila ovl re, ki onemogočajo napore za prenehanje vojne v Alžiriji in ugotovila, da je mir v Alžiriji mogoč samo z uresničenjem zakonitih pravic alžirskega ljudstva. Tito in Naser ■•a potrdila prejšnje izjave, v katerih sta dala polno podporo restavraciji pravic alžirskemu ljudstvu.
Glede Laosa sta predsednika ugotovila, da se more kriza rešiti le na osnovi polnega spoštovanja neodvisnosti in nevtralnosti, nevmešavanja v notranje zadeve te države. Potem ko sta poudarila potrebo čimprejšnje in dokončne likvidacije kolonializma in globoko zaskrbljenost zaradi neugodnega razvoja jn poslabšanja mednarodnih odnosov, sta Tito in Naser ugotovila, da so nujna posvetovanja med nevezanimi
se bodo uprli akciji ultrasov z vsemi sredstvi. Ta sklep so objavili voditelji sindikatov vseh smeri; komunistične, socialistične ih katoliške, ki so se že danes zjutraj sestali.
V pozivu sindikatov je rečeno, da bo delavstvo branilo republikanske ustanove proti vsem tistim, ki z uporom in terorjem se hočejo upreti politiki miru, ki sloni na načelu samoodločbe, katero je o-dobrila Francija.
Maurice Thorez, generalni sekretar KP Francije je pozval druge stranke in levičarske organizacije s posebnim pismom, v katerem predlaga skupni sestanek za proučitev nastalega položaja.
V svojem pismu, ki ga je r.islovil socialistični stranki, levičarskim socialistom, radikalni stranki, demokrščanski stianki, »mladi republiki*, gibanju za mir in sindikatom, poudarja Thorez, da se morajo »uporabiti vsa sredstva, da bi se uprli pustolovščini, če bo potrebno*.
Federacija UNR je objavila sporočilo, v katerem poudarja, da spričo »puča frankistič-nega stila* poziva republikance in vse Francoze, naj bodo pripravljeni za obrambo svobode in republikanskih ustanov. Podoben poziv je objavila tudi socialistična stranka SFIO.
Predsednik alžirske vlade Feihat Abas je v Tunisu objavil popoldne poseben poziv alžirskemu ljudstvu, naj ostane bolj kot kdaj koli enotno in budno. ‘Organizirati se morate, da bi se lahko uprli provokaciji padalcev tako kot ste storili v zgodovinskih decem-biskih in januarskih dneh. V mestih in na podeželju je vaša dolžnost, da storite vse, da bodo podvigi, v katere vas hočejo vmešati, propadli. Skupina oficirjev, ki so organizirali vojaški upor, bi nas hotele še nadalje držati v kolonialnem suženjstvu. Pustolovski generali bi hoteli danes spravljati na dan nekako francosko Alžirijo. Ti generali so pravi vzorci fašizma in krlonializma. Hoteli bi izvršiti genocid in držati Alžirijo pod kolonialno peto. Toda njihov poskus je obupen in bo picpadel tako kot so propadli poskusi 13. maja 1958 in 24. januarja lani*.
Začasna alžirska vlada je že sprejela vse potrebne ukrepe r.a političnem, vojaškem in diplomatskem področju in po-
Glede uporniških generalov se je zvedelo ža naslednje podatke:	1. Letalski general
Challe je star 56 let; upokojen je bil letos v februarju; od 1958 do aprila 1960 je bil vrhovni poveljnik v Alžiriji, nato pa je bil imenovan za poveljnika NATO za Srednjo Evropo. V januarju letos je zaprosil za predčasno upokojitev «iz osebnih razlogov«. 2. Gen. Edmond Jouhaud je star prav tako 56 let in tudi on spada v letalstvo. Upokojen je bil na svojo prošnjo lani v septembru. 15. marca istega leta pa je postal generalni inšpektor vojaškega letalstva. Rojen je v Alžiriji. 3. Gen. Andre-Marie Zeller je bivši načelnik glavnega štaba kopenske vojske, v pokoju pa je od oktobra 1959; star je a3 let. 4. Gen. Salan. ki je pobegnil v Španijo lani 31. oktobra, se je sprl z de Gaullom zaradi Alžira v lanskem septembru. Igral je važno vlogo v dogodkih 13. maja 1958 in je nato postal generalni delegat in vrhovni poveljnik, tako da je v Alžiriji zdru-ževaj vso civilno in vojaško oblast, ki je trajala do decembra istega leta, ko je bil imenovan za generalnega inšpektorja narodne obrambe, v januarju 1959 pa je postal vojaški guverner Pariza in to funkcijo je vršil do 23. junija lani; star je 62 let.
PARIZ, 22. — Eksplozija v Courbevoire je ranila deset oseb, od katerih so jih pet odpeljali v bolnišnico. V posebnem pismu je gibanje «Odpoi za demokracijo in svobodo« sporočilo tiskovnim agencijam, da ono odgovarja za obe eksploziji, ki sta bili danes v Parizu, kakor tudi za atentat na pariško borbo in požar v parlamentu v preteklih dneh.
Glede položaja v Oranu pa se je v Parizu zvedelo, da sta oblast prevzela samo dva bataljona tujske legije in še kakšna majhna enota padalcev. Poveljnik pokrajine Oran, gen. de Pouilly, je odšel iz Orana v trenutku, ko so «parasi» prevzemali oblast in je baje preselil svoje poveljstvo v Tlem-den.
. tnr e „ni ,.,ah sil v »Sji» t ujejo z vmes , jjjiJ nje zadeve
m vlai° “ A
p • Iti
n je zadeve	• mi,.
Čeprav je » j	%(|
la. da oo	5	ji
moč tako ’me miP1 Y k, ski vladi ^aos"t0 s><i> t#j diigmla n“ ;,,ern 1 f.«*' V
krčna je v	S
kršna je v	S«
na Koreji, ?1? g J >«»
in Tajlandtjt. nljJtji L4
u-itmiSK
iajlanaiji, -	,	t ,«i
....	in	britanska	^
zmncli, da bo » ✓j ^ ziv	za	prek<n'te	ly,
in	za	sklican)	tjit \ ^
konference, k'zp0sll,t'/ i) stvo, da se	šj/.1
no neodvisni % f %
še	eno	siarisc^^f	JJt,
ZIV
zn rušenje
Kalija
Preasednik re?
vrnil s ■ iii-
chi se je
tovanja po n ke: »L* Latinske A,ne Ari tt‘ namreč ?eru’,niii P1. rugvaj; v BraZ.nVor nt le daljši razg°aQ«P,
išl razg°^ n,«*L
mm predsednik^ ^ ajjs
ni m uicuoc”
pred povratka i pff, Gronchi je , Igr » te tri dežele, w|0r\il ^ -ve številnejše ^ (i janskih izšel) jgiel^ifj J Italija v te'jn U^r.
v teh ie‘
O* /•■ «!••:.
.	vecll	šžžv®
gazirana v v hni" j
Argentini
gazirana v ~ titit^jf
gospodarsko < netalj za industrijsko * fnfj
trst*«--- -	r
žele (kakor )e a1"1 Južne ,n Sredr>)e alt
«> 25!
ie A ,11
Južne in STea"Lz so do sedaj	t^ .d)
obliko in cestic')’ težno severno je # g
pitala: invest ,eZeli . Ji ,
surovin. Te „«) v- k Italiji deželo,	e0 ,if
maga pri m’ jpi skem razvoj- nci),j se, poleg ko”ve ,t« ^ nem zavarov jil J ši, dela vcev V * .^nf^
nem eavarova’1 j$i’J L| delavcev v 1	„V6
leg kulturnih^ t t[ drugih konkrc p, ,
sodelovanja	pr"	jt	«
J
mi dežel
gentine m meSa»1’h.p« v ni. tudi zo ?neloSo,W £
ne suuti*-- ■kzvov .M ^ dustrijskem t .
kreuzirau
ke sodelovanj	^
rin utri iskeffl r , dtp..* k
: tudi za '7‘%g0 y S bo imela n	fj S
, i, -irati na) itnl" -rnhi,
hi;
ki
dustrijskem >	.	iiy
mimo
običajnth^jH
M - bl
mimo	h,rok
poti, ki so bi’ trajne	Ku(,o	°Ji	V.
Napad na —Ji P
Napad ZDA je imel't „ y, ^ Im odmev	v	p v, 1
mi, kakor t«®‘ «1 tPJj fr
kjer je moram ,py ,( riti na avr <eaC'0], S
nii na	r.
poslancev »» zahtevali, ^ An
mi, Ka^vi ,
^ m.°rra7at- ° m na. išče /cul ',vol
nosi. V ^eh
gu/uenun,	(Jo
svoje sta lSJlt
svoje sia do borbe K*
i" n kv
■ .hodo 'h 'fAK
za svojo svh
nosi. v	!i
sk,h mestih >dfory i (* mipstnen V K T . “ ' .1
rti fes taci j v V°'
bia
» r psArA
TSJS&l Pfii. i
je pr
nem ponovil s etiJ n ^
p a da Un- *ot j*	£
padalci dozi (|Ui mJ ^
. «	a/lli
meni	*
prestiž t"™ pa tudi politiko.
tud, ZU Itd1'1	tl	s
Na Sic.lt)>: £ i‘jA »
traja	j
m	danes	se 0i«c	h
'zi!ua,%em	J
nereahstn " 0ro , ■/.
b,	i met	,
JO s se
poup
oi ime* r gi s Laure v [
? * i
:OC
)f0v Iti
itv ■
s‘ja’slS Ji
,fr/. v'
konkreten ^-.lii^Jjt.
sta lice v <—
* <—	/I	d	r	/r	n
- 10 Je	soc>dlc'i	Vi
krščanski su ..rt*. 5BF
skeyu
»i
Sicilije teT
7e 01	S
Sicilije “ ■ ja*-je dežele, n“ r,stfV ti., tunrejo r ^j|(i
državami zaradi utrditve miru,
ohranitve neodvisnosti vseh slala navodila narodnoosvobo-narodov jn odstranjevanja ne-'(Idni vojski, varnosti vmešavanja v not ra-j Iz Orana ni moč zvedeti nič nje zadeve drugih.	! drugega razen, kar poroča ra-
Tito in Naser sta poudarila ! dio, ki oddaja vojaško glasbo odločnost obeh vlad, da še na-j in proglase, ki končujejo z ge- ’ tako v Švici. Po dogodkih v dalje razvijata medsebojne od- slom: ((Vojska ne bo izdala do-! Alžiriji pa ta zadeva ni več nose.	I	movine!«	*	tako aktualna.
ŽENEVA, 22. - Konferenca o Laosu, katere se bo udeležilo 14 dežel, se bo vršila verjetno v Švici. V tem smislu se je na švicarske oblasti obrnila angleška vlada. Francoska vlada je sicer nasprotovala temu, da bi se konferenca vršila v Ženevi, ker bi se morala v istem času vršiti tudi pogajanja med francosko in alžirsko delegacijo, prav
morejo
te bi	jiv.
na uresniči dti» ff \ V preteklem	,
v bucenskt	čjhlfM
ne tudi na u
. bleski
dveh atenli, zgr<’il1// * na so	J
r, je neka	f,	t(
imela oar, tferenjo‘'itJ
imela oar, fjetd^ioČJJ metrov od 0jt'0 potji teki, petek	/VjtJ
v kateri	jt	J	J
nančnth st pate\ . f j/
nančmh str* „0	i
vano n,'°’ram“ « b?-d°,..p°l<ak“rJ i"?$ t
's,Voske	it	[p	V*	k
njih Pr>'ne,jci)d Prilik, P°l't
priliki p— hf, ,! številne	\0	>*
sliievalo.
brez uspehd-
O w o
Melen
111 ?eoYf|p
o o
ji' sem misel o boga-^ravijBl dalje pobilo. v>nje me ni zadovo-l! lenarit ^radi z8ubljene-tdilt, 7j - ' a skrb me ni tov 1 se mi, da sem
%	T	človek
ltlebnil1 skrbi ^ tUdi breZ
b 36
> so bili nek,a^ dlasega. ** mi ... . enolični in hra-
-	arugega
*! enolični in hra-
* zguhn VŠeČ* Cel° vi' iH v !.	0	Vso	privlač-
!5fJi&e j.: cu Pa sem nosil
" ^WevfLni!em ™°:
znebiti vga nisem motni, , vedel sem, kaj %# *»«>. Bil sem o-
•Ztoja' sem «°četa»
h*° Poznvk!te,rim Sem Se
1S°	lenm	sem	se
•i^varjal; imel sem
~ je hViarni . «'poccard»,
i« v, «'^uccara», • VŠea' Počasi
41* i . ®enaani, ki so de-
r«me;; uam’ ki so de-t J 'kazali ^ AV prodaialni in 'l h*1*1® n. l’ da so me So mi h.av°j.e domove.
7.1,.-. bili četlrnv cm r» '
V :“J' uomove.
' ^sikai 'l1’ deprav smo !*jilo .g edali drugače.
»aejiu 1* l°,.se ve:
b uSajai - "T cel° sami ,10 se ■*> način, ka-
J l* 111 Boct • starih nazo-uL° ?Šali ^veti in
^T'ie'"0thr * bil°
*n 1 hrv.. Je bilo to ne-
6, nied A^*iJaLeijev sem ;j ^j«ttejši . ”iča,ni. toliko
»♦i-**' ie^a Sem bil' Zdel°
/ & Oljeni S6m razdvoiil / C*89 bitij ‘n da j® dal
U tv‘H	neke8a
rmrb *«i. mi bo izpol-
V 2* želja n™1 bo lzPo1' 'j J?8»	’	.,®d uredništva
J S, ruskega časopisa 1-1 11 ML M SDremli„	,
is 0>» ki jaKe§a časopisa U^oti« spr5mUa prihode
' ia zarokT11- ljUdb p°-
<1 J' 1 V
^i^initve^n 'T'"6 pri'
L. ">0. Takn f' Sem
s;tako ko malo nas P Gm teSa l razsejani, da ji	*krine	S0Pisa zgubi-
i'! lk^zifav/-	P‘sali so mi:
t Sftismo te in že-
> da b‘JaLmo >n žeti ‘e5ifc bart VSelei zma' ‘r“ je sovražnikom.
r, ,% je‘«a sovražnikom. ,,, i, *žil v z avtomobilom K’ L tflilhil. . tamvai ra-rViil
j Jb, y ‘>at je
2 '?>;>kd0hisa J!_po'
Vi-j^tev^j° se je prise-'bavka, 8 te pozna iz h. For a' °d-l je na Im. ‘‘tu teh ,ayne- A11 je Se f'.v^a poznaš?
^ort ten° tuka-Žek J°n->>
''ISob.Snu!, LVDlAm.eriki'
mi ^ Podiv-4 ** iemri?a;Poznal- Zde-
tovoga.
^ Š#' tod^Z že bil« vse v K Bekai S*C“ me ie še
«U| več n . ezil°- Zares,
C° Več n .. Zares,
h ^ed A^riJateljev sem
K* *
%.Itja °stal v stari
stie stm	pisa zgubi-
idravi-	ali so m*:
.r&vliar_„ .
mi y - aviomobilom tilnik i-ranivaj. razbil \' Givi j. si z'omll ro-L.^k t. niočno zrasel,
k!»- Va;ant le in hodi v
ip P Joj*8*. 1 da le del moje-
\ ^ii'toc'Vdir.!nici ,ni bil I/, %. sDozn , lz moje vasi *'	ki. 6m S« v Vla-
'i SC" deeekSem bU k0t
V V *' iri vaJenec v i'| V '. kžer izdelujejo
K kK ^
/ bIti»S'to,tiašneStU sem žive' j Ji >nJal ,n°' Mojster me I *!.. dpi., “t spati CDm
'“jai ;n *»*ujs[er me
^£r::
S.";*«. Kš
-5 J C z bi ,kam"P in se
i' 0 1)0 3tir-° kožo. De-
fi ? PriSp0^inialnajst ur ^nev’ ^Sfe!ak. bila ve li-
li, : j6 "telji Je bila ■
A dan ?l?toče ln
^rgriii ^lscaln w
-—^ in ro-“ščala v mil-
2 SS* in -r— '
7 Is °><na krtačlla V i*11* l vfati „ Pa tudi .... J kžbj.ttače ine Je Privadila
ii t*! it seti m "ttetle, zara-SJ IV.. ttvil btOral  ---
je
uli-
ti ,'t i, sem ' metle, zara-J CTttV1U Ve^rai prenositi
" ^C>oVvekerk-V°de °d
i<'V k* bi ekaj h • Je pre‘ itSSv ^1 v tej ¥j \.6t«0sta. , zazelel 1t	6 življenja v
No>iemra' dru?i teti*' •tiSv!'5 stranPulhodu’ sem >; V rt 1C° in Sa'm vllodom /* C i, ,4 bi ^ delal leseno
bi,nD deiai i (■*/ ^ <* .hl VdrHeStzašil tato-’ t V % edini m' ^ovarjal *A S„ga dot? Pnjateljem.
{ S* StPSkS;
i C' •‘"■“kK fi	-	—
i	dvori*-Se	že	s	so-
V, sS. Je 0v aa zaslišal Jj ,h!re *ko hal vrata in ‘ kJS ** razbnem vedel, da
?/	^nluka-
U tclC *V8 Ploh živim?,, Vf j* pes # n° bi bilo,
je dejal
7 J^oltonci1 kost->’ Pla-• :<S.°*il R, misleč. da ^ t biNv°iVotil mSt- V resni-
°ski, k;i me
2 iSl'/pž;kmoškl'ki me
sedemdUL' X‘S0k
"A
Ut Brv SPH • Visok
SJn, ,s'e brk.601 čevljev; tvSkijbdič i ln č'rne la-
V 'V%h hdis f ln čr
1 / 'i SV ‘ oči so se
■<-' OcJ ko.*
!■ Us
iS, ti u“, Pec	,,usu
1 jj* ik do ? 1 pa bodi.
i#S Vega'da po-
»rrkoči °gra-
^^.Peid "ea»i. ne
t|, bpc .boct.i nisem že-
ce, pečeno na zaru, z začimbami in samo v trtnem listju. Bust nama je delal družbo onstran zidu in grizel kosti, ki sva mu jih metala. Za večerjo sva imela še govedino z gobami in smetano, pa poln pladenj poslastic in sadja, v mojo čast pa sva pila tri vrste črnega in dve vrsti belega vina. Bilo je vsega, kar si je človek u-tegnil zaželeti, kajti restavracija je bila njegova. Vsi so ga klicali striček Jon.
«Moja žena, moji otroci,# je dejal, «moj oče in mati so že zdavnaj mrtvi. Nikogar nimam na svetu in zato sem za vsakogar striček Jon.»
Od tistega večera dalje sem skoraj vsak dan odhajal v restavracijo Joeja Vanoja, opravljal njegova naročila in pomagal, kadarkoli sem le utegnil. Pri njem je bilo vselej dovolj dela. Imel je polno hišo siromakov. Njegova ušesa so bila polna njihovih zgodb... star vojak ni dobil pokojnine, skupina ljudi je zbežala iz Sibirije, vdova s petimi ali šestimi otroki nima kruha, nekdo je pobegnil, ker ga lovi carska policija.
Joe Vano si je prizadeval, da bi imel prijateljev kakor gcstov. Ce je potreboval denar, mu je bilo treba odpotovati le v Petrograd, kjer je lahko vselej postal u-pravnik restavracije, v katero so zahajale princese in veliki vojvode. Prav radi so plačali dvajset rubljev za krožnik jagnjetine, ki jo je spekel na žaru.
«Vendar delam raje samostojno,# je večkrat pravil Joe Vano, «in zato sem se vrnil dcmov. Toda življenje se tukaj ne odvija tako naglo kot v Petrogradu. In dokler bom lahko vodil takšno majhno restavracijo, bom lahko prirejal zabave in užival.#
Kakorkoli že, ob pomoči Joeja Vanoja je čas nekako tekel. Zaključil sem vajensko dobo. Takrat je izbruhnila vcjna in vrnil sem se v Vla-dikavkaz. Po koncu vojne cem prišel v Ameriko in zdaj torej tudi on. Komaj sem dočakal naslednji prosti dan. Bil je torek in s pi^ vim vlakom sem odpotoval iz mesta ter zgodaj zjutraj prispel v Fort Wayne. Zdelo se mi je, da ga bom našel
btez težav. Bil je kuhar in nedvomno je bil v eni od restavracij.
Najei sem taksi in začel Po vrsti obiskovati restavracije.
«Ali imate kuharja, visokega in takšnega videza?#
Tistega dne sem spoznal več kuharjev kot jih marsikdo v vsem življenju, toda tega, ki sem ga iskal, nisem r.ašel. Ob štirih popoldne sem že sklenil prenehati z iskanjem.
((Preostalo nama je še šest restravracij, dva kluba, jedilni vagon in bolnišnica,# je dejal voznik .
((Restavracij sem sit,# sem dejal. »Poskusiva za spremembo v klubih.#
Zaustavil je pred hišo, kjer je bila na vratih medeninasta ploščica z napisom ((Zasebni športni klub#.
Medtem ko sem stal na hodniku, je mimo mene prišel natakar z veliko skledo na pladnju. Iz nje se je kadilo.
Stopil sem v jedilnico. Iskanja je bilo konec. Natakar je nosil mladega piščanca, kuhanega v omaki z začimbami in svežim paradižnikom. To je bila najboljša od vseh specialitet strička Jona.
Ne da bi okleval, sem naglo stopil v kuhinjo in ga našel. Bil je stari Joe Vano, čeprav so se mu brki in lasje razredčili. Od dobrih jedi in najboljših vin je postal sicer neokreten, toda glas je bil prav oni, ki me je pred davnimi časi poklical prek zidu. Poljubil me je kot star prijatelj. Pogrnil je mizo, sedla sva in pokramljala o letih, ki so minila od najinega zadnjega snidenja. Razumljivo — Joe je že našel nekoga, ki je potreboval njegovo pomoč. Seznanil se je z nekim starim Ukrajincem in jetičnim harmonikarjem.
Joe Vano je povabil ves klub, naj mi zaželi dobrodošlico.
«Ta mali kozarec, gospodje, dvigam v čast dečka, kateremu sem rešil življenje,# je dejal Joe.
Vsi so me začeli spraševati.
Nihče mi ni verjel, ko sem jim povedal, da bi bil, če ne bi bilo strička Jona, najbrž postal pes in lajal v mesec po Vladikavkazu!
I
1
m
Neutrudni Avgust Černigoj skoraj neprestano razstavlja. Prav sedaj ima razstavo — skupaj s kiparjem Jožetom Pohle-nom iz Kopra —• v Slovenjem Gradcu. O organizaciji razstave se je slikar zelo povoljno izrazil.
DOLG	DO	NAJMLAJŠEGA
Frice-fracovski humor
pravljične igre o Sneguljčici
(Retroaktivno kramljanje ob koprskem gostovanju)
Igra za otroke, pa naj bo to pravljica ali adaptacija povesti, basni ali sploh o-troško-mladinske literatuie za postavitev na odru, predstavlja za resno gledališče in za režiserja, čigar ambicije segajo čez rob osebne ljubiteljske vneme, pač več kot obvezno izpolnitev repertoarne norme, več kot dolžnostni obulus na oltar gledališke prijaznosti do malih in velikih otrok. Taka igra je predvsem psihološta preizkušnja, v nekem smislu celo test za režiserja, ki misli, da bo to ali ono stvar lahko postavil na oder brez prizanesljivega podcenjeva-
nja in ob tehtnem upoštevanju kritičnega nivoja, ki je včasih lahko strupeno oster in žlahtno neprizanesljiv. Saj ni nič čudnega, če mnoga poklicna gledališča tarnajo, da je izbira take literature skopa; isti pomisle-ki namreč navdajajo tudi redke avtorje otroško-mla-dinskih odrskih del. In ce se že kdo loti pisanja za
otroke, mora dodobra spoz-znati njihove psihološke dimenzije (ki niso tako majhne in premočrtne, kot bi si kdo predstavljal), vedeti, da otroci današnjega časa niso naivne punčke iz plastične mase in da jim pretirano
črno-belo fabuliziranje na enak način ni všeč kot igračke brez ene same ((skrivnosti#, Skratka; postavitev o-troške igre je lahko (in tudi je!) za gledališče, režiserja in inscenatorja prav tako delikaten problem kot realizacija katerekoli zahtevne (tezne!) klasične ali moderne fabule. Sicer pa je vse to dovolj skrbno upošteval že režiser Jožko Lukeš, ki v gledališkem listu med ostalim pravi; »Otroci so zelo kritični, zato je tudi vsako morebitno podcenjevanje vloge v igri za mladino neumestno in zgrešeno. Tudi naturalistično podajanje je
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTAVNI DEL UMETNOSTI VSAKEGA VELIKEGA SLIKARJA
S portretom
svoja čustva
P
Od portretov v stari Grčiji in pri Etrušeanih imajo tudi vse poznejše dobe portretiste, med katerimi so imena vseh velikih mojstrov čopiča
Portret je sestavni del umetniškega udejstvovanja vsakega velikega mojstra čopiča. So pa tudi slikarji, ki so se bavili izključno s portretiranjem in ustvarili prave umetnine.
Portret je, kakor je rekel neki francoski kritik, izolacija posameznega človeka iz njegovega okolja. Izolacija posameznika, ne človeka nasploh, osvoboditev posameznika vsega kar ga obkroža in je sestavni del vsakdanjega življenja.
Jože Pohlen
Sončenje (1959)
(Kipar razstavlja skupaj z A. Černigojem v Slovenjem Gradcu)
iiiimiiiiiMiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniii
DOBRA	MLADINSKA	KN
Nevarno življenje Ralieja Blomguista
ASTRID I.IDIiRElV:
f Vi i L *
'fi	deial	in
Vj iSl jr Pesečl°„ "og.°-
Xl,a ima n- m 5e
sva , prav.
I»gnječje ple-
Za dobro mladinsko knjigo je potrebno vsekakor več lastnosti kot za navadno pripovedno delo. Te lastnosti morajo biti še posebno podane, če gre za prevod. In pri knjigi Astrida Lindgrena:	Nevarno življenje
Kalleja Blomquista ki smo jo zdaj dobili v izdaji založbe Obzorja v slovenskem prevodu, je bilo ustreženo vsem zahtevam, ki naj jih knjiga taka ima. Zato izbira tega dela za slovenski prevod prav gotovo ni b!la težavna. Da pa je bilo to delo odkrito med množico del sodobne mladinske literature, to pa je vsekakor zasluga založbe in njenih ljudi. Ta mladinski rorran je namreč res odlično delo. Zgodba je zanimiva, napeta, za mlade bralce — in tudi za odrasle — privlačna. Zapleti in razpleti so jasni, osebe v romanu, predvsem otroci, žive in tako plastično predstavljene, da jih kar vidiš. V zgodbi je malo šaljivosti, malo, hudomušnosti in igrivosti n malo tragike. Predvsem pa je moralna kvaliteta dela neoporečna. Zato bi lahko to delce služilo kot vzor mars ka-teremu mladinskemu avtorju, ki ne ve niti kaj niti
kako pisati za mlade bralce.
Ce po teh kratkih oznakah dela povemo na kratko, za kaj gre, moramo o-meniti, da je knjiga zajeta iz sodobnega življenja na Švedskem. Dogaja se v majhnem kraju, njeni glavni junaki pa so otroci, pripadniki dveh »sovražnih# taborov, bele in rdeče rože. O-be skupini sta si v večni vojni, toda v medsebojnih borbah in spopadih se držita starih pravil časti in viteškega bojevanja. Zato tudi pri medsebojnih osebnih obračunih ne prihajo nikoli do nedovoljenih pretepov, do surovosti ali drugih hudobij, pa čeprav je vojskovanje neizprosno, trdo in zahteva na obeh straneh tudi žrtve. V borbi za «Veliki amulet# doseže spopad med obema strankama skoraj svoj višek, ko se nenadoma nekaj pripeti. Mala Eva Lot-te naleti v parku pod gradom na mrtvo truplo znanega vaškega oderuhu in po naključju vidi tudi morilca. Od takrat naprej je glavna junakinja, njeni tovariši pa si prizadevajo, da bi brezmočni policiji pomagali odkriti zločinca. In potem, ko se neznani morilec poskuša znesti tudi nad malo dekli-
co, ker ve, da mu samo od nje grozi nevarnost, se mladim posreči odkriti morilca. S tem pa je tudi zgodbe konec.
Roman dobrih sto strani, ki je namenjen odrasli mladini, bo zaradi svojih kvalitet, predvsem seveda zanimive zgodbe, našel tudi pri otrocih mnogo hvaležnih bralcev. To pa nedvomno tudi zasluži. Zato ga je treba mladim bralcem res samo toplo priporočiti. Pa tudi staršem, zlasti če so v zadregi pri izbiri dobre knjige.
Slovenski prevod je oskrbel Jože Šircelj, oprema in ilustracije pa so delo Otona Polaka.
Sl. Ru.
V Moskvi so podpisali sporazum o sovjetsko-italijanski filmski koprodukciji. Gre za film z začasnim naslovom ((Italijani, dobri ljudje#, ki bo v epizodni obliki prikazal dogajanja italijanskih čet na frontah v vzhodni Evropi. Režiral bo Giuseppe De Santis, producent in scenarist pa je Ennio De Conci-ni. Koprodukcija se nanaša na epizode filma, ki kažejo zgodbe italijanskih vojakov na ruski fronti.
Manet:
portret Berthe Morisot
Benedetto Croce je pa rekel: «L’artista ritrae sempre il proprio sentimento e non mai il modello#. Na ta način si lahko razlagamo razne načine upodabljanja poi^ treta, ker portretist se formira in drugače čuti v raznih obdobjih svojega življenja.
Prve portrete zasledimo že v stari Grčiji in pri Etrušča-nih ter pri Rimljanih. Od starih portretov so se nam ohranili le v skulpturah. Za te portrete je značilno dejstvo, da so ti stari narodi verovali, da je bilo posmrtno življenje rajnkih tesno povezano s podobo, ki je ostala med živimi. Ker pa ni bil portret, v sliki in v skulpturi, dosti razvit, so najprej postavljali na nagrobne spomenike maske, nato glavo in cel kip. Prvotno so bili portreti naturalistično izklesani, dokler ni še zavel rimski realizem.
Prvotni portret ni bil portret posameznega človeka, ampak nekak stiliziran portret določene skupine ljudi; vojskovodje, duhovnika, atleta in podobno.
V helenistični in v rimski dobi se je portret nekoliko izpolnil in je dosegel neki realistični značaj, toda vedno ublažen z idealizmom. V srednjem veku je portret padel v pozabo. Bolj se razcvete v renesansi. Toda vsak umetnik je portret prikrojil po svojem načinu ustvarjanja in čustvovanja. Portret v italijanski renesansi ima pečat in značaj posameznega umetnika. V tem obdobju se je formiral beneški portret, značilen po svoji notranji vezi med podobo in ambientom. Značil-
ni portretisti te dobe so bili Gentile Bellini, Giovan-ni Bellini, Alvise Vivarini in Bartolomeo Veneto.
Izven Italije je bil gotski opisni portret preusmerjen od Van Eykov v lirično ljubkost in strogo objektivnost. Flamska šola je vplivala tudi na Francoskem: J. Fou-quet, maitre de Moulins sta bila začetnika francoske portretne šole.
Italijanski portret XVI. st. sledi Leonardu, zlasti v Firencah, kjer je deloval tudi Raffaello. Značilno za to šolo je bil odnos med figuro in pokrajino z nežnimi barvami in mirnimi potezami figur.
V Benetkah je Giorgione ustanovil novo šolo s čudežnimi igrami luči na senčnem ozadju. Tiziano kasneje nadaljnje tradicijo Gior-giona. Giorgionu in Tizianu sledijo portretisti Ferrare, Brescie in Bergama. Tintoretto vnese nekaj senc v svetlobo te šole in v Vero-
Nagrobni spomenik iz V. stoletja pr. Kr
neseju luč poudarja figuro.
V tem obdobju so delali v Franciji flamski slikarji in se je občutil tudi italijanski vpliv. V Nemčiji so še poudarjene stare gotske ha-rabeske:	Cranach. Diirer,
Hans Holbein. Zadnji je
Velasquez: portret Gongore
Giovanni Bellini:
iiiiiiiiiiimiiimiiiiMiiimiimiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiotiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
Peti roman F. Sagan
Založnik Juillard bo dal 15. junija v prodajo po vseh
knjigarnah Francije prvo izdajo — v 100.000 izvodih — nove knjige pisateljice Fran-coise Sagan. Gre za petega v vrsti njenih romanov, ki se je pričela z «Bonjour tristes-se» in se je nadaljevala z «Un certain sourire#. »Dans uri mois, dans un an» in »Aimez vous Brahms...#. Preteklo leto je Sagan prekinila tradicijo »en roman na leto» ter prešla h gledališču s «Chateau en Suede#, ki
je še sedaj na sporedu v nekem gledališču Pigalla. Naslov novega romana pa še ni znan.
* * •
MILAN, 22. — Dva filma, «Neumni dan» Maura Bologni-nijo in «Jaz ljubim, ti ljubiš# Alessandra Blasettija, ki sta bila pred časom zaplenjena zaradi «nemoralnosti», se bosta po cenzuri ponovno pojavila na platnih.
Bologninijev film je bil zaplenjen na ukaz glavnega državnega tožilca v Milanu dr. Spaguola, potem ko je bil poziv na cenzurno komisijo druge stopnje, naj film u-makne, zaman. Istočasno z zaplembo se je začel tudi kazenski postopek proti režiserju in vsem, ki so sodelovali pri izdelavi in širjenju filma. Preiskava je že v teku. Toda namestnik državnega topot D et humanista t žilca dr, Carcasio je med-
tem z lastno odredbo dovolil ponovno predvajanje filma, potem ko so izrezali v prisotnosti sodnika 114 metrov traku.
Po odloku dr. Carcasia je bila iz Blasettijevega filma izrezana celotna epizoda •strip - teasa# v nekem londonskem klubu.
dvakrat bival v Angliji in ustvaril angleški portret.
V XVII. st. ima v Italiji največji vpliv bolonjska šola, ki čuti vpliv Benetk. E-dino v Firencah se nadaljuje stil druge polovice XVI. st. Na Španskem (Gre-co, Velasquez, Goya) je občuten vpliv Nizozemca Mora, Flamci nadaljujejo tradicijo XVI. st. in jo obnovijo Rubens, Van Dyck, Rembrandt.
V neoklasicizmu iščejo portretisti predvsem objektivno lepoto v tesni povezavi med obliko in barvo- V romantiki so predvsem poudarjali notranje življenje, čustva. Figura ni vredna oo svoji objektivni lepoti, marveč po izražanju svoje notranjosti. V romantiki nastane karikaturizem. V karikaturi so ukinili vsak figuralni interes in so poudar-jali psihične motive do drame ali do smešnega. S karikaturo so polemizirali pr r ti klasicistični lepoti. Toda prava rešitev v odporu proti klasicizmu in romantiki, se je pojavila v Franciji, v delih impresionistov in v Italiji v delih »macchiaioli-jev#. Impresionisti in »mac-chiaioli# dajejo na isto raven človeško podobo, pokrajino in «naturo morto#. Vsako psihološko karakter-zacijo prenesejo na figura, tivno emocijo. Manet, Degas, Renoir, Cezanne, Van Gogh, Matisse, Vito d’Ancona, Si-gnorini, Modigliani so največji predstavniki te šole.
Chelo Alonso v filmu aMa.cii>t v deželi Kiklopov«
zmotno. Otroci živo sodelujejo s svojimi junaki (včasih — žal — preživo, op. p.) in doživljajo dogajanje na odru...#
((Sneguljčica#, pravljična igra Pavla Golie, resda ni izvirno slovensko delo, ampak po znani klasični predlogi v svet našega otroštva presajena pravljična zgodba o Sneguljčici, hudobni kraljici in sedmih škratih, pa lovcu in vitezu z dodanima figurama poniglavih Friceta in Fraceta. C e se ne motim, je ta Golieva »Sneguljčica# pravzaprav zelo posrečena kombinacija dveh starih pripovedi, in sicer tiste o Trnjulčici (kjer mačeha, ki jo je tu zamenjala hudobna kraljica, vprašuje ogledalce za svoji dve hčerki) in skoraj v celoti ohranjenega motiva Sneguljčice. Ne gre za to, če so take strnitve potrebne, bolj važno se mi zdi, da so smiselne m da je poudarjen vzgojno-etič-ni učinek. Primer Golieve ((Sneguljčice# v — tokrat ze tretji — postavitvi ‘ržaške-ga Slovenskega gledališča to smiselnost v vsakem primeru potrjuje.
Jožko Lukeš, ki je — tako se zdi — postal že ne«ak «uradni» režiser vseh o-ro-ških iger tega gledališča, je tokrat zasnoval »Sneguljčico# bolj sodobno, ni pa s tem okrnil pravljične podobe in je v konceptu celo afirmiral etični motiv, tci se pri enakih realizacijah, a s pretiranim »pravljičnim# rožljanjem po navadi razblini v napihnjeni vizualni hokuspokus. S komaj kaj več kot zgolj nakazanimi karakterji, ne pretiranimi maskami in določenimi hotenimi zadržki v gesti m situacijah, pa z zdravim prepihom v zastareli -opotar-nici psevdo-pravljičnega odra je Golievo slovensko adaptacijo predstavil še vedno kot pravljičen mot'V, a i neprimerno bolj prisotno fabulo in manj nasilnim pretiravanjem spopada med dobrim in zlim. Zanesljivo o-poro mu je nudil Disneyev film, zlasti v postavljinju radoživega spektakla palčkov.
Gledal sem eno od »uležanih# koprskih predstav, zato tudi nimam bistvenih pripomb glede posameznih Kreacij. Sneguljčico je igrata Miranda Caharija z rožnatim nadihom prikupnega otroka, ki mu kraljičine nakane le večajo etične vred-note, zlasti v srcih razjarjenega avditorija. Zla kraljica z ostrimi besednimi nastavki, na vso veliko srečo brez ((pravljičnih# deformacij (govor, gesta, maska i. dr.), zato pa toliko bolj «na dlani# zavoljo zlobnih nakan, je bila Zlata Bodo. škova. Lik dobrega lovca je brezhibno postavil Julij Guštin, prav tako Modcst Sancin maršala. Ze na zunaj posrečeno figuro «lepega», »nežnega#, celo že nekoli-kanj krhkega viteza je predstavil Livio Bogateč iz Igralske šole. Znamenita tolovaja Frice in Frače s*a imela v Stanetu Raztresenu in Danilu Turku dva uglašena tolmača; smešna v čez-mernosti človeških slabosti, prikupna v pretiravanju svojega razbojniškega »poslanstva# in naravnost ganljiva v dobrotljivi vdanosti. Ljubka pa je bila tudi »koreografija# njunih vstopov in sploh gibanja na sceni. Izvrstne so bile parade škratov (Silvij Kobal, Jože Cesar, Ferdo Kokošar, Adrijan Rustja, Edvard Martinuzzi in Josip Fišer), fci so svoje vzornike — kot smo že o-menili — našli v znameniti barvni risanki Walta Disne-ya. Razgibani, vseprisotni, prijazno bedasti, polni drobnih, bežnih dekorativnih u-trinkov so igri dodajali od nastopa do nastopa ves tisti šarm, ritem in sprostitev smeha, vse tisto, kar je tr. žaški «Sneguljčici» zagotovilo upeh. Pri malih in velikih otrocih.
Preprosto, smiselno, a še vedno «pravljično» sceno je zasnoval Jože Cesar, koreografijo za Meglici (Sonja Pulger in Tatjana Siškovič) pa zamislil Adrijan Viles. Precejšen delež za uspeh te predstave ima originalna glasba Karla Boštjančiča.
Slovensko gledališče v Trstu je z Lukeševo postavitvijo »Sneguljčice# tudi za letošnjo šestnajsto sezono uspešno poravnalo svoj -olg do najmlajšega občinstva, režiser pa posebej dokazal, kako pravljično vznemir'ji-va je lahko otroška .gra brez dušečega balasta ekstremnih (a le formalnih) pravljičnih elementov.
MILAN LINDIČ
PrTmoršTcT ^dnevnik
— 4
POSKUS REKONSTRUKCIJE POLETA «VOSTOKA
»
Raketa Vostok je bila visoka
kot petnajstnadstropna hiša
Temperatura čelnega dela kozmične ladje je na zunanji strani morda dosegla 1600 stopinj C, v kabini pa je bila temperatura znosna tudi za človeka
Prvo navdušenje zaradi uspešnega poleta človeka v satelitsko krožno pot se je nekoliko pomirilo. VSt ljudje, zlasti pa strokovnjaki, bi radi, kljub skromnim podatkom in v pomanjkanju tehničnih podrobnosti, poskušali rekonstruirati polet majorja Gagarina z tVosto-kom». Žal pa podatki, na katere bi se mogli opirati v tem primeru, ne zadostujejo za popolno rekonstrukcijo in zato si je pač treba pomagati z določenimi predpostavkami pri poletih drugih sovjetskih kozmičnih ladij in ameriškega načrta za vsemirke polete zMercu-ry» ter raznih teoretičnih analiz.
Objavljene fotografije o
vkrcanju majorja Gagarina v kozmično ladjo ne dopuščajo, da bi natančno ugotovili mere rakete nosilke, mogli pa bi jih določiti s pomočjo statističnih podatkov o podobnih raketah, ki jih že izdelujejo ali pa so šele v načrtih-Teža kozmične ladje «Vo-stok* (4725 kg) brez zadnjega dela večstopenjske rakete nosilke, ki jo je pognala, namreč kaže predvsem na to, da je teža rakete bližja tisočem kot pa stotinam ton (2—5 tisoč). Ta teža bi bila podobna teži vojnih križark. To seveda v kolikor gre za uporabo znanih kemičnih raket-
nih goriv, pa četudi tistih, ki imajo največjo odrivno silo.
Po tolikšni teži bi morala biti cela raketa pred poletom najmanj 60 ali več metrov visoka, torej kakor 15-nadstropna hiša; široka pa precej več kot 5 metrov. Skratka moremo že prve vsemirske ladje primerjati edinole z dejavnostjo ladjedelnic.
Neko zmanjšanje teh velikosti bi pomenilo dosego velikanskega kvalitetnega skoka v raketni, oziroma vsemirski tehniki.
Polet in spremljanje «Vosloka»
Predvsem preseneča ab-
solutna sigurnost tega podviga, ki se kaže zlasti v tem, da je bil pristanek kozmične ladje napovedan celo uro prej, ko se še ni moglo vedeti za končni u-speh. Potem tudi to, da je bil pristanek na naprej določenem področju in da je polet potekel brezhibno. Elektronika in avtomatiza-cija sta dosegli v tem primeru svoj vrhunec.
Kakšno je bilo sodelovanje in kako odlično je bilo vse organizirano pri tem podvigu priča to, da je ob podobnih vzletih uporabljena pravcata mreža radarskih in optičnih spremljevalnih postaj, ki so razporejene ob zahodnih meja SZ v Evropi, pa vse do njenih vzhodnih obal v Aziji.
Vse te postaje so povezane med seboj, po telefonu ali radiu, a obenem še s skupnim računskim strojem. Ta stroj dobiva vsak hip poleta podatke o položaju vsemirske ladje, kar mu služi za natančno izra-čunanje njene poti, hitro-
sti in pospeškov, pri čemer brezžično uravnava motorje rakete nosilke in nje delovanje sploh. V kolikor pa je to upravljanje avtomatično v raketi sami, je to pač v prid uspehov.
Pri tem smo vsaj za hip prezrli človeka, čigar vloga je pri poletu znatno podrejena. Docela je odvisen od avtomatičnega delovanja naprav in je zaradi velike hitrosti duševno in telesno prizadet, do 9 g ali 9-kratne približne lastne teže, ki jo občuti, neprijetnega hrupa in tresenja zaradi raketnih motorjev s sunki po 1.000.000 kg ali z močjo, ki bi jo mogli izračunati samo v milijardah HP in nazadnje zaradi napetosti in negotovosti med vsem poletom.
1
Gagarin pozdravlja svoje tovariše pred vkrcanjem v «Vostok»
Zaviranje in pristanek
V čem je pravzaprav bila vloga vsemirskega pilota? Ali zgolj v športnem podvigu? Nikakor ne. To je ne samo preizkušnja človeka v vsemirju in pri vsem skupku nalog pri izvedbi vsemirskega poleta, marveč tudi njegovo delo ob pristajanju-
Povratek vsemirske ladje je bil olajšan zaradi navzočnosti človeka, ki je pač nadzoroval delovanje avtomatičnih usmerjevalcev vesoljske ladje, ki so morali v prejšnjih ladjah s poskusnimi živalmi upravljati sami. Brez dvoma je imel «Vostok» paralelne krmilne naprave in je pilot z zaviralnimi motorji urejal pristajanje. Vsekakor so mu pri tem važnem delu poleta znatno pomagali avtomati in signali z Zemlje.
Poglejmo, kako vplivajo na primer napake pri spuščanju satelitske ladje: napaka ene ločne minute v nagibu povzroči razliko celih 65 km pri pristajanju;
napaka v hitrosti pičlega metra na sekundo povzroči razliko 50 km, a napaka 90 m pri višini letenja bi povzročila pogrešek 5 km od določeiiega kraja ob pristajanju.
Pri «Vostoku*, verjetno kot tudi pri prejšnjih sovjetskih kozmičnih ladjah, so uravnavale njih pravilen položaj po tiru posebne bočne rakete. Naloga je bila, da se vesoljska ladja postavi v določen položaj na določenem mestu leta v določeni višini itd. kadar so vključeni zaviralni motorji.
Pristajanje po rahlem nagibu bi trajalo 30 minut, pri čemer je ladja preletela do 10.000 km ali četrtino obsega Zemlja, kot je bil primer kozmične ladje s Strelko in Belko.
Največje zaviranje se je moglo pri tem povzpeti tudi do 8 g, a temperatura čelnega dela kozmične ladje je na zunanji strani dosegla morda tudi 1600 sto-
•liiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
O sintetičnem klorofilu
Hrano, ki jo uživamo, je v avnem sestavljena iz treh •vin, ki jih dobimo povsod naravi: iz ogljika, vodika in sika. Vodik in kisik sta se-avna dela vode, ogljik pa je raznih kameninah, v premo-i in nafti a tudi v zraku )t ogljikov dioksid. Kemiki natančno spoznali kemično stavo hrane, ki jo prejema-o, zlasti še rastlinske. Tako dognali, da sta sladkor in rob spojini imenovanih treh vin, ki so povsod navzočna :oli nas. Ker znajo kemiki atetično, t. j. umetno sestaviti toliko spojin, ali ne bi mo-i sestaviti tudi za človeško ehrano tako važni spojini,
kakršni sta sladkor in škrob? Za to potrebne surovine so v velikih množinah na razpolago: v zraku, v vodi in v zemlji. Toda zaman so bili doslej vsi poskusi, da bi to dosegli. In vendar se razvija ta kemični proces v največji meri povsod v naravi. Znan je pod imenom fotosinteza. Zeleni rastlinski organi stvarjajo iz vode, ki jo črpajo iz zemlje, in iz ogljika, ki ga pridobivajo iz ogljikovega dioksida v zraku, sladkor in škrob. Danes vemo, da je ustrezni ke-mični proces dokaj zamotan in da obsega več stopenj.
Za ta proces pa sta potrebni dve stvari: svetlobna (sonč-
na) energija in kemična spojina, ki deluje kot katalizator, t. j sprožuje kemični proc_es. Ta snov je v vseh zelenih rastlinskih delih, imenujemo jo klorofil.
Celotni proces za sestavo škroba in sladkorja je torej znan, znane so tudi vse za to potrebne snovi. Da, še več, leta 1939 je sedaj že pokojni profesor Hans Fischer iz Mtinchena dognal tudi kemično sestavo klorofila in zato prejel Nobelovo nagrado. Ce je kemična sestava znana, se postavlja vprašanje, ali ni moč spojino umetno sestaviti. V tem primeru je to uspelo po
več kot dvajsetletnem napornem delu.
Lani v začetku julija je Zveza nemške kemične industrije uradno potrdila, da se je posrečila sinteza klorofila. Ta uspeh sta dosegla dva Ficherjeva učenca, nemški prof. Martin Streli in bolgarski rojak dr. Anton Kalojanov od Tehnološkega zavoda v Miinchenu. Do sinteze sta prišla po več kot 30 zaporednih kemičnih reakcijah. Pri njihovem delu so jim bili posebno koristni radijski izotopi, t. j. neobstojne vrste kemičnih prvin, ki s sevanjem odkrivajo svojo navzočnost v spojinah.
(L. C. — Proteus)
pinj C, čeprav je bila v kabini temperatura znosna tudi za človeka.
Vse to zgovorno priča o veličini podviga, ki je bil kronan s poletom prvega vesoljskega pilota majorja Jurija Gagarina na kozmični ladji «Vostok».
Vsi ti podatki bodo verjetno v bližnji bodočnosti natančneje objavljeni in izpopolnjeni.
Inž. V. MATOVIČ
(Iz vPolitiken)
I
Prvi vesoljski pilot major J. Gagarin
 ..................................................  mi.............................................intimnim.........im......................iiiiiiiiiiiiiiiimiimiii.........................m......
RitaHayworth se bo spd
poročila
Njen šesti mož bo 28-letu’ bikoborec Miguel Bo®?
Rita Hayworth je zopet, je kakor dobra zemlja: da-
zaljubljena. Sedaj je v Madridu, kjer snema nov I film z Rexom Harrisonom.
je nam dober občutek že samo s tem, da obstaja.* Nič čudnega torej, ce se
Vse svoje proste trenutke je mladi Miguel v njo za-
pa preživlja Rita v raznih nočnih lokalih Madrida v spremstvu komaj 28-letnega toreadorja Migue-la Baesa. Miguel je že pred leti zaslovel kot zelo dober bikoborec ter je žel največ simpatij prav med španskimi dekleti in ženami, ki so se kar trgale za njegovo naklonjenost. Miguel je skoraj popolnoma opustil svoj poklic ter upravlja danes svoja posestva, ki mu dajejo o-gromne zaslužke. Le včasih pristane že na kakšno bikoborbo, to pa samo zato, da ugodi željam svojih neštetih oboževalk. Pred tedni se je udeležil bikoborbe v dobrodelne namene in prav na tej je bila navzoča tudi Rita Hay-worth. Miguel jo je zagledal in preden je začel borbo z bikom, ji je poklonil v znak občudovanja svojo «montero».
Nek angleški novinar je vprašal Rito, če so točne novice o njeni ljubezni do lepega Miguela- Rita mu ni odgovorila, le pomembno se je nasmehnila. Ko ji je povedal, da se šušlja, da se namerava z Miguelom poročiti, mu je Rita odgovorila: «42 let mi je, in sama vem, da nisem več tista atomska diva, kot sem bila pred 20 leti. Ni me strah pred starostjo in prav nič me ne motijo gube na obrazu, ki jih dnevno zasledim. Toda misliti moram na svojo bodočnost. Fo tolikih bolj ali manj ponesrečenih zakonih, sem vendarle postala bolj pametna in mislim, aa ne bom več naprav ha v življenju neprevidnih korakov*
Te izjave kažejo, da bo Miguel res šesti mož Rite Hayworth. Sesti zakonski mož, smo hoteli s tem reči, kajti neuradnih mož in ljubimcev je imela Rita v svoji dolgi filmski karieri nič koliko. Rita je danes zrela ženska, njen obraz ni več tako svež in lep kot je bil nekoč in tudi njeno telo nima več tistih «atomskih» oblik, ki so spravljale množice občudovalcev V‘ Ameriki, pa tudi v Evropi v delirij. Vendar je Rita še danes lepa ženska in mogoče bolj interesantna, kot v preteklosti. Tega mnenja so vsi, ki so Rito v zadnjem času videli in z njo živeli. Slavni slikar Picasso se je o njej izrazil takole: «Rita
ljubil. Bolj čudno je, da se je Rita podala v to ljubezensko dogodivščino in da se je tudi ona zaljubila. Njeni prijatelji in sodelavci pri filmu so bili v začetku zelo začudeni. Danes so se s tem že pomirili in samo še čakajo, kdaj jim bo Rita povedala, da se poroči.
Winthrop Sargeant, novinar, ki je že napisal več življenjepisov raznih poznanih filmskih igralk, je takole opisal Rito. «Glav-na poteza Ritinega značaja je velika želja, da bi vsem ustregla in da bi ugajala. Njeno življenje je bilo vedno pod vplivom moških, ki so ji bili bolj ali manj blizu. Nekateri so ji pripomogli k slavi, drugi k bogastvu, toda tako prvi kot drugi so jo moralno večkrat uničili- Lahko rečem, da je Rita vse svoje življenje želela, da bi postala samo dobra žena in mati, toda vsi njeni dosedanji možje so jo v tem razočarali. Nihče ji ni hotel nuditi tega, za kar jih je prosila:	resnično
ljubezen in mirno domače življenje.*
Rita Hayworth je že od mladih nog vedno želela, da bi imela svoj dom in urejeno družinsko življenje. Njeni starši so bili plesalci in tako je morala z njimi vedno po svetu. Njen oče je bil zelo strog ter jo je hotel na vsak način napraviti za dobro plesalko. Leta 1932 je prvič nastopila v nekem nočnem lokalu, ko ji je bilo komaj 14 let. Tedaj ni bila niti lepa, niti zanimiva. In vendar se je prav ob tej priložnosti zaljubil v njo 30-letni trgovski potnik Edvvard Judson, ki jo je kmalu nato tudi poročil. Edvvard je bil prvi, ki je Rito uvedel v filmsko življenje. Ko je bila še njegova žena, je snemala svoj prvi film «Samo angeli imajo krila*. Tedaj jo je odkril Fred Astaire, ki jo je izbral za svojo partnerico v dveh filmih, s katerimi se je začela filmska slava Rite Hay-vvorth. Rita se je v tem času ločila od prvega moža in začela samostojno življenje. Več je bilo moških, s katerimi je Rita kasneje začela ljubezensko razmerje. Toda zaljubila se je resnično zopet v Orsona Wellesa, ki je bil tedaj še čisto nepoznan radijski kronist. V tem času je Rita zaslovela s svojim fil- \
mom «Gilda», kot naj lepša atomska filmska zvezda. Toda njen zakon z Wellsom se je začel krhati in kljub rojstvu hčerke Rebeke sta se kmalu nato tudi ločila!
Rita je postala najbolj slavna in najbolj oboževana filmska igralka. Bilo je leta 1948, ko je prišla v Cannes na počitnice. Nekega dne jo je poznana klepetulja Elsa Maxwell povabila na zabavo, ki jo je priredila na čast raznim osebnostim- Na tej zabavi je Rita spoznala Ali Khana, ki se je v njo takoj zaljubil. Toda Ali je bil v svojih ljubeznih precej nestalen in verjetno bi bil Rito takoj zapustil, če ga ne bi njegov oče Aga Khan prisilil, da jo je poročil, ker je upal, da ga bo zakon zresnil. Rita
je bila v začetku zakona srečna. Mislila je, da si bo lahko ustvarila z njim res srečno družinsko življenje. Ko se ji je rodila še hčerka Yasmine, je bila Rita presrečna. Toda A-liju je bilo že dovolj poroke in zakonskega življenja. Začel jo je varati z raznimi lepoticami in i-gralkami. Rita se je končno tega naveličala, ter ga je zapustila in se vrnila v Ameriko.
Njen povratek v Holly-wood ni bil prav nič zmagoslaven. Mlajše in lepše igralke so ji že prevzele mesto. Rita je bila primorana začeti vse znova. Toda imela je dovolj poguma in tako si je počasi utrla zopet pot v filmski svet. Tedaj je spoznala pevca Dicka Haymesa, s katerim se je v kratkem
poročila. Zak°^,v^in ®jjjj
le nekaj mesece^- -e t je ostala sarna^. s(a ji
zagrenjena Ostali^ eP
■**'* v ti C®"7' 'ii
la ves svoj ProS
hčerki Rebecca *** ejjvli*J ne, s katerima gas-...
tem kritičnem ta.
je srečala pogftf mesa Hilla m
slila, da je Leta 1958 se J® je tudi poročila te -
po poroki izJa2’ sr^ bila še nikoli
Danes je__KUa ^jce
zapustila- Njentor^
ljubezni pri .prijaj K
dorju. Njem
bojijo, da s®_b0intUb0 tjj^o :■/
opekla in da 1° n - # sedanja ljat) nj # ji stala. Toda Bx» '
m ,y
koli računarka- - ^
tudi danes. Ce b,°„ V*
na, bo P° nost.
kazala
h
k
■ « ■ M
Veljaven od 23. do 29. aprila
e*
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V
srčnih zadevah izredno priložnost. Ce boste spretni in pogumni, se bodo stvari lepo razvijale, saj so vam zvezde naklonjene.	Ugodne razmere tudi
v poklicnem delu. Prijetne novosti. Srečna dneva torek in sobota.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Razgibani dnevi gleue srčnih zadev. Spet bo vzplamtela stara ljubezen. Pobotali se boste in bo zavladala harmonija, če boste opustili ljubezenske pustolovščine. V poklicnem delu vam bodo	zaupali nove naloge.
Srečni dan petek.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6. Ne obujajte spominov. Pozabite na preteklost, saj vam zvezde obetajo nekaj novega in lepega. Nudila se vam bo možnost postranskega zaslužka. V poklicnem delu boste dosegli u-speh. Srečna dneva sreda in petek.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V
delu
,c i
\ poklicnem J so vam zvezde ' ■>* l naklonjene, toda otresti se morate ljubosumnosti, ki lahko vse pokvari. Preživeli boste nekaj lepih ur z drago osebo. V poklicnem delu vse normalno. Srečni dan četrtek.
LEV (od 23. 7.
do 22. 8.) V sentimentalnem življenju bodo nastale težave. Nesporazum z drago osebo. Nekdo se bo vmešal v vaše družinsko življenje. V poklicnem delu vas čaka kup dela. Možnost dobrega zaslužka Srečni dan ponedeljek.
DEVICA (od
23, V. do 22.	9.)
V prijateljski družbi boste vz-Dudili simpatijo v osebah drugega spola in spoz-
znali oseoo, katera bi rada navezala z vami ljubezenske vezi. Preživeli boste nekaj sreče z osebo, ki vam je zelo pri srcu. Pismo.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 1U.) U-
godno sentimentalno razpoloženje, ker bo izginilo napeto o-zračje iz prejšnjih dni. Dosegli boste sporazum z drago osebo. Načrti za prihodnje mesece. Uspeh v poklicnem delu. Srečni dan sreda.
ŠKORPIJON (od
24. 10. do 22. 11.) Dobili boste pismo od drage o-sebe, ki vas bo zelo razveselilo.
V srčnih zadevah so vam zvezde zelo naklonjene in se bodo u-resničile vse vaše želje. V poklicnem delu nobene novosti. Srečni dan sobota.
©
STR E.1"
23. 11.
NOVI na src
ideje ž‘e„dVf;
nih zauev.^nk
de s°..V8čePrS'
bo. zf10v pi-
še vam zdi bisk, ki vas — , v veselil in razve	jaU
klicnem delu S>'eC»
pOtl; n0»r
po začrtam . -n dneva nedelja	,
***• »020»?“»*;
ar »•■v
K
it
z,elo bost® m
ni, k,f d» m
spoznal „5e
ima An a Sli. zelo ra Jopa**!
rov v družim-
poklicnem ^ i
nje v Pu"“„- sre Srečna dneva
F
četrtek.	..	a	B	'j)
V OO
%
21. h
verjetno l0 nekoimo urft
se„>
rani, P?* V"*1,, lotolažn1, je«"
Ut
fzkušnja bj
stane. Nekdo ^poM^pe-
tel škodovati
delu. pa mu
n® b-°eK. *
lo. Srečni dan^* i
f
pa priložnost^ P‘l loijp
H 1 «, „ }.) V
ž. d° Ve
da se ^ ste j,
e*.
** J san,
prijateJfVj?
•je 11V
z osebo, ki vf”'svoi0 At tokrat dokaza	eIn jr
patijo. V	doseč11
boste polagom
K
S
It
s
pe uspehe.
IN
Dl ŽE IN Pl ŽE :
..CCPROV JE NEMOGOČE da Bil MOaLP! ZBFŽflTI KflM DRUGAM 1 KOT V 2RTLA MORŽKIM PSOM BO
KO JE v/JSLEDtl/jr jurvo <k)/l/C£ VZŠLO, JE BHP j mm ICO ŽE IVO ODPRTEM MOR,
žL obupu 1 žKUŽflj Sl ODVEZATI MORDA ŽE. T m ROŽ REČ). MEKiL ŽO TAKO. TESNO OVILI DA ŽE ME MOREM GANITI
VENDARLE NAJBOLJE. DA POSTAV I MO žT&AŽO
QK. TAKOJ POKLIČEM MQ2A
MOREM1
-TZDffJ SEJE NFD VOGODKO Mžl/ZSLO VEST O PiFU UJEm/Oh
KDOp NOČE
ZABAVE
VoMAj ■priteče/
I \ \ \\
immvm
ZTEkil s o PO JOjČkff /nj HtlTE/Ž KP Ni MEVŽ RO T£p ju ODVlEhl / NO KROt/..
m 0, 4*
y
M
i\
Č.
i'
't
V P
S»J1 beliak°vin potrebu-Ift a “ ‘
031
m
!HaSHaas3aHKHSSHM'H5!S5HJ5K«HKMMHHHHH«HHK»MMMS5HHMMKK4SK55KM55HHHHBHS5HKHHHaHHSHHHi5KMKMKH
Za naše živinorejce
hočemo, da bo živina zdrava pokladajmo rudninska krmila
^ahitis in kostolomnica nastopata predvsem tam, kjer je v *emlji premalo rudnin, da bi jih rastline lahko vsrkavale
^oivo°r°^
■ m
e
vita-
Nnot"1?6- Beliakovi-<°P°trebne za rast ^ščobe rgan'ZIna, škrob K si!' Porablja za po-
> !a ra,rU e so po-v5fVp0J:.^atja in celic, tkiv in ^ S0 pa Pri" l,Užite ?ravilno presno-Jh^buj/8"6' 2ivalsko ‘ *udn:~- predvsem o-io ..........
(ap-
^ 'katerim S in T' kalc’;ja b:ilta soi'sfora’ natriia >>, kam 36 iz natrija b luga) f, (glavna se-
;»<’■ k°ra.
Nrebu "a!en teh pa
manga-
da bodo pri živalih v pomladanskih mesecih nastopale bolezenske motnje, in sicer tudi na področjih, kjer jih doslej ni bilo. Najpomembnejše so rah*<*s in kostolomnica (mehkokosfnost.)
Rahitis je bolezen mladih, hitrorastnih živali. Največkrat se pojavlja pri mladih pujskih, redkeje pri teletih.
Bolj pogosto ga zaznamo pozimi, ko ni zelene krme in ko krmimo pujske večinoma s kuhano krmo. Pozimi jih tudi držimo v hlevih, ki so precej temni. Po več živali skupaj se tišče v majhnem prostoru, kjer so včasih še konji, krave in kokoši. Svež zrak pride v hlev le takrat, ko odpiramo, vrata, na stropu in na stenah pa je polno vlage. Pozimi prašiče hranimo s pomijami, žitnim zdrobom, kuhano klajo, repo, krompirjem, korenjem, peso in s poparjenimi ajdovimi plevami. Vsa ta krmila vsebujejo prav malo vitaminov in rudnin.
Rahitis nastane zaradi motenj pri presnovi rudnim, predvsem kalcija in fosfora, kadar ju primanjkuje ali pa če nista v pravilnem medsebojnem razmerju. Ce pa primanjkuje še vitamina D. ki omogoča presnovo in ureja, da se apno in fosfor pravilno nalagata v kosteh, se razvije bolezen. Pri pomanjkljivi prehrani se prva znamenja bolezni pokažejo po nekaj tednih do treh mesecev. Prvi znaki so lizavost, slaba rast zob in nagnjenje k živčnim napadom (božjast), ki se najčešče pojavilo med krmljenjem. Prašič šfe ne-
[nn M ium M m IIHMI i mm mitlf MnitmiiHHHttniiiiliiMMn rmmmmi
is, Prav J6 še ednine, ^ ali v neznatnih ko-C,kri»ilih .•®ledeh najde-iih v Pitni vo-\Npair, spreiema do-Jkj1 Uže različne mot-
* In^OVO UteŽe P1'iZa' it “ainn” avje- Med
nšan, cink in
Pomanjka-‘»tri i s °Pajo predli * ;etn,].er le-teh ni J 'ahitu Pl da bi jih
'is^uje aVale- Ce ‘Udi rastlinah,
„vVallm’ ki
::
nJjjMjo in ne v zem-
u > vSrka ras«ine jih
hSaja kavati. Podob-I 6 ie Padavin
Sj* ® Pričakovati, i 'Ne-
pričakovano odmakne od korita, zacvili in pade vznak, leži v nezavesti z iztegnjenimi nogami, ima pene v i-stih, težko diha, zavija z očmi in krči spreletavajo vse telo. Po nekaj minutah krči popuste, žival se pomiri, vstane in gre h koritu, kakor da se ni nič zgodilo. Prašiček se pri takih napadih včasih zaduši zaradi krča dihalnih mišic. Najprej opazimo, da bolne živali težko vstajajo in hodijo okorno, prestopajo, pošepavajo, večinoma ležijo, pozneje pa sploh več ne morejo vstati. Ce jih skušamo dvigniti, jim povzročamo bolečine, zato cvilijo, se branijo in jih pogosto ne spravimo na noge ali pa se vlečejo. Pozneje kosti postopoma omehčajo, kosti in sklepi na nogah zadebelijo, noge se ukrivijo. Ukrivi se tudi hrbtenica, navzdol, navzgor a-li na stran; lične kosti pa včasih zadebelijo in žival težko diha. Bolezen spremljajo nenaraven tek, črevesne motnje, slabokrvnost, kožni izpuščaji in drugo.
Bolezen je dolgotrajna in težko ozdravljiva, če obolelim živalim pravočasno ne izboljšamo življenjskih razmer. To najlaže storimo spomladi, da jih spustimo na prosto in jim pokladamo zeleno krmo. Ce živali ne zdravimo že od začetka in če motnje v presnovi rudnin trajajo dalj časa, prašički hirajo, slabo prebavljajo in na koncu zaradi splošne oslabelosti poginejo.
Ce na kosteh ni hujših sprememb, zdravljenje ni težkp, Prašički' morajo ime-
asu sredi aprila
Vca: «Vse gre dobro ped visoko, preden cve-
iiPoje*n0 j„StreIa: naglo % »ato 7 plJemo, na-tjHlo jUdl narobe jetrno in se 't. 4 t v ie tako, ^ k°‘ d“
,Sredii
ief o«e"e!-Kar dez
v>.'Z,
, po0leit tnnlega je .*e o ‘Te! Kar čez R*	tn	po.
Oip i
^iovrJila- To
»e j0y °’^prenaglo
* Pravbc.li- k*r po »a. a!l, n ’ ntora bi-i < ■
L' K' če l . ma!t traven
h^o7hne bil
l V "h d°br0 na-»la '; d° «di»e
S ni še V?redla- s°-
k .' ie v-. 11 v takšni
tn
E^če«, posebno ko-
iXyiiive°U,ne Poseb-1 nine aen°žeti in
\7- Tun ast 3e že Sša ! ,detelja In
'Nzfbl blla
^ ato S(> ie KS nai° zaskrb-
“Sla
ras„ Povsod, U p“ še poje
'KI? ie je.
Ir 1	. ..
Št! to|co ?nS dobro
Š ^““»lo dni■ ki ,^^e*>Uie! Posilili k
e nekako na-
te bilo “o proti
KS te' ker
t&i**iČVtda.bi »o-:1 SZS vsakne škodilo,
V1«	eden	do-
s!“b!ni° Pa> da VNa “bS“ rosa, ie
,1, »idjV Jetrni lX ■ bialo nh 2 t »it31”1 dn na0rudili
Hi e i* 030 A
° C ža‘o ihSn0}a
»«tn, J » kr 'ma
? H/ poBnnre,,lp'ji'».
[a zal * ]ene “1» V«. M °iene seno-
k4 ko>o rd„obr:
r o tu
■ De,. l>o krTazviiejo,
\ ti Vop,ati ’ ne po‘
k»a >C Pred T0-
azvitega
,f ‘ oom°w . N . nii/ Pir
Se Pra-
kr
r L'
M J
OD nUi leP nkusen. c e
V k,
P^pa (vi-
trik
te in ko odcvetel Seveda je potrebna za dober pridelek še druga nega: borba proti koloradcu, ki se tako trmasto množi, pleten ali rahljanje in razpleveljanje ter osipanje.
Vinogradniki so zadovoljni in se na splošno sliši, da je dosti zaroda. Prvi korak k letini! Previdni gospodarji so že žveplali. Velja tudi tukaj, da kdor hitro ali pravočasno pomaga, trikrat pomaga. Smo tik pred mandanjem. Poganjke, ki nam, oziroma trti ne bodo služili in so torej odvečni, stran! Glede škropljenja, ki bo kmalu na vrsti, pa naj vinogradniki razen svo. jih lastnih skušenj upoštevajo tudi poročila antiperonosporne postaje v Ljubljani, ki na to pravočasno opozarja. (Tržaškemu radiu se to — ne vemo iz kakih razlogov — ne zdi potrebno.)
Kdor je v aprilu križaril po Krasu, se ni mogel prečuditi razkošnemu češnjevemu cvetju. Zal skoro samo temu, ker drugega sadnega drevja, razen kakšne starikave breskve, zanemarjene češplje, redke hruške, oreha, mandlja in fige, ni. Žalostna slika osiromašenega Kraševca! Ali smo zato res tako otopeli? Le nekatera mladina dela v tem — vsaj koliko gre za razumsko olep-šanje domov — častno izje-
mo. Kaže, da se je to skromno sadno drevje na splošno dobro oplodilo. Ce pa sadja ne bo, pripišimo krivdo sebi, ker proti škodljivcem ne vršimo nobene borbe.
Tudi na vrtove bi radi opozorili, čeprav jih na kmetijah skoro ni. Je pa zanimivo in razveseljivo, da se druge družine (delavske, obrtniške) za to vedno bolj zanimajo. Mogoče je temu vzrok, ker je zelenjava v prehrani vedno bolj važna, a je na trgu vedno dražja. Količkaj skrbno obdelan kos zemlje ob hiši nam more v letu dosti žaleči. Gnoj in rahla zemlja igrata prvo vlogo, med letom pa voda (zalivanje), rahljanje in razpleveljanje. Ce ni razpršilni-ka, zalivajmo z vodo, ki se je na soncu malo segrela. Ni priporočljivo neprestano (dnevno) zalivanje (s škropil, nikom), ker to zemljo zadela. Raje zalivajmo bolj poredkoma, a krepko (seveda le v suši), vmes pa zemljo, če potrebno, po možnosti zrhaljaj-mo. Rast listnarih rastlin (ra-dič, solata, špinača, mangold ali blede i- e.) pospešimo, če jih vsako toliko poškropimo s hitro topljivim dušičnatim gnojilom, n. pr. s čilskim soli. trom (nitrata di soda), in sicer 3 krat po 40 do 50 gramov na vsak kvadratni meter v presledkih 14 dni do 3 tedne.
ti čimveč prostosti, hlev naj bo čimbolj suh in svetel, krma pa naj vsebuje čimveč kalcija in fosfora.
Fri rahitičnih teletih opazimo zlasti prebavne motnje, nenaraven tek, bolečine v nogah in spremembe na ko steh. Teletom dajemo zrnato hrano, dobro travniško seno, deteljo, mešanico grahorice in ovsa, lanene pogače ali laneno seme in rudninske ter vitaminske dodatke.
Z rahitisom se večkrat druži slabokrvnost mladih prašičkov zaradi pomanjkanja železa v mleku matere in krmi. To preprečujemo tako, da že svinji dajemo 2-3 tedne pred kotitvijo po 1 gram raztopine železne galice na dan. Ce pa tega nismo dajali, moramo že četrti dan po kotitvi natresti v svinjak nekaj rdeče ilovice, ki jo bodo prašički radi lizali in se oskrbeli z železom, nujno po-Irebnim za obnovo krvi.
Za razliko od rahitisa je kostolomnica bolezen odraslih živali, predvsem brejih krav in svinj. Predvsem obolevajo živali v krajih, kjer je zemlja neprimerno sestavljena, v suhih ali premokrih letih. Seno navadno nima dovolj kalcija in fosfora. Travnike izkoriščamo že stoletja, slabo pa jih oskrbujemo z rudninskimi gnojili. Ker živali potrebujejo mnogo rudnin za rast lastnega o-kostja, okostja ploda ter za mleko, jim moramo stalno dodajati kalcijeve in fosforne pripravke. Mnogi pokladajo pozimi rezanico (ker jim primanjkuje sena), ki je slabo prebavljiva; v njej je navadno več slame kakor sena. Slama vsebuje malo rudnin, razen tega nastajajo pri prebavljanju razne kisline, ki črpajo apno iz telesa.
Ce rudninskih snovi primanjkuje v krmi, jih telo jemlje iz lastnih kosti, ki postajajo krhke in lomljive. Zato žival začne lizati jasli in zid, pobirati onesnaženo steljo in često žre les, papir, cunje in skratka vse, do če. sar pride. Istočasno žival začne hujšati, koža postaja suha in se tesno prilega na rebra, dlaka je naježena, mleka je čedalje manj. Razen tega postanejo živali o-tožne, stojijo z razprtimi nogami, se prestopajo m jih zanaša v zadnjem koncu. Rade ležijo, med ležanjem stokajo in vstanejo, če le morejo. Kosti se lahko toliko omehčajo, da se lomijo že pri najneznatnejših sunkih in udarcih, ali pa če se žival le malo spofkane ali nerodno vleže. Najraje se zlomijo medenične kosti in golenica, zato žival obleži in ne mo, e več vstati. Dolgo ležanje povzroči hude rane po koži.
Tudi jalovost je značuna za živali, ki bolehajo na ko-stolomnici, čeprav v okostju še ni nobenih znakov bolezni. Krave in telice se tiho gonijo ali pa sploh ne. Ce jih pripustimo, se težko obrejijo. Težki porodi, zaostajanje posteljice, porodna mrzlica, ležanje pred porodom in po njem, izpadanje nož-iice (trod), trebušne kile in drugo so večkrat v zvezi s ke-stolomnico.
2ivalim pokladajmo dobro seno, če je le mogoče deteljo, spomladi pa jih spustimo čimprej na pašo ali jim pa nakosimo sveže trave. Ce jih ne moremo pasti, jih vsaj malo spustimo po dvorišču. Napajamo jih s trdo vodo, ne z deževnico.
Dr. F. K.
PADRICE
Na Lonjerski cesti v Podlon jerju, in sicer blizu Pertotove gostilne, morajo potniki, ki se vozijo iz Trsta v Lonjer ali — obratno, presedati. To je seveda zelo nevšečno in potniki ttt; ko je upravičeno godrnjajo. Kdaj bodo dela na cesti obnovili?
Pot, ki vodi čez Hudo leto na državno cesto Trst-Bazovi-ca, je v zelo slabem stanju. Asfaltno cestišče, ki ga vsako toliko zakrpajo, ima vedno več lukenj, ki se širijo bodisi iz sredine cestišča proti robovom ali pa obratno. Meni. mo, da je ta pot, ki je predvsem turističnega pomena, vredna, da se jo boljše vzdržuje. Zaradi tega bi priporočili ustanovi, ki cesto popravlja, da ji posveti več pozornosti, zlasti pa to, da nastale luknje čim prej zakrpa. Ne bi pa škodilo, ko bi sedanje asfaltno cestišče prevlekli s še eno plastjo asfalta, ki bi vzdržal delj časa kot sedanji.
GROPADA
Iz naše vasi se že precej časa nismo oglasili, toda kljub temu nimamo povedati kaj bistveno novega. Problemi so ostali več ali manj isti, saj še danes nimamo asfaltirane ceste, ki vodi iz Padrič v našo vas, prav tako še nimamo javne telefonske govorilnice in vaške poti so tudi v precej slabem stanju.
Ne vemo, kaj je temu vzrok? Ali morda mi ne plačujemo davke prav tako kot vsi ostali prebivalci tržaške občine? Ali smo mi morda zaradi tega, ker naše naselje ni ob glavni cesti, manj vredni kot drugi?
Slišali smo, da so se tržaški župan in nekateri drugi predstavniki oblasti včasih odpravili tudi v tržaško okolico ter tu pa tam tudi kaj obljubili Želeli bi, da bi prišli tudi v našo vas in se na lastne oči prepričali o naših potrebah.
hinjam in bodo v kratkem gradili kar štiri nove. Tudi ob poti proti Slivnemu bomo kmalu dobili nove stavbe. Gostilna ob železnici ima novega lastnika, domačina Ce-rovčana. Ta sprememba nas veseli, ker smo se iznebili najemnika, ki nam ni bil naklonjen, čeprav je sam, kljun svojemu spremenjenemu priimku, močno dišal po našem gnezdu.
VIZO V L JE
V nekaterih dopisih z našega Krasa smo čitali o nastanku imena nekaterih vasi, kot n. pr. Cerovelj in Mav-hinj. Marsikoga pa zanima, kako je v tem pogledu z našo vasjo. Zadeva je malo bolj zamotana in naša ugibanja ne privedejo do pravega zaključka. Mogoče bi mogel pri razvozljanju tega imena pomagati kakšen zgodovinar, ki je globlje proučil zgodovinske dogodke teh krajev, mogoče tudi kakšen naravoslovec, še prej pa imenoslovec (etimolog). Je to vsekakor zanimiva reč in bi želeli, da bi jo mi — Vižovci (tako — in ne Vižovljanci — se sami in nas tudi sosedje imenujejo) in tudi drugi poznali, in to še posebno, ker se od gotove strani vrinja našim ljudem mnenje, da je ime Vižovlje spake-dranka iz italijanščine, se pravi, da je bil prvotni naziv italijanski, kar je seveda izvi-to iz slame.
Kot kaže, bo naša vas v bo-
DOLINA
V četrtek popoldne smo spremili na zadnji poti 95 let starega Josipa Prašlja po domače Pulila, ki se je prejšnji ponedeljek hudo ponesrečil, taks da je na posledicah preminil v tržaški bolnišnici.
Pokojnik je bil najstarejši vaščan m menda tudi najstarejši občan dolinske občine. Se lansko leto je hodil v njive, letos pa smo se za njim ozirali, ko smo ga gledali, ka. ko zravnano je hodil po vasi. Nihče mu ne bi prisodil tako visoke starosti. Prav gotovo bi učakal sto let, če ga ne bi nesrečni slučaj spravil v prerani grob.
Žalujočim sorodnikom izrekamo naše iskrene sožalje.
KRIŽANKA
,
VODORAVNO:	1. hrup-,
trušč, razgrajanje, 1. utežne enote, 12. vrsta špinačnice (mangold), 18. priprava za lov listja in dračja po jezovih, 19. pripravljen, 20. tek. meci, 21. vrsta rudnine, 22. posedovati, 23. ljubitelj, 24. vrsta maščobe, 25. gosposka hiša, 27. vnema, polet, 29. ne-oblečeni, 30. del imena slovenske filmske igralke, 31. letni čas, 32. posamezni, 34. oranje, 35. oziralni zaimek, 36. grof na gradu Thurnu na Dolenjskem, pri katerem je dve leti služboval slovenski pisatelj Fran Levstik kot domači učitelj, 37. oziralni za-
kalnica, 41. nenabrušena, 42. gora nad Splitom, 43. skandinavsko moško ime, 45. deli kroga, 46. dividenden, 47. rimski bog ljubezni, 49. poslastica za psa, 51. prigon, pri-peljanje, 52. stop, 54. okrajšan podredni veznik, 56. država v Južni Ameriki, 58. o-krajšava za negativen, 59. židovsko moško ime, 60. oblika pomožnega glagola, 61. pripadnik slovanskega naroda, 63. strup v kavi, 65. visoka duhovščina, 66. tečaj, 67. ovit, omotan, 69. kraj, kjer je bila zgrajena prva večja elektrarna na Slovenskem, 70. znamenja, ki, dopuščajo hojo za kakšno stvarjo ali živaljo.
imek, 38. snov delec, 40. ni-
iiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiiiii
ZA NASE GOSPODINJE
Na hitro	pri
jedi	z	jajčno
V trdo kunana jajca olupi mo, povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah ter ocvremo v vročem olju. Ocvr-doče močno rasla, ker ima to ■ ta postrežemo z mešano sola-prednost, da ima lep razgled to. Tako pripravljena jajca in ne leži ob ubijajočem cest- so zelo izdatna, njih število nem prometu. Za sedaj rastejo Pa se ravna po potrebi in nove hiše ob poti proti Mav-1 želji.
MiiiiiHiiiiiiti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiitiiiim
Kokoši pomanjkljivo krmimo
Zlasti krmljenje perutnine je pri kmečkih rejcih zelo pomanjkljivo in nepravilno. Marsikje perutnino krmijo samo z zrnjem ali pa izključno z mehko krompirjevo in močnato krmo. Perutnina prebavlja krmo izredno hitro in to se kaže v visoki telesni temperaturi. Zato naj bodo obroki pogosti in tako veliki, da jih živali sproti snedo. Postana ali celo zakisana krma je lahko škodljiva predvsem za mlade, nedorasle živali. Ogljikove hidrate nudimo perutnini z okopavinami, zrnjem in močnatimi krmili, beljakovine pa z mesnatimi odpadki, mlekom in močnimi krmili (ribja, krvna in mesna moka). Pri tem pazimo, da je razmerje med hidrati in beljakovinami takšno, da bo na en del beljakovin odpadlo tri in pol dela ogljikovih hidratov. Ce tega ne bo, se bodo posledice kaj hitro kazale v slabi nesnosti, razen tega pa nam lahko gredo hranilne snovi v izgubo. Kjer ima perutnina izpust ali pašo, se ni treba bati, da bi prišlo do tega nesorazmerja. Drugače pa je tam, kjer imamo zaprte kurnice. Tu moramo na sestavo obrokov še posebej paziti.
Kokošim moramo nuditi tudi zadosti zrezane zelenjave, ki vsebuje potrebne vitamine. Poleti je za to primerna kakršnakoli trava. Pokosimo jo večkrat, da je stalno sočna in miada. V ta namen lahko izberemo posebno parcelo, kjer travo sejemo. Tudi na siliranje raznih vrtnih in njivskih odpadkov (listje korenja, pese, kolerabe itd.) ne smemo pozabiti. Za siliranje je prav tako dobra na drobno zrezana mlada trava. Zrezano krmo stlačimo v za to pripravljene kadi, škafe in druge primerne posode, ki j0 potlej obtežimo. Taka silaža bo pozimi neprecenljiv dodatek vsakodnevnim obrokom.
Mnogi perutninarji nudijo perutnini premalo ali celo nič rudninskih snovi, predvsem apnenca. Nedorasla perutnina porabi za svoj normalen razvoj okostja in drugih telesnih delov veliko apnenca, fosfora in drugih rudnin. E-nake ali pa še večje potrebe imajo tudi odrasle kokoši-ne-snice. Dobra nesnica izloči z jačnimi lupinami na leto 1,5 do 2 kg apnenca. Ce tega apnenca ne dobi s hrano, nese jajca z zelo tanko in krhko lupino ali pa po naravnem
OCVRTA JAJCA	JAJČNA	JED S SMETANO
V trdo kuhana jajca, moka, 4 jajca, 4 žlice smetane, 'sol, jajce,	drobtine,	olje za cvre-1	2 žlici olja, sesekljan zelen
nje,	mešana	solata.	!	peteršilj, nariban sir.
r Jajca razžvrkljamo skupaj . smetano, osolimo in vlijemo na vroče olje v ponvi. Ko jajca zakrknejo, jih potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in nastrganim sirom. ZELENJAVNA JAJČNA JED
Vzamemo po 1 žlico korenčka, peteršiljevih koreninic, belušev, pora, zelenega grahbr1 pol na drobno zrezane čebule, 4 žlice olja, sol, poper, 4 jajca, zelen peteršilj.
Zelenjavo dobro operemo in na drobno zrežemo, grah zlu-ščimo. Vso to zelenjavo na hitro prepražimo s čebulo na olju. Ko čebula zarumeni, jo zalijemo z nekaj žlicami mlačne vode in dušimo do' mehkega. Medtem jo tudi malo osolimo in popopramo. Ko voda izpari, dodamo zžvrkljana jajca, po okusu še osolimo in pustimo, da jajca zakrknejo. Jed potresemo še s sesekljanim zelenim peteršiljem.
VRANIČNI JAJČNIK Za I osebo: 2 žlici mleka, 1 jajce, 5 dkg vranice, 3 dkg ovsenih kosmičev, za noževo konico strtega česna, zelen peteršilj, sol, po okusu in želji še poper; olje za pečenje.
V skodelici umešamo mleko z jajcem, nastrgano vranico, sesekljanimi ovsenimi kosmiči, česnom in sesekljanim zelenim peteršiljem. Osolimo in pustimo, da vse to počiva pol ure. Nato jed spečemo kot navadno jajčno jed. Ponudimo jo s poljubno solato.
SRBSKA JAJČNA JED 3 žlice olja, pol srednje debele čebule, 1 zelena paprika, za noževo konico hude paprike, 1 paradižnik, 4 jajca, sol, 2 žlici smetane.
Na olju prepražimo najprej na drobno zrezano čebulo in zeleno papriko, zrezano na tanke rezance. Ko čebula zarumeni, dodamo še hudo papriko, hitro premešamo in dodamo na drobno zrezan, o-lupljen paradižnik. Med mešanjem pražimo, da se posuši sok, nato pa prilijemo zžvrkljana soljena jajca in smetano. Premešamo in pustimo, da jajca zakrknejo. Ponudimo jih s paradižnikovo ali kako drugo solato.
GOBOVA JAJČNA JED Četrt kg svežih gob, 3 žlice olja, pol drobne čebule, 3 jajca sol, poper, 2 žlici kisle smetane, zelen peteršilj.
Gobe očistimo in zrežemo na tanke lističe. Na olju prepražimo na drobno zrezano čebulo, dodamo gobe in pražimo, da se sok posuši. Nato polijemo gobe z zžvrkljanimi osoljenimi jajci in pustimo, da zakrknejo. Po želji še popramo in jajčnik raztrgamo z vilicami. Jed polijemo že na krožnikih s kislo smetano in potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
JAJČNA JED S ŠUNKO 2 jajci, sol, 2 žlici mleka, 1 žlica'pšeničnega zdroba, 2 zvrhani žlici sesekljane šunke, 3 žlice olja, zelen peteršilj.
Jajci zžvrkljamo, osolimo in dodamo mleko in zdrob, primešamo sesekljano šunko in pustimo počivati 10 minut. Ta-
zakonu črpa apnenec iz lastnih kosti. Jajca s slabo, krhko lupino so v trgovini nezaželena.
Dosti apnenca vsebuje v prvi vrsti izgrajena jajčna lupina. Teh pa imamo po navadi zelo malo na razpolago, zlasti tam kjer jajca prodajamo. Odlične za ta namen so tudi živalske kosti. Sveže kosti dobro presušimo, nato jih pa na primeren način stolčemo tako na drobno, da jih živali lahko uživajo. Razen apnen, ca vsebujejo kosti še prvine, ki s svojo trdoto meljejo težko razkrojive snovi v prebavilih perutnine. Ce nimamo na razpolago ne lupin ne kosti, lahko za silo uporabljamo tudi droben pesek, pomešan z gašenim apnom, ki ga naj ima perutnina stalno na zalegi. Tej mešanici dodajmo še nekaj v prah stolčenega oglja; le-ta ugodno deluje na prebavo in uničuje bolezenske kali v prebavnem traktu.
T. P.
B0RST
Ze precej sušno je bilo, tako da smo si vsi kmetje že prav močno želeli dežja. Prejšnji teden je res začelo deževati in potem smo imeli nekaj obilnih ploh, ki so dodobra namočile zemljo. Dež je torej prišel v pravem času in je polju in travnikom zelo koristil. Prezgodaj je, da bi prerokovali kakšna bo letošnja letina, toda lahko rečemo, da če bo šlo tako naprej, se ne bomo mogli pritožiti.
Kmetje imamo sedaj polne roke dela. Ce bo vreme držalo, bo treba že v nekaj dneh oprtati škropilnice, saj je škropljenje pred vrati. Tudi deteljo bo treba kmalu pospraviti, da ne govorimo o drugih tekočih delih.
Naša vas vse bolj pridobiva na turističnem pomenu. Zlasti ob nedeljah prihaja k nam dosti izletnikov, ki prav radi zavijejo bodisi k razvalinam starega gradu ali pa naprej do razglednega stolpa. Morda bi kazalo, da bi v poletnem času, seveda samo v nedeljah in praznikih, kdo postavil kako preprosto točilnico med o-bema razglednima točkama, kar bi tudi pripomoglo, da bi se zanimanje za našo vas še povečalo.
ko pripjavlj^no testo vlijemo v kozico ali. ponev s segretim oljem in postavimo v pečico, da zarumeni. Pečeno potresemo:, s :sesejdj,gnipi peteršiljem.
TOPLA POLNJENA JAJCA
5 v trdo kuhanih jajc,. pol žemlje, malo mleka, 1 slana sardela, 1 surovo jajce, 2 žlici olja, 2 žlici smetane, sol, poper po želji, pest belih drobtin, zelen peteršilj.
V	prere-
žemo po dolgem na polovico, odstranimo rumenjake, ki jih damo v skledo in zmečkamo z vilicami. Primešamo jim v vedi ali mleku namočeno, ožeto in zmečkano polovico žemlje, očiščeno in sesekljano sardelo, surovo jajce, 1 žlico olja, pol žlice smetane, osolimo in po želji še popramo. Vse to dobro premešamo in napolnimo S to zmesjo jajčne polovice ter jih pokrjjemo z drugo polovico- Ponev namažemo z pijem, naložimo vanjo jajca, jih polijemo s smetano, potresemo z drobtinami in pečemo v pečici četrt ure. Okrasimo jih z zelenim peteršiljem in ponudimo s paradižnikovo solato,
SIROVI KRUHKI
Eno osminko l mleka, 1 rumenjak, 1 žlica moke, 10 dkg naribanega sira, 2 beljaka, 10 do 12 rezin belega kruha; olje zjl cvrenje.
Mleko vmešamo z rumenjakom. Med mešanjem, dodajamo moko, nariban sir in slednjič še trd sneg iz beljakov. Rahlo in previdno premešamo. V tako pripravljeno testo na-makamo kruhove rezine in jih ocvremo v vročem olju. Ponudimo jih s poljubno solato.
71. vas na Vipavskem, 72. transporti z vozovi, 74. reka v Slavoniji, 76. prebivalec države na Bližnjem vzhodu, 78. pesnik elegij, 79. kurs, pol, 80. domača obutev, 81. ne. okretnež, 82. tuja oblika ženskega imena, 83. pristroj, naprava.
NAVPrCNO: 1. zgledni pisatelji, 2. nasilno jemati, 3. hrib pri Beogradu, 4. okrajšano moško ime, 5. ljubkovalna oblika ženskega imena, 6. posoda za mleko, 7. propadla, pokvarjena, 8. del telesa, 9. predplačila, 10. strokovnjak v vremenskih proučevanjih,
11. podobe iz preprostega živ. ljenja, 12. boriti se proti čemu. zavračati napade, 13. reka v Srbiji, 14. moško ime, 15. pripadnik azijskega ljudstva, 16. zalo oblečen moški, 17. moški, 26. naslov, naziv,
28. okrajšano žensko ime, 31. notica, 32. trpen, ki na neko štvar ne reagira, 33. izboljševalec kakšnega proizvodnega postopka, kakšnega stroja ali naprave, 36. pogreb, 37. gospodarsko in politično izkoriščevalen, 39. malik, zaklad, 41. vrsta gibanja, 42. sladka jed, 44. večja množica čebel ali komarjev, 48. nacionalen, 50. prodajalna tobaka, 52. kruh med skorjo, 53, dedni najem posestev, 55. polkrožni svod v stavbarstvu (množ.), 57. mesto v ZSSR,
59. vrsta angleškega piva, 60. vrtnina, 62. stran neba, 64. izbrana družba, cvet družbe, 65. krma, piča, 66. izdelovalec grelnih naprav, 68. država v Afriki, 70. udeleženec na ženitovanju, 71. veter, piš, 73. del stavbe, 75. organ vida, 77. zločin-
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO; J. skuta, 5. snaga, 9. zl, 10. dež, 11. med,
12. ge, 14. kravar, 16. porajati, 19. vladar, 20. pot, 21. Medici, 23. preval, 24. moder, 26. milina, 28. roček, 29. kolerik, 31. reket, 32. učen, 33. medel. 34. soj, 36. nase, 37. deset, 38. maram, 39. Igor, 43. del, 44. tolar, 45. spet, 48. co-pot, 50. načrten, 52. krota, 53. Abadan, 55. reden, 56 kredit, 57. Ilirik, 59. len, 60. ve-ščak, 61. Italijan, 63. varčen, 64. It, 65. led, 66. niz, 67. en, 68. Itaka, 69. Odeon.
NAVPIČNO: 1. sladak, 2. u-dar, 3. ter, 4. AZ, 5. smoter, 6. Ner, 7. Adam, 8. Agadir, 9. zraven, 13. etilen, 14. kleče, 15. val, 16. podel, 17. jem, 18. icika, 19. vroč, 20. polet, 22. Ines, 23. pručica, 24. modelar, 25. risalen, 27. atentat,
29. kesen, 30. koran, 33. med, 35. j ar, 38. moten, 40. Gobi, 41. opali, 42. roditi, 44. trden, 45. srečen, 46. podan, 47. efik, 49. tarati, 51. čelada, 52. krščen, 54. Nil, 56. ker, 58. kila,
60. vaze, 62. jek, 63. Vid, 66. no.
KRIŽ
Križ spada med največje vasi na Tržaškem; približno 450 hišnih številk in okrog 2600 domačih ljudi ter več kot 600 ezulov pomeni že močno naselje, v primerjavi s predvojnim številom (okrog 2000 duš) pa močan porast. A še se bo vas razmnožila; slišimo o 24 novih štiristanovanj-skih hišah za ezule. Seveda to ne bo zraslo iz gospodarskega razmaha Trsta, ampak iz onega 5-milijardnega fonda. določenega za gradnjo takih stanovanj. Vse to razumemo in pravimo, da imajo ti ljudje polno pravico do dostojnih stanovanj, a zakaj ta naselitev prav tod in v naši vasi, ko smo si že itak drug drugemu v napotje? pa kaj bi o tem še govorili, ko nam je vsem dobro znano, čemu se tej reči streže prav tako in ne drugače. Politična špekula. cija napreduje v smeri določenega načrta s podporo vseh mogočih vidnih in nevidnih kanalov, načrta, zasnovanega izvajanega po pretkanih
in
metodah, ki mu lahko rečemo moderni narodomor. Toda o tem kaj več kdaj pozneje.
Križani si kot delovno ljudstvo prizadevamo, kako bi si zboljšali svoj socialni položaj. Ne izogibamo se delu niti moški niti ženske — niti si ne moremo očitati, da bi bili
v potrebah bolj zahtevni kot drugod. A le z muko si morejo nekateri kaj malega izboljšati. Le nekateri ali bolj redki s stalnim zaslužkom, kajti veliko jih dela in služi le za kritje vsakdanjih potreb, druge pa rešuje iz težkega položaja SELAD. Imamo pa tudi brezposelne, kar po eni strani pomeni, da se gospodarsko življenje krči, po dru-gi pa, da smo za zaposlitev na vrsti med zadnjimi. Včasih se sliši, da bi se bolj lotili kmetovanja. To res ni tako lahka in enostavna reč, ker smo zabredli v povsem nov položaj, ki to dejavnost močno ovira. To je razvidno tudi iz teh številk; nekoč je bilo v vasi nad 200 glav živine, od te 28 parov volov, danes pa je le še 35 krav in 4 voli.
Ker vino ne gre predobro v denar, smo tudi letos začeli z osmicami. Dobro vino pa hitro zaslovi in se ga kmalu stoči.
O našem prosvetnem življenju ne moremo poročati tako, kot bi iskreno želeli. Nekaj mladincev je, kot znano, delavnih. Za Križ je to veliko premalo. Kje je mladina, ki ima aar za petje, igro in še kaj drugega? Mnogo je od. visno od pobudnikov, a teh ni.
Se kaj bi radi napisali, a bi vam vzeli preveč prostora. Se priporočamo za prihodnjič.
PR15?irat5!lr
— 6 —
Vreme včeraj: najvišja tempera' tura 18.5, najnižja 14.5, ob 19, u-r.i 15.6; zračni tlak 1000.6, veter 5 km zahodnik-severozahodnik, vlage 73 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.8, padavine 0.3 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, a
Vojko	j
Sonce	vzide ob 5.07 m	^
19.01.	Dolžina dneva	#
vzide	ob 11.35 in zat0,,	april*
Jutri, PONEDELJEK, «•
Jurij ' ™
Vprašanje proste izbire zdravnika
Zdravniki niso zadovoljni s predlaganim načinom plač
Zaradi tega spora utegnejo utrpeti škodo tudi zavarovanci, ki že toliko let čakajo na prosto izbiro
Včeraj so nameravali zdravniki po vsej državi ponovno stavkati. Ker pa so jim zagotovili, da bodo upoštevali njihov ugovor proti uvedbi novega načina plačevanja poslovnega davka, je osrednje vodstvo zveze zdravniških zbornic odredilo, da se stavka prekliče.
Ob zadnji stavki je bila javnost po tisku in tudi lepakih obveščena o vzrokih borbe zdravnikov, ki niso stavkali le proti novemu načinu plačevanja davkov marveč tudi proti ravnanju raznih zavarovalnih zavodov, pri čemer so trdili, da branijo s svojo stavkovno borbo tudi interese zavarovancev samih.
Vprašanje zdravstvene oskrbe zavarovancev raznih ustanov, zlasti pa INAM je pereče za vso državo, posebno pa še za zavarovance in njihove svojce v Trstu. Medtem ko velja skoraj po vsej državi sistem proste izbire zdravnika, velja pri nas še vedno stari sistem, po katerem so zdravniki INAM razdeljeni po posameznih okoliših in morajo hoditi zavarovanci na preglede k določenim zdravnikom, tudi če jim ne zaupajo. Za zavarovance je torej sedaj
Obvestilo čitateljem
Naše čitatelje opozarjamo, da je za naš izlet v Dalmacijo na razpolago še nekaj ležalnih stolov. Prijave sprejemamo jutri dopoldne, in sicer na upravi lista v Ulici Montecchi 6, soba št. 16.
Ce se kdo cd prijavljenih izletnikov namerava odpovedati izletu, lahko to stori še jutri dopoldne.
Kot je znano, bo naš izlet od 1. do 4. junija letos.
bistvene važnosti, da se končno uvede prosta izbira zdravnika, kar kaže, da se bo končno le zgodilo. Glede tega je prišlo na primer že do raznih stikov med vodstvom INAM in pristojnimi organi in med njimi tudi z vodstvom tukajšnje zdravniške zbornice. Toda med vodstvom INAM in zdravniki ni pravega soglasja, kako naj bi uvedli delovni odnos zdravnikov do zavoda. Z uvedbo proste izbire bi plačevali zdravnikom okrog 2.200 lir na leto za vsakega zavarovanca, ki bi jim bil dodeljen, to je okrog 180 lir na mesec ne glede na število pre-giedov. Na vsakega zdravnika bi odpadlo okrog 900 zavarovancev, tako da bi zaslužil okrog 2 milijona na leto. Tako bi bil zdravnikom zagotovljen določen dohodek, za zavarovance pa bi bilo bolje, ker jih sedaj odpade tudi po več kot 2000 na enega zdravnika. INAM namerava nam-ie.i zaposliti okrog 200 zdravnikov, tako da bi letno potrošil zanje od 400 do 425 milijonov lir. To bi pomenilo za INAM večji izdatek, ker ima sedaj samo 83 zdravnikov, katerim plača povprečno po 1 milijon 300.000 lir na leto. oziroma skupno 113.000.000 lir.
Večina zdravnikov pa ni zadovoljna s predlogi INAM. Zaravniki sicer priznavajo, da bo INAM več izdal in da bodo več zaslužili, toda po njihovem bo to le navidezno, kajti zavod bo celo prihranil, ker ne bo imel več stroškov za ambulante, za osebje ambulant itd. Lastno ambulanto si bodo morali poskrbeti potem tudi tisti zdravniki, ki je nimajo, kakor tudi bolničarko, telefon v ambulanti itd. Za vse to, pravijo, bodo imeli okrog en milijon izdatkov, take da bodo zaslužili še manj kot zaslužijo sedaj. Poleg tega bodo ves dan zaposleni, medtem ko delajo sedaj za IN AV. samo nekaj ur, ne bodo imeli pravice do letnega in bolezenskega dopusta ter si bodo morali za časa dopustov najti in plačati namestnika.
 s
HUMOM ItMVNIk
UHEUNISTVO l'RST UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pellico 1-U.	—
Tei. 33-82 UPKAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Končno bodo morali tudi plačevati več dohodninskih davka, ker ne bodo več v podrejenem delovnem odnosu. Spričo vsega tega menijo zdravniki, da je treba ohraniti sistem plačevanja za posamezne preglede, to je za vsako zdravnikovo storitev tudi potem, ko se uvede prosta izbira zdravnika, ter da se ne sme uvesti pavšalno plačevanje za njihove usluge.
To sta v glavnem stališči INAM in zdravnikov. Kako se bo vse to izteklo za zavarovance, bo pokazala praksa. Vsekakor tu ne velja običajni pregovor: «Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima», ker utegnejo imeti zavarovanci od teh sporov le škodo.
Predavanja za osebje pokrajinske uprave
V okviru službe odnosov z javnostjo v uradih pokrajinske uprave se je pričela vrsta predavanj za osebje po-krajine vseh kategorij, pri čemer je spregovoril uvodno besedo predsednik dr. Delise. Dejal je, da so takšni stiki z osebjem koristni, tako da se bo še bolj zavedalo važnosti svojih nalog in smotrov, h katerim teži uprava v svojem delovanju.
Prvo predavanje je imel dr. Saverino Severi, ravnatelj pokrajinskega knjigovodstva, ki je govoril uslužbencem in funkcionarjem o proračunih krajevnih ustanov. Za njegovo predavanje so pokazali vsi poslušalci veliko zanimanje. Razni funkcionarji -so nato posegli v diskusijo ter zaprosili za pojasnila. Tako so se med drugimi oglasili k besedi ravnatelj umobolnice prof. Doni-ni, podravnatelj za knjigovodstvo dr. Rocco, lekarnar umobolnice dr. Cohen, ravnatelj oddelka javnih del inž. Pagni-ni itd. Vsem so dali govornik, predsednik pokrajine in generalni tajnik obširna pojasnila.
V soboto 29. t. m. bo namestnik generalnega tajnika odv. Pierotti govoril o temi: «U-pravni akti«.
 «»-------
Županov proglas ob 25. aprilu
Ob 25. aprilu je naslovil župan dr. Franzil na meščane proglas, v katerem poudarja posebni pomen, ki ga ima letos ob proslavi zedinjenja Italije proslava osvoboditve izpod fašizma. 25. april pomeni drugi preporod, saj se je obakrat ljudstvo borilo za svobodo domovine in posameznikov Italija je tako prehodila skozi odporniško gibanje pot do demokratične republike, ki je sinteza domovinskih vzorov in svobode, za katero je padlo toliko žrtev.
 «»-------
Padel je z ogrodja
V ladjedelnici Sv. Justa je včeraj dopoldne 41-letni Silvano Rumez iz Lonjerske ceste št. 23 razdiral ogrodje, pa se mu je spodtaknilo in je padel z višine 3 metrov. Pobil se je po desni roki in si zvinil zapestje, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna.
 «» L
Trčil je ob avto
Po Ulici Ginnastica se je včeraj dopoldne peljal z motornim furgonom 20-letni Do-menico Romita iz Ulice Ron-chetto 46, na križišču z Ulico Nordio pa je zadel ob avto, ki ga je vozil 36-letni Renzo Benini iz Ulice Concordia 5. Beniniju se ni zgodilo nič hudega, Romita pa se je pobil po levi nogi in se bo moral zdraviti dober teden.
Povozil je žensko
Ko se je včeraj opoldne 24-letni Mario Giugovaz iz Ulice Boccarini 6 peljal z lambreto iz starega pristanišča, je blizu izhoda povozil 46-letno Katarino Jugovac jz Ulice Ponziana št. 5, ki mu je nenadoma prečkala pot. Ženska se je močno ranila v levo nogo in so jo sprejeli na 2. kirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 30 dni, Giugovaz pa se je opraskal po levi roki in si je zvinil zapestje, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden.
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, poljema 3500 lir, celoletna 6400 Ut — FLRJ:	" tednu 20 Oln, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski HO, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi t~! naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat
v /
Izid časopisov 1. maja
Zveza italijanskih založnikov časopisov sporoča, da bodo za praznik 1. maja dnevni časopisi izšli takole: Ponedeljek, 1, maja: izšli bodo samo jutranji časopisi; prodajalne časopisov pa se bodo zaprle ob 13. uri.
Torek, 2. maja; izšli bodo
samo popoldanski dnevniki; prodajalne časopisov se bodo odprle ob 10. uri.
 «»--------
DANES NA UNIVERZI
Javna razprava o zasebni šoli v Italiji
Visokošolska organizacija U-GI priredi jutri ob 18. uri v glavni dvorani filozofske fakultete javno razpravo o državni in zasebni šoli v Italiji. Predsedoval bo prof. Meni D’Agostino.
Glavno poročilo bo imel prof. Giorgio Rabetti o temi: »Vprašanje današnjih odnosov med državno in zasebno šolo v Italiji«.
Na predavanje so vabljeni vsi tisti, ki se zanimajo za našo šolo in zlasti vzgojitelji in študenti.
PROSLAVA 1. MAJA
KOORDINACIJSKI ODBOR NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE priredi na stadionu ((Prvi maj», Vrdelska cesta 7,
LJUDSKO
Po slavnostnih govorih bo sledil programi, ki vsebuje:	nastop godbe, vokalnega tria, šport-
ne tekme in razne zabave. Veselica se bo zaključila s plesom, ki bo trajal do 24. ure in na katerem bo igral orkester ((Glinščica«.
Dobro založen bife.
Še ena razsodba o jug. bencinu
Za bencin v rezervoarju
ni treba plača
Tako je razsodil sodnik I. sekcije tržaškega sodišča
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiMimmiiiiiimimiimiiiimmiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiriiiiiiiM
Tiskovna konferenca » koprskem pristanišču
Za tesnejše sodelovanje s tržaškim pristaniščem
la letos je predvidena zmogljivost 400.000 ton prometa Pristanišče se osmerja predvsem za promet kakovostnega blaga
Včeraj je bila na sedežu koprskega okraja zanimiva tiskovna konferenca posvečena predvsem vprašanjem koprskega pristanišča. Uvodoma je predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Dujc podčrtal, da so se trudili razviti vse gospodarske panoge, za katere obstajajo najboljši pogoji. Tako se se orientirali na hiter razvoj vlova rib, na pomorski promet, razvoj turizma itd. V tej zvezi je predsednik navedel, da ima podjetje ((Splošna plovba« sedaj 138.000 ton ladjevja in da je v koprskem o-kraju znatno uspelo povečati gospodarski pomen turizma. Tako se je povečalo število prihodov inozemskih turistov od 1956-1960 od 10.500 na 43.700; njih nočnine pa od 36.000 na 189.000.
V okviru teh naporov je izredno važno pristaniško vprašanje, saj so prej obstajala samo tri majhna obalna pristanišča. Koper pa razpolaga z ugodnim terenom ter velikimi možnostmi za razvijanje pristaniške dejavnosti. V tem okviru je predsednik okraja poudaril, da ne gre za poskus konkurenčne bitke s sosednimi pristanišči ter zlasti, da ne gre za konkurenco s tržaškim pristaniščem. Prav obratno, potrebno bi bilo tesnejše sodelovanje, da bi se na razne načine pritegnilo čim višje količine prometa na Jadransko morje, od česar bi imeli korist tako Reka kot Koper kakor Trst.
Ravnatelj pristanišča Petrinja je nato podrobno obrazložil razvoj koprskega pristanišča ter tudi osnovne težave, s katerimi se pristanišče bon. V prvi vrsti je ravnatelj poudaril, da se pristanišče usposablja za promet s hitro pokvarljivim, kvalitetnim blagom in da bo v ta namen pristanišče že letos razpolagalo s skladiščem za dozorevanje in razkuževanje sadja, za razkuževanje bombaža, volne itd., v perspektivi pa je tudi gradnja skladišča za sprejem pokvarljivega blaga. V tej zvezi se pristanišče razvoja z objekti za dopolnilno manipulacijo, sortiranje, pakiranje, dodeljevanje in podobno. Tako je že letos predvidena gradnja predilnice. Ravnatelj pristanišča je dejal, da bo imelo ob zaključku letošnjega leta pristanišče po predvidenih stvarnih načrtih okoli 400.000 ton letne
zmogljivosti, ki se bo nadalje povečevala v okviru potreb. Nato je tov. Petrinja govoril o nekaterih specifičnih težavah koprskega pristanišča kot o železniških progah, o sistemu carinsko-prostih skladišč, ter o načinu dodeljevanja finančnih sredstev za nadaljnjo izgradnjo pristanišča.
Ravnatelj »Splošne plovbe« Šnuderl pa je orisal svetovni pomorski položaj ter ugotovil, da obstaja občutna depresija, ki je najprej prizadela tram-perske prevoze, sedaj pa zajema tudi linijske proge in je povzročila razpad konference za proge proti Severni Ameriki. Podrobno je orisal razvoj ter perspektive redne pomorske zveze med Jadranskim morjem in Severno Ameriko ter redne pomorske zveze o-kolj sveta, na kateri vozijo tri ladje vrste ((Trbovlje« iz Kopra skozi Suez, mimo Japonske, Zapadne Amerike, skozi
Panamski prekop nazaj v Evropo.
Zelo zanimivo poročilo je imel tudi pomočnik tajnika za promet izvršnega sveta LRS inž. Cubic, ki je podčrtal velike napore, s katerimi je nastala pomorska dejavnost ob slovenski koprski obali. V tej zvezi je navedel zanimive podatke o stanju železniških ter avtomobilskih prevoznih zvez, o načinu in o možnostih finansiranja ter poudaril, da predstavlja glavno oviro za nadalj-ni razvoj centralistični način upravljanja.
Zainteresirana podjetja so pripravila obsežen ter bogato dokumentiran material o razvoju pristanišča, o pomorskih ter o spedicijskih vprašanjih. Iz teh podatkov posnemamo, je promet koprskega pristanišča dosegel 1958. leta 53.021 ton, 1959. leta 70.344 ton, 1960. leta 141707 ton in do 15.4.1961. leta 72.487. ton.
Tržaško sodišče, in sicer I. sekcija, je včeraj izdalo razsodbo glede bencina, ki ga koristniki obmejnih propustnic na podlagi videmskega sporazuma imajo v rezervoarju vo. zila, ko se vračajo z jugoslovanskega področja na italijansko ozemlje. Sodišče ugotavlja, da v tem primeru velja zadevna določba videmskega sporazuma, kar pomeni, da ni treba plačati carinskih pristojbin za bencin, ki je v rezervoarju vozila in je povezan z motorjem.
Zadeva se vleče že nekaj let in je prišla celo na kasa-cijsko sodišče. Tržaško sodišče je že izdalo januarja leta 1959 podobno razsodbo, ki pa jo je prizivno sodišče zavrnilo, in je zadeva nato romala na kasacijsko sodišče. V Rimu niso še o tem razpravljali, prišel pa je iz Rima ukaz, naj sodišče razpravlja še o drugih takih tožbah, ki so jih spravili z dnevnega reda v pričakovanju vrhovne razsodbe. Tako je prišla zdaj na vrsto tožba, ki jo je vložil Pel-legrino Zacchigna proti finančni upravi in carinskemu uradu, ki sta zahtevala, da mora plačati 2000 lir carine za uvoz 20 1 bencina, ki ga je imel v rezervoarju, ko se je vračal z obmejno propustnico z jugoslovanskega področja.
Tretji koncert v uVerdijuu
Dirigent Leibowitz harfistka Mildonian
Sodišče je zdaj priznalo, da ima Zacchigna prav in je obsodilo finančno upravo na plačilo sodnih stroškov in zasebne stranke v znesku 113 tisoč lir. Razen tega bo morala vrniti Zacchigni 2000 lir, ki jih je plačal na zahtevo carinske uprave.
Zacchigno je zastopal odvetnik Terpin, ki je prvi sprožil to zadevo že pred nekaj leti. Upati je, da bo finančna stra. ža razsodbo upoštevala, saj je v skladu z določbami videmskega sporazuma, ki sta ga podpisali tako jugoslovanska kot italijanska vlada.
O Županstvo sporoča, da bo mesnica zadnje kategorije v Ulici Foscolo 3 odprta tudi jutri, ker ima v zalogi precej konjskega mesa.
O Županstvo sporoča, da bo zaradi razširitve ovinka Ulica Campanelle zaprta za promet od št. 124 dalje, in sicer od 26. t.m. do zaključka del.
Počastitev spomina 52 talcev v Ul. Ghega
Nacifašisti so kar pobesneli ko je bomba ubila v oficirski menzi v Ul. Ghega štiri nemške oficirje. Zato so odpeljali iz koronejskih zaporov 52 talcev, Slovencev in Italijanov, ki so jih^iz maščevanja obesili topnišču stavbe v Ul. Ghe-
ga. Računali so, da bodo na takšen način zatrli osvobodilno gibanje, pa so se krepko ušteli. Na pročelju stavbe je vzidana spominska plošča v čast žrtvam in v opomin živim. Ob vsaki obletnici pa na-
predne organizacije položijo vence, da počastijo spomin pad. lih talcev. Tako sta tudi vče raj položila vence poleg spominske	plošče predstavnika
Neodvisne socialistične zveze in bivših partizanov s Tržaškega.
po
nja Oridina Doz, uradnik Bruno
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni orad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30.
Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št 25 -27 tel. 35-425. Urnik; pd 8,30 do 12.
ROSJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22- apnita t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
Rodili co se: Elena Giuch, Fa-biola Kumar, Mauri 7.10 Pag tiaro, Alessanlro Samez, Marisa Gril-lo, Fulvio Ruffilnl, Elia-na Lova-tello, Uhana Ren Kaiser.
Umrli so: 61-letni Antonio Car-penetti, 73-letnl Carlo Nordio, 66-letmi Armanido De Manco, 75-1 etn-a Caterima Basone va. Cu-sunmano, 77-letni Giuseppe Bertu. 76-letrni Umberto Stamech, 76-letni Rodolfo Stainer, 17-letna F lavi a Majcen, 1 dan stara Elia-r>a Lucatetlo.
Od 17. do 23. a pri,1-a pa je bilo 31 porok.
Oklici: Zidan Giovan.nl Cancl itn gospodinja Carmen Rosso, u-radrvik Riccardo Skoff ln gospodinja Gabriella Gerermia, urad-
« O -a-rre Zuppin in prodajalka Nevla Dolenz, bolničar Bnri-co Magri in prodajalka Flavia St ib.« J, pom. oficir Bernardo Žele in uradnica Eleana Zacek, natakar Križan Peros In uradnica Rosa Elettra Meli, pek Rodolfo Lippert in gospodinja Margheri-ta Talina, uradnik Guido Tassan in asistentka Luciana Ferrara, delavec Umberto Papagno in li-karica Bruna Massatni, električar Giordano Bobblni in gospodinja Laura Degrassi, ognjegasec
OD VČERAJ DO DANES
Antonio Benedetti in šivilja Gra-zia Oresciani, bolničar Ottorino
Depanse in Šivilja Ollvia Maurel, električni varilec Mario Remi »n delavka Bruna Velišček, zastopnik Giarufranco Fumaroni in bolničarka Rosa Cuciniello, pek Renzo	Cigol in	uradnica Pia Del
Zotto, Šofer Ignaziio Mistero in gospodinja Rosa Strano, inženir Lucvano Gabrelli in učiteljica Grazia Mazaroli. bančni uradnik Giuseppe Ti-bakli in gospodinja Lidia	Ban-etti,	uradnik Angelo
Simeone in bolničarka Germana Tosti,	uradnik	Livio Orlini in
irizerka Anna	Brandolin, urad-1
niik Pietrucclo Zei in gospodinja , Ada Rafaeli, prodajalec Bruno I Fabro in uradnica Maria Luisa Dreiuia, delavec Riccarlo Ceschia I
in delavka Germana K leg ant e, telefonist Renato Furmani in gospodinja Giulia Moretti, uradnik Claudiio Minigutti in uradnica Massimiljana Luongo, delavec Sergio Zarl in gospodinja Ida Pav-an, šofer Ettore Turco im ba-nstka Rita DelbeMo, univ. Študent Alfredo BariJLari im uradnica Giuseppina Fasolato, mehanik Bruno Candottii im dipl. bolničarka Luciana Bassi, železničar Antonio Testa in prodajalka Rosa-mart-a Morelli, delavec Gualtie-ro Lepore in delavka Claudia Mattich, Šofer Mario Angeli in uradnica Oecllia Fraglacomo, u-rabn.k Marcel lo Mirkov in gospodinja Esperia Peschier, motorist Mario Raicoviich in gospodinja Maria Gtocomtni, mehanik Gaidimo Bolsi in gospodinja Laura Basic ti, zidar Angelo Starc in šivilja Olara Gregor!, muzar Gio-vanni Corte im delavka Nivia Fel-luga, delavec Antonio Lussetti in gospodinja Caterima Usco, uradnik Fabio Esopi in gospodinja Elena Kaiser, uradnik Sergio Passeri im uradnica Olaudia Bembi, uradnik Franco Maceara-to in delavka Erminia Casadei, Šofer Livio Pauluzzi in baristka Diana Coslovich, mizar Gu'do
Gregori in gospodinja Marcella Novotimti, kem,uk Pietro Norbedo in delavka Caterima Stocovaz, prodajalec ptorello Cortello In gospodinja Marisa Fontanot, mizar Giordano Bensi in prodajalka Sabina Sabini, kemik Alessio dr. Lokar in kemik Laura se. Coassini, zastopnik Mario Srim-Sek in Antone Truehet, agent carine Dano Vincihi in gospodii-
Corazza in delavka Carla Pi-ghettii, kapetan Mario Stoppand in gospodinja Giovarava Bruna, trgovec Antonio Molek in uradnica Luiisa Sarti, mehanik Mardo Rasman in gospodinja Palmira Cogildolo, natakar Argeo Lorenzu! ti im gospodinja Oiultona Gdor-gderi, uradnik CarlantonJo Cor-telilimo in uradnica Elsa Bissoli, delavec Tudlio Lizzi in gospodinja Giovanna Maria Sibau, slikar Uroš ToSkovič in prevajalka Marina Cosulich.
Na tretjem koncertu Tržaškega filharmoničnega orkestra se je predstavil že ne več prav mlad dirigent Rene Leiboivitz, ruskega porekla, sicer i o jen t> Varšavi; pozneje pa se je preselil v Pariz. Za včerajšnji koncert je imel na sporedu Webra, Schumanna in Ravela, kot novost pa Pannai-nov Koncert za harfo in orkester.
Leibotoitz je prefinjen muzik ~ prej kot dirigent je bil violinist -— ki pazi na točno izvajanje, pri čemer se skoraj ne upa dirigirati na pamet. Tudi njegove kretnje so ves čas zelo skromne, pri tem pa vendar orkester zaigra, kot ho-čen on, pa naj gre za l/Vebrovo Uverturo k Oberonu ali za Schumannovo III. simfonijo ali pa še zlasti za Ravelovo Špansko rapsodijo. Teže je kaj reči za Pannainov Koncert za harfo in orkester, kjer je kot solistka nastopila mlada Susanna Mildonian iz Benetk, toda po poreklu — kot že ime pove — Armenka. Mogoče se je harfistki sami zdelo, da ji sama Pannainova skladba ni nudila dovolj priložnosti, da se izkaže, pa je zato dodala daljši komad, v katerem je res prišla do izraza vsa njena umetniška sila, tako da si je občinstvo popolnoma pridobila, kot je pričal navdušen aplavz.
Kot vedno je orkester vzorno igral in večkrat so se solisti na posameznih glasbilih izkazali kot pravi virtuozi.
Prihodnji koncert bo v petek z madžarskim dirigentom Somdg yiem.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče . .	• • •	100	212	118
limone . . . .		83	141	118
jabolka L . ;		65	188	88
jabolka II. .	• • .	36	94	77
hruške 1. . .		129	176	141
beluši (špargeljni)		140	300	220
pesa		• • •	20	40	30
artičoke . . . .		10	20	15
brokoli . . .		24	29	24
cvetača	• . •	24	47	41
cikorija . . . .		25	36	30
čebula ......	• • •	71	85	75
koromač . . .		36	59	47
razna solata .	• • •	25	120	90
prva solata . .	• • *	60	250	150
krompir . .		26	52	43
nov krompir .	• • .	83	118	94
grah 		• • •	83	240	94
zeleni radič I	1 _	150	300	200
zeleni radič II	■	40	150	100
zelena 			100	150	100
špinača . . .	• . •	20	50	40
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
Našim bralcem
Da bi dijaku Zdenku Hrovatinu omogočili nadaljevanje šolanja v Industrijski strokovni šoli na Opčinah so naši čitatelji in drugi dobrodelni znanci zbrali do danes 78.935 lir od katerih so darovali Repenta-bor in Veliki Repen 16.560, Padriče 8.825, Trebče 11.040 in Konkonel 6.910 lir. Slušni aparat pa stane preko 100.000 lir in brez tega je Zdenku nemogoče slediti pouku, ker mu je sluh popolnoma ošibel.
Priporočamo vsem našim čitateljem, da prispevajo v navedeni dobrodelni namen.
Profesorji šole in Zdenko se prisrčno zahvaljujejo vsem dobrotnikom.
-Sije	-S/F	vtIS	t&pr	je
Slovensko gledališče v Trstu
Danes
23. t. m. ob 20. uri v Divači
ALEJANDRO CASONA:
DREVESA UMIRAJO STOJE
Naziouaie 13.00 t7’®' **, |l F Hur« Film nas«!'0
-Q-
V torek 25. t. m. ob 16. uri prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu na splošno željo občinstva ponovitev
SNEGULJČICE
L
Spisal: PAVEL GOLIA
Šola Glasbene Matice-Trst
ponedeljek, 24. t.m. ob 20. urj v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa štev. 9
GLASBENI
VEČER
trinajstletne pianistke SONJE PAHOR iz Kopra
( GLEDALIŠČA ^
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri predsta-
va izven abonmaja igre Alda Nicolaja ((Mršavi osli«. Prodaja vstopnic pri gledališki in o srednji blagajni.
IZLETI
Prosvetno društvo »Andrej Cok« z Opčin obvešča izlemike v bomiSnico »Franja«, da se zaradi stavke šoferjev avtoprevozniških podjetij prenese izlet na torek 25. t.m. in bo odhod ob že določeni uri, in sicer ob 5.3() izpred pekarne Cok.
* * *
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja priredi za svoje člane v nedeljo dne 21. maja izlet v bolnišnico »Franja«.
Za vpisovanje in informacije naj se interesenti zglasijo v torkih, sredah in petkih od 17 do 18 na sedežu v Ul. Montecchi 6, III, nadstropje.
* * *
IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO
SPDT priredi v dneh 1. in 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami.
7. in 8. maja 1961 v DOLINI
PLES pod mlajem
Na LOVCU,
Ulica deli' Eremo št. 185 je odprta OSMICA, ki vam nudi pristno domače vino.
MALI OGLASI
ZNANA in velika zavarovalna družba išče mlade ljudi obeh spolov za produkcijsko kariero Ponudbe v italijanščini poslati na upravo našega lista.
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carduccl 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
LEKARNE ODPRTE DANES
AlTAlabarda, Istrska ulica 7;
ZAHVALA
j Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra. Ul. Commerciale
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega
Benedikta Debeliša
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vencev ter Vsem onim, ki so z nami sočustvovali.
družina bebelis
Trst, 23.4.1961
ZAH VA L A
Isikreno se zahvaljujem vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba mojega dragega moza
ANTONA GRGIČA
Posebna zahvala č. g župniku, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani v času njegove dolge in mučne bolezni.
Žalujoči žena Štefanija, bratje, sestre nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo Bazovica, 23.IV.1961,
26; de Leitenburg, Trg sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Vene-zia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; dr. Miani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM aj Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, KJadin; Picciola, Ul. Orianl 2; Alla Salute, Ul. Giulia l; Serravallo. Trg Cavana 1.
LOTERIJA
BARI	48	87	53	35	73
CAGUARI	28	88	45	60	’A
FIRENCE	64	42	77	79	13
GENOVA	59	54	15	34	4
MILAN	33	87	62	15	46
NEAPELJ	52	48	77	32	84
PALERMO	40	79	39	68	64
RIM	82	13	7	9	38
TURIN	16	12	31	38	11
BENETKE	73	15	1?	11	63
ENALOTTO X 1 2 XXX X 2 1 2X1
KVOTE: tri dvanajstine dobijo vsaka po 6.208.000 lir, e-najstice dobijo 172.400 lir, de. setice pa 13.30Q iir.
Fotografije na porcelanu za nagrobnike
za fotografe, kamnarje in zasebnike
SIK
AKTUALNI Trg Garibaldi
FOTOSTUDIO 10 — Tel. 93-390
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebianca 26, vogal XXX Ottobre,
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PER MAFLEX — Cene ugodne
gradami Oscar.
Fenice 14.00 color, Glenn Ford.
Anne Baxter,	Atn,
Excelsior 14.00 ' 'prtjo1^ cello Mastroiaoni-no mladini. „ Filodrammatico ^ # technicolor, L11'
Robert Taylor
Grattacielo 1400
»preše«
Anouk Aitnee.
Tomas
Prepovedano	f	*
Arcobaleno 14-00
želi Ciklopov«. „ Mitchell Gordos.
so.	peti	8**
Supercinema 13.30 F ma «Can Can»-Alabarda 14.30	^	joj!*®?
vedrit*
va trava je vc“‘,vGrj»t
technicolor, Gary ujtclid®', rab Kerr, ^ ^ Aurora 14.30 *Susy . .
Prepovedano ml Cristallo 14.30 »pe«* trebe«, Jerry Le
Garibaldi 14t^nS *
stroga«, “Cm^. Taylor, Juhe kadili , Capitol 14.00 jvorl'*
S te v e Reeves,	K
technicolor,	preP°	c,
Impero 15.00 «NoC»' no mladini.	<SC*L
Italia 14.00 -	«
trava je ved" ^ technicolor, Garj rah Kerr.
Massimo 14 00 <J- posaH5*
Edm-und Purdom,
desta.	cioCi
Moderno 14.00 «L „)
. ------ jean	r‘	,1
:i<
phia Loren, Je*"
do. Prepovedano ^l)
A,“»,s* "SrfLi<
Domenico Lualdi.
Vittorio Vencto
Gerard Blain.
Mod««00’ A#** S#1
i3i?
rero. Prepoveda"%,,« Marconi 14.00 .je, color, Dirk	Kjf
Ideale 14.00 «Est« coili*s technicolor. J°' .n(jina Savona 14.00	paj.
technicolor, DO
■■ I
>?!
Gavm.	fl
.00 «V. z"nicol°r-
Cdeon 14
Zgodovinski
Ekberg.
RAZPR
VSEGA
PO IZREj^0.
CENAH’-OD^i DALJE ?ngjA'
NEHANJA DE
jepeazionej
D A Nj/
ULICA
(zraven
Oglejte
Icfonira’16
Trst, Ul.
Brizgalne f
«Vse za
Vermorel»
f
hisa
9J
najstarejsa	ve
makalne ”a've“1'
pompe) na
«Nardi» roji kmetijČuLini^
, p
gadi.
rana kol11 hladilniki kopalne material-	jž
N«*1 ”
GORIE «CEISA»'STf:>7
«CAL? tv
instalacJ*
A
«Borletti>
šivalni strgo 0 ('^
tudi, J*°prod»J* j
Izredna P	t
rih strojev-
Ekskluzivni
OAZ
a
-
Trst, Ul. tel. 24197
mite na
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 15. uri Metro
Huck Finnove pustolovščine
■	IAAOV	TtA/AIKI
CinimaScOPE
MCrftOCOLOO.
MARK TWAIN
KM RANDALL
PATTY McCORMACK NEVILLE 8RAND MICKEY JUDY SHAUGHNESSY- GAN0VA BUSTER ANDY KEAT0N- DEVINE ||
JF1NLAY CURRIE • STERUNG 'H0LL0WAY
ARCHIE MODRE • EDDIE H0D.GES
V ponedeljek 24, t. m. ob 18. uri ponovitev istega film*'
nesreča na cesti Trst Prosek
^etel je čez zid
metrov globoko
se je
S* i0D0?HSt'Prosek — --
°«rec?ane vg0Kdila pro’ 2^* hud? 1 bl kmalu
sp „ fave. Okrog 7. a?toti mesf Ja*a s Kontove-'tiano Gu,:z. vetpo 24*Iet-i in 2B.U, ® s Kontovela
^ in 2ft.jp*- lvu,i;,)veia ■‘*anuje v i tni •Emil Starc,
vse -r na zadnjem
v?"e. k ,le » o v redu do
M?iCe Pa ie p,. metrov od
' '11 ki avt treščil v
Lp"i nhm oblla' ki sa
WC!Basm^ -VOzil 44-letni %ik smaa lz Ulice della
,1enarinr„asman se le 1 zadel „	, .ustavil, da
i Prihajal . 1 tovornik, ^ in ,eJa‘ lz nasprotne 2,‘vtobusa Prehiteval kar "jim L sta vozila
Pro‘i Proseku.
^‘i^e^rann113 C6St° in »vr^i roki;
km Hp.‘“.“u P° čelu, o-j* vrgl0 a.1 roki; Starca ■* Padel a obcestni zid Pri tem Bloboko na tH P° obra7	Pobil	in
ffi8-w,in.4«iu. p«
sta • _ »mi in hrb-vsem
h”“« sta ■ auu 1
S dokaj 'me.la pri ' 4 bosta Ju06’ sa->
5 *ednu 7°!c»va.la v do-
saj pravili,'vunu 7 „"Va^a v do-ij, Prepeifa,?sebnim avtom * jima 1 V bo^nišniCo,
3 n"a,u prvQ
p VfS““a ^"“dih
nas,!110?' nato pa
domov.
.B,U je prste
S£E? zuzicphopolbne 47-
k« m tahn Vt K1 blva v
^i"klnUau"SCU-v Padri-
rižnm U °nm delov-1 C Sradhiloskovinsko poso.
poso.
. pri Sv. An-a Padla na le-
vo nogo in mu poškodovala prste. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 3Q dni.
Ukradli so zlatnino vredno milijon lir
Neznanci so v petek okrog 18. ure izkoristili ugodno pri. ložnost, ker ni bilo nobenega doma, in so vdrli v stanovanje 62-letnega Edoarda Trau-be v Ulici sv. Frančiška 14. imeli so srečo, ker so našli in odnesli, ne da bi jih kdo zapazil, zlatnino v skupni vrednosti 1 milijon lir.
Verjetno so prej poskušali odpreti vrata s ponarejenimi ključi, a jim to ni uspelo, pa se je nekdo zaletel in podrl vrata. Čudno, da takrat ni šel nihče mimo in ni slišal ropota. Ko se je lastnik vrnil domov, je seveda takoj zapazil, da nekaj ni v redu in je nemudoma obvestil policijo.
Gorišfe«-beneški dnevnik
Danes volijo svet kmečke blagajne v Doberdobu
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Cinemascope Lux barvni film:
VELIKI CIRKUS
(II grande circo) Igrata:
VICTOR MATURE in RHONDA FLEMING
V.V.V.VV,
V KINEMATOGRAFU
PERC IN EMA
JRedvajajo že peti teden čednim uspehom blesteči film
§
CAN-CAN
^ COLE PORTERJA —
Pravi čudež tehnike TODD-AO v TECIINICOLORJU
—A
Popolnem sistemu s 6 magnetičnimi prodaje slikam stereoskopični občutek ter Za8otavlja očesu popoln pregled.
1 iar vse
V filmu nastopajo F R A N K SINATRA SHlRLEY MAC LAINE MAURICE CHEVALIER L°UIS JOURDAN
\„c razdelila družba 20th CENTURV nt J- CUMMINGS
FOX.
Vodstvo W. LANGA.
bodo predvajali filma v nobenem drugem k nematografu.
wwnAwvywA.
polili kandidate na listi Slev.t
Nobena bonomijunska blagajna ne plačuje zdravniških pregledov na domu, kot v Doberdobu ■ Kmečka zveza se bori za brezplačno prejemanje zdravil
Danes cel dan bodo kmetovalci iz občine Doberdob izvolili svet vzajemne bolniške blagajne, ki bo za nadaljnja tri leta vodil delovanje te pomembne kmečke ustanove. Za zaupanje volivcev se potegujeta dve listi, vendar kandidirajo na listi »Alleanza de-mocratica* (Kmečka zveza), ki je na prvem mestu na glasovnici, skoraj vsi tisti ljudje, ki so že doslej vodili do-berdobsko kmečko bolniško blagajno z velikim uspehom, kar je dokazal tudi zadnji občni zbor, kjer so voditelji debili popolno priznanje za svoje delo.
To priznanje, ki so ga kmetje dali svojim odbornikom, bodo potrdili tudi danes, ker se zavedajo, da ni delovanje te ustanove zelo dobro, ampak veliko boljše kot v ostalih občinah, in sicer zaradi doslednega izvajanja zakona. Kmetje vedo, da jim ni treba plačati bolniškega pregleda na domu, kot ga plačujejo kmetje po ostalih občinah, in ga bedo plačali tudi v Doberdobu, če bi zmagala bonomijanska lista «Coltivatori diretti«. Kljub temu, da nudijo svojim zavarovancem boljše usluge kot v ostalih občinah, niso imeli nikoli primanjkljaja, ampak so v dosedanjih letih zbrali okoli 150.000 lir dobička.
Predstavniki liste štev. 1 (Aileanza democratica) ne bodo samo ohranili dosedanjega načina dela, ki je v izključno korist kmetov, ker nočejo ustvarjati kapitalov iz sredstev, ki jih kmetje plačujejo za svoje zdravje, ampak bodo sodelovali s tistimi silami, ki se v okviru Kmečke zveze borijo, da bi se kmetom, ka-
terim je bila ugotovljena bolezen, dajala brezplačno tudi zdravila, ki predstavljajo naj-hujše finančno breme za vsakega bolnika, ki se zdravi.  «»-------------------
Urnik trgovin za praznik vstaje
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča, da bo, v skladu z obstoječimi predpisi goriške prefekture, dne 24. in 25. aprila, ob prazniku dneva vstaje, v veljavi naslednji urnik za trgovine na Goriškem.
V ponedeljek 24. aprila ostanejo vse trgovine odprte do 20. ure. Mesnice pa bodo obra-
tovale pd 6.30 do 13. in od 16. do 20. Ure.
V torek 25. aprila, na praznik vstaje italijanskega ljudstva, bodo v dopoldanskih urah odprte pekarne in mlekarne do razprodaje kruha in mleka, cvetličarne pa do 13. ure. Vse druge trgovine, vštev-ši one s sadjem in zelenjavo, pa ostanejo ves dan zaprte.
Ul. Giustiniani in Bombi zaprti za promet
Ker bodo pričeli urejati in asfaltirati Ul. Giustiniani in Ul. Bombi, bodo v ponedeljek ukinili promet na teh cestah, dokler dela ne bodo končana.
Požari na Krasu povzročajo dosti škode
Kras, zlasti okolica Dober-dobskega in Sabeljskega jezera je zelo mikavna izletniška tečka. Cim je postalo nekoliko toplo, so se številne družbe tjakaj pripeljale z vozili na nedeljski oddih. Posedejo v travo, skačejo po njej in niti malo ne pazijo, če povzročajo. škodo lastnikom terenov. Dokler travo samo poteptajo, še ni tako hudo; kadar pa z ogorki in vžigalnicami, ki jih odvržejo, ne da bi se prepričali,: če so ugasnile, povzročajo požare, tedaj je takšno ravnanje obsodbe vredno. Fred nekaj tedni je zaradi nepazljivosti nedeljskih izletnikov nastal v okolici Sabeljskega ‘jezera velik požar, k: ie povzročil občutno škodo jameljskim kmetom. Požar ne uniči samo trave, ampak zagorijo tudi čoki, da drevje ne raste več. S tem se ne povzroči samo enoletna škoda, ampak se posledice poznajo tudi nadaljnja leta.
Jamejlski kmetje zaradi tega pozivajo poveljstvo gozdne milice, ki ima sedež v Tržiču, naj budneje pazi, da bi se takšni primeri ne ponavlja-
Volilna okrožja za pokrajinske volitve
Na področju gorišKe občine imamo sedem volilnih ohroži j
Slovenci bomo imeli največ besede v prvem, drugem in šestem okrožju v Gorici, v okrožju Zagraj, kamor spadata Doberdob in Sovodnje, ter v okrožju Farra, kamor spada Steverjan
Po novi uredbi imamo na Goriškem toliko volilnih okrožij, kolikor je pokrajinskih svetovalcev, se pravi 24, do-čim smo jih imeli prej samo li,	ker občutno prizadenejo	I 16 in je bilo preostalih osem	I	na	okrožja:
kmete.	1	mest v pokrajinskem svetu	|	Pod	okrožje št. I, spadajo
iiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiii
Se točno pet tednov je do pokrajinskih in občinskih volitev, ko si bodo goriški volivci izbrali nove predstavnike, ki naj vodijo upravne posle naše pokrajine v naslednjih štirih letih. Ce glede občinskih volitev ni nobenih sprememb pri volivnem postopku, pa se kaj takega ne more reči glede pokrajinskih volitev. V dobi med preiš-njimi in sedanjimi volitvami je bil namreč izdelan in je stopil v veljavo nov volilni zakon, ki se znatno približuje proporčnemu sistemu, za katerega so se potegovale zlasti napredne levičarske stranke.
razdeljenih na višje količnike ostankov. Količnik za porazdelitev svetovalskih mest znaša sedaj 24 + 2, za eventualni popravek razpršenih glasov. To pomeni, da če bo oddanih pri pokrajinskih volitvah 90 tisoč veljavnih glasov, bo potrebnih približno 3460 glasov za posamezno mesto v pokrajinskem svetu.
Omenili smo že, da se je število volilnih okrožij povečalo od 16 na 24. Od teh jih ima goriška občina sedem, Tržič pet, Krmin dve, Gradež dve, Ronke dve in Škocjan ob Soči dve. Po eno pa imajo: Fara (s Kaprivo in Steverja-nom), Gradiška, Romans, Zagraj (s Sovodnjami in Doberdobom).
Oglejmo sl danes, kako je razdeljena Gorica na posamez-
Zaključek razgovorov v Ljubljani
Povečati je treba blagovno
izmenjav« med Gorico in Slovenijo
Za stalno in tesnejše sodelovanje med Trgovinsko zbornico Slovenije in Gorice
LJUBLJANA, 22. — Razgo- ustanovitvi posebnega sejma
vari med zastopniki trgovinske zbornice Slovenije in Gorice so se končali danes v Ljubljani s sklepom o potrebi povečanja blagovne izmenjave na osnovi goriškega regionalnega sporazuma. Med razgovori so proučili vpraša-ma.nja ureditve cestnega in železniškega prometa. Zastopniki trgovinske zbornice v Gorici so pozdravili pobudo o
milimi iiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiitiMitiiiiuitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Upravičena zahteva Oslavcev
Prah povzroča neprilike zato naj se asfaltira cesta
Prah se nabira na sadju, vdira v stanovanjske hiše, ki so ob cesti, in zavira izletniški turizem
Pokrajinska cesta na Oslav-je in v Steverjan postaja od leta do leta prometnejša. Po njej švigajo avtomobili vseh vrst in velikosti, da se za njimi dvigajo veliki oblaki prahu. Ob cesti raste sadno drevje in vinska trta, ki predstavljajo za prebivalce Osla-
Nedelju, 211. aprilu 10H1
diseobolo; 14.30: Izvajanja Car-£o« ”	la Bergonzija; 15.00: E. Gan-
V* 5» ’ 9.30- c, :	Km-etij-	ner pri klavirju; 15.30: Pevci
IhNuH li venske na-	neapeljskih pesmi; 16.00: Glas-
«tjr-i	za	beni program; 16.45: Siinfonič-
b’, n»to v ka	roža«,	ni koncert za mladino; 19.00:
S/ krt Gla^h Sele harmo-	Srečanje z osebnostjo; 19.30:
‘Jhttf ■ kdat 00	željah;	Športna nedelja; 20.00:	Cha-
3U, “Ojan aiakaJ;	14.45:	cha-eha in calypso; 21.00: Jazz,
V carlo t; 15'10:	S°sP°d Bianchi; 21.40:	He-
o ^'Sessio Pacchiori;	mingwav, partizan v Parizu;
VV,Zzu;	razmotr‘-	22.05: Teden aktualnosti; 22.35:
-urti' i7„ p°POldan-	Pianist Eduard de Pueyo.
Tržaški Birmanje«;
V	-■■'■unije«,
Janka; 18.30:
V*; 1« **: 19nnt0k:	“Ma-
Klii1*: M ? Nedeljski N> Spor, Je iz fil-'tAlirt pira? 1 20-30: Bud
5nke Caivi; gj.oo:
“>1; ,?v,e-nskib na-
v	J’3®1	Mozart:
23^?hu-	23	00;	Nede-
*• Glast10-
a iz davnih
-u k«, ^tst
fe. sfft^aJa: 9 30:
C^Dan iSnS4ih;
'%.n fezuua?",; 20'10:
Športnih
'°Per
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri: 13.40: «Di-vertentissimo«; 14.05: Naši pevci; 15.00:	Diseobolo; 15.30:
Glasbeni album; 16,00: V nedeljo naokrog; 17.00: Glasba in šport; 18.30:	plešite z nami;
20.30; Pesmi za Evropo.
III. program
16.00: Ugo Betti «Zločin na Kozjem otoku«; 18.30: Skladbe Richarda Straussa; 19.15:	V
knjižnici; 19.45: Obračun davčne preosnove; 20.00: Vsakove-černi koncert; 21.30: Dargomij-sky:	«L’invitato dl pietra«;
23.00: Musorgsky «Poroka».
>%a°v,red g nVba‘ 8 00: iVČl 8-30- ?,‘°5: Kmelij-
?an^.a d0bro 3u-
SSy nl ZV0km Se za" >>; 'VVla^C j®'«: Po-U V 30: cin 10'00:	Pre-
:kh fcbn 6arBzane£ne *lasbe;
sfc s,edeh;
C 2el]ah.P6t]e; 12.10:
a 91 an; 12.35: Zu-i,	l "*1«1	13.30:
i. *«|j?h-	u-00:
Slovenija
7.30: Radijski koledar; 7.35: Vilim Markovič: Jubilejna u-vertura; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.45:	Iz albuma
skladb za otroke; 8.55: Z za-
/
ST Č Toim,L	Zen-
'5-3°: Be-sBortn	Pr«nos
kLbena C a nede'iai
. °0- i, 22.1?^dlzra; 19.30:
K' *'■ HL ,U‘ *las-
m^gnm
imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke
«Radio TREVISAN»
V um ingotu vijajo ta-KniUnfo intervencijo
^'lSjtlJskaf' a0 ' h111 ■ mo r J i h; V14ln nje ddajai 11 15: * 9t h^ljski 8 orkester;
bl«ti-	12.20:
-3°: Anti-
bavno glasbo v novi teden; 9.40: Natko Devčič: istrska suita; 10.00: Se pomnite, tovariši...;	10.30:	Godala in tipke;
10.45- Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45: Zabavni orkester Raphaele; 13.30: Za našo vas; 13.45: Od tu ln tam; 15.30: Kar radi poslušate; 16.00: Hu-
moreska tedna — Janez Švajncer:	Hišna karantena; 16.20:
V tričetrtinskem • taktu; 16.40: Peli so jih mati moja...; 17.00: Za nedeljsko popoldne; 17.30: Radijska igra — Mirko Božič: Pravičnik; 18.20; Emerik Be-ran: Legenda; 18.31: Klavir v ritmu; 18.45:	Kvintet bratov
Avsenik; 19.30: Športna poročila; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 20.50:	Hammond orgle;
21.00: W. A. Mozart v open; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni koncert — Marjan Kozina: Padlim.
Ital. televizija
9.45; Oddaja za	analfabete;
10.15: Kmetijska oddaja; 16.00: prenos športnega	dogodka;
17.30:	Program za najmlajše;
18.30: TV dnevnik; 18,50: De Sica pripoveduje...; 19.20: Registriran športni	dogodek;
20.10: Cineselezione; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Detektivka »Prazen prostor«; 22.30; Giuseppe Garibaldi; 23.10: Športna nedelja, ob koncu TV dnevnik. (Ponedeljek, 24. aprila 1961) 13.00: TV šola;	17.00: Pro-
gram za najmlajše; 18.00: TV dnevnik; 18.15: Italijanski sprehodi; 19.00: Tvoja prihodnost; 19 35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15:	Današnja	Kalabrija;
21.40:	Film icKoralski otok«;
23.15; Oddaja za avtomobiliste; 23.45: TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 9.00: Kmetijska oddaja. Zagreb 10.00: Film iz serije Velvet; 15.50: Športno popoldne. Beograd 20.00: Sedem dnj — informativna oddaja. Zagreb 20.45: Zavite stopnice — madžarski igran film. (Ponedeljek, 24. aprila 1961) Zagreb 18.00: TV film iz serije Medic. Beograd 18.30: TV pošta; 18.45:	Dokumentarni
film. Zagreb 19.00: TV pregled. Beograd 19.30: Pomlad in ljubezen — glasbena oddaja; 20.00; TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Zagreb 20.30: Ivo Stivičič: Gola cesta — TV drama pribl, od 22.00: Šahovski komentar.
vij enega izmed važnih virov dohodkov. Toda to sadje, ki prihaja na trg, je prašno in njegovo uživanje v takšnem stanju nehigiensko.
Da bi se zadevi opomoglo, je samo ena rešitev: asfaltirat, cesto po Oslavju vsaj do kcnca Gravnarjevega posestva na koncu vasi. S tem se ne bi odpravil samo prah, ki postaja nadležen ljudem, ki prebivajo ob cesti, in teh je zelo veliko, ampak bi njegova odprava ugodno vplivala tudi na higieno domov ter na razvoj turizma. Oslavci so mnenja, da si v današnjih časih življenja ni več mogoče zamisliti brez elektrike, vode in asfaltirane ceste, zakaj to troje predstavlja najmanj, kar lahko zahtevajo ljudje v razvitem civiliziranem svetu.
S tem v zvezi opozarjamo pristojne oblasti na upravičeno zahtevo Oslavcev in pristavljamo, da asfaltiranje kakšnega kilometra te pokrajinske ceste ne bi predstavljalo velikega bremena za pokrajinsko upravo, ki mora za popravilo te ceste vzdrževati dva cestarja in dovažati precejšnje količine gramoza.
Alpe-Adrija v Ljubljani in sprejeli vabilo na sodelovanje. Poudarjena je bila tudi potreba o stalnem tesnem sodelovanju med obema zbornicama.
Pokrajinski kandidati PSDI
Za pokrajinske volitve na Goriškem je PSDI takole sestavila listo svojih kandidatov, ki jo bo te dni vložila na osrednjem volilnem uradu:
Enrico Lesizza, volilno o-krožje I; Enrico Lesizza, Krmin II; Oddone Marangon; Fara; Cesare- Devetag, Gorica I; Tullio Zorzenon, Gorica II; Ferruccio Fantini, Gorica III; Ernesto Olivi, Gorica IV; Cesare Devetag, Gorica V; Artu-ro Marini, Gorica VI; Lanfran-co Zucalli, Gorica VII; Edilio Cidin, Gradiška; Mario Silvani, Gradež; Giovanni Felluga, Gradež; Giovanni German, Tržič I; Danilo Tossut Tržič II; Giovanni Miani, Tržič III; Mario Basso, Tržič IV; Vittorio Soranzio, Tržič V; Enrico Lesizza, Romans; Luigi Boscarol, Ronke I; Roberto Soranzio, Ronke II; Mario Gismano, Zagraj; Giovanni Pellicani Škocjan I; Ferruccio Braulin, Škocjan II.
Nekaj vesti iz občine Doberdob
V torek	25.	aprila
spominsko ploščo padlim partizanom
Na Tržaški cesti odstranjujejo zid na nevarnem ovinku
Doberdobska občinska upra-lnega društva «Jezero«, odkriva se je temeljito lotila reše- li spominsko ploščo, posveče-
vanja cestnih vprašanj v Doberdobu. Tržaška cesta ima na klancu nekaj nevarnih o-vinkov, kjer so se že pripetile prometne nesreče. Ker je premet na tej cesti vedno večji, so sklenili podpreti zid ob cesti, poleg hiš Rada Lakoviča in Jožefa Gergoleta in zgraditi nekaj metrov vstran novega, da bi se odpravili ovinki in omogočila boljša vidljivost. Dela dobro napredujejo, saj so novi zid skoraj dogradili.
Poleg tega urejajo tudi cesto na trgu pred šolo. Tudi pred šolo so zid podrli in zgradili kakšnih 8 do 10 metrov bolj proti šolski zgradbi novega, da so pridobili dragocen prostor, ki bo služil za novo krožno cesto na trgu, po kateri bodo lahko obračali težja vozila. Vrhu tega se ho tudi precej izboljšal izgled tega velikega trga.
V torek 25. aprila dopoldne bodo tudi v Doberdobu proslavili dan, ki je posvečen odporniškemu gibanju v Italiji. Ob tej priliki bodo v vezi zgradbe, kjer je sedež prosvet-
Čitujle in firife
PRIMORSKI DNEVNIK
no padlim partizanom. Ob odkritju te plošče bo priložnostna spominska svečanost, na katero so vabljeni vsi bivši partizani in protifašistični borci kakor tudi vsi vaščani, da poudarjajo svojo neuničljivo privrženost idealom svobode in napredka, ki so ju zapisali s krvjo najboljši sinovi našega naroda v osvobodilni borbi.
Za 70 odst. slabši pridelek češenj kot lani
Ostalih vrst sadja
slana ni prizadela
Sele sedaj se v Brdih lahko ugotovi, kolikšno škodo je slana napravila na sadju. Nekatere vrste češenj sploh ne -bodo obrodile, ker je slana pomorila vse cvetje, zato bo letošnji pridelek češenj za 70 odstotkov manjši od lanskega. Na srečo je prizanesla breskvam, marelicam in hruškam, mea katerimi pa je prav tako nekaj vrst, ki letos ne bodo rodile. Steverjanci in O-slavei ne vidijo v škodi na češnjah velikih posledic za njihovo gospodarstvo, ker prinašajo pri tolikšnih naporih, ki jih je treba vlagati v obiranje, zelo majhen zaslužek. Obenem pa upajo, da bo vreme ugodno in da bo omogoči-
lo normalno zorenje ostalih vrst drevesnega sadja.
Z motorjem v avto in nato v bolnišnico
Včeraj zjutraj okrog 7. ure se je 26-letni steklar Giuseppe Daris, stanujoč v Ul. Ra-batta ši. 5 peljal s svojim ciklomotorjem s Trga Cavour proti Ul. Rastello. V tistem hipu pa je prihajal po cesti z goriškega grada proti Ul. Marconi avto «Fiat 1100», ki ga je vozil 20-letni Adriano Pellini iz Ul. Don Bosco št. 3.
Prišlo je do neizogibnega trčenja, pri katerem se je ciklo-motorist s svojim vozilom zaletel v avto, izgubil ravnotežje in padel na tla. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na čelu in več lažjih poškodb po telesu, zaradj katerih so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 10 dni.
Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija, da bi ugo-tovila odgovornost za incident.
llllllllltllllllllllllllllllllllllllHIUIIIIIIIIIIIII,,,,,
naslednje volilne sekcije: št. 32	v Ločniku,	Ul.	Udine	18;
št.	33, Ločnik,	Ul.	Udine	18;
št.	34, Ločnik.	Ul.	Udine	20;
št. 35 v Podgori, Ul. IV Novembre 22; št. 36, v Podgori, Ul. IV Novembre 22; št. 37, v Pevmi, ter št. 43, v Ločniku, Ul. Udine 20. Kot vidimo, spadajo v	to	volilno	o-
krožje v glavnem Ločnik, Pod-gora, Pevma, Oslavje in St. Maver ter ima precej slovenskih volivcev.
Pod okrožje št. II spadajo volilne sekcije; št. 3, 40 in 46 v Ul. Croce 3; št. 26 in 28 na Trgu Med. d’Oro 2 ter št. 28 in 45 v Ul. Orzoni 1. Sem spada torej severni del mesta	z Livado	in	Ul.	Mon-
tesanto.
Ped okrožJe št. III spadajo volilne sekcije: št. 10, 25 in 48 na	Korzu Verdi	17,	dalje
št. 11, 12 in 13 v Ul. Rotta 2 in št. 16 in 23 v Ul. Roma 3.
Pod okrožje št. IV spadajo volilne sekcije; št. 1, 14, 15 in 47 v Ul. Capuccini 10 in 10A, dalje št'. 9 in 12 v Ul. Diaz 12 ter št. 38 v Ul. Rismnndo 12 in št. 50, 51, 52 v Ul. Vitt. Veneto.
Pod okrožje št. V spadajo volilne sekcije; št. 2, 3 in 41 v Ul.	Randaccio	10,	št.	-i, 5,
6 in 29 v Ul. Codelli 16.
Pod okrožje št. VI spadajo volilne sekcije: št. 7, 8 in 39 v Ul. Leopardi 3, dalje št. 20 in 31 v Ul. Campagnuzza 2 (na Rojcah), št.	42	in	53 v
Ul. Zara 17 (na Rojcah) in še št. 49 v Ul. Diaz 5. Pod to okrožje spadajo Standrež, Ro-mitišče in del mesta do vojaškega okrožja v Ul. Diaz.
Pod okrožje št. VII spadajo volilne sekcije; št. 18, 19 v Ul. Vergilio 2, št. 20 in 54 v Ul. Boschetto 20, št. 21 v Ul. Br. Pavia, št. 22 in 44 v Ul, Colonia 14, ter št. 55 v Ul. Matteotti 14.
Iz zgornjega seznama je razvidno, da imamo v goriški občini največ slovenskih volivcev v okrožjih št. I in VI„ kamor spadajo naše vasi, in pa v okrožju št. II v severnem delu mesta.
 «»---------
Padec s ciklomotorjem
Sinoči okrog 20. ure se je vračal s svojim ciklomotorjem iz Gorice proti domu 49-letni Bruno Stolz iz Cervignana. Ko je vozil skozi Gradiško je v Drevoredu Trieste iz neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil na tla, kjer je obležal nezavesten.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiini,,
OD VČERAJ DO DANES
iiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Obvestilo prefekture okoliškim občinam
Sprejemajo prijave otrok
za poletne počitniške kolonije
Slovenski starši zahtevajo, da se organizirajo za slovenske otroke samostojne kolonije s slovenskim osebjem
Tajništva doberdobske, sovo-IV tem obvestilu je rečeno, da
uenjsko in števerjanske občine so p-ejela prefekturno obvestilo, da razdeljujejo osnovnošolski učitelji in učiteljice obrazce za prijavo otrok, ki bi radi prebili poletne počitnice pri morju ali v hribih.
\
•i. V
'Z otvoritve razstave likovnih umetnikov APAI v Novi Gorici. Predsednik društva odv, Cesare Devetag pozdravlja prisotne
morajo starši otrok, ki bi prišli v poštev za te kolonije, izpolniti obrazec in ga izročiti županstvu najkasneje do 10. maja letos. Na podlagi izvidov posebnih zdravniškm pregledov bodo razvrstili otroke v gorske ali obmorske kolonije.
Takšne kolonije se organizirajo že vrsto let in jih obiskujejo tudi slovenski otroci, kar zelo koristi njihovemu zdravju in uspehu v šoli. Vendar moramo k temu pripomniti, da vidimo v organizaciji teh počitniških kolonij precej pomanjkljivosti, zaradi katerih odziv staršev ni tolikšen, kot bi lahko bil. Te kolonije so skupne za italijanske in slovenske otroke, vodilno osebje pa je sestavljeno iz italijanskih učiteljev, ki govorijo z otroki samo italijanski. V takšni družbi se slovenski c-troci slabo počutijo in zato tudi ni nič čudnega, če jih v te počitniške kolonije preveč ne mika, dasiravno si poiščejo družbo med svojimi sonarodnjaki.
Zaradi tega smo mnenja, da bi se morala pobuda prefekture izpopolniti s tem, da se organizirajo za slovenske otroke ločene počitniške kloonije, v katerih bo slovensko osebje, da se bo med počitnicami otrok res prijetno počutil in da bo njegovemu osebnemu ugodju zadoščeno tako s telesne kot z duševne strani.
Na Tržaškem že več let prirejajo slovenske počitniške kolonije, zato ne vidimo raz-
Goriškem. Ustreči tej naši zahtevi, bi pomenilo napolniti z novo vsebino sicer koristno in hvalevredno pobudo.
Poletni tečaj o Montessorijevi metodi
V Perugi bo od 1. julija do 30. septembra letos mednarodni poletni tečaj, na katerem bodo v teoretičnem in praktičnem pouku seznanjali osnovnošolske učiteljice z Montesso-rijevo metodo. Program je na vpogled pri šolskeip skrbništvu, pojasnila pa daje tajništvo Montessorijevega središča, Ul. delTAsilo 1, Perugia.
Goriški nogomet
Po nepričakovanem porazu, ki ga je štandreška Juventina doživela preteklo nedeljo na domačem igrišču v tekmi proti moštvu iz Fare (0:1), bo danes popoldne nastopila v Kaprivi proti domačinom. Tokrat bo morala prinesti domov obe točki, ker jo je na vrhu lestvice že dohitela Pod-gora, ki se bo tam skušala tudi obdržati.
Bolj uspešni so bili nogometaši iz Sovodenj, ki so v nedeljo premagali v Sovod-njah moštvo iz Ločnika, danes pa gostujejo v Fari. Zanimivo bi bilo, če bi prav oni maščevali danes nedeljski poraz juventincev. 2oga je o-krogla in možem bi bil tudi tak rezultat, ki bi v ostalem
HOJSTVA, SMRTI IN POROKK | mati, železničar Micheie V e-V obdobju od 16. do 22. ' notti in gospodinja Mar.a Al-
loga, zakaj jih ne bi tudi na j Sovodenjcem zelo prav prišel.
aprila se je v goriški občini rodilo 30 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 13.
ROJSTVA: Antonio Corubo-lo, Annaroaria Kleiner, Roberto Comolli, Massimo Blasco, Loredana Blažko, Roberto Donda, Cinzia Francioso, Gior-gio Cronelli, Maria Chiara di Battisti, Emanuela Leban, Davide Dorni, Gianfranco Fora-boschi, Donatella Labarbera, Franco Zottar, Fabiola Zorzenon, Giampaolo Ragni, Franca La Stella, Giorgio Samar, Al-lessandra Coceani, Franco Fe-resin, Corrado Lupin, Vanda Turus, Franca Španu, Silvano Pozzar, Lucia Fumiato, Ennio Zoff, Alessandro Struchel, Enrico Sari, Giorgio Baudracco.
SMRTI: industrijec 31-letni Bruno Clede, upokojenka 84-letna Maria Dejuri, 10 ur star Roberto Comolli, upokojenec 84-letni Giovanni Giormani, zidar 27-letni Ferruccio Polo, upokojenec 62-letni Vittorio Leban, upokojenec 92-letni Karel Kodrič, upokojenec 65-let-ni Marco Matelli, 88-letni Luigi Partenio, redovnica 82-letna Costanza, Costantina Chiu-mento, krojač 70-letni Luigi Marizza.
POROKE: uradnik Romano Capri in gospodinja Elena Ber-tossi, uradnik Giuliano Miani in trgovska pomočnica Gio-vanna Boschin, uradnik Eros Culiat in gospodinja Maria Dilena, kmetovalec Giuseppe Fracaros in delavka Emma Pi-putto, brivec Giuseppe Rus-sian in trgovska pomočnica Lidia Decolle.
OKLICI: železničar Lionello Cecot in gospodinja Anna Zuz-zi, uradnik Pierluigi Tosetto in gospodinja Anna Maria Trojan, agent javne varnosti A! fieri Canciani in gospodinja Lucia Rodaro, stražnik Gi i-seppe Sella in pletilja Alma Bordato, univerzitetni študent Brunido Valli in učiteljica Or-nella Narducci, dr. kemije Marino Berti in uradnica Luciana Sgrignani, poštni vajenec Franco Škerl in tkalka Lucia Macchitella, karabinjer Mario Manerati in delavka Bruna Ceschia, šofer Gianni Dean in Bianca Naccini, uradnik Carle Posselt in uradnica Rita A-
gadeni, šofer Mario Zorz-.it in frizerka Mirella Di Biaggio, šofer Andrea D’Addato in gospodinja Milvia Mogorini.
KINO
v GORICI
CORSO. 13, 17 in 21: «Ben
Hur«, znameniti zgodovinski film iz Kristusovih časov. C. Heston, J. Hawkins. Cinema-scope v barvah. Cene 350 in 400 lir. Film traja štiri ure.
VERDI. 15.15: ciAmerika pono. či», italijanski film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 14.00:	((Pustolov-
ščina«, G. Ferzetti, L. Massa-ri in M. Vitti. Italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Kdor se ustavi, je pogubljen«, Totd in P. De Filippo. Italijanski film.
MODERNO. 15.00: »Siegfrid« (legenda o Nibelungih), 1. Occhini, S. Fischer in K. Mavberg. Supercinescope v barvah.
t’ TRŽIČU
AZZURRO. 15.30: »Deček za vsako delo«.
PRINCIPE. 15.30: »Tema na Vrhu stopnišča«.
EXCELSIOR. 15.30: ((Deklica iz dežele«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Kuer-ner, Korzo Italia št. 4, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,4 stopinje nad ničlo ob 13.15 in naj-nižjo 10,6 stopinje nad ničlo ob 2 ponoči. Vlage smo imeli 70 odst, padavin pa 1,2 mm.
ToaKOVI IN ritlNPKVKlj
Za Dijaški dom je daroval Avgust Stekar iz Steverjaaa 56 kg krompirja.
Najlepša hvala!
Včeraj v Palermu uradno najavljen «44. Giro dltalia
Iz Turina preko juga do Milana: 21 etap v skupni dolžini 3969 km
Štirikrat čez mejo: v Francijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Švico ■ Dva dneva počitka v Palermu in v Trstu Dva gorska vzpona I. kategorije ■ 40 milijonov nagrad
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
v vseh ligah
V včerajšnjem srečanja Partizan premočno premagal Hajduk 4:0
Ob koncu meseca bo v prometu
PALERMO, 22. — Danes so v prisotnosti ministra Pelle, ki predseduje odboru za proslavo stote obletnice zedinjenja Italije in drugih političnih oblasti uradno najavili razpored etap letošnje kolesarske dirke po Italiji, ki bo potekala po zgodovinsko važnih krajih.
Letošnji «Giro» bo obsegal
21 etap v skupni dolžini 3969 km- Povprečno bo vsaka etapa dolga 189 km. Kolesarji razdeljeni po ekipah bodo v teku letošnje dirke počivali lamo dvakrat in sicer v Palermu in v Trstu. Zanimivo je, da bodo tekmovalci šli med dirko štirikrat preko meje in sicer v Francijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Švico.
Gorska vzpona I. kategorije bosta samo dva in sicer preko 2621 m visokega prelaza dei Gavia in 2*57 m visokega prehoda Stelvia. Gorskih prehodov II. kategorije pa bo sedem. Nagrad bo za 40 milijonov lir razen posebnih nagrad «za cilje trobojnice«, ki bodo v zgodovinsko važnih krajih. Giro se bo začel v Turinu s «triptikom trobojnice«. Prva etapa bo razdeljena na tri dele in sicer na beli (po ravnini 25 km), na rdeči (25 km vzpona) in na zeleni (45 km valovite proge).
Etape pa so naslednje:
20. maja — 1. etapa: Turin «Trittico del tricolore«, 95 km.
21. maja — 2. etapa: Turin-Sanremo 187 km (del proge bo tekel po francoskem ozemlju).
22. maja — 3. etapa: Sanre-mo - Genova (Quarto dei mil-le), 149 km.
Isti dan se bodo kolesarji vkrcali na parnik in se bodo 23. ob 10. uri izkrcali v Cagliariju.
23. maja — 4. etapa: Caglia-ri — na kronometer za ((Veliko nagrado Sredozemlja«, 115 km.
Po končani etapi bo vkrcanje na parnik.
24. maja se bodo kolesarji izkrcali v Maršali.
24. maja — 5. etapa: Maršala - Palermo, 150 km;
25. maja — prvi dan počitka v Palermu.
26. maja — 6- etapa: Palermo - Milazzo, 220 km.
27. maja — 7. etapa: Reggio Calabria - Cosenza, 230 km.
28. maja — 8. etapa: Cosenza - Taranto, 198 km.
29. maja — 9. etapa: Taranto -Bari — na kronometer za posameznike 50 km.
30. maja — 10. etapa: Bari-Potenza, 140 km.
31. maja — 11. etapa: Poten-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiimi
NOGOMET
za - Teano, 268 km.
1. junija — 12. etapa: Gaeta-Rim, 148 km.
2. junija — 13. etapa: Rim (Mentana) - Castelfidardo, 275 km.
3. junija — 14. etapa: Ancona - Firence. 254 km.
4. junija — 15. etapa: Firence - Modena, 180 km.
5. junija — 16. etapa: Mode-
na - Vicenza, 200 km.
6. junija — 17. etapa: Vicenza - Trst, 205 km.
V sredo 7. junija bo v Trstu drugi dan počitka.
8. junija — 18. etapa: Trst-Vittorio Veneto, 174 km (del proge bo tekel po jugoslovanskem ozemlju).
9. junija — 19. etapa: Vitto-rio Veneto - Trento, 255 km.
10. junija — 20. etapa: Trento - «Italia ’61» (Passo di Re-sia), 208 km.
11. junija — 21. etapa: Passo Resia - Milan, 270 km (delno skozi Avstrijo in Švico).
Novogoričani bodo sprejeli v goste enajstorico Slovana
Sam0 dve enajstorici jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige sta gotovi, da ju nihče ne bo v današnjem 18. kolu izpodrinil z njunih mest. To sta Partizan, ki si lahko privošči tudi... poraz in zadnji v lestvici Rad-nički.
Prva tekma tega kola je bila že včeraj in Partizan ni pustil izredne prilike in je posebno v drugem polčasu popolnoma preigral goste iz Splita. V prvem delu igre so Beograjčani dosegli 1 gol, v drugem pa kar 3.
Srečanje med Partizanom in Hajdukom se je tako končalo z zmagoslavjem prvih.
Kaj pa na drugih igriščih?
Dinamo bo sprejel v goste moštvo OFK Beograda in čeprav so prognoze v korist domačinov, ne smemo izključiti možnosti presenetljivega pre-
2ENEVA, 22. — V prijateljski nogometni tekmi, ki je bi. la pred 16.000 gledalci, je Milan premagal Servette 4:1 (2:0). Za Milančane so bili u-spešni Rivera dvakrat ter Al-tafini in Maraschi enkrat.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiif
31. kolo nogometnega prvenstva B lige
Poleg Venezie in Mantove Palermo tretji kandidat?
Možnosti Triestine v sicilski prestolnici enake ničli?
B liga bo tokrat za izjemo v ospredju običajnega nedeljskega nogometnega dogajanja, ker imajo moštva A lige zaradi torkovega meddržavnega srečanja počitek. Ta okoliščina nam daje priložnost, da nekoliko podrobneje analiziramo trenutni položaj na lestvici in perspektive za bližnjo bodočnost tako na vrhu kot na dnu lestvice.
Zadnje, 30. kolo, je po splošni sodbi vsaj za nekaj časa izločilo iz vrst kandidatov za prva tri mesta Messtno in Simmenthal Monzo, tako da so v ožji konkurenci za prehod v A ligo ostala praktično samo še štiri moštva: Ve-nezia, Mantova, Reggiana in Palermo. Srednji del lestvice, oz. tako imenovana mirna cona, se razteza od petoplasira-ne Messine na kvoti 33 do petnajstoplasirane Brescie na kvoti 28, sledi pa rep od Triestine na kvoti 26 do zadnjega Marzotta na kvoti 17, oziroma praktično vzeto do predzadnje Foggie na kvoti 22, v kolikor je Marzotto ne samo praktično, temveč skoraj tudi že teoretično izločen.
Tri od štirih vodilnih enaj-storic bodo danes angažirane na tujih terenih, najtežje delo med temi pa bo imela enaj-storica Venezie, ki bo gostovala v Monzi. Mantova bo gost poslednjega na lestvici — Marzotta, Reggiana pa gost Prata, ki je na svojih tleh sicer izgubil že tri tekme, a je kljub temu zelo nevaren. Na lastnem igrišču bo tako nastopil samo Palermo proti
Triestini, ki je že v neposredni coni za izpad, kar daje srečanju posebno težko tako za domačine kot za goste.
Upoštevajoč nasprotnike vodilnih je možno pričakovati določene spremembe na vrhu lestvice. Predvsem ni verjetno, da bo Venezia ostala še naprej v vodstvu z enakim številom točk kot Mantova, ker je treba računati tudi z možnostjo njenega poraza ter možnostjo istočasne zmage Mantove. Prav tako pa je tudi verjetno, da bo Palermo zamenjal na tretjem mestu Reg-giano, ker je treba računati na njegovo interno zmago proti Triestini in na možnost neuspeha Reggiane v Pratu.
Srečanje v Palermu bo — kot smo že omenili — imelo svoj direktni odmev tudi za razvoj dogodkov na dnu lestvice. Upoštevajoč možnost, da Poggia na svojih tleh premaga Novaro, da Verona prav-tako na svojih tleh odpravi Alessandrio in da prinese Ge-noa iz Parme vsaj eno točko, bi se tržaška enajstorica avtomatično znašla na predpredzadnjem mestu, torej že v sami izgubljeni coni, če tudi sama ne reši na vročih sicilijanskih tleh vsaj ene točke. Ta račun seveda temelji na najslabših kombinacijah za Triestino, ki pa so obenem tudi najbližje realnosti.
Realne možnosti Triestine za vsaj delni uspeh v Palermu so minimalne ali skoraj enake ničli. Predvsem je treba upoštevati, da se Palermo
KRA TKE OD
TENIS
TOKIO, 22. — Japonca Astu. »hi Miyagi in Masao Nagasaki »ta v polfinalnem srečanju a-zijske cone za Davisov pokal premagala v doublu filipinski par Juan Jose-Edoardo Dungo z 8:6, 6:3, 6:1. Po tretjem dnevu tekmovanja vodijo Filipini s 3:2.
BOKS
HELSINKI, 22. — Prokurator evropskega prvaka mušje kategorije Rista Lukkonena,
je javil, da se bo finski boksar sestal 29. junija v Cagliariju z Italijanom Salvatorejem Burrunijem. Dvoboj bo veljal za naslov evropskega prvaka.
ŽENEVA, 22. — Amaterska reprezentanca Brescie je sno-či zaključila neodločeno 8:8 dvoboj z ekipo Chaux de Fondsa.
KOLESARSTVO
PARIZ, 22. — Kolesarske dir-k e bodočnosti okoli Francije za amaterske ekipe se bosta udeležili poleg Italije, Jugo-
slavije in drugih 11 državnih reprezentanc, tudi moštvi Kanade in Maroko. V teku so še pogajanja za udeležbo sovjetskih kolesarjev.
NOGOMET
BARCELONA, 22. — Predsednik argentinskega nogometnega kluba «River Plate« Antonio Liberti je izjavil da bo bivši češkoslovaški nogometaš Kubala, ki je zadnja leta igral v Španiji, že v prihodnji sezoni oblekel majico argentinskega moštva.
z vso resnostjo in za sedaj tudi z vsemi realnimi izgledi poteguje za napredovanje v A ligo. To mu narekuje zmago za vsako ceno in prav zaradi tega je treba pričakovati, da ne bo igral vloge usmiljenega Samaritana. Po drugi strani p a je treba upoštevati, da se je Triestina podala na dolgo pot v prste škornja prav v najslabšem trenutku, ko je ostala brez nekaterih svojih standardnih igralcev, kar bo njene sposobnosti znatno omajalo. Računajoč z dejstvom, da bo njena taktika nujno temeljila na defenzivi, bo vsekakor najobčutnejša odsotnost Bracha v ožji obrambi in Sadarja v krilski vrsti. Njuna namestnika Marangon in Larini sicer nista brez izkušenj in brez določenih pozitivnih lastnosti, vendar pa že dalj časa nista igrala v prvem moštvu in občutek odgovornosti lahko negativno vpliva na njuno formo. Manj pomembna bo odsotnost Deme-nie v napadu ne toliko zaradi njega samega kot predvsem zaradi dejstva, da napad kot celota tako najbrž ne bo imel izredno ofenzivne funkcije. Se manj opazna pa bo odsotnost Cazzanige, ki bi s svojo šibko fizično kondicijo itak ne prišel do veljave. Edina negativna posledica njune odsotnosti pa je v tem, da bo moral trener Trevisan ponovno popolnoma premešati posamezna mesta v napadu in praktično improvizirati ne samo napad, temveč tudi obe ostali vrsti. Krilska vrsta bo po vsej verjetnosti nastopila v sestavi Degrassi, Marangon, Larini, ožjo obrambo pa bodo sestavljali Bernard in Frigeri ter Luison namesto De Mina.
Od preostalih srečanj, ki interesirajo sredino lestvice, utegne biti najbolj zanimivo srečanje med Comom in Mes-sino, v katerem so možnosti Messine zelo omejene. Tudi spopad med Catanzarom in Scimbenedettese bo zanimiv in nikakor ni izključeno, da se bo po današnjem kolu «južna Triestina« — kakor pravijo C at anzaru, povzpela nad Mes-sino in Simmenthalom, Brescia pa bo skušala v Bus tu Arsiziu izbojevati vsaj eno točko, s katero bi se še bolj oddaljila kritični coni.
J. k.
obrata na zagrebškem travnatem pravokotniku. Zanimiva bi morala biti tudi tekma med Sarajevom in Rijeko, ki se bo hotela oddolžiti za delni neuspeh, ki ga je preteklo nedeljo dosegla v borbi z Dinamom na lastnih tleh. V ostalih tekmah ni težko predvidevati zmagovalca še posebno, ker bo moral Radnički nastopiti, pa čeprav pred lastnimi navijači, proti močni Crveni zvezdi, Vardar, ki je ravno-tako na dnu, pa bo moral gostovati v vročem Novem Sadu. * * *
V drugi zvezni ligi bo ljubljanski predstavnik Triglav sprejel v goste moštvo Borca. Čeprav imajo Ljubljančani možnost zmage, pa verjetno do nje ne bodo prišli, predvsem zaradi kronične neučinkovitosti napada. Sicer bi bila zmaga le platonske vrednosti, saj Triglava ne bo mogla nobena točka rešiti z dna in izpada v nižjo skupino.
* * *
Bolj - ostre borbe bodo v slovenski conski ligi, kjer bo Nova Gorica igrala na domačih tleh proti gostujočemu Slovanu. S popolnim uspehom bi Novogoričani napravili korak naprej v lestvici in to v škodo današnjega nasprotnika. Vsekakor predvidevajo, da gostje ne bi smeli biti trda kost za borbene in živahne domačine.
Maribor bo še nadalje obdržal svoje vodilno mesto, ker se mu danes ne bo treba po-
titi. V gosteh bo imel zadnjo Nafto, zaradi česar je vsakq predvidevanje zaman, predvsem ker prvim zmaga ne bi smela uiti.
Za ostala srečanja pa so predvidevanja nevarna in pre-uranjena. Prav zaradi tega je najbolje počakati na odgovor, ki bo prišel s posameznih igrišč Slovenije.
Spored tekem jugoslovanskega prvenstva
I. ZVEZNA LIGA: Sarajevo-Rijeka, Dinamo-Beograd, Split-Velež,
Radnički-Crvena zvezda, Vojvodina-Vardar.
JI. ZVEZNA LIGA: Triglav-Borac,
Celik-Zagreb,
Proleter-Zeljezničar,
Sibenik-Sloboda,
Lokomotiva-Karlovac,
Varteks-Trešnjevka.
SLOVENSKA CONSKA LIGA: Gorica-Slovan, Ilirija-Rudar, Olimp-Triglav, Maribor-Nafta, Krim-Kladivar, Ljubljana-Sobota.
SAH
MOSKVA, 22. — 15. partija med Botvinikom in Taljem se je končala v 62. potezi z zmago Botvmika. Stanje po 15. kolu je 10:5 za Botvinika.
um n m i iim iiiiiii milimi n n luimt Milini iuiiiuuii m n it iimii tu im n milimi namilili n milim
Na kronometer za trofejo «Tendicollo Universaab
Lanskoletni zmagovalec Anguetil zopet favorit
Samo enajst kolesarjev na startu
FORLI, 21. •— Enajst najboljših hitrostnih kolesarjev se bo v nedeljo zbralo v Forliju, kjer bo četrta mednarodna dirka na kronometer za trofejo «Tendicollo Universaal«. Čeprav je bila izbira in delo prirediteljev, da bi privabilo na to dirko cvet hitrostnih dirkačev, težko, se lahko reče, da je tudi četrta stran te dirke vredna ostalih v preteklosti.
Predvsem bosta na startu oba kolesarja, ki sta prevla-v
dovala v preteklih izvedbah in sicer Baldini, ki je dvakrat zmagal in Francoz An-quetil, ki je bil lani najhitrejši.
Tudi letos so prognoze v korist teh dveh večnih tekmecev, pa čeprav se tehtnica bolj nagiba na stran Francoza. Anquetil je že dosegel izredno formo, medtem ko je Baldini na poti vzpona, a še ni dosegel take forme, ki je potrebna, da bi lahko upal v zmago.
Najhujša borba pa bo za ostala mesta. In za ta pridejo v poštev Moser, ki vedno bolj navdušuje, dalje nevarna Carj lesi in Battistini, Trape, ki hoče na vsak način prodreti do vrha lestvice najboljših kolesarjev itd. Seveda ne. smemo pozabiti na švicarskega prvaka Strehlerja, kakor tudi ne na Angleža Robinsona.
Dirka bo potekala na 17,320 km dolgi progi, ki jo bodo kolesarji prevozili petkrat. Vsega skupaj bodo morali prevoziti sami v borbi s časom 86,500 km. Naj tu omenimo, da je lani Anquetil zmagal s povprečno hitrostjo 46,022 km na uro.
Vrstni red na startu bo naslednji:
ob 15. uri — BRIAN ROBINSON (St. Raphael-Geminiani) Velika Britanija;
15.02 — ALDO MOSER (Ghi-
gi) Italija;
15.04 — GRAZIANO BATTISTINI (Legnano) Italija;
15.06 — ERCOLE BALDINI (Ignis) Italija;
15.08 — VITTORIO ADOR-NI (Vov) Italija;
15.10 — LIVIO TRAPE’ (Ghi-gi) Italija;
15.12	—	ARNALDO PAM-
PIANCO (Fides) Italija:
15.14 — GUIDO OARLESI (Philco) Italija;
15.15 — RENE’ STREHLER (Fynsec) Švica;
15.18 — ANTONIO BAILET-TI (Bianchi) Italija;
15.20 — JACQUES ANQUE-T1L (Fynsec) Francija.
NOGOMET
Almir in Pele pri Milanu?
SAN PAOLO, 22. — Milan je danes zaključil pogajanja za nakup srednjega napadalca brazilske državne reprezentance Almirja. Predstavnik milanskega kluba bo sedaj skušal pridobiti za italijansko moštvo tudi Peleja.
* * *
FLORENCA, 22. — Vodstvo Fiorentine ni hotelo komentiral vest, da bi florentinsko moštvo rado kupilo od Inter-ja Angelilla.
FIAT 1300 2«
pripravlje*
Fiat bo ob koncu t. m. predstavila (in obenem tudi začela s prodajo) nov model «1300».
Povedati je treba, da novo vozilo s tehnične strani nima ničesar revolucionarnega, a vseeno je vse novo in dograjeno na podlagi dolgoletnega proučevanja, da bi zmanjšali trenje na minimum. Brez dvoma je fiat 1300 klasično vozilo, ustvarjeno za varno vožnjo. Tovarna ni štedila pri proizvodnji, zaradi česar je varnost med vožnjo zagotovljena tudi pri ostrem zaviranju. Nadalje je novo vozilo izredno tiho, pospeševanje hitrosti je odlično, medtem ko so vzdrževalni stroški nizki.
Zunanja linija je elegantna in aerodinamična, medtem ko so robovi izglajeni in brez ostrin. Vstop v vozilo s štirimi vrati, ki se odpirajo sproti vetru» je u-doben. Tudi prednji pokrov se odpira sproti vetru», kar pa ne ovira dostopa do motorja samega. Prostor za prtljago je prav tako obsežen.
Novo vozilo ima odličen sistem ogrevanja in prezračevanja, dalje se lahko dobi na zahtevo z radijskim aparatom na «transistors», ki deluje tako na električno napeljavo avta ali samostojno z notranjimi baterijami. Novosti so pri lučeh: na prednjem delu so štirje žarometi s kratkimi in dolgimi asimetričnimi prameni, v zadnjem delu pa je tudi bela luč za ritensko vožnjo.
Tovarna bo izdelovala dve vrsti vozila z isto karoserijo: z motorjem 1300 s štirimi bati (1295 kem ■— 72 KS SAE) — hitrost 140 km na uro in z motorjem 1500 prav tako s štirimi bati (1481 kem — 80 KS SAE) a s hitrostjo 150 km na uro.
TEHNIČNI PODATKI
MOTOR — S PREMER IN POT BATA — PREMER IN ROT BATA — HLAJENJE — VODNO S CE PRESTAVE — ŠTIRI, V OBSEG GUM —	4	1/2	J
■	5,60/13
ZRAČNICE
TIRITAKTNI	.	.
nn0 _ 72X79,5 < 77X79,5 <
1500 SaU
ntrifugalno c SE SINHRONIZIRAŠ nape')8 i - 12 - 40
von"
BENCINSKI REZER SEDEŽI — za 4-5 oseb DOLŽINA — 4,03 m
Električna NAPETOST BATERIJA VOAR — 45 LITR^V ŠIRINA —	$1»!
TEZINA
615-247-32
2420 - 95 9 32"
4030 -158 21,32
m
D
1295 - 51
1546 - 607,3
Takšno je novo Fiatovo vozilo «1300». Cena še ni znana
M
L V
.	•	V'	s	£
\ -m
Fiat 1300 v prerezu: struktura in organi novega avta
PIERRE D0MINIQUE
Zamaščeni klobuk mu je stal napak na glavi, ki je nekoč verjetno bila lepa. Vse je kazalo človeka, ki ničesar več ne pričakuje, za katerega je svet samo valovanje, daljno žuborenje, ki ga več ne »hši.
Gospa Pesgranges se je zdrznila, zelo rahlo, kot se zdrzne človek, kadar se mu zdi, da je srečal znan obraz. Najprej se vzbudi radovednost, potem sledi razdraženost. In tedaj se je ponovno spomnila Roberta, kako sta hodila skozi drevorede Clungja. Nenadoma si je zaželela, da bi zopet pogledala ta nenavadni obraz človeka na oglu in le tista preobčutljiva negotovost je preprečila, da ni stopila k njemu in ga pogledala v obraz. «Bilo bi mu nerodno, bilo bi ga sram...« je pomislila. Toda po dvajsetih korakih se je ustavila. Mislila je, da ga več ni: toda on ji je sledil, stal je tik za njo in komaj je zadušila v grlu krik.
Moški je snel klobuk: plešasto m nagubano čelo, u-
padla senca, okoli ust gube onemoglosti — vse to ni gospe Desgranges ničesar povedalo. Toda oči, oči so mu nenadoma zasijale v znanem blesku in pogledu. Nasmešek je za hip spremenil usta, jih popravil, da je izginil z njih izraz utrujenosti; še več — na njih se je pojavila rahla sled veselja, medtem ko je iz oči sijal vročični nemir.
»Mademoiselle... madame... ne vem pravzaprav... Regine, ali ne... Regine... (poskušal se je spomniti priimka, toda ni mu uspelo. Za njega je bila vedno le Regine m nič drugega...) Oprostite, pozabil sem vaš priimek...« je dejal v zadregi, »razumete preutrujenost...«
Položil si je roko na čelo, v znak utrujenosti. Regine Desgranges je prebledela. Sedaj ga je prepoznala: da to je on, Robert, toda kako zelo spremenjen. Ali je mogoče, da bi ji neki drugi Robert odigral komedijo starca, da bi si nataknil to grozno masko, da bi jo tako prestrašil. Njena prva kretnja
je bila odklanjanje, jasno in popolno. Razum lahko spozna in najde ime za človeka, toda prizor je bil preveč strašen, da bi njena občutljivost prenesla to ponovno srečanje. Zdrznila se je, pripravljena vzdržati.
«Ne —» je dejala, «— ne!«
In potem nadaljevala.
»Ne poznam vas, gospod.«
Te besede je spregovorila, ne da bi se zavedala. Njen lastni glas se ji je zdel popolnoma tuj. Hitela, je, da bi pobegnila pred to prikaznijo. Obrnila se je, odšla po bulvaru in poskušala hoditi z enakomernim korakom, pri tem pa gledala v daljavo, ne da bi kaj videla, z obupom v srcu, ki je neusmiljeno tolklo ob rebra.
Naredila je nekaj korakov, morda deset. Potem se je še enkrat obrnila. «Videla ga bom,« je dejala sama pri sebi, »kako se je ustavil na robu pločnika, kako mi sledi z občmi. Stopila bom do njega... morda... prav gotovo... potrebuje česa?«
Prevzelo jo je veliko usmiljenje. Uničenje, ki ga je videla, jo je najprej presenetilo in jo pripravilo v grozo, pred katero je bežala, ker ni hotela verjet t v to strahotno spremembo. Saj je bilo, kot da bi videla nemo-
gočo spako. In kljub temu — ta nova spačena maska ni mogla uničiti stare podobe, ki jo je ves čas nosila v srcu, in tista njena prva kretnja je bila le obramba pred spoznanjem. Zdaj pa, ko se je rešila prvega najhujšega presenečenja, ko je zopet spoznala ta nekdanji o-braz, ki ga je toliko časa ljubila v samoti, ko je zopet videla črte, ki jih celo vsa nesreča ni mogla zabrisati, se je obrnila — in ni videla ničesar več. Moški je izginil v množici ljudi. Bil je že mrak in gospa Desgranges je naglo stekla proti reki.
Hodila je vedno hitreje. Grizla jo je vest in jo gnala, gnala... Ali je morda šel preko mostu? Ali je zavil na desno, na levo? Ne, ta utrujeni starec se ni toliko potrudil, da bi šel preko ceste. Gotovo je enostavno šel po pločniku. Ko je hodila ob Seini, je ves čas gledala o-krog sebe; prišla je, do mostu Notre Dame. Lesene stojnice antikvariatov so bile že zaprte. Tedaj se ji je zazdelo. da vidi od daleč begunca; pospešila je korak. Ničesar ni videla od okolice, niti veličastne katedrale preko reke. Občutila je samo strah, du ne bi izgubila iz oči ta oajoče majhne slike.
Noge so ji bile težke kot svinec. Ali ga bo lahko ujela? Kaj naj mu reče? Nenadoma ni več videla moža pred seboj. Tedaj se je za hip razveselila: Tako ji ne bo treba niti govoriti, niti spraševati in še celo ne gledati ta obraz poln nesreče, k- ga je spremljala trideset let. Nenadoma je bila pred stopnicami, ki so se z obale spuščale proti reki. Zazdele so se ji kot prepad. Ali je odšel tod? V kateri smeri? Spomnila se je nekdanjih sprehodov z Robertom pod reko, tam spodaj ob obali reke.
Le po kaj je on danes šel tja dol? Ali išče obok pod mostom, da bi tam prenočil, ali... z grozo je pogledala stopnice. Ali je to tis ti nekdanji človek, ki je malo pred tem hodil po njih? Človek, ki ga je držala v svojem naročju? Pogledala je po ulici Zdelo se ji je, da se skrivaj plazi neka senca pod most. Sla je dve stopnici niže, da bi bolje videla, toda zdaj ni bilo ničesar več. Ničesar, prav ničesar. Potem pa je začula nenadoma šum, tisti usodni šum, ko voda brizgne pod telesom in v prot mesečini je videla, kako so se na vodni gladini izgubljali kolobarji vode. Sum
sc je takoj izgubil v mestnem hrupu, valovi na vodi so se umirili, nihče ni ničesar videl, ničesar slišal. Le ena je z grozo kriknila in naglo stekla po stopnicah.
«Neka ženska hoče skočiti v reko!« je nekdo zaklical.
Gospa Desgranges je že bila pri reki, tekla je proti mostu, ko jo je neka roka zgrabila za ramo.
«Počasi, počasi, le brez neumnosti gospa,« je dejal resen glas.
Policaj jo je držal za roko, njegov obraz je bil miren, resen, malce dobrohoten.
«Cemu/ Cernu!« je dejala. »Skočil je v reko. Ali niste videli?«
Policaj jo je mirno vprašal: «Kdo?»
((Robert vendar...«
Zajokala je. Pred policajem je stala nesrečna žena, njena ramena so se tresla od bolečin, ka*erih niti ni hotela skrivati in je pri tem govorila bre*. <.oeze:
»Mora.a sem... Nisem hotela... To je bil vendar on, dragi bog, lo je bil vendar on... Dovolila sem da je odšel... Jaz sem kriva!«
Skrivaj so jo nadzirali. Medtem so policaj in gasilci preiskovali reko. Nenadoma je gospa Desgranges dvignila oči. Most je bil poln
radovednežev, postalo jo je sram, z rokami si je zakrila obraz. Ljudje so kazali nanjo, govorili vse mogoče...
«Bežala je za njim, ni mu mogla preprečiti, da ne oi s/-,.‘4 v reko...«
«Dobro je onioVnaji «Tudt mlada je še. Prav gi tovo je ljubezen vmes.«
Slišala je šale, smeh in pet-aeset obrazov polnih radovednosti je spremljalo lov za mrličem v reki. Minila je morda ura, ko so z dolgimi drogovi potegnili iz reke truplo Gospa Desgranges se je približala. Gasilci so se na čuden način vrteli okrog njegovih rok in nog, neki policaj pa ji je dejal: ePojdimo, gospa, nikar ne glejte, to ni posebno lepo, veste...«
Odgovorila mu je:
((Pustite me, gospod, naj vidim!« Naslonila se je na njegovo roko.
«Mrtev je,» je dejal nekdo in se dvignil; verjetno je bil zdravnik.
Mesečina je navpično padala na mrliča, čigar izraz je bil nenadoma srečen. Bilo je, kot da bi se pomladil za tnaeset let, z lasmi prilepljenimi na telo. Zdelo se ji je, kot da zadovoljno gl* da ljudi s svoj.mi na pol za-
prtimi očmi; usta so izgubila gube utrujenosti in se rahlo smehljala — kot tnalo prej na bulvaru. Gospa Desgrun-ges je pokleknila, odrinila lase s čela in nenadoma s poznala v tej kretnji tisto nekdanjo, že davno pozabljeno kretnjo.
Potem je vse izginilo. Nekdo je pokril telo z odejo. Dvignili so ženo, ki je komaj sta'a na majavih nogan. Vprašujejo jo za mrliča. Sicer pa, saj ima dokumente. Ali ga pozna? Da poznala ga je nekoč. Njeno ime? Pove jim svoje ime, utrujeno, s pogledom pretepenega psa, ki prosi svoje mučitelje, naj ga pozabijo. Policaj jo je odpeljal nato v bližnio kavarno, zahvalila se mu je in ostala sama. Pravtako sama, kot malo prej zgoraj na bulvaru Saint-Michel. Popolnoma sama. Najprej je pogledala n-krog sebe, ustne so ji drhtele, roke so bile negotove, potem pa jo je prevzela ravnodušnost.
Minute so minevale, spomini so se trgali, se prerivali in hiteli mimo nje brez vsake zveze. Nenadoma se je gospa Desgranges spomnila, da slu z Robertom imelo enkrat, dvakrat sestanek v tej kavarni; zdelo se ji je, da pozna marmornato mizo, pre-
vleko dolge
šala s PO’n0Ži%l>lllil, %
kavarniškega znanega rop0 zoF
fi
znanega .
rukov, da bt fala fipj dila, da bi i jfot ,A kadila daaTe °senet' Ff
zdaj zdaj P ga I
glas. M^l njer>° t 'U zdaj je bilo	f
leg mrtvega- t? ./»
koliko zakastie	f
nečenje je v jpifjj-J
Naal° dšl!>' 'A\
cula in od^ 1a v° M J novno je st°V' « b^°'f nikogar nt v {„ eprečil- jfl s8 „
lnoPrZBcbf. *,
gar na most •, ^„j/i ‘	«1	n
gar na «°5	t#..,«
vednežev, J ju J^ nobenega P°.	e(. ‘ J°\1
ga telesa «' ]. irfV prazen. Vsa jeŽ 'luo \ m bi ostal med ^ A stem kraiu>
«•»*I»y/,
rekla z	s*«,!*J
hrupom °V,J ite ste t >J vede ob kamud ^ f.
Gospa
stopala po ^Iclf j* > še vlak,« rnajst*y
sebi, «o b hate“' set proti ga lahko «7°
,wn0c'
i m '
!*qooo(
INDUSTRIJA POLJEDELSKIH STROJEV
v ZH A.I
omogoča s svojim sistemom poljedelskih strojev mehanizacijo
več kakor	80	°/0	vseh
skih sh?^ lzblra Pol3edel-na- <st-f °Jev ZmaJ se deli tilniol J-e za žetev in mla-biinaj.j, Zltaric in drugih za Z* Posevkov, stroje
Uje nriri»iulrano spravlja" ‘tonji delkov ~ obiranje
Otlice m*Spravlianie k0' šjenj ’ stroje za skladi-
5ridelkm,°Zorelih PQliskih deloval’ PriPrave za iz-irirano ?• mešane koncen-stroie Zlvinske krme in %f„n.2a Prevoz in skia-kov. Poljskih priuei-
za^a bogata izbira strojev stva : .anizacij° poljedel-je rei?,1r<?elek «Zmaja» in ^UŽeni dolgoletnih iz-belovol,V Pridobivanju, iz-stroiev Ju m Prilagajanju za razne potrebe
v poljedelstvu- Razen dovršene izdelave, ki jamči dolgotrajno uporabnost strojev, pri čemer se dosega zaželena kakovost pridobljenega pridelka in ekonomičnost pri delu, je velika prednost Zmajevih izdelkov v njihovi uporabnosti in ta omogoča popolno mehanizacijo dela pri urejevanju posameznih poljedelskih panog kakor tudi mehanizacijo pridelovalnega postopka tistih poljedelskih panog, ki sicer zahtevajo veliko uporabo delovne sile ravno v tistem delu leta, ko je ta delovna sila najbolj potrebna. To pomeni, da je z izdelovanjem celotnega sestava poljedelskih
stroj ey omogočeno povezovanje raznih poljskih del
Konstrukcija m tehnološki proces «Zmajevih» strojev sta zamišljena tako, da je možna vsesplošna uporaba v najrazličnejših delovnih pogojih. O-snovni stroji so opremljeni z več stranskimi dodatnimi delovanji, kar omogoča njihovo uporabo pri raznih poljedelskih opravilih, oziroma pri urejevanju večjega števila pridelkov, in tako se poveča število delovnih dni za isti stroj, poveča se pa tudi ekonomičnost in se zmanjšujejo delovni stroški.
Elevator za prostorninsko obsežno
krmo in seno
Namenjen je za dviganje koruze v storžih, senenih bal in podobnega obsežnega materiala na podstrešja, nadstropja, silose itd. Zagrabni koš ele-vatorja je izdelan v dven variantah normalne dolžine dveh metrov in podali šane štirih metrov Podolgovati koš je prirejen za grabljenje materiala s tem, da se odpira ena od stranskih sten prikolice. Elevator na zgornji izhodni strani ima dve varianti, eno s pločevinastim po-
daljškom za dviganje koruznih storžev, drugo brez istega za dviganje senenih bal. Za pogon elevatorja se uporablja elektiomotoi 3,3 Ks ali pa Dcncinski motor «Savica» jasosti 5 Ks. Dolžina elevar.orja je en meter, višina dviga 7,2 m, učinek pa 10 ton ko ruze v storžih na uro. Razen tega izdelujemo elevator 1200 m za dviganje slame, sena in bai ter e-levator za drobno krmo.
SAMOVOZNI ŽITNI KOMBAJN «ZMAJ» 7S0
^lnm?^ozni žitni kom-derne ?mai» 780 je mo-
°Prem,r°nstrukcije in je
^tvijo ?- z m°derno ure-izvjst’ ki mu zagotavlja
tlaite?i?K(lelovanje tudl v »iranii P°"°jih kombaj-v treh' Dostavljamo ga belovr, različnih širinah >n 3fi.ega obsega: 258, 304 nipu,a cm. Glede na ma-tbijem 1J.°	2 očiščsnim
lahkn i kombajna se 780 ličtiib ?ela v dveh raz-?0rticiUv,jmbinacijah- s Wem idrom m z bun-tipov i sak °d teh dveh sPterw°mbajna se lahko « o<. bl v drugega, kaj-Je ista °"na konstrukcija 50 onrB5ombajni «Zmaji> ■Hi, jjj mljeni z naprava-Poirio dovoljujejo po-na staPrilagajanje glede
n Posevka k°mbajnirane-?le<1tiost -1 Popolno predahu nad delovanjem ŽSlago£v§a mehanizma, l°žaia višine reza, motovila, brzine
kombajnovega gibanja itd.
Vozaču kombajna so dane vse udobnosti za nemoteno delo: široka platforma, sedež z blazinico in zelo udobno nameščen sistem upravljanja. Velika pogonska kolesa kombajna zagotavljajo ustrezno vlečno silo in zanesljivo delo na hudem terenu in v vlažnih pogojih, vsi tipi kombajna «Zmaj» so o-premljeni s posebnim univerzalnim motovilom, ki zagotavlja enako kvalitetno delo pri pokončnem in pri poleglem žitu. Kombajn 780 je tako izdelan, da ima nizko težišče in stabilnostno središče, kar je nujno potrebno za delo - na nagnjenih njivah. Dieselov motor «Perkins -6» daje dovoljno pogonsko silo za delo pod kakršnimi koli delovnimi pogoji. Pogonska sila se prenaša na gibne dele z jermeni ali z verigami. Na
več delih so uporabljeni jermeni, da se doseže delo brez šuma, da se zmanjšajo stroški za zamenjave delov in mesta, potrebna mazanja. Pri delu. kombajna s sorticilindrom se zrno nabira v tri vrste vreč- Pri kombajnu z bunkerjem se izvede razširitev bunkerja s posebnim spiralnim elevator jem, ki prenaša zrnasto maso v prikolico.
Stiskalnica za slamo popolno zadovoljuje kapaciteto kombajna in stiska bale po 7,2 do 12,6 kg, kakor želi naročnik.
Posebne priprave, ki se naročajo zase, so: ^Naprava Pikap», ki se montira kot sestavni del hedera pri kombajniranju požete mase.
«Trosilec slame», ki e-nakomerno razporeja slamo po strnišču, ako se slama potem podorje.
S Vk£lakt°r S - 35 ve- , .
Za čiš*6te Je name-vSPh enje in sorti- ; £debe£ vrst Starič, ta- : ihtlospJ?'Semenih kakor travnn!enih leguminoz
bNost Semen-
Luelektor!C°nstrukclji te' S^Ja sta dva tri- 1
> ofeod katerih Sfir, a dani krajše. dru- !'
k„ !e zaSrebke o- f »S st^ture, katero čilo ®Zervni^. je. opremljen , tnLSredni^ • Slti za debele. ln drobno se-tega de,rna konstruk-
fwa	{»ščent	-ia omo'
bsi tega ? tudi zelo Wa in .^hastega mate- L
5 k 15oneg,a Povprečni i
^ajvečia	zrna na
V Cttl. š£- dolžina je > £ I50rftlna 124 cm, te- .
6 Posph!! k8- Dobavlja
>WCiš«ehi velalnikom le prahu iz seja pr
3	selektorja
Jfjj l)a. elektromotor
SELEKTOR «S-35>
Enovrstni voženi obiralec koruze «Zmaj - 1» je
namenjen mehaniziranemu obiranju koruze in pri enem pohodu po njivi kosi stebla, lomi koruzne storže, jih deloma olič-ka in prevaža storže v prikolici. Posebna kosa na ventilator seka koruzni-co in izmetava razsekano maso v prikolico ali na zemljo. Dnevni učinek o-biralca je okoli 3 hektare. Stroj tehta 1620 kg. Potrebna je vlečna sila traktorja 30 Ks. Z majhno preureditvijo lahko vlečeni obiralec «Zmaj» služi kot silosni kombajn in stacionirana kosa za košenje zelene krme za siliranje. Dobra kvaliteta dela, velika brzina in u-činek, majhna pogonska sila pri delu, možnost u-porabe pri siliranju zelene mase so osnovne prednosti enovrstnega obiralca koruze «Zmaj - 1».
Razen enovrstnega vože-nega obiralca izdeluje Industrija poljedeljskih strojev cZmajj, tudi dvovrstni voženi obiralec s koso, in dvovrstni samovozni obiralec za slačenje koruze ter dopolnilno napravo za obiranje in ličkanje ko-
ruze na žitnem kombajnu 780.
Novi Zmajev patent dvovrstnega obiralca koruze se odlikuje po ugraje-nem rezalnem stroju za silažo rotacijskega tipa, ki reže stebla koruze in jih spravlja v prikolico. Ob enem prehodu obere dvovrstni vlečeni obiralec koruzne storže in jih spravlja v prikolico, zrezano koruznico z elevatorjem prenaša v prikolico ali na zemljo za podoravanje.
Po prehodu obiralca je njiva očiščena in pripravljena za setev nadaljnjega posevka. Hitrost stroja pri delu je od 4 do 5 km na uro, pri čemer se dosega dnevni učinek 4 do 5 hektarov. Izgube pri delu so neznatne: komaj 2 odst. do 4 odst, kar za-visi od stanja koruznih stebel in storžev. Stroj tehta 1270 kg. Potrebna vlečna sila je 35 do 40 Ks. to je, uporabljajo se lahko traktorji domačega izdelka «Zadrugar» in «Ferguson».
Pri stroju za mehanizirano obiranje koruze je izdelan tudi lokomobilni stroj za slačenje koruznih storžov. Ta stroj se postavlja na primemo mesto gospodarskega dvorišča in služi za dopolnilno ličkanje storžev. Stroj je premakljiv in enostavne konstrukcije. Opremljen s sedem parov valjev za ličkanje, in izvrši delo pet tisoč kilogramov na uro. Za pogon stroja za ličkanje se lahko uporabi e-lektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem jakosti do 5 Ks.
Poljedelske in kamionske prikolice
Ko je v začetku delalo v tovarni vsega le nekaj sto delavcev, so se začele izdelovati prikolice, ali bolje rečeno, vprežni vozovi, sedanji sestav prikolic te Industrije pa šteje 13 tipov v dvajsetih variantah. Tako bogat sestav prikolic je posledica velikega povpraševanja na tržišču, naglega razvoja poljedeljstva in zlasti kvalitete izdelkov naše industrije za prikolice, ki se zanje zanima mnogo industrijskih dežel Vzhodne in Zapadne Evrope ter Latinske Amerike
POLJEDELSKE PRIKOLICE
Univerzalno ogrodje za tri
prikolice.
Izdelano je iz zavite pro-filne pločevine in iz cevi. Središče ogrodja sestavlja ta dve cevi, katerima se s premikanjem razmak lahko menja od 2,55 do 3,3 m, v razdelkih po 0,15 m. Sistem obračanja je izvršen s pomočjo spon. Z obračanjem sprednje osi glede na zadnjo okoli središča je omogočeno neomejeno «ovijanje» okvira in lepo spremljanje tudi na najbolj neugodnem terenu. Okvir je tako izdelan, da se z zamenjavo tovornikov lahko uredijo razni tipi prikolic, namenjenih za različno uporabo: prevažanje, zrna, koruznih storžev in drugih mas. Nosilnost te univerzalne prikolice je 4 tone., maksimalna hitrost 25 km na uro, uporablja gume 7,5X16, razmak koles je 1,53 m.
KAMIONSKE PRIKOLICE
Industrija «Zmaj» izdeluje posebne kamionske prikolice 3, 5, 7, 8, 12 in
nosom, kakor tudi mline tipa «Superior» (4 C, 5 € in 6 C) in mline tipa «Mi-njom.
Do sedaj je v državi zgrajenih 20 večjih in manjših mlinov, medtem ko je v SSSR, v Indiji, na Poljskem, v Grčiji, v Burni in drugih državah zgra jenih 13 mlinov.
Bogato izbiro Industrije poljedeljskih strojev «Zmaj» Zemun dopolnjujejo sita vseh dimenzij s pravokotnimi in okroglimi luknjicami po potrebnih velikostih in po razporedu, tako tudi diski in črtala našega izdelka spadajo po kvaliteti v prvovrstne-
14 tonske nosilnosti. Te prikolice so solidne konstrukcije in prilagodene razmeram različnih terenov. kar jim omogoča daljše trajanje in uporabo. Opremljene so s kvalitetnimi vzmetmi in to omogoča varno in prizanesljivo vožnjo, najsi bo obložen? ali prazne. Uporabljen je zračni sistem zavor, ki deluje na vsa štiri kolesa. Opremljene so z vsem potrebnim signalnim aparatom za promet na javnih cestah.
OBSEGI IN KOLESA
Večina poljedeljskih strojev je samovoznih ali vlečnih, zato je oilo vprašanje koles zmeraj pereč problem. Danes pa imamo moderno organizirano izdelavo na trak vseh koles za motorna vozila in nam je mogoče ustreči vsaki zahtevi na tem področju.
Poleg koles vseh vrst, od koles za skuterje pa do velikih traktorskih koles. Izdelujemo kompletna kolesja z zavornimi napravami po serijskih in posebnih naročilih.
Izdelovalnica koncentrirane krme
Namenjena je za mletje in mešanje koncentrirane krme sena in lucerne. S to napravo se lahko pripravlja klaja desetih kompo nent, vštevši mešanje koncentrirane zrnaste kr me stranskih industrijskih izdelkov, mineralne krme ter krme živalskega izvora. Sestoji iz dveh kladi vastih mlinov 0-34, mlina za lucerno in treh zbirat nih bunkerjev za zbiranje zmlete krme. Na dnu vsakega bunkerja je vgrajen spiralni prenosnik, ki odvaja zmlete komponente v mešalec. Mešalec je pokončnega tipa stožčaste o-blike, postavljen na vdelane pločevinaste cevi za odvajanje prahu, k' nasta ja pri mletju. Izdelovalni-ca je priročna ter jo je lahko demontirati in prenašati iz kraja v kraj.
Dnevni učinek je 20 ton.
Optimalni čas mešanja je 3 minute.
Razen te izde.ovalnice proizvaja Industrija «Zmaj» manjšo napravo za pripravljanje mešane koncentrirane krme s kapaci teto 1800 kg na uro.
Mlinski stroji
Industrija poljedeljskih strojev «Zmaj» izdeluje mlinske stroje vseh vrst in montira kompletne mline po licenci italijanske tvrdke «Okrim» iz Cremone, z različno kapaciteto od 10 ton na 24 ur vse do 2000 ton na 24 ur s pnevmatskim pre- Elevator za koruzo
ZMAJEV KOMBAJN 630
^rTffior^cT*JnevnT]c
10 —
'Id. aprila
UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
TRST, UL. C1CERONE 8 Tel. 38-136,37-725; Telegr : IMPEXPORT • TRIESTE
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in ravnovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
IMPORT-EXP0RT
KEASE VAM BORIS
TRST, Strada del Friuli 102 - Tel. 23-802
Tehnični artikli (šivalni stroji, radio in televizijski aparati za dom, avto In žepni, kolesa, motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.)
 AVTOPREVOZ------
Rihard Cunja
l’rst. Strada del Friuli št 289 Tel 35-379
'TJVORNl PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
VIGNA
Trst, Ut. Crtspt 73 tel. 90-021
Specializirana delavnica z< popravilo in obnovitev IzpuS nlh naprav In rezervoarte\
KERZE
TRST,
Trg S. Giovanništ. J
• PORCELAN
• KRISTAL
• PRIBOR
• LESTENCI NAVADNI
in KLASIČNI
• HLADILNIKI
• ELEKTRIČNI GOSPO-
DINJSKI STROJI
• ŠTEDILNIKI
• VSE ZA DOM
Intereuropa
Mednarodna špedicija in transport KOPER
vrst :
— mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči
— posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
— kvantitativni prevzem blaga
— redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri
— najemanje bookling prostora
potom svojih poslovnih enot:
LJUBLJANA, SE2ANA, NOV A GORICA, KOZIN A. JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, R1JEKA, ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD, ZRENJ ANIN, NOVI SAD. SUBOTICA
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York,
Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta
AGENZIA MARITT1MA MEDITERRANEA, Vis Milano 4-1. Trst — telefon 24-188
SIRI
STRA (VENEZIA)
Stroji in razne potrebščine za tovarne obutve
Razstavljali bomo naše proizvode na
Beograjskem velesejmu v mesecu avgustu in na Zagrebškem jesenskem velesejmu
on
(0)
lzU/57
Najnovejši izum moderne tehni!:e Superautomatic s 57 rubini
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA	S
GORIŠKA
Z BLAGO SUBALPINSKO KLIMO
vas vabi
IZKORISTITE NIZKE
predsezonske eene
v mesecu maju in juniju
Cesta čez Vršič (1511 m) bo odprta v mesecu maju, na sedlo Mangarta (2072 m) v juniju.
Avtopromet Gorica vzdržuje z udobnimi avtobusi vsakodnevne zveze LJUBLJANA - BOVEC čez Tolmin, LJUBLJANA - NOVA GORIOA čez Ajdovščino, BOVEC - PIRAN čez Novo Gorico in Portorož, od 15. junija BOVEC-BLED čez Vršič
V hotelu «KRN» (Tolmin) je cena celodnevnega penziona din 1.040.—
Informacije pri turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči, Idriji, Kanalu, Novi Gorici, Ajdovščini in Vipavi.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA • Ul. Duca d Aosta 88 Tel 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA
MEDNARODNI SPOMLADANSKI
ZAGREBŠKI VELESEJEM
14.- 23. I
Vam prikazuje vse, kar potrebujete za sebe in svojo družino doma, v šoli, tovarni ali pisarni za delo, potovanje, počitnice in zabavo.
Abiščite Zagrebški velesejem Izkoristite potovalne popuste na železnici in na ladjah!
ŽELEZARNA JESENICE
I JESENICE NA GORENJSKEM |
Izdeluje za potrebe strojegradnje
valjano jeklo — vlečono jeklo — pločevino (debelo, erednjo, tanko) - hladno valjane llngote - tegano žico - varjene cevi -elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo
V vseh vrstah:
gradbene In konRlrokcijeke nelegirane in legirane vrete jekla po normah DIH za »ploeno strojegradnjo - ogljikovo in legirann orodno jeklo za Izdelavo ročnega in strojnega orodja zh obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrste jekla za posebne namene
PodrnhnR podntkB u vrstah, n lastnostih posamoznih vrst jekla, n načinu termične obdelave, u dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi
JV
Katalog proizvodov Železarne Jesenice
Jz’ivclini!
Iletiefrf eftte
t
HcdrGinltio.
f
PO 30 LETIH DELOVNIH IZKUŠEN)
VELETRGOVINA
bo na moderni gospodarski osnovi, ki jo uporabljajo v veletrgovinah v evropskih glavnih mestih, izvršila v Trstu in prvič v Italiji
NAJteČJO	IS SAJKl7.Rf.OSO
IZLOČILNO PKOOAJO
velikih količin
TKANIN PLATNA DROBNEGA BLAGA ODEJ-KONFEKCUE
PONEVERJETNIH
PLATNO
Namizni prtiči iz čistega bombaža po	.	L
Kuhinjske krpe iz čistega bombaža po .	a
Zastori z rožami iz čistega bombaža za m	a
Madapolam iz čistega bombaža za m	a
Kuhinjski predpasniki iz čistega bombaža	po	»
Brisača tz čistega bombaža po ...	s
Zeflr iz čistega bombaža solidne barve	za	m	a
Velike brisače-frotirke po	.	.	.	.	»
Prevleke za žimnice iz čistega bombaža za m » Zavese švicarskega tipa 140 cm za m	»
Merinos (Caccias iz čistega bombaža za	m	»
nCretons iz čistega bombaža dvojna višina
za m  .............................................»
Blago za prte bombaž-konoplja 150 cm za	m	n
Brisača za kopanje po.............................n
Platno iz čistega bombaža 240 cm višine za m » Rjuha za kopanje iz čistega bombaža po	■
Izdelana prevleka za blazino (čisti bombaž) po	s
Velika rjuha iz čistega bombaža	po	.	.	»
Dvojna rjuha iz čistega bombaža	po	.	.	»
Vezena poročna garnitura iz čistega bombaža po...............................................»
DROBNO BLAGO
Robci iz čistega bombaža po ...
Spodnje hlače mako po...........................
Bombažaste moške nogavice par Moške nogavice iz (ilanke par .
Moške nogavice mako par.........................
Mrežaste ženske nogavice iz najlona par Moške dokolenke uDolomittcu par Mrežaste nogavice (Ambroslanaii par Intimne pletenine na težo za 10 dkg ,	,
Zelo fine pletenine iz čiste volne na težo za 10 dkg ......................................
PERILO
Zenske hlačke po..................................
Zenska bluza iz čistega bombaža po Zenske majice iz škotskega sukanca po Komblneža «Castello» s Čipkami po Kombineža «Chattilonn z velikimi čipkami po Ovratni robec zadnja moda «Lilion» po •
Baby-Doli s čipkami po............................
Nočna srajca iz batista po .	»	.	*	•
55
65
90
95
100
125
145
175
190
220
250
290
295
330
450
650
190
790
1250
2700
25
75
75
85
140
165
195
330
350
490
»	95
s 150 a 250 l 290 n 380 »	390
I	690
a 1150
0
G
L
E
J
T
E
S
1
L
E
E
H
N
E
K
A
J
P
R
I
M
E
R
O
V
TKANINE; SUKN0 IN TISK ANINE
Tkanine za lahke ženske obleke za m
Črtasti šantung zadnje mode za m
Volneni krep 130 cm za m
Moderni poletni reps za m
Tiskan atlas zadnje mode za m
Volneni Faill 130 cm za m .
Škotska volna 130 cm za m
Volnena svila zadnje mode 90 cm za m
»Maglinan 130 cm enotne barve za m
Soare fantazija zelo moderno za m
Tweed in Niker Boker 150 cm za m
Volneni Pied de poule 140 cm za m
Volna sVigognan 150 cm za m
Volna Shetland enotne barve 140 cm za
Črtasti žamet za hlače za m
Volneni tiskan muslin 130 cm za m
Odrezki tiskanega sukna po 4 m skupno
Volneno sukno afrescon za moške pu 3 skupno ..........................
Česana volna za moško obleko po 3 m
skupno ..................................
Česana volna velikih znamk po 3 m skupno
3500
9900
ODEJE
Volnene blazine za sprejemnico po Veliki volneni sPlaids po
Enojna volnena odeja po.........................
Enojna volnena odeja z robom iz atlasa Po Zelo fina enojna volnena odeja po .
Dvojna volnena odeja z robom iz atlasa po Odeja eCorredoa s kovčkom po .
Razkošna dvojna odeja po........................
Super odeja iiFamillaren Hossi po Garnitura 3 volnenih preprog po .	.	.
KONFEKCIJA
Moške srajce iz čistega škotskega bombaža po Moški in ženski puloverji po ...	.
Delovne hlače (Massaua) po	.
Moške volnene hlače po Krila Terital-volna plise po .... Moški jopiči iz čiste volne velika moda	po
Dežni plašči nScala Oron zelo fini po . Moška obleka iz čiste volne sfrescos po	.
Velike količine pletenin na težo Italijanske in tuje preproge vseh vrst
PO SE VERJETNIH CENAH
Se ifrc za cMia/nc LIKVIDACIJO
marveč za velikansko edino resnično priložnost za vse - Če se je ne boste poslužili takoj, boste nepopravljivo oškodovali lastne interese
v v
OBIŠČITE VSI
MANUFAKTURNO VERBITZ ul.Gs.°maS<^
TRGOVINO