Pori ninii n luč« na t gotovini. t eto LXT V Ljubljani, v petek 22. decembra 1933 Štev. 291 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno Vi I Jiu. ui inozemstvo 40 Din — ue-deliska izdaja celoletno 'ib Din, za inozemstvo 12(1 Din ■ ■ — Uredništvo je » Kopitarjevi ui.b/lll Ček račun: Liubliana it. 10 M« i* 10.M9 za mserale; Sarajevo štv Zagreb šiv V*.UI t, Pra^a-Dunaj 24.79* Uprava: Kopnar-ieva b, telefon Telefoni nrednlštva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2090 Izhaja *»ak dan zjotraj, razen ponedeljka In dneva po prazniko Kam? Avgusta meseca tega leta je bil v Varšavi 7. mednarodni kongies zgodovinarjev. Ti možje •o pač najbolj poklicani, da posvetijo v temo, »redi katere danes umirajo stare oblike življenja kulturnih narodov in se porajajo nove po smernicah, ki v mursičem tečejo naravnost narobe nego dosedanje. Vsi so se strinjali v tem, da sunek minule vojne na zapadu polagoma sprušča duhovno in politično oziroma sucialno revolucijo, ki se v celoti bistveno razlikuje od ruske. Te ni rodila slovanska miselnost kot taka, ampak izvajanje vsakemu slovanskemu pa krščanskemu človeku sploh tujega nauka, ki je po besedah nekegu odl.č-nega zgodovinarja na tem kongresu »napravil Iz Rusije deželo brez duše in vesti, v kateri so ljudje postali lutke uradne doktrine in kolesa državnega velestroju«. Na znpndu, kamor se mora prištevati tudi Amerika, pu revolucija duhov in političnega ter sociuliicgu ustroja družbe ne bo zasnovala ničesar, kar bi bilo v nasprotju s svobodo duhu in odgovornostjo svobodne vesti, ki sta dva osnovna stebra zu-padne, s krščanstvom kljub resnični ali samo navidezni verski inditeienci temeljito prepojene prosvete. Prvaki evropske in ameriške zgodovinske vede so prepričuni, dn bo ta podlaga naše kulture ostala neomajnim in jih ne moreta prepričati o nasprotnem ne italijanski ne nemški zgled. To beležimo posebno radi tega, ker tudi iri nas nek del tiska vsak političen preobrat, i si sledijo na svetu danes drug za drugim, skuša tolmačiti v tem smislu, dn se svet čedalje bolj obrača k tnkozvnucmii fašizmu, za katerega se na tak način hote ali nehote dela reklama. Neglede na to, da tako tolmačenje zgodovinskega dogajanja, ki vendar ni zgolj potek neke nujne usodnosti ali kakšnih mehaničnih zakonov po marksističnem nauku, ampak je tudi, če ne celo predvsem, produkt ustvarjanja svobodnega duha in volje, ne razodeva prave demokratične miselnosti, s katero se liberalno meščanstvo še vedno rado ponaša — tako tolmačenje tudi ne odgovarja d e - Žanskemu stanju in razvoju. Zakaj o fa-izmu v pravem pomenu besede moremo govoriti samo v Italiji in Nemčiji, in ničesar ne kaže na to, da hi se iz teh dveh središč razširjal na ostati izobraženi svet, dasi ga nekateri fnšistonmni vidi jo tudi že v — Angl ji. Dejstvo je le (kar se je tudi ugotovilo v Varšavi), dn Anglija doživlja krizo svojega zastarelega, od puritanstva prežetega, nekoliko oz-kosrčnega demokratizmn k evropskemu ali univerzalnemu, ki ho vlado parlamentarnih elit, ki so dozdaj vodile krmilo angleške države, izpremenil v modernejšo obliko upravne države, kakor jo imamo na evropski celini. Tega pa, kar se v fašističnem smislu imenuje »totalitarna država«, razuu v Italiji in v Nemčiji, nikoder drugod ni in se tudi ne kaže tendenca k takemu razvoju. Zanimivo je, da so italijanski zgodovinarji na varšavskem kongresu, kolikor se je le dalo, zakrivali »totalitarno«, vso svobodo zatirajočo državo, v kateri živijo, in poudarjali evropski in kulturni značaj Mussolinijevega rezina, ki dn skrbno varuje zvezo s prostostjo, oznnnjajcč »rimski mir«, ki nuj vse narode združi v občestvo, kakoišno je vzor demokracije in krščanstva (na katerem je, kakor se je nn kongresu splošno povdarjolo, evropska demokracija .utemeljena). To zelo jasno priča, kakšno je bilo razpoloženje nu ziioru najodličnejših znanstvenikov in kulturnih delavcev Evrope in Amerike. Iz tega si je tudi lahko razlagati, zakaj so nn tein kongresu nemški zgodovinarji Erimeroma slabo odrezali. Pa tudi Nemci (Gcr-art Ritter) so se nn vso moč trudili, knko bi hitlerjevski fašizem predstavili v čim bolj evropski in krščanski ter kulturni luči. Temeljite politične preobrate smo doživeli in doživljamo v Avstriji, nn Poljskem, v Por-tugalu, v Estoniji in baltiških obrobnih državah sploh. Popolnoma na predvojnih, do velike francoske revolucije segajočih dfemokra-tično-parlnmentnrnih oblikah so ostale vse severne države, v ničemer ni bistveno omajana demokracija v Angliji in njeni bivši koloniji Ameriki, nadalje v Franciji, Belgiji in Španiji ter v onih srednjeevropskih in jugovzhodnih državah Evrope, ki so pod političnim in kulturnim vplivom Francije. Ničesar v teh državah tudi ne kaže nn to, da bi se bistvo demokratične uredbe političnega življenju zamenjalo z drugim. Tam pa, kjer se je izvršila polit čna revolucija, je sicer zelo izpremeniln nekatere pritikline in nekatere prigodne pojave in oblike parlamentarne demokracije, je te ali one državljanske svoboščine okrnila, je pa ohranila bistvo ljudovlnde in celd strankarske diferenciacije političnega življenja, čeprav je postavila močne ovire izživljanju strank v splošnosti več ali inenj škodljivih oblikah. Ponekod, nn primer v Portugalu, kjer je revolucija bila najradikalnejšn v Evropi, se je parlamentarna demokracija skoro nepoškodovana vrnila, kur odgovarja vedno bolj okrepljajoči se tendenci po vsej Evropi. Govoriti celd o »fašističnem ali kvazifašističnem režimu Roosevelta« (kakor smo brali v nekem slovenskem listu), bi moralo zbuditi smeh vse Amerike. Dejstvo je samo to, da državniki splošno skušajo demokracijo prilagoditi tako, da bo ustrezala potrebi po preureditvi proizvodnje gospodarskih dobrin in njihove pravične porazdelitve ter težnii po socialni revoluciji v smislu stanov sko-korpora-tivne razčlenitve družbe oziroma proizvajalcev. Ali z drugimi besedami: demokracijo je treba očistiti liberalno»knpitalističnegn duha, ki je bil zanešen vanjo in ki jo ie izpačd v goli videz demokracije, tako da je postala orodje plutokrutične samovlade. Zakaj meščanski liberalizem ni oče demokracije. 0n jo je samo izpridil v svoje namene. Demokracija sedehne Evrope v svoji pristni in pravi obliki se je rodila iz tal krščanskih sholastičnih naukov, kakor Spengler v svojem najnovejšem delu čisto pravilno povdnrja (Tomaž — frančiškanska filozofi ia — Sunrez). Kar se danes vrSl, je preporod demokracije n duhu avtoritet« odgovornega državnega vod- I z avstrijske notraaie o o 1 i t i h e Dollfuss - neomejen gospodar Sporazum s H e i mw e hr o m - Landbunda ne rabi več? Dunaj, 21. dec. Čeprav je dir. Dollfuss sam silno rezerviran in ni tudi sicer nikakega glasu iz vlaclmih krogov, ki bi izdajal njihove namene, so po ikampromusu med Starhembergom in Heimvvehrom in katoliškimi Sturmscharem, ki jih je zasnoval minister Schuschnigg, že podane glavne smernice Dollfussove politike. Po sestanku načelnika Heimvvehra na Duna u je deputacija odšla k Dollfussu in mu sporočila resolucijo heimvvehrovcev, ki zahteva vpeljavo fašističnega režima v Avstriji, boj zoper »korupcijo demokratskega režima« ter boj zoper marksizem; dr. Dollfuss je besede načel«l,:ka Heimwehra poslušaj sicer z velikim zaniiman em, kakor pravi oficielno poročilo Heimvvehra, toda konkretnih obljub hei,mwehrovcem ni dal. Dr, Dollfuss hoče na vsak nač'n ostati popo!noma neodvisen gospodar in se noče vezati ker hoče voditi z lastno politiko. Zgovorni princ Starh-mberg zahteva, naj se avstrijski marksizem takoi rezb:ie s silo po Hitlerjevem vzorcu, medtem ko je Dollfuss za politiko počasnega izp^tfjedania tal avstr'H'rim socialistom. V resnici to izpod,jedan e tudi napreduje. Nibova glavna postojanka, dunajska obč;na, se vedno bolj ma'e, ker ji je kancler skrčil d-narne vire. Zda! napovedujejo, da bo g. Welcek ena na:-ugledn j ,;,b osebnosti pri A,lplne M on tange se 11-schaft, imenovan za vladnega komvsa-ia sindikalnih zbornic v Avstriri. 7.born:ce bi tako prišle ob dosedanje vodstvo, ki ''e v glavnem socialistično. Radi te<*a nai bi se osnovale nove zhornire na korporativni podlagi, to se pravi, naj bi bili pri niih zastopani delodajalci in delavci v enakem številu. Dr. Do11f",ss ho*e o6iivid.no počasi mrv:,ti stavbo avstrijskega socializma. ki so jo (»rabili Bauer, RenneT, Ad'er in drugi. Ni^n' or no"e dati socialistom novoHa, da Kj reagiral' s «mbpr sollinijeva roka v vse le razne kompromise. Značilno je, da na primer »Grazer Volksblatt«, ki hodi p>o polih »Reichsposte«, zelo vidno pioroča, da je dr. Dollfuss daroval Mtissolliniju enega najlepših konjev iz hlevov duuaj-ke jahalne šole. Konja je izročil Mussolliniju poslanik dr. Rintelen. Duce j« bil z darom zek) zadovoljen. Bojni manifest hiiS?«» Vrni radio - ne kadi - zapiši si denuncijante! Celovec, 21. dec. tg. Te dni so somišljeniki narodnih socialistov nabili p>o vseh večjih mestih in porazdelili tudi med podeželsko ljudstvo posebna navodila, kako naj se v bodoče vodi borba proti dr. Lollfussovi vladi in proti njegovi organizaciji »domovinske fronte«. Osrednje vod tvo narodnih socialistov je ukazalo vsem somišljenikom, da morajo: 1. Takoj odjaviti vse radioaparate, razen nekaterih, ki so potrebni za zveze z inozemstvom. 2. Vsako sedelovanje narodnih sccia'istov in njihovih semišijerikov pri kakršnihkoli karitalivnih in dobrotvornih društvih, ki jih podpira vbda, ali pri katerikoli dobrotvorni akciji ki jo vrdi vlada ozlrcma rt-žimu prijazne ustaneve. je na^tn ž e prepovedano. Narodni socialisti nai izvedejo kari-tativne akcije sami zase in po svojih lastnih vidikih. 3. Nujno svetujejo narodnim scciars'0111 in pristašem ter somišljenikom, da naj ne kadijo več, da s tem oškedujejo vladno monopol upravo tobaka. 4. Giede moralnega ali materialnega podpiranja veljaj v vsakem primeru brezobzirno in brezkom-premisno načelo narodnih socialistov, da je podpore vreden in potreben samo somišljenik in nikdo drugi. 5. Vcditelji krajevnih organizacij naj nemudoma uvedejo posebno knjigo, v katero naj se za- pišejo vsa imrna denuncijantov, kakor tudi datum in okoliščine denunciranja. Vsak pristaš narodnega socializma je dolžan, da skrbno in vestno zbira tf podatke, ki brdo prišli v posebno arhivo pri osrednjem vodslvu. Regislralura denuncijantov je potrebna za razna izravnavanja, ki bedo v bodočnosti neizbežna. Suvich obišče Dunaj Dunaj, 21. dcc. b. Vladni organ »Wiener 7ei-tung« komeulira napovedani obisk Suvicha na Dunaju in pravi, da Mus-o!ini s toplimi simpatijami spremlja in podpira borbo za avstrijsko neodvisnost in samostojnost ter svobodo kar dokazuje tudi obisk ki ga bo v drugi polovici storil italijanski tajnik za zunanje posle, Suvich. Avstrijci bodo imeli priliko, da pozdravijo Suvicha kot zastopnika prijateljske države in kot zelo sposobnega italijanskega diplomata. Ne farno Benito Mussolini, ampak ludi Vulvio Suvich sta vedno odkrito podpirala vsako diplomatsko in polilično akcijo in sla bila na strani Avstri(cev. Avstrijski narod ve, da je ilali anska pomoč in italijansko prijateljstvo neprecenljive vrednosti zanj ter to tudi spioštuje in sc iskreno veseli bodočega obiska. 9f Codex Sinaiiicus" Rusija :e pro fnfa /\it$'iji najslavnejši izvod sv. pisma Pariz, 21. decembra. AA. Sovjetska vlada jc prodala britanskemu muzeju rokopis sv pisma, ki spada med najstarejši in najslavnejše izvode svetega pisma. Gre za tako zvani Codex Siraiticus s po;o'nim besedilom rovega sv pisn a in delom s a-rega sv. pisma v grškem jeziku. Nap san ie bil sredi četrtega stoletja, našel pa ga je raziskovalec Tischendorf leta 1P44 v samostaru sv. Katarine na Sv. gori. Rokopis jc bil tedaj podarjen carju Aleksandru II. Shranili so ga v carski knj žnici t Petrogradu. Britanski muzej je plačal za rokopis 100.000 funtov (okrog 20 mi,:jonov Din) Denar je dala deloma angleška vlada, dekma pa je bil zbran s prostovoljnimi prispevki. Da bo nemška pasma čisia . •. Zakon o sterilizaciji bo zadel do pol milijona ljudi stvn, potlačitve egoističnih strankarskih gonov, kolikor nasprotujejo splošnemu blagru in iislužbenjn demokratičnega parlamentarnega in upravnega ustroja načelu socialne prav.č-ii ost i l>o stanovskem redu — ne pn fnšistizocijn, ki pomeni totalitarno državo, ki duši vsako svobodo sploh, uvaja enako kakor marksizem državni kapitalizem, po nesvohodnih in neavto-iioinnih ikorporarijnh« samo moskinin, in ne pomeni nič drugega ko grobo tiranijo posameznika ali klike, ki ruši vse temelje naše, na svobodi in moralni odgovornosti vsakogar /grajene kulture. Ker jc sodelovanje svobodnih Individuov nadvse važen gcčinitelj pri zgodovinskem dogajanju in političnem ter socialnem razvoju človeštva, zalo ne služi kulturni skupnosti zn- 1 padirih narodov, kdor v kflkršniže koli obliki napeljuje vodo ua mlin fašizma ju tako bodisi iz svoje načelne neorientirnnost) bodisi iz gona hlnpčcvnnja skn"a žrtvovati svoboščine demokracije molohu bodisi marksističnega bodisi fašističnega etatizma. Vsj moramo delati nn to. da se demokracija izčisti in prerodi ». s zopet poživi v duhu krščanske etike. Lc to je kulturno dela 1 Berlin 21. decembra, tg. S 1. januarjem postane veljaven in obvezen najbrutalnejši zfkon narodno-socialistične diktature, zakon o sterilizaciji, s katerim hoče novi režim v Nemčiji preprečili zarod zločincev in z dednimi boleznimi obremenjenih ljudi. Za izvedbo tega zakona je državna vlada ustanovila posebna sodišča, ki jih je |jo vsej Nemčiji nekaj nad I7C0 in ki nosijo ime - sodišča za zdravo potomstvo«. Nad temi sodišči prve stopnje stojijo prizivna sodišča, ki so tudi že vsa organizirana m ki jih je za vso Nemčijo 27. Prizivna sodišča imajo na razpolago vsa znanstvena sredstva, laboratorije, knjižnice in cel šlab strokovnjakov, ker zakon zahteva od teh sodišč, da morajo delati brez zavlačevanja, ker bo treba v razmeroma zelo kratkem času preiskali tiad 4(0.000 oseb, ki so predlagane za sterilizacijo. Med imenovanimi kandidati za sterilizacijo je približno polovica moških, druga polovica pa ženskih. Nemška državna vlada je pripravila tudi ves denar, ki bo za izvedbo zakona potreben, ker mora nositi stroške, in sicer vse slroške država. V proračunu je predvidena vsota 10 milijonov mark (okrog 200 milijonov Din) za ženski spol, 4 milijone mark (okrog 00 milj. Din) za moški spol. ki naj krije vse zdravniške stroške operacije in bolniške oskrbe. Vlada je v posebnem uradnem obvestilu izja vila, da izdatek 14 milijonov mark za očiščenje nemške rase sploh ne sme priti v poštev, ker je doslej morala država vsako leto izdati skoraj pol milijarde mark (okrog 10 milijard Din) za nego dedno obremenjenih 111 za zapuščene otroke zločinskih ali dedno obremenjenih staršev. Upor protestantske duhovščine Dunaj, 21. dcc. Ig. »Neue Freie Presse« poroča iz Berlina, da je poslal spor, ki jc izbruhnil med režimskim protestantskim škofom za vso Nemčijo dr. Mlillerem in med protestantsko duhovščino, skrajno oster. 4"00 [jaslorjev je poslalo svojemu državnemu školu spomenico, ki ima obliko ultimata. Ako škof do prihodnje sobote ue bo popol notna prtosiioval ministrstvo za protestantsko cer kev, tako da bo vsaj upanje, da se vrne inir med nemške protestante, buik> vsi podpisani |«storii z vsemi svojinu verniki izinvili notranjemu miuistr- stvu da ne pripadajo več cerkvi, ki ji načeluje škof Mtiller. Nemški proteslanlizein preživlja ležko kri zo, ki zna celo privesti do popolnega razkola. Karlsruhe, 21 dec. Iz tukajšnjega taborišča so milostnim polom izpustili 137 oseb. Italija-PoVska Varšava, 21. dec. c. Poljsfci industrijalci so podpisali z Rimom pogodbo, da dostavijo za italijanske državne železnice v prihodnjih štirih lotil 1,600.0C0 ton premoga. Frar.coshi letalci se vračajo Pariz, 21. decembra. AA. letalsko minls rstvo ni izdalo nobenega komunikeja o povratku Vuille-minove leta ske odprave. Uradno se je polet končal v Alžirju. Letalski m'ni..ter Cot je zdaj ugodil želji letalcev, da hi se vrnili po zraku v Francijo. Leteli bodo čez Španijo. Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno in spremenljivo, topleje, vetrovno. Oglase za | M S tf boztcno številko apre'emamo do sobote 23. decembra opoldne Iz najmanjše - največja stranka Zmaga liberalcev v Romuniji Bukarešt, 21. dec. b. Kakor se poroča polurad- iio, prihajajo iz pokrajine volivni rezultati zaradi velikih snežnih žametov zelo počasi. Vendar se v vladnih krogih računa, da je pri volitvah sodelovalo 75?«;. Vlada bo torej imela v novi zbornici absolutno večino in ji niso potrebni niti nemški zavezniški glasovi. Narodna kmečka stranka je dobila okoli 13%, ostanek pa odpade na ostale stranke. Uspeh liberalcev ie baje zelo velik tudi v novih pokrajinah, zlasti v trdelju, ki je doslej veljal kot taborišče narodne kmečke stranke. Opaža se tudi padanje glasov vseh ekstremnih strank tako na desni, kakor tudi na levi. Izvoljeni so dosedaj vsi | ministri, kakor tudi voditelji strank. Poluradno se ; poroča, da je v Bukareštu glasovalo 50% volivnih t upravičencev, v pokrajini pa okoli 60%. Doslej so prispela poročila iz 01 volivnih okrajev od 71. Liberalci so dobili 50 55%, narodna kmečka slranka 10-15%.. 7-9 strank je dobilo nad 2%, kolikor je potrebno, da se dobi mandat. Ob 9 dopoldne se poroča, da so liberalci dobili 54.50%, kmečka stranka 14.24%, Georgisti (liberalni disidenti) 5.22%, kmečka slranka (Lupu) 5.02%, antisemisti prof. Cuze 4.24%, narodni Cio-dini agrarci 4.8%, madjarska stranka v Erdeliu 3.74%, Junianovi radikali 2.45%, agrarni republikanci 2.20%, medlem, ko so mani ko 2% dobili socialni demokrati, cionisti in ljudska stranka generala Averescua. Kraljica med sirotami Mušanov o zbližan ju z Jugoslavijo Sofija, 21. dec. m. Snoči je Kila seja vladne večine, kateri je prisostvovala vsa vlada na čelu s predsednikom vlade in zunanjim ministrom Mu-šanovom ter predsednikom sobranja Malinovom. Na seji je podal ministrski predsednik Mušanov daljši ekspoze o zunanje- ini notranje-političnem položaju. Tu je Mušanov predvsem oimenjal obisk bolgarskega kralja v Belgradu in ugotovil, da so se vezi med Jugoslavijo in Bolgarijo znatno zbolj-iale, dočim se odnosi med Bolgarijo in Grčijo radi nastalih težkoč ie niso mogli konsolidirati. Vendar pa (e Mušanov izrazil upanje, da se bodo tudi t« težkoče premostile. Glede odnosov med Bolgarijo in Romunijo je rekel Mušanov, da je zaradi krize romunske vlade nastal v teh odnosih kratek zatttoj. Poudarjal je pomen sedanjega trenutka za vea Balkan. Zaradi tega računa bolgarska vlada na podporo ne samo večine, ampak vseh opozicijskih strank, ker zboljšanje zunanjepolitičnega položaja ne more biti interes ene same stranke, ampak vsega bolgarskega naroda. Potem je Mušanov prešel na predloženi zakonski osnutek o raz-dolžitvi kmeta ter izjavil, da vlada pod nobenim pogoijem ne bo dopustila, da bi se stanje narodne tn agrarne banke poslabšalo. Končno je bil sprejet sklep, da se predloženi zakonski osnutek »prejme v sobranju pri prvem čitanju, nakar se bodo v njem izpremenile neznatne spremembe. Obisk bolgarskih žena Belgrad, 21. dec. m. Na povabilo Združenja akademsko izobraženih žena v naši kraljevini so prispele davi v Belgrad zastopnice bolgarskih ženskih društev, katerim so na postaji priredili prisrčen s,prejem. Zastopnice bolgarskih ženskih društev je pozdravil tudi tiskovni ataše tukajšnjega bolgarskega poslaništva g. Tolčev. Bolgarske žene stanujejo v hotelu Excclsior, kjer jc bil zajijc rezerviran poseben oddelek. V teku dopoldneva to obiskale društvene prostore raznih belgrajsikih ženskih društev. Ob 18 je bil v Kolarčevi ljudski univerza slavnostni bolgarski večer z izbranim £rograimom, nato pa je bil banket v hotelu Srbski ralj. in bolgarskih časnikarjev Sofija, 21. dcc. m. Za zastopnicami bolgansfkih ženskih društev, ki so snoči odpotovale v Belgrad, se poda na turnejo po vsej Jugoslaviji koncem decembra 18 bolgarskih časnikarjev, urednikov in dopisnikov časopisov, ki jih izdaja »Zedinjcna bolgarska kmečka narodna zveza«. V tej skupini bo več urednikov glavnega organa bolgarskih zemlje-delcev »Pladne«, ki izhaja v Sofiji. Bolgarskim časnikarjem pripravlja jugoslovansko-bolgarska liga v Belgradu prisrčen sprejem. Diplomatska pogajanja križem sveta Kaj bo nastalo iz te nervoznosti? Pariz, 21. dcc. b. Danes se tukaj vodijo diplomatska jx>gajanja, ki so izredno velikega pomena. Razen pogajanj med Warizom in Berlinom ter Parizom in Rimom in Parizom ter Londonom, ki so vsa posvečena sporazumu med Francijo in Nemčijo, se vodijo posebna diplomatska pogajanja med Parizom, Londonom in \Vashingtonom in ta pogajanja so predvsem naperjena proti japonskemu dumpingu. Tu gre predvsem za gospodarske probleme, pri čemer se seveda diplomati ne morejo izogniti resni razpravi o zapletenem političnem položaju na Daljnem vzhodu. Pri teh pogajanjih sodeluje, čeprav indirektno, tudi sovjetska diplo- macija in dobivajo ta jx>gajanja do gotove meje tako rekoč čisto politični značaj, kajti vsa pota kažejo, da so se pričele med Berlinom in Tokijem živahnejše zveze. Zaradi tega se predvsem čuti ogroženo sovjetska Rusija, pa tudi brancija, zlasti glede na njene kolonije v vzhodni Aziji. Pozneje se bo v to obrambno fronto pritegnilo še Italijo. Velika Britanija medtem zahteva, da v obrambni blok vstopi tudi Nemčija. Ce bo to Nemčija odklonila, prevladuje v Londonu mnenje, da ne bo težko prerezati niti v Rimu in Washingtonu, ki bi porušile dosedaj precej ugoden položaj Nemčije. Vatikansko glasilo o preganjanju duhovščine v Nemčiji Rim, 21. decembra. »Osservatore Romano« posveča vedno več prostora ravnanju nemških obla-stev z duhovščino; to je pač znamenje, da vzbuja to čimdalje večjo pozornost v vatikanskih krogih. »Osservatore Romano« popisuje na dolgo proces proti župniku Schmitzu iz Quadratha pri Kolnu, ki je bil obsojen na tri mesece, češ, da je žalil državno zastavo. Obtožnica navaja, da je župnik v župnijskem listu na prvi strani natisnil navodila glede procesije na dan Sv. Rešnjega Telesa. V teh navodilih je stal tudi ta odstavek: »Verniki naj okrasijo hiše pripro6to in okusno: Zastave s poganskimi znaki in kljukastimi križci niso primerne za to procesijo!« Pri obravnavi je župnik Schmitz izjavil, da je pri tem mislil na poganske znake »ploh, kakor na primer na sovjetske zastave. S svojimi navodili nikakor ni hotel žaliti državne zastave; saj je bil njegov članek povsem verskega značaja. Naslednjo nedeljo so v njegovo cerkev lahko prišli mladi hitlerjevci s svojim praporom, ki nosi kljukasti križ. Predsednik sodišča se ni zadovoljil z župnikovo izjavo in vztrajal pri svoji trditvi, da je župnik namenoma hotel žaliti Hitlerjevo zastavo. Dejal je, da je to način nove tajne propagande proti hitlerstvu in da niti komunistična propaganda r inozemstvu ni današnji Nemčiji bolj škodljiva, kakor propaganda, ki jo vršijo takšni župniki. Govornik je navajal, da je župnik Schmitz napisal članek, preden je bil sklenjen konkoTdat. Poleg tega se župnik Schmitz nikakor ni ukvar al s politiko. Nadalje je osnoval odbor, ki je nabiral denar za nabavo zastave s kljukastim križem, ki naj bi jo nosili pri cerkvenih slovesnos.ih. Omenil je tudi, da se je za zadevo zanimal sam ministrski predsednik Badenskega, on sam bi bil rad umaknil obtožnico proti župniku. Državni tožilec ]e vztrajal pri obtožhi in zahteval za župnika tri mesece zapora. Sodišče je njegov predlog tudi sprejelo in izreklo zadevno razsodbo. »Osservatore Romano« omenja tudi proces proti dr. Dessauerju v zvezi • »Voksvereinom«. Samo sodišče je spoznalo neutemeljenost obtožbe in je Dessauerja začasno izpustilo iz zaporov. Aretirani eo bili bavarski duhovniki Sollacher, Thaler in Miihler. Škofijski ordinarijat je protestiral pri policiji. Ni mogoče, da bi cerkvena oblastva molčala, kadar se vrši proti katoliškim duhovnikom sodna preiskava, na isti način, kakor proti sovražnikom nemii-^ga ljudstva in države. Škofi;ski ordinarijat je prepričan, da je navedel dovolj dokazilne snovi, ki bavarsko policijo lahko prepriča, da so duhovniki nedolžni; prepričan jc tudi, da bo bavarska policija dala objaviti primeren popravek v listih, ali pa po radiu. List navaja iz »Tempsa«, da je bil katoliški list »Fuldaier Zeitung« za več dni ustavljen. Kardinal Faulhaber: „Mojzesove postave so bolj socialne, ftaftor današnje" V svoji tretji adventni pridigi je kardinal Faulhaber v Monahovem nadaljeval z obrambo sv. pisma stare zaveze. V cerkvi se je zbrala ogromna množica in njegov govor ao po radiu prenašale tudi druge monakoveke cerkve, kjer to tA verniki poslušali z vso pozornostjo. Ta pridiga je bila povsem socialnega značaja. Socialne določbe stare zaveze so še danes aktualne in ko svet nikjer diugod ni poznal socialne zakonodaje, so jo imeli že Judje. Tako na primer je sveto pismo izrccno določalo, naj se druga trgatev ali pa druga žetev p.-ipustl revežem ln vsake tri leta naj se revežem izroči deseti del žetve. Kristusova zapoved »Ljubi svojega bližnjega« je posneta iz Mozesovega zakonika. Stari testament je že postavil pravico do lastnine s tem, da je prepovedal tatvino. Mozesova postava je posameznega človeka sicer vključila v državno celoto, toda obenem mu je zagotovila osebno prostost tudi proti državi in proli njegovim gospodarjem. Če sveto pismo nalaga, naj zss užena dnina ne ostane v rokah gospodarja niti do naslednjega dne, s tem priznava nravno vrednost dela. Izrecno zahteva sveto pismo enakopravnost pred sod Jčim za reveže. Nikdo nzj se re boji povedati resirce in preroki se niso bali tega storiti niti pred duhovniki in kralji. Mozesova postava Se posebno varuje tujce in reveže, vdove in sirote. Za časa, ko so bile Mozesove pos'.a;e v veljavi, bi se nikakor ne moglo zgoditi, da bi posestva, ki jih starši, ki so zgubili svoje sinove v vojni, niso mogli več obdelovati, prešla v roke drugih, ki so v vojni samo obogateli; na Bavarskem se je vse to po vojni dogajalo. Mozesova postava je prepovedala obresti in dovoljevala Judom, da jih izterjajo edino od tujca, n. pr. od feničanskega trgovca, toda le tedaj, ako si je posojeni denar porabil za kup.: i je, ne pa za to, da si kdo z nfim pomaga Iz bede. Pogumni kardinal je prišel do zaključka, da vsaka socialna krivica sloni na pomanjkanju vere v Boga in da je mogoče socialni red ozdraviti edino, ako se vrne k veri v Boga. Pravni in družabni red se morata opreti n« sinajska tla. Kardinal Faulhaber nc vidi v Moze^ovi zakonodaji duha izraelskega ljudstva, trmveč to zakonodajo je inspiriral sv. Duh. Ali verjamemo v to insp-racijo, ali pa moramo priznati, da so bili Mozesovi zakoni delo Jndov in tedaj moramo tudi priznati, da so bili Judje najgenialnejše ljudstvo v svetovni zgodovini! Toda mi veruiemo v inspiracijo, je zaključi! kardinal ter vzkliknil: »Nemško ljudstvo, ohrani si kar imaš. Ne pusti, da bi stari testament s svo imi socialnimi mislimi izpodrinili, še posebno ne iz šole. M^eodrisna narodna stranka" Belgrad, 21. dec. m. Narodni poslanec Jovan Misirlič, ki jc pred kratkim z bivšim mestnim odborom Jugoslovanske narodne Mra.nke za mesto Belgrad izstopil iz tc stranke, je danes dopoldne delil po sikupščin.ilnh poslanskih prostorih program »Neodvisne narodne stranke«, ki jo namerava ustanoviti s svojimi tovariši in prijatelji. Program je v bistvu stičen »Jugoslovanske narodne stranke«. Dunajska vremenska napoved. Pričakovani nastop fflr»« je dvomljiv in nride k večiemn v poštev za vzhodno Avstrijo. Temperatura bo v nižinah okoli ničle. Sneg bo dalje padal v severni Avstriji. Zagreb, 1. dec. Slrotišč« Antunovac. je danes imelo božičnico, kakršne dosedaj še ni doživelo. Darove Je delila sama kraljica Marija. Kraljica je prispela v spremstvu dvorne dame ge. fevrljuge. Pred vhodom v sirolišče je | nadškof dr. Bauer kraljico takole pozdravil: Vaše Veličanstvo! Smelo je, da sem se drznil, Vaše Veličanslvo, povabiti Vas v ta skromni sirolinski dom. Od lega me nI moglo odvrniti niti to, da sem vedel, da je Vaše Veličanslvo dan za dnem preobloženo z obiski v raznih dru-Stvih in dobrodelnih zavodih. Tudi to me ni moglo odvrniti, zakaj vem, da je Vaše srce dobro in plemenito in da se to srce obrača k siromašni deci. Drugi razlog Je pa ravno ta siromašna deca, ker sem ji holcl z Vašim visokim obiskom pripraviti posebno radost in veselje, da jim bo ravno zaradi obiska Vašega Veličanstva v trajnem sj>o-minu letošnja božčna proslava, ki jo ta uaša draga deca tu proslavlja. Kraljica se je ljubeznivo zahvaljevala za navdušeni sprejem, nalo se je odpeljala dalje v Glasbeni zavod. Ob 17.15 se je pripeljala kraljica, ki jo je pozdravil ravnatelj zavoda za vzgojo slepe dece v Zagrebu g. Očko. Med njegovim govorom so slepi otroci peli državno himno. Ko je Nj. Vel. kraljica po kon-| faneni programu odhajala, so jo ponovno spre-| jeli burni vzkliki in ovacije vseh navzočih ter pozdravi slepili otrok. Slušatelji ljubljanske univerze LJubljana, 21. dec. Končna, od kvesture sestavljena pregledna statistika ljubljanske univerze kaže v socijalmem i.n kulturnem pogledu značilno sliko. Vse fakultete, razun tehniške, izkazujejo primeren napredek slušateljev. Velik je naval slušateljic na filozofsko fakulteto, dočim je njih število nazadovalo na juridični, medicinski in tehniški. Zanimivo je posebno dejstvo, da je število medicincev letos zelo napredovalo napram lanskemu. Na medicinski fakulteti je vpisanih 53 Poljakov. Medicinska fakulteta «e bori s prostori. Predavalnice so pretesne. Uvedena je bila akcija za omejitev slušateljev medicinske fakitllete, kjer naj bi se določil numerus clausus 150 slušateljev. V letošnjem zimskem semestru je vpisanih 1945 slušateljev, od teh 346 slušateliic. V lanskem zimskem semestru pa jih je bilo 1782 (288 žensk). Na šolnini so slušatelji plačali 306.415 Din, Oproščenih pa je bilo 650 slušateljev. Na posamezne fakultete se razde-le slušatelii, v oklepanh slušate.liice: Filozofska: 473 1224), la.ni 430 (194), juridična: 605 160), lani 548 (501, medicinska 218 (45), lani 147 (29), teološka: 168, lani 161, tehniška: 481 (17), lani 496 (15). Kakor smo omenili, je na medicinski fakulteti vpisanih 53 Poljakov, od teh so 4 rimokato-liki, ostali Izraeliti. Na teološki fakulteti so vpisani tudi nekateri Poljaki, na filozofski 1 Poljak. Za zimski semester 1932-33 je kvestura sestavila tudi zanimivo statistiko o sluiatebih po njih starosti Lansko leto je bilo starih: do 20. leta 311, od 20 do 25 let 1134, od 25 do 30 let 277, od 30 do 35 let 62 in nad .35 17 slušateljev. Kako je tolmačiti pojav, da je bilo tako visoko število »starih bajt«? Znano je, da so mnogi, ki jim ic bil v mladosti onemogočen študij na univerzah, prišli sedaj v položaj, da nadaljujejo študije in si tako pribore boljši soci'ja.lTii položaj. Mlajši naraščaj pa tožji, da jim prav »stare ba.ite« ovirajo hitrejše napredovan;e po končanih študijah, ko so bili v študijskih letih primorani sc boriti za ma-terijalni obstanek. Božične počitnice na strokovnih šotah Ljubljana, 21. decemhra. Po brzojavnem sporočilu ministrstva za trgovino in industrijo bodo trajale na vseh strokovnih šolah v dravki b8nov;ni božične počitnice od 23. decembra do vštetega 9. januarja prihodnjega leta. KraVev dan v Začrebu Zagreb, 21. decembra. Kralj si je danes popoldne ogledal Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, kjer ga je pozdravil predsedn k Akademije dr. Bazala. Kralj si je rato z Wik'm zanimanjem ogledal umetnine v njih, posebno pa še zbrane stare umetnine. Iz galerije slik se je kralj odpeljal proti Du-bravi, Medpotoma je srečal mnogo kmetov, sc ustavil pri njih in hodil z njimi, jih iz,praševal o njihovih razmerah in se zanimal za to in ono. Kmetje so bili vsi navdušeni nad vladarjevo ljubeznivostjo. Nocoj je kralj šel peš na izlet po Zagrebu. Vladar je skoraj celo uro hodil po mestnih ulicah in obšel velik del gornjega in spodn;ega mesta. Ljudje so ga spoznavali in ga z globokim spoštovanjem pozdravljali. Okoli 19.15 se jc kralj spet vrnil v dvor. Sestanek Jevtic Mahsimos Zagreb, 21. deecmbra. c. Z belgrajskim brzo-vlakom, ki je imel radi snega tri ure zamude, je dospel v Zagreb ob 9.45 zunanji minister Bogoluih Jeftič, ki se bo jutri tukaj sestal z grškim zunanjim ministrom Maksimosom, preden pojde le-ta v Pariz in Rim. Z Jeftičem je prišel tudi minister brez. portfelja dr. Kojič in tajnik Slavko Rajakovič. Minister Jeftič se je naselil v hotelu Fsplanade. Dopoldne je bil sprejet v avdijcnco pri kralju, kateremu je podal referat. Vremensko poroči'o JZSZ in SPD 21. dccembra (Telef.): Bistrica-Boh. jezero: -ft*C, zelo oblačno, veter, južno, sneg suh, 20 cm na 70 cm podlage. — Kranjska Gora, Ratcče-Planica: —4°, barometer se dviga, mede drobno, snega 130 cm, sneg srež, sankali-šče uporabno, Vršič in Tamar 350 cm pršič«. Bled-jezero: —4° zelo oblačno, drobno mede, 5 cm novega snega na 70 cm podi. — Kočevje: —8°, nekoliko oblačno, sankališče uporabno, elrobno mede, 75 cm na 20 cm, na drsališču jc mrena. — Smučarski dom nn Pokljuki: dne 20. dec., —10", jasno, snega 150 cm, smuka idealna. — Velika Planina: 20 dec., —8®, jasno, solnčno vreme, sneg suh. pot iz Stahovice zga-žena, lahko dostopna. — Sv. Planina: —4°, snega 75 cm, vreme jasno, smuka idealna, sankališče uporabno, izgledi z« praznike idealni, za ture i.7,borno. Vremensko poročilo s Pohorja, telefonično. Pohorski dom, Mariborska in Ruska koča: —5*. drobno mede, snopu 70 cm, sankališče izborno, skakalnica uporabna, smuka idealna, za iz-t lete iz.borno. — Klopni vrh: —5°, mirno, drobno mede, I m sne-ga, skakalnica ujKirabna, smuka idealna, za izlete izborno. — Senlorjev dom: —7°, drobno mede. 20 cm snega na 90 cm podlago, smuka idealna, izgledi zn izlete izborili. — Činžak n Falo: —4°, sneg suh pršič, 30 cm snega na podlago 40 cm, smuka idealna, izgledi za izlete izborili. — Ribnica na Pohorju: —4°, sneg suh pršič, 30 cm snega na 30 cm podlajje, sankališče uporabno, smuka idefilHk, izgledi za izlete izbomi. — Sv. Lovrenc na Pohorju: —4°, mirno, sneg suh pršič, 30 cm snega na podlagi 60 cm. skakalnica in sankališče uporabni, smuka idealna, izgledi za izlete izborili. — Guštnnj—Kotle: —4°, mirno, drobno mede, snega 60 cm, smuka idealna, za izlete izliorno. — Rimski vrelec: —5", drobno mede, sneg suh pršič, 20 cm sitega na pexllngi 35 cm, skakalnica uporabna, smuka izborna, za izlete idealno. — Peca: —4°, drobno mede, 30 cm snega na podlagi 120 cm, smuka idealna. — Kofre: —10", podlage 130 cm, pršiča 10 cm, sneži. 6muka idealna. Smučarski tečaj v Mojstrani. Sin. klub pri; redi za kntol. in pravoslavne praznike tečaj za začetnike in izvežbane smučarje poadne f rotite vzelo 1 milijon mož in posta, vilo fronto na jugu in vzhodu Evrope, s čemer bi prisilili Avstrijo h kapitulaciji 2 leti preje in rešena bi bila ludi Srbija. Na njegovi sireni so bili Poincarf, liriand, general Gutlifni, Kilcliener in Roberlsm, Toda vsi skupaj so se pravtako zaman borili proti vrhovnemu vodstvu Jof/re-jn. Frenchn in Haiga, kakor na nemški strani Ltidendorf, lliv-dcnlmrg in Conrad proli Falkenhaijnu. f)elc 10 'S so zavezniki postavili solunsko fronto, ko bi jo mornli po Lloj/d Georgen že 2 leti preje, George tudi piše, da v angleških političnih in vojaških krogih nI bilo nikakega rrmahoranja glede nadaljevanja vojne do zmagorPega konca. Tudi brc: Amerike pravi je bilo vojaško razmerje 1.1.9 proti 0.1 v prid tavfiznikov. Celo voditelj detar-stva Henderson je bil za nndaljevnvje vojne do :lon>a Nemčije. "Zanimalo bo, kaj bo Lloiid George oovedal v II. zvezku svojih vojnih spominov. Ob 700tetmci kamniške fare Kamnik, 21. decembra. Najstarejše verodostojne priče, ki govore o Kamniku, nam nudijo za njegovo zgodovino dvoje važnih datumov: ieia 1205 se imenuje Kamnik še kot trg, leia 1220 pa že kot mesto. Iz tega je razvidno, da je Kamnik eno naših naistarejših mest, ki si. je med prvimi pridobilo meščanske pravice. Pri tem pa moramo še omeniti, da je bilo poleg nemSkega naziva S!ein že od vsega prčetka tudi v pisavi v rabi slovensko ime mesta. O tem nam priča zlasti neki dokument iz leta 1271, v katerem beremo, da ie češki kralj Prem isl Otokar II. bival ten le!a več dni >in Kamnickt. Dekan Matej Rihar Kdo je prvi sejal seme božje resnice v teh krajih in kdaj je bila postavljena prva cerkev, pa nimamo do 13. stoletja nobenih zanesljivih podatkov. Nobenega dvoma pa ni, da je imel kraj svojo cerkev vsaj že v 11. stoletju, faro pa tudi že mnogo prej, preden je bil povzdignjen v mesto. V dveh listinah iz lela 1205 in 12)7 je omenjen Udalrik, kamniški župnik. Najzanesljivejši dokument za kamniško faro pa je potrdilno pismo kamniške sirotišnice od oglejskega patrijarha Ber.olda, Iz leta 1232, v katerem beremo, da je k ustanovitvi sirotišnice mnogo pripomogel Henrik, prvi kamniški župnik in da je bila cerkev naše ljube Gospe na šulni povzdignjena v glavno farno cerkev. Ker pa se v starejših dveh listinah omenja kot kamniški župnik Udalrik, je morala bili prvotna farna cerkev brez dvoma na Malem gradu, saj je ta ljubita cerkvica ena najstarejših v naši domovini in po izjavi znanega dunajskega poznivalca dr. Pavla Hauserja in prof. Franke a, ki sta si .jM-ečI,^ leti ogledala kamniške zanimivosti, se?a n.ien kaimenlti portal najmanj v 11. stoletje. Tako Ie bila torej ta znamenita trinadslropna cerkvica, ci je še danes največji biser in okras našega mesta, zidana v čistem romanskem sloeu na visoki ekali sredi Kamnika, prva kamniška farna cerkev, od katere ie prešla ta čast na cerkev na šutni 6ele v letu 1232. Šutenska cerkev je bila si ara romarska stavba, katero eo proti koncu 13. stoletja podrli Ln sezidali novo svetišče v gotskem slogu, ki je imelo 10 oltarjev in je stalo na prostoru sedanje kapla-nije. Zvonik, ki danes vzbuja radovedno powirno«t vsakega obiskovalca Kamnika, je že lakrat stal na samem, lcčen od cerkvenega poslopja. Skoraj gotovo je to še zvonik stare romarske cerkve, iz katerega že nad 700 let vabijo zvonovi kamniške vernike k molitvi. Valvazor pripoveduje, da se je zvonik, zidan na mehkem terenu, pogreznil tako globoko, da so se skrila vrata v zemlji. V resnici pa so najbrž samo dvignili svet okrog cerkve Ln s tem je bil tudi zvonik nekoliko prikrajšan na svoji višini. Napredek in prospeh kamniške fare je šel sporedno z mogočnim Ln vsestranskim napredkom mesia. Kamnik je bil za Ljubljano najimenitnejše masto na Kranjskem. Meščani so bili večinoma ugledni obrtniki Ln bogati trgovci, ki so trgovali daleč naokrog, predvsem pa z Benečijo in Furla-nijo. Vrhunec svoje mogočnosti je doseglo mesto v 15. stoletju, ko je bilo po vseh poročilih poleg Ljubljane najbogatejši in najvplivnejši kraj na bivšem Kranjskem. To je razvidno iz de:stva, da je imel v deželnem zboru, ki je bil v rokah pri-vLligiranih slanov, poleg Ljubljane samo Kamnik svoje zastopnike. Da je živelo mesto res v obilnem blagostanju, nam ludi priča poročilo, da je Imelo svoje kopališče, ki je bilo za takratne čase velik hrksuz in da so se tu naselili zlatarji Ln draguljarji ter leta 1370 celo dva Žida. Mesto je prijalo tudi plemstvu, ki je imelo tu celo vrsto liiš, kakor n. pr. plemiške rodbine Paradeiser, Atiersperg, Hohenvvarth, Lamberg, Thurn itd. ".osati kamnišškl meščani so tudi obilo da- rovali u cerkvene namene. Poleg nekaterih socialnih ustanov so bogato podpirali SlevLlne bratovščine, ki so tako obogatele, da so Imele celo svoje podložne kmee in svojega kaplana. Tako je imel Kamnik poleg župnika tudi po 3 aH pa še več kaplanov. Kammiška fara je do leta 1752 pripadala oglejskemu patriarhatu. Oglejski patriarhi so se večkrat mudili v Kamniku, ko so obiskovali podložne cerkve, duhovnike in vernike. Ker je bil patri-arhat zelo obsežen in je zavzemal tudi celo Kranjsko, so si patriarhi postavili na.mes'nike. Tako so imeli tudi za Gorenjsko svojega naddijakona. ki je moral vsaiko leto vsai enkrat obiskati podreiene fare in poročati patriarhu. Kakšen ugled je včas'h užival Kamnik, je razvidno že iz tega. da je bU l častno in zaupno mesto Gireniskeca naddijako-nala vse do leta 1675 podeljeno skorai samim kamniškim župnikom. Med njimi iih ie bilo zelo mnogo iz plemiških rodbin in nekateri so imeli imenitna cerkvena dostojanstva. Tako 'e bil n. pr. kamniški župnik Manfred della Torre sorodnik oslovega patriarha, med drugimi kamnitimi župniki pa ie bil Filip, komornlk o"le'skešali cerkev, Iti je 100 let kasneje, lela 1881 dobila sedanji marmornat oltar, delo kiparja J. Vurnika, in nekaj lel kasneje velik kip Brezmadežne. Veliki velikonočni potres leta 1895 je močno poškodoval tudi prezbi erij župne cerkve Ln zvonik. Časi ni kanonik ln dekan Janez Oblak si je mnogo prizadeval, da je škodo čim prej popravil in prenovil vse. kar ie od Raspovih časov sem že zastarelo. Versko življenje ie povzdignil 7. obhajaniem sv. misijonov; pri prvem (leta 1890) jo sodeln-vnl ludi k nemško f dr. ,Ie-llč. Ko je leta 1902 zaslužni svečenik stopil v pokoj, je bil imenovah na nie»ovo mesto ča«tni kanonik in dekan Ivan Lavrenčič. ki ie nad 28 let vzorno volil obspžno kamniško faro in si pridobil s svojim delovaniem mnogo zaslug za napredek in prospeh Kamnika, zlasti kol dolgoletni deželni poslanec. Takoj le1 a 1902 ie pokrenil akcijo za ustanovitev dekanijske kmižnice ki ie že v naslednjih letih narasla na veliko zbirko kniig. Sestavil je izčrpno kroniko knimniške fnre od vseh počel kov. a leta 1908 ie pre-r.iHal ž'ionlššče ln prenovil cerkev ter jo dal preslikati. Slikanje farne cerkve je izvršil kamniški roiak. znani cerkveni In umetni slikar Matija Kojoli. Naslednic leto so prezidaJi tudi fasado, ki le bila še po potresu poškodovana In nujno potrebna popravila Ko le • I'»biIn fasada cerkve pole? treh krasnih fn»»k c-i likega umetnika Koželja še pet katnemtih sob in Poplača zvestobo! Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. SCHICHT^ TERPENTINOVO MILO 5TJ?-y! PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! + Biserni mašnik Jožef Rome Včeraj smo kratko poročali, da je v sredo umrl v Novem mestu biserni mašnik g. Jožef home Z njim odhaia v večnost eden naistare,£ih duhovnikov v ljubljanski škofiji. Blagopokoini g. Rome ie bil rojen v Višnji gori dne 14. novembra 1848 ter je ljudsko šolo, gimnazijo in bugoslov,e dovršil v Ljublani. V mašnika je bil posvečen dne 27. julija 1873, istega dne kakor nadškof dr. Jeglič. G. Rome je kaplanoval v Kočevju, Cerknici, na Vačah, v Šmihelu pri Novem mestu ter slednjič v Škoojanu pri Mokronogu nato je vstopil v križniški red ter poslal župnik v Podzemliu. V Šmihelu si je pridobil zasluge za naselitev ubogih šolskih sester. Kot kaplan v Šmihclu ie v družbi s tiskarjem Krajcem vn učiteljem Lapajne-tom ustanovil »Dolenjske novice«, v katere je sam mnogo pisal ter jih urejeval. V Podzemlju je bd 27 let župnik. L 1924. pa je stopil v pokoj ter živel najprej v Šmihelu, potem pa v Novem mestu, v kapiteljskem župnišču. Biserno mašo jc slavij dne 27. julija t. 1. v novomeški kapitel ski cerkvi. Pokojnik je bil znan kot blag in vesten duhovnik in velik častilec Marije Za dobra dela naj mu Bog podeli v večnosti svoje plačilo, mi ga pa ohranimo v lepem spominul Vetih požar pri Kranja V Orehovljah upepeljena hmetsha domačija Kranj, 20. decembra. j Orehuvlje so majhna vasica med Britofom in ( Predosljami ob desnem bregu Kokre. Ansova domačija je ob cesti. Goreti je pričelo v noči od ponedeljka na torek okrog 3 zjutraj. Nihče pa ne ve, kako je ogenj nastal in kje. Radi opeke in radi snega ogenj tedaj dolgo časa ni mogel dobiti duška skozi streho, zato je pa s tem večjo silo poiskal izhod po podstrešju in v kratkem času zajel vse podstrešje na gospodarskem poslopju Ln na hiši. Bil je strašen prizor, ko je zagorelo vse poslopje v dolžini skoro 50 m. Panika je zavladala v vasi, ko je ogenj vrgel ljudstvo iz globokega spanja sredi noči. — Prvi so prihiteli na kraj požara sosedje Celar, Tabr in Fende, ki so spustili živino iz hleva in prašiče iz svinjaka. Rešili so tudi starega Ansovega očeta, ki je spal v hlevu in bi se bil skoro zadušil. Izmed domaČih je ogenj prva opazila slara mali. ki je zagledala zunaj krvavo zarjo in se je vsa v strahu splazila ven na dvorišče, kjer je ogenj divjal z nebrzdano silo in je bilo pri reševanju že nekaj ljudi. Hitro je sklicala domače, da so se rešili. Gospodarja ob času požara ni bilo donta. Odšel je že v ponedeljek opoldne na Žirovnico in se je vrnil domov v torek popoldne ter našel v razvalinah vso domačijo Sosedje ki so prihiteli na pomoč, so najprej gasili z vaškimi cevmi napeljanimi na vodovod. Radi mraza so pa vse cevi popokale. Iz Brilofa so prihiteli gasilci, iz Predoselj pa nekateri posamezniki. Mraz je otežkrčeval gašenie. Iz gospodnrskca poslopja so poleg živine rešili samo en voz, iz hiše pa pohištvo. Vse drugo je postalo plen ognta. Zgorela je vsa krma za živino, vozovi, vse orodje, motor, slamoreznica. mlatilnica, rirkularka. vsa oprema, na hiši je zgorela vsa zaloga žila. Smrtnone-varna ie bila borba z ognjem, mrazom, dimom in so na cerkvi postavili nova okna, je postala kamniška farna cerkev ena najlepših v škofiji. Po smrti zaslužnega Ivana Lavrenčiča je bil dne 8. aprilu 1930 imenovan na njegovo mesto dekan g. Matej Rihar.■ ki neulrudliivo deluje zn čast hiše božje in blagor svojih faranov. Prihodnje lelo bo kamniška fara slovesno praznovala 200-letnico poevečenja farne rerkve in 25-let.nioo niene prenovitve. K obema obletnicama se lahko priključi tudi praznovanje 700-letnice, odkar je cerkev na Sulni kamniška farna cerkev. Ne dvomimo, da se bodo Kamničani radi spomnili slavne preteklosti mesta In fare in znali združiti vse Iri častne jubileje fare v lep ln slovesen praznik, pomemben ne samo zn Kamnik In obsežno kaim niSi>o faro ampak tudi za velik lel okruja. ki je včasih spadal pod kamniško taro snegom. Posrečilo se je ohraniti vsaj slrop nad glavno izbo, da bo družina lahko doma stanovala. Žalostni bodo zanjo božični prazniki jn žalostna letošnja zima. predno zraste nov krov nad hišo. Snedic je imel gospodarsko poslopje prav lepo urejeno in prenovljeno. Za vse skupaj je bil zavarovan za okroglo 100.000 Din, škoda pa je krita le delno, kar se razume, saj je razen nekaj rešenega pohištva vse pogorelo. Stara mati je pripovedovala, da je to ie četrti požar pri Ansovi hiši. odkar ona pomni. Pred 45 leti je živel v vasi slaboumen fant, ki je drugo za drugo požigal vse hiše v vasi, da nobena ni slara več ko 60 lel. Kdor se mu je količkaj zameril, temu jo požgal. Dolgo časa ga niso mogli izslediti. V tem oziru so tedaj Orehovi je zelo nesrečna vas. To je letos v predaški fari že sedmi požar Kaj je neki vzrok tako številnim požarom? Dve žrtvi mroža Liubliana, 21. decembra. Ljubljanski reševalci so morali danes dvakrat reševati žrtve mraza. Prvič so bili dopoldne poklicani v Zalog, kjer se je na železniški progi ponesrečil 25 letni snažilcc voz Franc Loboda, doma iz Podgorice pri Dolu. Loboda ie čistil spe-njala med vagoni ter bi moral zavirač potegniti zavoro. Zavora pa ni učinkovala, ker je vagon dTsel po zamrzlih tračnicah, tako da ie spenjalo razmesarilo Lobodi desno dlan. Loboda je bil prepeljan v bolnišnico. Za delo bo dali časa nezmožen. Še htrjja nesreča pa se jc pripetila drugi žrtvi mraza. Jc to 23 letnj brezposelni kleparski pomočnik Angelo Korče iz Cerknice Korče se je nameraval pretihotapiti čez meo v Postojno, toda na skriti poti ga je v snegu doletela nesreča. Okrog nog je imel namreč ovitih preveč cunj, ki so zamrznile in Korče sc ni mogel rešiti iz ledenega oklepa. Zmrznili sta mu obe nogi Lnidje so ga našlii vsega prezeblega in obupno tožečega v snegu, k sreči še na naši strani. Prenesli so ga na Rakek, odkoder je Kil danes prepelian v Ljubliano. Z glavnega kolodvora v bolnišnico ga ie prepeljal reševalni avto. Ubogemu Korčetu b« treba najbrže amputirati obe ivogi. Poizvedovanja Kirinif Marija, Ljubljana Vil., Jcrnejeva c. 1, prosi one, ki so bili dne 13. ali 14. marca 1917 na vojaškem pregledu v Mestnem domu, naj ji ja vijo, če kdo ve, kako sta bila razrešena LiutvUr kiriukč ia Ises. Kovačevih. Liublianske vesti: Ljubljana - važno letalsko središče Ljubljana, 21. decembra. Včeraj smo poročali o uspelem občnem zboru ljubljanskega Aerokluba. Na občnem ziboru je podal tajnik g. ing. Kuhelj obširno poročilo, katerega detajli so splošno zanimivi, zlasti odstavek, v katerem govori o bodočem razširjenju letalskega prometa v Ljubljani in o osnovanju novih letalskih zvez. Po otvoritvi letališča se je pričel redni zračni promet iz Ljubljane ter smo najprej dobili redno zvezo z Zagrebom, Belgradom, Skopljem do Soluna in s prestopam v Zagrebu, oziroma Belgradu proli severu ali vzhodu. Kasneje je Aero-put otvoril 14-dnevno poskusno zvezo med Ljubljano in Sušakom. Ta zveza je imela popoln uspeh in so bila vsa mesta skoraj vedno že par dni prej zasedena. V prihodnjem letu dobimo poleg redne zračne zveze z Zagrebom tudi zvezo s Sarajevom, ker bo letel avijon iz Zagreba čez Sarajevo v Belgrad. Dalje se bo prihodnje leto otvorila zveza s Celovcem in od tam na Solnograd. V Celovcu bomo mogli prestopiti na Dunaj. Prago in severna mesta, ali pa za Benetke—Rim--Afriko. V Zagrebu, Belgradu moremo prestopiti za češko, Mariborske vesti: Središče občinskega socialnega skrbstva Madjarsko, Romunijo, Turčijo, Grčijo in še dal) do Azije, Juine Afrike in Avstralije. Seveda I ostane tudi redna zveza s Sušakom, morda bo uvedena celo dvakrat na dan v vsak' smeri. Deloma neposredno, deloma pa posredno bodo mogli torej Ljubljančani v najkrajšem času z letalom potovati v vsa večja mesta sveta. Manjka samo še neposredna zveza z Dunajem in Trstom, tako da bi Ljubljana postala nekakšen center za južnovzhodno Evropo. V teku let pa nedvomno pride tudi do teh zvez. Zveza Dunaj—Rim bo nekoč nedvomno šla čez Ljublja- ! no. S primernim letalom bo mogoče dospeti iz j Ljubljane v Trst v 45 minutah, pri čemer je že vračunan čas, ki ga porabimo za dovoz in odvoz z avtomobilom na in z letališča do središča mešata. Pričakovati je tudi, da prične v kratkem voziti vodno letalo s Sušaka doli k dalmatinskim mestom in bomo mogli priti že v dobri poldrugi oziroma dveh iz Ljubljane v Dalmacijo. Samoobsebi umevno bo razvoj letalskega prometa le še dvignil ugled Ljubljane, olajšal stike s svetom ter bo naše mesto postalo to, kar po svoji zemljepisni legi zasluži — važen vozel v mreži letalskega prometa. Vogal Strossmajerjove in Slovenske ulice se izpreminja s preurejanjem bivšega baiioviu-skega Dečjega doma v nekakšno centralo občinskih socijalnih ustanov. Dela na preureditvi poslopja so že skoro dovršena in v Kratkem se oo opremila tudi notranjost, da bo poslopje še pred zaključkom leta pripravljeno na vselitev mestnih hiralcev. Bivši dečji dom je sedaj zvezan l dosedanjo hiralnico v Slovenski ul. 40. ter tvorila obe poslopji celoto. Izvršene so mnoge preureditve. Poleg povečanju hira I ničnih prostorov za 60 novih postelj se je preselila v nove prostore tudi Ljudska kuhinja, ki je sedaj ločena od Idralnične kuhinje. Ljud- ska kuhinja bo služila v bodoče samo prehrani revnejših slojev, ki bodo dobivali hrano po izredno znižani ceni ter brezposelnim, za katere skrbi pomožna akcija. Posebeu prostor se v tem poslopju preureiuje za ogrevalnico, ki pa bo letos namenjena le za one, ki nimajo lastnega doma. V neposredni bližini se grudi tudi Delavski dom, v katerem se bo nahajala Borza dela, kasneje tudi ogrevalnica in drugi prostori, namenjeni delavstvu. Skupina vseh teh poslopij: delavskega doma. hiraliriice in bivšega dečjega doma, bo tvorila na ta nečin enotno središče občinskega socijalnega skrbstva. Solidno blago za solidne ljudi po solidnih cenah. To je princip naše postrežbe. - Veliko število dolgoletnih odjemalcev potrjuje njegovo pravilnost. Jos. Roiina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3 Kai bo danes7 Drama; Zaprto. Opera: Zaprto. Nočno službo imata lekarni; mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4. O Koga ne zanima notranji svet pri velikih znanih pisateljih svetovnega slovesa? Radi bi zvedeli, kaj mislijo in kaj sodijo moderni umetniki, pisatelji in pesniki o temeljnih vprašanjih življenja. Na to nam bo odgovoril predavatelj p. dr. Roman Tominec na predavanju, ki ga priredi Leonova družba drevi ob S v verandni dvorani hotela Union. Tema je interesantna, ki zanima slehernega in-teligenta, zato smo prepričani, da bodo udeleženci, ki se predavanja udeležijo, našli zadovoljivega odgovora na zgornje vprašanje. O »Cvrček zn pečjo« v Rokodelskem domu. To lepo lx>žično igro, ki druži v sebi res-nobo in veselo šaljivost, bo vprizorilo Rokodelsko društvo na praznik sv. Štefana, 26. dec. t. 1. ob pol 8 zvečer. Domačnost in topla ljubezen diha iz. dela. V treh dejanjih se odigrava pred nami življenjska zgodba dobre l)odke in njenega moža. dalje nesrečnega Caleba in njegove hče re, slepe Berte, ki udano nosita težo življenja, zaupajoč v bo/jo dobroto. Nadvse lep je pa konce, ki je najsigurnejše zagotovilo, da vedno slavi zmago dobrota in ljubezen. — Zanimanje za predstavo je izredno veliko. Predproduja vstopnic je na praznik 26. dec. t. I. od do 12 dop. v pisarni Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12-1. 0 Novi Oblastni odbor Narodne Odbrane se jc na svoji prvi seji konstituiral takole: Predsednik: Dr. Cepuder Josip; podpredsednik: Kokolj Franjo, tajnik: Matelič Miroslav, blagajnik: Ko-benter Franc, zastopnik Omladine: Sancin Boris. Vsi imenovani tvorijo eksekutivo novega Oblastnega odbora NO, ki je že prevzela svoje posle. 0 Mestna obema ljubljanska bo izdajala revijo • Kroniko«, ki se bo bavila z vsemi go-dobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti. Obsegala bo po 120 strani velike kvarlne oblike, tiskana bo na najboljšem papirju. Poleg ilustracij med besedilom jo bodo krasile slike v bakrotisku in večbarvne priloge. Izhajala bo štirikrat na leto. Revija bo stala celoletno 60 Din, polletno 30 Din in četrtletno 15 Din. Naroča: Uprava revije »Kronika«. Brez dvoma bo to naša najboljša revija, zato jo vsem toplo priporočamo. © Občni zbor Združenja rezervnih častnikov, ki bi se tn.el Vršiti daies, v pe'ek 22. t. m., je iz tehničnm razlogov pre'ož< n na 28. t m. ob isitem Id v n? ist.-m m e -1 u m z ist.m programom 0 Šolski zobni ambulatorij ne bo posloval med božičnimi dnevi od 23. do 28. decembra. Med ostalimi {>očitniškimi dnevi naj se javijo k zdravljenju zob vsi oni dijaki in učenci, ki do sedaj vsled pouka niso mogli prihajati v ambulatorij. O V zadnjem času so bile v nočnih urah nekaterim tvrdkam napisne table odnosno reklamni napisi poškodovani, bodisi da so bili s črnilom zamazani, bodisi tudi raztrgani. Taka in slična dejanja so v nasprotju z določili o čuvanju tuje lastnine in morejo škodovati ugledu mesta, vsled česar policija svari vsakogar in vse pred ponovitvijo opisanih dejanj, ker bodo sicer občutili posledice policijsko in sodno kazenskega progona. 0 V spomin večnemu mladeniču. Mesto venca na grob Tančiča Viktorja so nabrali njegovi prijatelji pri Štrajzelnu za mestne reveže 1000 dinarjev. V teh težkih časih je tako visoka vsota zadosten dokaz, kako priljubljen ic bil pokojni. 0 Sirena proti tuiim letalom. Včeraj ob Vi 12 so poskušali na dvorišču tvrdke Brown-Boweri novo sireno, ki naj bi služila za opozorilo prebivalstva pred tujimi sovražnimi letali. Poskusi so deloma uspeli ter se bodo jutri nadaljevali. Ko bo sirena temeljito preizkušena, io bodo montirali na nebotičniku. Njen glas se bo slišal 12 km daleč. ZA DARSIA OKAZIJSKA PRODAJA najfinejšega pisemskega papirja v kasetah Iv. Bonač, Liubliana © Trije tiri na Vodnikovem trgu. Začudeni opazovalci so včeraj strme gledali, kako so delavci pričeli kopati na Krekovem trgu temelje za tretji tir, ki bo tekel v loku izven normalnih tirov. Ta tretji tir je namenjen za izogibališče, zlasti pa za rezervne vozove, ki jih bo treba včasih ob večjem prometu več postaviti na progo. Tir bo tekel tik ob živilskem trgu in bo družba uvedla posebne vozove, s katerimi se bodo mogle peljati gospodinje s trga, ne da bi hodile daleč do postaje. Enak stranski tir za rezervne vozove je že pri vojašnici pred tovornim kolodvorom. 0 Preiskava proti vlomilski tolpi. Poročali smo o dramatični aretaciji vlomilca Silvestra S. v ruskih barakah, ki ga je policija osumila, da je vlomil v Scagnettijevo trafiko v Metelkovi ulici. Stražnik je še i6to noč zasledoval dva druga vlomilca, ki sta trkala pri Silvestru na okno, pa sta pobegnila. Policija pa je ta dva vlomilca kmalu aretirala, namreč nekega Milana B. in Stanka Z. Policija ie ugotovila, da je s tem aretirala tri glavne člane nevarne vlomilske tolpe, ki je izvršila celo vrsto vlomov in tatvin po mestu in okolici, nevarna pa je bila zlasti tuji kuretnini. Vlomilci so prav dobro živeli ter so se z ukradenimi je-.,ačami izvrstno gostili. Policija je aretirala tudi tri ženske, ki so se udeleževale teh vlomilskih pojedin. Policija še nadaljuje s preiskavo, zlasti pa išče še ostale člane vlomilske tolpe. O Zopet dva vloma. Neznan vlomilec je odnesel iz stanovanja trgovca Milana Skaberneta na Mestnem trgu železno kaseto, v kateri je bilo 300 ključev. Skaberne trpi 2000 Din škode. Na Borštnikovem trgu so neznani vlomilci vlomili pred dnevi v kuhinjo gostilne Josipa Birka ter odnesli več jestvin ter nekaj cigaret in za okoli 400 Din drobiža. Skupno trpi Birk 800 Din škode. □ Mariborski časnikarji so priredili te dni i zaslužnemu predsedniku mariborskega časnikar- ' skega kluba in glavnemu uredniku »Mariborer ; Zeitung« Udu Kasperju prisrčen prijateljski večer ob priliki, ko obhaja desetletnico glavnega ured-nikovanja. Ob tej priliki je podžupan R. Golouh poudarjal, da delovni jubilej 10 let številčno ne i predstavlja veliko, da je pa 10 let neprekinjenega časnikarskega delovanja vse drugačnega pomena kakor je na pr. takšna obletnica v drugih poklicih, ki ne zahtevajo toliko živčnega napora in vztrajnosti Urednik dr. Fran_\aXoyec mu je v imenu polr.oštevilno zbranih stanovskih tovarišev izročil umetniško izdelano priznalno diplomo. □ Sveža gomila. V starosti 62 let je umrla zasebnica Frančiška Schwarzer. Blag ji spomin! G Gozdič božičnih drevesc na novem delu j Glavnega trga se je razrastel že v pravcati gozd. Cena drevesc pa je še vedno znatna, ker sc dobi za kovača jedva šibka sadika. Radi tega se dosedaj tudi še ni mogla razviti posebna kupčija. □ Činžatj Od Štefanovega naprej smuk! Tečaji SSK Maratona. Dilcel Smu-u-uk! □ Most na otok bodo zgradili. Izvršitev železnih konstrukcij pri gradnji mostu na lok na Mariborski otok je oddana tukajšnji Splošni stavbni družbi. Izvedba zemeljskih in betonskih del bo še razpisana. Stroški za postavitev mostu so pro-računani na 800 000 Din. □ Po zgledu Prage. Zveza brezposelnih izobražencev bo postavila na Trgu svobode veliko božično drevo, ki ga bodo razsvetljevale električne žarnioc. Ob drevesu se bodo pobirali prispevki za brezposelne. Na ta način se pripravlja malo božičnega veselja brezposelnim. □ Diplomirana učiteljica, revnih staršev, brez posla, bi si rada pomagala skozi življenje kot domača učiteljica, oziroma vzgojiteljica, pa tudi z instrukciiiami. Naslov v upravi na Koroški 1. □ Blago srce. Za revno vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci je daroval tukajšnji trgovec Kovač na Frankopanski cesti 10 kg moke in 2 kg sladkorja. Bog plačaj! □ Na zlato nedeljo bodo mesarji prodajali meso ves dan. □ Tudi v Mariboru klub. literatov. Precej je književnikov v Mariboru, pa doslej niso bili organizirani. Včeraj zvečer pa so imeli ustanovni sestanek kluba mariborskih književnikov v tukajšnji Grajski kleti. □ Mariborske zanimivosti so vsako leto zbrane v »Mariborskem koledarju«, ki ga izdaja Na-bavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru. Letošnji koledar je izšel te dni in vsebuje poučne članke o mariborskih stvareh Med drugim imata svoje prispevke prof. Baš in znani planinski pesnik Lude Zorzut. Sila duhovit je spis o pohorski vzpenjači. □ Marijadvorska pasma. V tukai-šnji Vinarski in sadjarski šoli jc bilo v sredo ustanovno zborovanje zveze živinorejskih rodovniških organizacij, ki so se ga udeležili zastopniki zadrug iz Studenic, Slovenske Bistrice, Gornjega grada, Mozirja, Šoštanja, Velenja, Sv. Florijana pri Doliču, Šmartna pri Slovenjgradcu, Št. Janža pri Dravogradu in Dravograda Zveza sc je osnovala v svrho pospeševanja vzreje marijadvorske pasme na osnovi zakonitih selekcijskih odločb. Za zvezinega predsednika jc bil izvoljen Anton Rogina iz Podgorja pri Slovenjgradcu. □ Sreča v nesreči. Radi izrednega mraza je zamrznila ob bregovih tudi struga Drave. Priložnost je izrabilo nekaj drznih fantičev za drsanje po tankem ledu Malemu 11 letnemu Kotniku pa se je pod Ruško cesto led udri in fant se je znašel kar naenkrat skoraj do pasu v mrzli vodi. K sreči se mu je nezgoda pripetila na dovolj plitvem mestu, da je lahko sam izkobacal iz vode, drugače bi bil dogodek zanj usoden. □ Radi smrti hčerke na zatoino klop. Dne 30. junija 1928 je utonila v Dobrenju dve in pol letna hčerka pusetnika Lipovža iz Dobrenje v mlaki, oddaljeni 30 korakov od hiše. Po nesreči je Lipovž mlako ogradil, Ograja pa je sčasoma razpadla, kar ie poslalo usodno. Dne 9. julija 1933 pa je zašla dveletna hčerkica Frančiška v isto uilako ter utonila. Včeraj sla se zagovarjala pred okrožnim sodiščem posestnik Lipovž France in njegova žena Marija, obdolžena malomarnosti varstva svojega otroka. Ker nista Imela mlake zavarovane, sta bila obsojena vsak na štiri mesece zapora, pogojno na tri leta. Celje ■pf Odhod predsednika upravnega sod;šča iz Celja. Gosp. dr. Ivan Vrtačnik, ki je bil predsednik upravnega sodišča v Celju od njegove ustanovitve do svoje upokojitve dne 6. oktobra t. 1., je zapustil Celje in se preselil v Ljubljano, Radi svoje ljubeznivosti in ustrežljivosti proti vsakomur gotovo ni zapustil v Celju nobenega sovražnika, pač pa mnogo prijateljev, ki se ga bodo vedno radi spominjali in ga ohranili v najlepšem spominu. Želimo mu iz vsega srca, da bi svoi pokoj v Ljubljani užival srečno in zadovoljno mnogo let. Umrla sta v Gradcu, kakor poroča tukajšnja »Deutsche Zeitung«, prof. dr. Hugo Wertheim, bivši profesor zgodovine na celjski gimnaziji in soustanovitelj bivšega nemškega di:aškega doma, ter lekarnar Adolf Marek, nekdanji lastnik lekarne pri »Orlu«. & Pregled blagajne davčne upfave v Celja. Odposlanec dravske finančne direkcije v Ljubljani, ki vrši pri tukajšnji davčni upravi nenadni preg'ed blagajne imenovanega oblastva, je naprosil mestno načelstvo za sledečo objavo: »Davčni zavezanci mesta Celja 6e naj zglase, ako hočejo, do 24. t. m. med uradnimi urami pri davčni upravi v Celju in prinesejo s seboj davčne knjižice, pobotnice in poštne položnice, da se zamore odposlanec dravske finančne direkcije prepričati o pravilnem knjiženju pri davčni upravi.« jO" Darovi Vincencijevi konferenci. Sorodniki pokojne gospe Mare Marine so darovali v počastitev njenega spomina konferenci 200 Din. Gosp. trgovec Anton Fazarinc je daroval konferenci 200 kg fižola, gosp trgovec Jakše pa živil v vrednosti 80 Din. Vsem darovalcem se odbor najlepše zahvaljuje B0NB0NIERE krasne, sveže, fir^ desertne bonbone in božični nakit v trgo*fW ANTON FAZARINC - CEL]E & Iz občinske seje okoISke občine. Načelnik cestnega odseka gosp. Hrastnik je poročal, da se je za ureditev in posipanje cest že oziroma se že bo porabilo 175 m3 gramoza. Občinski odbornik Mibelčič je k temu poročilu pripomnil, da morajo biti ceste v dobrem stanju, ker okoliška občina ni kaka hribovska, temveč predmestna in mestna občina, zato morajo temu odgovarjati tudi ceste, kar je posebno važno iz tuisKoprometnih ozirov. Občinsko gospodarstvo se vedno pozna po cestah. Dobre ceste so znak dobrega obč nskega gospodarstva. Gosp. Mihelčič je tudi predlagal, naj se uredi zadeva pri Oblakovi hiši na Miklavškem hribu, kjer je plaz napravil precej škode. Za personalni odsek je poročal gosp. Gorečan. V domovinsko zvezo jc bilo sprejetih, ker so izpolnili vse pogoje, 36 prosilcev, 6 je bilo pa odklonjenih. Prebivalci Košnice in Lise so napravili vlogo na občino, v kateri prosijo, naj občina posreduje na merodajnih mestih, ker se je divjačina v revirju gosp. Ra-kuseha zelo razpasla in dela posestnikom občutno škodo. V tej zadevi se bo občina obrn la na okrajno načelstvo. — Pri občini je dosedaj prijavljenih 177 družin s 748 družinskimi člani ter 112 samcev, skupaj 860 oseb, ki trpe zaradi brezposelnosti. Sklenjeno je bilo, da bo podpirala okoliška občina samo v občino Celje okolico pristojne. Ktittiift?' nbrornik Slovenska sodobna liri ha Dasi je pri nas izšlo letos lepo število pomembnih in dragocenih književnih del, nismo menda nobene knjige pričakovali nestrpnejše kakor »Slovensko sodobno liriko«, ki je bila napovedana v zbirki >Kozmos< (Jugoslovanska knjigarna). Sedaj, ko je težko zaželjena antologija izšla, lahko z veseljem ugotovimo, da smo z njo zares dobili knjigo trajne literarne vrednosti. Priznali moramo, da je delo tako v vsebinsko-literarnem kakor v oblikovno-tehničnem pogledu lepo uspelo Antologija slovenske sodobne lirike jo bila že nekaj časa živa kulturna potreba. Lirika je nedvomno najbogatejša ve.ia naše književnosti, njen cvet in naš ponos. V njej se je stvariteljski napor slovenskega duha pognal najviše in v njej se je najčistejše razodela ritmična lepota naše materine besede. Če kje, Slovenci v liriki ne zaostajamo ne samo za najnaprednejšimi, marveč tudi za največjimi narodi ne. Marsikdo Izmed nas se tega niti ne zaveda, zakaj spričo naglega razvoja naše moderno liriko je bilo večini že davno več ali mani nemogoče, spremljati n.iena pota ali imeti pregled Čeznjo. Že iz tega razloga je bil tak izbor za današnji čas nujno potreben. Toda ta literarni in narodnoslni ozir ni edino, v četner moramo videti aktualnost pričujoče antologije. Danes, ko v duševno razdvojenem svetu vlada gola stvarnost in ko so naše misli le prevečkrat obrnjene Izključno v svet materialnih dobrin, se zdi tak izbor pesmi kakor opomin, da obs'oja poleg njega tudi še višji svet duhovnih vrednot. Urednik zadaj v »opomb!< izrecno povdarja »misel, naj bi bila pričujoča antologija predvsem nekaka Knjiga ur, ki naj bi duhovno sprejemljivega brav-ca v trenotkih zbranosti vodila »!««! svet lepoic k virom lastne »oroščene človečnosti. Po obsegu predstavlja antologija pesniški razvoj skoroda štirih desetletij in prinaša izbor našega liričnega uslvarjanja v tem obdobju. Ta izbor »hoče [Kidati sliko pesniškega ustvarjanja od tako zvano .moderne', ki jo zastopajo Kelte-Murn-Can-kar-župančič, pa do najnovejših dni. do zadnje stilne struje. v kateri se že javljajo precej določeni obrisi .nove stvarnostiV. V vsebinsko-idejnem pogledu pomeni ta lirika, katere prvi začetki segajo pod konec minulega stoletja, preporod slovenskega idealizma; obllkovno-izrazno pa predstavlja stilne struje impresionizma ali dekadence, nove romantike ali simbolizma, ekspresionizma in nove stvarnosti. Vse to kaže. da ves ta razvoj ni bil brez notranjih nasprotij. Zlasli je vidna razlika med predvojnim in povoinim rodom, zakaj v njunih različnih stilih, impresionizmu in ekspresionizmu, se zrcali tudi svetovni nazor obeh generacij: indlvldualizem in kolektivizem. Ta nasprotja niso vidna samo motivno in vsebinsko, ampak prnv tako izrazno in stilno. Impresionist je obliknvavec enkratnega, trenutnega osebnega nastroien.ja: eks-preslonist ie nasprotno glasnik obče človeškega. Zaradi tega je za pesnika prve smeri značilna niu-zlkalnost besede in slikovitost podobe, medlem ko |i izrazno sredstvo povojnega lirika vizija in simbol. Obema struiama pa je skunno to. da pov-darjata človeka nasproti objektivnosti. Toda med tein ko ie impresionistu važen vtis. osebno doživetje notran'ega, gre ekspresonis'ii za doživetje notranjega, za videnje In Izraz nevidnega sveta. Kar pa je za vso moderno liriko najbistvenejše. ie de>stvo. da razodev* svoi vseb;nski svet ne progrnmsko-ideino. marveč umetnlško-stvariiolj. no T,e tako nam je razumljiva visoka este'skn vrednost te moderne lirike — v nssnrotiu s pesnitvami nacionalistične in formalisfčne smeri. Antologija vsebuje Izbor pesmi šllrideeetlh slovenskih lirikov (Lil in 242 strani). Zastopani so sledeči avtorji: Albrecht Frnn. Albrechl Ivan, Bevk France. Cankar Ivan. Debel lak Anton Fller Fran. Fatur Bogomil. Glaser Janko. Golar Cvetko. Golia Pavel. Gradnik Alolz, Gruden Igo. G*;psn Alfonz, Jare Miran, Kette Dragotin, Klopčič Mile, Kocbek Edvard, Kosovel Srečko, Kosovel Slano, Lovrenčič Joža, Maister Rudolf, Majcen Stanko. Mole Voje-slav, Murn Josip-Aleksandrov. Novačan Anton, Oc-virk Anion, Peterlin Radivoj-Petruška, Podbevšek Anton, Pogačnik Jože, Pregelj Ivan, Pretnar Mirko, Remec Alojzij, Sardenko Silvin, Seliškar Tone, Taufer Vida, Vodnik Anton. Vodnik France. Vodušek Rožo. Vodušek VPal. Župančič Olon. Pesmi je izbral in uredil Anton Vodnik; uvod v antologijo je napisal Hajko Loiar. Ložarjev uvod zgndovinsko-stllno tolmači razvoj naše moderne lirike in podaja karakteris'iko posameznih pesnikov. Ta uvod. ki po obsegu predstavlja celo studijo, je zanimiv že zaradi tega. ker prvič v celoti podaia podobo in razvojno linijo sodobne slovenske lirike. Čeprav smo mnen;a. da bi se sodba Iu in tam mogla ali morala glasiti drugače bodisi z liternrno-zgodovinskega ali kritičnega vidika, moramo avlorju vendarle priznati veliko doganljivost. Njegov uvod prinaša mnogo zanimivega in novega. Na straneh tega uvoda o marsikaterem v antologiii zastopanih lirikov sploh šele prvič beremo pomembnejšo analizo. A tudi v liriki onih pesnikov, o katerih se je doslej že marsikaj napisalo, nam Ložariev uvod odkriva nove strani. Opozarjamo zlasti na izredno posrečeni oznaki lirike Josipa Murna in An'onn Vodnika, ki predstavljala v antologiil dve najvidnejši skrainosli impresionistično in ekspresionisl,-fne smeri, da prav la dva vsebinsko in stilno la''o različna lirika v umeiniš"-om oziru označil'e najčistejši iiesniški izraz. — Želeli bi. da bi bil tak uvod. čigar namen ie tnmnčitl in nrihPfoti liriko ljudem, napisan v mnn| akademski obliki. Poglavitna vrednost pričuloče antologije je seveda izbor pesmi Urednik Anton Vodni*' nnč ni imel lahkega s'nl!Š?n ko se 'e 'rudll ustreči obema osnovnima zahtevama antologije: d« nain podn enotno in iasno podobo nsše pesniške tvorbe v zadniih not in trldpoellh letih obenem p« "bvarule in poVnže tudi značai posameznih nesn:51 no mnogih letih razbiral 'n podo»iv-ljal pota in sanje naših poetov. — France Vodnik Trojanski umor in drugo Ljubljana, 21. dec. Sodna preiskava proti morilcem posestnika Valentina Trdine iz Podmil pri Blagovici, okraj Kamnik, je končana. Preiskovalni sodnik je obširen spis predložil državnemu tožilcu, ki bo sedaj sestavil obtožbo. Zaradi kvalificiranega umora bodo obtoženi Jože Herle, Antonija Trdin, žena umorjenega, in Anton Trdin, pokojnikov brat. Vsi so bili kmalu po umoru aretirani in 19. oktobra pripel ani v ljubljanske preiskovalne zapore. Kakor znano, 60 v nedeljo 14. oktobra letos pod Trojanskim klancem našli umorjenega marljivega in vestnega posestnika Va'entina Trdina. Sum ie takoj padel na sorodnike odnosno ženo ter so orožniki vse tri kmalu izsledili in jih aretirali. Vsi dejanje priznavajo, krivdo pa zvrača vsak na drugega. Računati je, da se bo kazenska razprava vršila v začetku februarja prihodnjega leta pred velikim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča. Kamniško okolico zanima še drug velik kazenski proces. Tragična smrt posestnice in gostilni-čarke Ivane Rakefove v Tunjiški mlaki je lani vzbudila splošno senzacijo. Rakefova je bila 28. aprila lani najdena mrtva v gostilniški sobi. Sprva so mislili, da jo je zadela kap in da je umrla naravne smrti. Pozneje pa je prišlo na dan, da je bila zadušena, torej umorjena. Njen sorodnik Vom- berger in čevljar Hafner sia že prejela pred sodiščem svoje plačilo. Kot glavnega morilca pa sto oba pred sodiščem označevala proslulega tihotapca Ivana Košnika, ki je bil pravočasno pobegnil čez mejo v Avstrijo, a so ga letos avgusta prijeli in odvedli v ljubljanske zapore. Proti njemu je uvedena preiskava zaradi umora Rakefove. Košnik pa se sedaj v preiskavi zagovarja, da on osebno ni umoril starke. Na Vombergerjevo prošnjo je le pre-skrbel strihnin, ki ga je Vomberger pomešal v črno kavo ter jo dal izpiti starki. Preteklo soboto je odšla posebna 6odna komisija pod vodstvom sodnika g. Viktorja Prohinarja v TunjLško mlako. Tu so izkopali truplo pokojne Rakefove. Po 20 mesecih je bilo truplo še dokaj ohraneno. Zdravnika dr. Ivan Suher in dr. Bežič sta truplo raztelesila in iz drobovja odnosno mehurja vzefa vso vsebino ter jo spravila v posebno posodo, s katero se je sodna komisija vrnila nazaj v Ljubljano. Preiskovalni sodnik je sedaj vsebino izročil fiziološkemu institutu medicinske fakultete, da tam fiziologi-ke-miki preiščejo vsebino in nato predlože sodišču svoje mnenje, če se nahaja med vsebino strihnin, ki 6e navadno dalj časa ohrani v človeškem drobovju. Od te kemično-Iiziološke preiskave je odvisno, v kakšno smer bo krenila preiskava proti Košniku, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu. Ptuj Ponteniraki bataljon v Ptufu je slavil pretekli torek slavo sv. Nikole. Ob 10 je bila v vojašnici kralja Petra služba božja in rezanje kolača. Tej slovesnosti so prisostvovali razen vojaštva zastopniki vseh oblasti in uradov, razna društva in kor-poracije, ter mnogo ostalega občinstva. Isti dan je praznoval okrajni odbor Narodne Odbrane v Ptuju 25 letnico Narodne Odbrane. Proslavitev je bila združena s 6lavo pontonirskega bataljona in se je vršila ob 20 v prostorih oficirske čitalnice. Odbor za splošno in strokovno naobrarbo trgovskega in obrtnega naraščaja v Ptuju priredi na Štefanovo sestanek gospodarskih in pridobitnih krogov r Ptuju in okolici Ormož in Ljutomer. Sestanek bo v Narodnem domu v Ptuju ob 9. Velikodušno darilo. Za ubogo šolsko deco in občinske reveže je darovala gospa Josipina Rein-hard, znesek 2001) Din. Prisrčna hvala ! Umrl je v Spuhlfi pri Ptuju posestnik Anton Knstanievec v 59. letu starosti. Nai v miru počiva! Speti $ ostani Viharji na suhem in na mor (a Nad Prmorjem je te dni divjalo pravo orkansko vreme. Kljub temu pa se je parniški promet normalno razvijal in so imeli pa-niki le majhne zamude. Hujše pa je trpel železniški promet na progi Sušak—Zagreb. Najhujše je bilo blizu Lokev ter je brzovlak, ki bi moral priti ob pol 2 ponoči, je dospel šele drugi večer od 9. Skoraj povsem ukinjen pa je tovorni promet. Na liški progi je proga prehodna samo do Gračaca, dalje pa je popolnoma zatrpana. Pač pa so se obdržale telefonske in telegrafske zveze. Ustavljen je tudi avtobusni promet. Prekinjena je poštna zveza med Sušakom in Kastvom. Nad vso severno Dalmacijo vlada najhujši mraz, kar ga doli poznajo, namreč —6 6topinj Cel. Šibeniške ulice so polne snega ter so tla močno poledenela. Zamrznilo je tudi bližnje jezero v Jadrtovcu, kar se le redkokdaj zgodi. Šibeniški trg je zelo šibek, ker je prišlo v mesto le malo kmetov. Zadnje dni je na morju d;vjal orkan. Še pred šestimi dnevi je iz Zlarina odplulo troje ribiških ladij z 18 ljudmi, toda dosedaj se še ne ve, kakšna je njihova usoda. Iskal jih je tender vojne mornarice, ki pa ni mogel ničesar najti. Tudi, če so se zatekli v kakšno zavetje, njihova usoda ni lahka, Ker so imeli s seboj hrane samo za šest dni. Zveza med Liko in Splitom je zaradi žametov pri Zrmanji prekinjena že 10 dni. Položaj pa je od dneva do dneva slabši, ker še vedno mede. Split in druga mesta v južni Dalmaciji imajo zvezo z ostalo državo samo še čez Metkovič in pa morske zveze čez Sušak. Pa tudi morje je nemirno in je otežkočen vodni promet. Mnogi parniki se sploh niso upali iz Splita. V dalmatinski Zagori je padlo meter visoko snega. Povsod v Dalmaciji divja burja in pada sneg. Posebno težek je položaj onih osamljenih vasi, ki sc nfso dovolj preskrbele s hrano. Iz Banjaluke poročajo, da je zaradi strašne zime ustavljen ves promet s Primorsko banovino, oziroma s Splitom. Pri Bosanskem Šancu je zmrznilo ustje Bosne, vsa reka pa je polna ledenih plošč. Prekinjena je proga med Jajcem in Sarajevom. V mrazu so zmrznili dosedaj že trije ljudje. V Slavoniji pa je pričela div ačina zaradi mraza in pomanjkanj hrane zapuščati gozdove in polja ter se približevati ljudskim seliščem. Tako se celo v Osijeku samem pojavlja o pri zunanjih hišah v velikem številu zajci. Policija v Osijeku je aretirala nekega delavca, ker je s svojimi to- , variši organiziral pravi lov na zajce na ta način, ; da je ščuval pse, ki so zajce preganjali iz slame I na polje, kjer so jih v snegu ti lovci po lastni 1 volji lahko lovili. Cankarjeva proslava, šoštanjske združene delavske organizacije so prlrcd le minulo soboto zvečer proslavo v spomin 15 letnice Cankarjeve smrti. Na sporedu so bile recitacije pisateljevih del, govor in glasbene točke godbe »Zarje« in pevskega zbora »Cankar >. Izvajanje sporeda je bilo dostojno spominu Cankarja, manj dostojno pa je bila zasedena dvorana. Burke in šlagerji o lesjakih in garjevih ovcah so bolj privlačni. »Slovenca«, dnevno in nedeljsko izdajo, morete dobiti v trafiki ge, Valdlove, v trgovinah g Miloša Kopušarja in g. Gru erja v Dru mirju. Smrtna nesreča. V nedeljo so pokopali 62 letnega Jožefa Skornška, ki je padel s skednja, ko je šel po krmo. Novo mesto Združenje mesarjev in klobasičarjev v Novem mestu obvešča cenj. občinstvo, da bodo mesarski lokali v nedeljo 24. t. m., to je dan pred Božičem in na Silvestrovo, dne 31. t. m. odprte do 3 popoldne. Na Božični dan, na Štefanovo in na Novo leto bodo lokali zaprli. Spričo navedenega se priporoča vsem, da si za omenjene dni meso pravočasno nabavijo. mssfmaassempa Piše ce i ALGOCRATINE, Franz-Josei«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz Josei«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih tn katarju v mehurju. Vlom v gostilno Kamnik, 21. decembra. Ko je danes zjutraj gostilničar na Grabnu g. Jakob Malovrh vstopil v kuhinjo in v vežo, je obstal prav neprijetno presenečen: vse omare in vsi predali so bili odprti, iz njih pa je izginila njihova vsebina. V zgodnjih jutranjih urah so ga obiskali neznani vlomilci in mu odnesli raznih predmetov in živil v skupni vrednest; nad 1500 Din. /.likovci so se brez dvoma prej dobro poučili o razmerah v hiši in se skrbno pripravili na nezaže-Ijen obisk. S ponarejenim ključem ali pa z vltr hom so odprli dvoriščna vrata in se splazili v kuhinjo. Najbrž so vedeli, kje ima gospodinja shranjene ključe od omar, ki stoje v veži. Hitro so jih našli in se lotili z njimi shramb, iz katerih so pobrali vso vsebino. Odne-li so 40 kg svinjske masti, več kosov slanine in mesa, 20 gramofonsk h plošč in ie več drugih vrednosti. V kuhinji so pregledali posodo in si pogasili žejo s celim loncem mleka, poleg tega pa so odnesli še par novih čevljev. Orožniki so uvedli preiskavo in vse kaže. da bo dovedla do razjasnitve. Koledar Petek, 22. decembra: Kvatre. Dcmetrij; Flor, mučenec. Novi grobovi -j- V Ljubljani je umrla gospa Marija Z o 11 i. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — V sredo je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Ana S i m o n č i č. Pokopali jo bodo danes ob VA popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Oslale vesli — Važne spremembe valov, dolžin v Nemčiji. V sredo ob osmih zvečer so postaje Berlin, Stutt-gart in Miinchen začele oddajati tia novih valovnih dolžinah. In sicer je Berlin prevzel v valovni lestvici mesto Stuttgarla, Stuttgart je zavzel inesto Miinchena, Miinchen pa dosedanji berlinski val, tako cia tabela val. dolžin teh postaj izgleda odslej takole (v oklepajih dosedanje dolžine, ozir. kc in kw): Berlin 301 (419) m, 832 (716) kc, 100 (1.5) kw; Stutgart 532 (361) m, 561 (832) kc, 100 (60) kw; Miinchen 419 (532) m, 716 (561) kc, 100 (2 ore-hodno) kw. Postaje se sedai lepo slišijo, posebno pa še že dosedaj simpatični Miinchen. — Avtobusna proga Novo mesto—Krško ie zopet v redu. • Pri bemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih abces h, sečnem pritisku odebelelib letrih. bolečinah v križu tesnobi v prsih, hudem srčnem utnpaniu. napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšamo, često tudi popolno ozdravlienie — Lepe božične razglednice, fotografije izbranih zimskih motivov, je založil lepo serijo priznani pokrajinski fotograf g. prol. J. Ravnik! Razgled-liice-folografije so okusno izdelane, na lepem papirju ter spominjajo na znane, a mnogo dražje razglednice dr. Tefnerja. Ko človek pregleduje lepe motive iz domačih krajev, se upravičeno čudi, zakaj segamo po inozemskih izdelkih, ki so nam snovno iu idejno — tuji. — Za opeklinami umrla. Družino trgovca Nikole Tešaniča v Prijedoru je te dni zadela velika nesreča. Trgovčeva žena Anica se je namreč preveč približala peči, tako, da so ji plameni vneli obleko. Dobila je hude opekline, za katerimi je še isto noč v strašnih mukah umrla. — Razbojnik pobegnil v Albanijo. Pred časom je kaznilnica v Zenici izdala tiralico za pobeglim roparjem Jovanom Rašičem, ki je bil zaradi cele vrste zločinov obsojen na smrt. Rašičev beg iz kaznilnice je prav skrivnosten in ga je vodstvo kaznilnice zaman poskušalo razjasniti. Zakrknjeni zločinec je pustil na dvorišču kaznilnice svoje okove ter skoči! čez zid. Kakor so oblasti sedaj zvedele, se je zločinec zatekel v črnogorske planine, odkoder je pobegnil v Albanijo. Sedaj se na-ha ja pod krivim imenom v Tirani. Naše oblasti bodo zahtevale od Albanije, da ga jim izroči. — Po nesreči vbil najboljšega prijatelja. I z Suboliee poročajo: V vasi Marlonoš se je te dni pripetil tragičen slučaj, ki je zbudil po vsej okolici veliko sočutje. Železniški čuvaj Sveto Bogosavlje-viS je bil najboljši prijatelj Kolomana Harkanie, s katerim sta se sesta'nln vsaki dnn. Te dni je Har-kanja, preden je odšel na nočno službo, prišel k Bogosavljeviču na dom. Ta mu ie tned pogovorom snel z ramena službeno puško iu jo pričel ogledovati. Ko je moral Harknnja oditi, je dojal Bogosavljeviču, naj mu puško vrne. Ko mu je lJogosav-ljevič vračal puško, se je ta po nesrečnem naključju sprožila in strel je pogodil Bogosavljiča v prsi. Takoj so ga prepoliali v bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl. Pred smrljo ga je se zaslišal policijski komisar, kateremu je izjavil, da se je nesreča pripetila povsem slučajno in da ne more nikogar okriviti. — Pri zapeki motnjah pri prebavi, eorečici * želodcu, krvnih navalili eluvobolu. splošni -•labodi »zenite zjutraj no tešče kozarec »Franz jorf-fove« grenčice. Šolske vesti. S šole v Globokem sta bila premeščena v Koprivnik pri Kočevju pred kratkim g. upravitelj Mikulič Oton in njegova soproga Ida. Vzorna šolnika! Težko je bilo slovo od nj ju. Zlasti se je šolska mladina poslavljala od njiju s solzami v očeh. Na novem službenem mestu jima želimo obilo sreče, blagoslova in miru! — Za upravitelja na šolo v Globokem je bil imenovan g. Medved Branko iz Pišec, za učiteljico pa gdč. Cotič, ki je do sedaj službovala v okraju Murska Sobota. Kdai bodo pa zasedena še prazna m&sta na šoli v Globokem in Pišecah, ni znano. Kmečka hranilnica in posojilnica v Pišecah se ie preselila v novozgrajeno h;šo čez cesto ob Gasilskem domu. Na to opozarjamo vse tiste, ki imajo z njo kaj opraviti. Nove vloge od t. I. 1931 dalie obrestuje po dogovoru od 3 odstotkov naprej. Tudi so nove vloge po dogovoru na razpolago. Vino smo skoraj vse prodali. Cena se je sukala od 3—5 Din za liter. Umrl ie Osojnik Ivan, učenec tretjega razreda šole v Globokem. Prav priden in vzgleden učenec. Saj pa je tudi 6nival kot angelček na mrtvaškem odru. Preostalim naše iskreno sožalje! jugoslovanska Lnii§arina Za božična ali novoletna darila priporočamo prevode najznamenitejših pisateljev svetovnega slovesa kakor so: Dostojevski: BRATJE KARA-MAZOVI, roman v dveh zvezkih, vezan Din 250; Dostojcvskij: BELE NOČI _ MALI JUNAK, povesti in kratek življenjepis pisatelja, Din 10, vezano Din 16; Dcstojevskij: ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, roman, 2 zvezka, nevezano Din 24, vezano v platno Din 40; Dostojevski)'; IDIJOT, roman v 4 delih, nevezano Din 40, vezano v platno Din 70; Tolstoj: ANA KARENINA, roman v 2 zvezkih, Din 200, vezano v platno Din 250; Gogolj: TARAS BULJBA, roman, Din 24, vezano Din 40; Sienkiewicz, otc opoldne na SK Lesce. Kasnejše prijavo h; proti dvojni prijavnim, ter najkasneje do 12 na dan prireditve. Trening na skakalnici je dovoljen do so-liote opoldne. Podružnica SPD Bohinj 6poroča. da bo oA1 f ti ne ho dolg čas'.'<- »Ne Uu mi ne, mj nimam nu. deta « Londonski stražniki so izredno priljubljeni in priljudni jantje. Posebno otroci jih imajo radi. Zato jih je zasebna dobrodelnost naprosila, da bi ji pomagali iskati in oskrbovati potrebne otroke. Sedaj prijazjii londonski policisti ustavljajo na cesti otročiče, kateri zmrzujejo v slabih čeveljčkih ler jim obuvajo nove in cele čevlje — vse kar na cesti. To je čisto angleško, ampak zelo lepol ,,Nobena žrtev ne sme biti f« Smrf idealnega zdravniba preveima a a aa „ ju£no-afriških misijonih Iz Londona prihaja sporočilo, da je v nedeljo, 17. t. m. v Lhaai, glavnem mestu Tibeta umrl Dalaj Lama. veliki Lama, star 60 let. Dalaj Lama je vrhovni verski poglavar Tibeta, obenem pa tudi neomejen svetni vladar. Lamaisti so po veri budisti, a prebivajo v deželah okrog Himalaja in v nekaterih deželah Kitajske. Veliki Lama je, kakor povedano, njihov verski poglavar, katerega smatrajo za vtelešenega Budo. Po smrti vsakega Dalaj Lama lamaisti izbero tri mlade dečke, kateri so določeni, da eden izmed njih postane veliki lama. Katerega zadene žreb — je veliki lama. Ta potem imenuje svojo vlado. Imajo tudi svoj parlament, ki pa ima samo pravico dajati nasvete. Pravkar umrlega velikega lamo so imenovali 18. vtelešenega Budo. Dežela Tibet je bila do zadnjih lam čisto neznana. Meri 1,150.000 kvadratnih kilometrov ter je torej večja ko Francija in Nemčija skupaj. Prebivalstva pa ima le 1.500 000, med njimi je kar 800 tisoč lamaističnih menihov. Glavno mesto Lhasa šteje 20.000 prebivalcev. Zanimivi so tibetanski samostani, ki so nekateri tako veliki ko mala mesta. Diplomatskih zastopnikov v Lhasi ni, le angleško trgovsko zastopstvo sme bili tam. Na vsem ogromnem ozemlju je le 12 poštnih uradov ter ena brzojavna in telefonska zveza. Železnic ni. Tibet trguje s Kitajsko in Indijo, kamor prodaja volno, kožuhovino, moškat. boraks, mule in ovce. V starosti komaj 36 let je Iztrgala kruta smrt misijonskega zdravnika dr. Hansa Pattisa od njegovega mnogo obetajočega dela. Za misijonsko-ldravniški institut v Wurzbergu, iz katerega je izšel, kakor tudi za južnoafriške misijone, kjer je deloval, pomeni njegova smrt hudo izgubo. Samo šest let mu je bilo odločnih za misijonsko delo v prefekturi Gariep. Pegavi tifus, proti kateremu se je pri domačinih z vso močjo boril, je zavratno končal njegovo mlado življenje. Dr. Pattis je bil po rodu iz južne Tirolske iz Bozena. V svetovni vojni je bil večkrat ranjen ler je bil za svojo neverjetno hrabrost pri gorskih lovcih povišan za častnika. V povojnih letih je dostudiral medicino in postal zdravnik. Nato je po dveletni praksi v Bozenu in VViirzbergu odšel v London, kjer si je pridobil zdravniško diplomo za angleški imperij. Po petmesečnem specialnem tečaju na tropskem institutu v Ix)ndonu je bil v jeseni 1927 odposlan za misijonskega zdravnika v južno Afriko. Njegovo otroško pobožno srce in visoko pojmovanje zdravniško-misijonskega poklica razvidi- Masčevanje tibetanshppa lame mo najboljše iz pisma, ki ga je nekoč pisal ravnatelju Wiirzberškega intiluta: »Komaj se čutim vrednega za izvrševanje tako lepega poklica, toda z božjo milostjo upam, da bom lahko izvrševal vse zahteve svojega poklica.« Kako idealno je pojmoval dr. Pattis misijon-sko-zdravniški poklic, kako se je z njim notranje prepojil, nam priča njegovo zadnje pismo pred smrtjo: »Nobena žrtev ne sme biti prevelika, če jo zahteva poklic. In inisijonsko-zdravniški poklic zahteva po mojem mnenju največje žrtve, žrtev življenja, odpoved zakonskega življenja — vsaj v onem času, dokler dela v vinogradu Gospodovem.« Četudi je ta odpoved praktično res komaj splošno izvedljive in govore važni razlogi celo za nasprotno, vendar je tako naziranje v čast pokojniku in kaže samo vzvišeno pojmovanje, ki ga je imel o avojem poklicu. Dr. Paltis je doprinesel žrtev odpovedi in celo lastnega življenja v službi misijonov, v službi Od-rešenika sveta. (Fides.) Rimski list »Popolo di Roma« poroča iz Kaire, j da je katoliški duhovnik in raziskovalec Moreau, kateri je spisal že važno knjigo o faraonih, iznova začel dokazovati, da so Egipčani že v 7. stoletju ' pr. Kr. poznali Ameriko. ( Najmočnejši dokaz za to svojo trditev smatra Moreau dejstvo, da imajo Indijanci za zvezde in planete skoro enake označbe kakor so jih imeli stari Egipčani. Tudi nekatera zemljepisna imena bi utegnila to dokazovati Tudi pri starih Egipčanih najdemo za označbo reke ime »Missisippi«, kar v egiptovskem jeziku pomeni »Oče vseh voda« V Meksiki so že zelo zgodaj našli piramide s hiero- Katoliški duhovnik v Afganistanu S tragičnim koncem kralja Nadir šaha je zopet stopilo v ospredje zanimanje za Afganistan, ki leži v središču prastarih trgovskih in kulturnih poti in je vedno sporno jabolko med angleškimi in ruskimi interesi. Zanimivo je, da spada Afganistan poleg Tibeta in še dveh ali treh držav v notranji Aziji k onim deželam, kjer je katoliškim duhovnikom najstrožje prepovedano bivanje in misijonar,jenje. Od božiča 1932 pa se nahaja v glavnem mestu Afganistana, v Kabulu. italijanski barnabit p Egi-dij Gaspani kot duhovnik italijanskega poslaništva. Dne 1. januarja 1933 je čital p. Gaspani prvi sveto mašo v prisotnosti poslanikov Nemčije, Francije in Italije. Tudi 18 drugih oseb, med temi 5 Italijanov, 3 Nemci, 3 Francozi in 7 Indijcev, se je udeležilo te pomembne svete daritve. Od tega časa opravlja barnabilski pater dušno skrbstvo katolikov, ki bivajo v Kabulu. Nadir šah in njegovi ministri niso imeli nič proti temu, da se tako skrbi glifi in kipci, kateri zelo spominjajo na staro egipčansko umetnost. Zato se egiptovski učenjaki iznova pečajo i vprašanjem, ali morda niso stari Egipčani vendarle po morju prišli v stike z Indijanci v Ameriki. Kakor piše Ibrahim bej, je faraon Ramzes II. imel močno ladjevje, katero je bilo sestavljeno iz 280 ladij. Te ladje so Egipčanom zgradili Feničani. Moreau trdi, da so Egipčani v 7. slol. pr. Kr. jadrali okrog Afrike in da zato nikakor ni izključeno, da ne bi bili pri tem svetovnem potovanju prišli celo v Ameriko. za verske potrebe katoličanov. Kot neke vrste iup-na cerkev služi kapelica na italijanskem poslaništvu. (Fides.) Kako stara so drevesa Poznamo mamutova drevesa, ki so več ko 3000 let stara. Tudi navadna cipresa doseže lahko enako starost. Seveda, če drevo raste v ugodnih razmerah. Življenjska doba dreves ima neprimerno širše meje ko človek. Nekateri kostanji »štejejo« 2000 let, pač pa so le redko našli bor, ki bi oil 1200 let star. Najstarejša lipa na svetu je preživela že 870 pomladi in najstarejši mecesen 600 let. Topolu, jagnedi in bukvi je usojena manjša starost. Najstarejša jelša je ozelenela samo 150 krat. Drevo doseže tem večjo starost, čim ugodnejši so njegovi življenjski pogoji, čim boljša so tla in podnebje. Samo tako si lahko razlagamo velike razliko v starosti dreves. Nekatera drevesa, kakor na pr. hrast, pa »žive« še lahko dolgo po smrti, medtem ko lipa in vrba kmalu razpadeta. Kakor so ugotovili strokovnjaki, ima hrastovo deblo v sebi snovi, ki preprečujejo gnilobo. Politični jetniki gredo na božični dopust. V Hitlerjevi Nemčiji je na desettisoče liudi, ki so politično drugačnega prepričanja, zaprtih v koncentracijskih taboriščih. Sedaj pred Božičem je pruski ministrski predsednik izdal pomilostitev 5000 jetnikom, da se za Božič lahko vrnejo domov. Na podobi vidimo oddelek pomiloščencev v taborišu Oranienburg. Če bodo pridni, lahko potem ostanejo doma Stari Egipčani v zvezi z Indijanci Zdravnik, ki veruje v čarovnije, mora iz službe! Podzemske jame preiskujejo z umetno meglo Pred kratkim je angleški zdravnik dr. Cannon izdal knjigo z naslovom »Nevidne sile«. V tej knjigi opisuje čarovništvo tibetanskih lam ter v dokaz pripoveduje to-le zgodbo: Dr. Cannon je nekoč obiskal velikega lamo v Tibetu. To je bilo pred več ko enim letom. Pri tej priliki mu je lama to-le povedal: »Visok angleški uradnik je pred sedmimi leti prišel semkaj v to njemu neznano deželo. Imena nočem imenovati, ker si je nadel napačno ime. Spri se je z enim izmed naših ljudi, ki je v resnici med najvišjimi Jogi,ievimi svečeniki. Ta je tedaj prisegel, da bo njegov sovražnik umrl od starega orožja točno sedem let od dneva tega dogodka. Ta smrl pa ne bo slučaj, ampak orožje bo sprožila roka smrtno raz-Ealjenega Jogina.« In res se je preteklo poletje zgodilo, da se je točno sedem let po tisti skrivnostni Jogijevi prisegi nenadno smrtno ponesrečil znani londonski sodnik Mo Cardie, ki je bil tisti mož, ki se nanj nanašajo besede tibetanskega lame. Ko je nekega dne ogledoval staro puško, se je ta po njegovi nevednosti aprožila in krogla ga je zadela v glavo. Dr. Cannon, s katerim sta si bila z sodnikom Mc. Cardie velika prijatelja, navaja v knjigi še te-le podrobnosti: Mc. Cardie je 14 dni pred smrtjo imel razločne prikazni, ki so se ponavljale vsako noč točno ob dveh S stropa spalnice sta nepremično zrli vanj dve neumljivi očesi. Magična moč lega pogleda je bila tako velika, da Mc. Cardie še cele ure potem, ko je prikazen izginila, ni mogel ganiti z nobenim udom. Ko si ni mogel več pomagati, je prosil za pomoč prijatelja dr. Cannona. Ta pa te stvari ni vzel zares, ampak je prijatelja tolažil, da so krivi lega prenapeti živci. Še le po sodnikovi smrti se je zopet spomnil na te prikazni. Nekaj dni nato pa je dobil od lame iz Tibeta brzojavko, ki ga je še prav posebno spomnila sodnikovih prikazni in Jogi.jeve prisege, ki je s svojimi očmi tako sovražno zasledoval ubogega sodnika. Dr. Cannon je specialist za psihijatrijo in voditelj poskusnega zavoda na mestni bolnišnici Colney Hatch v Londonu. Njegov delodajalec je torej mestno zastopstvo londonsko. In londonski mestni zastop je z uzirom na zdravnikovo knjigo sklenil, da mora zdravnik dr. Cannon pustiti svojo službo. Obenem je mestni zastop pozval angleško zdravstveno zbornico, naj moža izključi iz svoje srede. Tega mnenja je tudi več angleških znanstvenikov, ki trde, da pisanje dr. Cannona nima nič skupnega z resno snanstvenostjo ler dn se je dr. Cannon s to knjigo izkazal nesposobnega za znanstveno delo. Gospodarstvo Ljubljansko trgovstvo 2 Tc dni se je vršila plenarna seja uprave Združenja trgovcev v Ljubljani, ki jc bila zadnja v tekočem letu. Sejo je vodil predsednik uprave veletr/.ec Ivan Gregorc. Iz njegovega olisežnega in dokumentiranega poročila posnemamo, tla je davčni odbor, ki je zasedal 14 dni, storil uinogo koristnega za trgovstvo. Zato je bila izrečena članom odbora iz trgovskih vrst zahvala. Glede zadružnega zakona je važna pridobitev izjave finančnega ministra, da bodo tudi zadruge podvržcue v bodoče enakim davščinam kakor vsa ostala pridobitna podjetja, če prodajajo tudi nečlanom. Nadalje je g. predsednik poročal o trgovinskih pogajanjih z Jtulijo, o kongresu gostilničarjev, volitvah v Pokojninski zavrni itd. Povišanje železniške tarife, ki naj dvigne potniški promet, bo morda doseglo to na lokalnih železnicah, dočim tega nt pričakovati na daljših progah. Zaradi padca kupne moči kon-zumenta pa je pričakovati, da se bo tudi na lokalnih progah promet skrčil. Trgovstvo je v borbi čevljarjev v zvezi z domačimi tvor-nicami in trgovinami za čevlje proti tuji konkurenci, popolnoma na strani obrtništva, ker so ogroženi tudi njegovi interesi. Obširno je govoril o položaju lesne trgovine, ki je najvažnejša v Sloveniji.' Pri konferenci radi tovornega prometa na glavnem kolodvoru je bil dosežen sporazum tako, da se bo del prometa vagonskih pošiljk, n. pr. živina, seno, zelje, krompir, dolgi les itd. prenesel na Vilharjevo cesto. Ves ostali promet pa ee bo vršil na dosedanjih tračnicah. Uprava Združenja bo ukrenila vse potrebno, da se čimprej tlakuje del ceste za kurilnico in cesta med tračnicami poleg tovornih skladi«. Združenju je uspelo odpraviti enostransko ureditev prometa pred Evropo in je v zadnjih dneh promet proti Dalmatinovi ulici dovoljen. Ureditev hmeljarstva v CSR Te dni je češka vlada predložila parlamentu zakonski osnutek o obveznem oznaine-novanju hmelja in ureditvi obsega hmeljarstva. Novi zakon predstavlja važne novosti. Doslej je bilo treba oznanienovati izvor samo za izvoz, odslej pa bo to potrebno za ves promet. Počenši z letom 1955 se morajo ustanoviti obvezne organizacije hmeljarjev po posameznih okoliših. Važno je tudi, da bo moral odslej vsak hmeljar javiti kultivirano površino s hmeljem. Od ureditve kultivirane po: vršine so izvzeti mali kmetje, ki imajo man] kot pol ha hmeljnikov. Novi hmeljniki se smejo zasaditi le s posebnim dovoljenjem, lastniki hmeljskih zalog morajo vsako leto javiti za 1. avgust zaloge. Predprodaja hmelja pred 15. julijem jc pravno neveljavna. Največ se ie razumljivo govorilo o davčni politik). Nadalje so razpravljali o ostalih uredbah vlade, ki so bile pred nedavnim uveljavljene. Združenje trgovcev se je zavzelo za nadaljnji obstoj bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Predsednik Zveze trgovskih udruženj J. Kavčič je poročal o enotnem stališču jugoslovanskega trgovstva, ki je prišlo do izraza na konferenci zastopnikov trgovskih združenj iz vse države. Na konferenci v Zagrebu so bile zastopane organizacije, v katerih je včlanjenih nad 230.000 ljudi. Trgovci se dobro zavedajo svoje odgovornosti in so vedno pripravljeni sodelovati pri vsakem vprašanju, kjer se dela racionalno in v korist splošnoeti. Konfercnca v Zagrebu je pokazala, da je gospodarski položaj zelo resen in zato upajo gospodarski krogi na popolno razumevanje. Izčrpno tajniško poročilo je podal tajnik g. Lojze Šmuc. Grcmijalna trgovska šoln šteje 216 učencev in učenk. Na šoli je bila ustanovljena podružnica Poniladka JS, v katero so pristopili vsi vajenci in vajenke. Pomladek bo priredil tudi posebno akademijo. Nadalje je bila uvedena v gretnijalni šoli namesto izpričeval dijaška knjižica. S tem bo odpadlo mnogo nepotrebnega pisanja in bodo dobili učni gospodarji boljši vpogled v uspehe svojih vajencev. Uprava Združenja je mnogo razpravljala tudi o ljubljanskem občinskem proračunu in je stavila g. županu že konkretne predloge za omiljen je trdot mestne uvoznine in upa na uspeh. Nadalje se je poostrila akcija proti krošnjarjem. Že je zaznamovati okoli 120 pozitivnih uspehov, uradnih postopanj, kar je razveseljivo. Nadalje je uprava tudi pokrenila pri zbornici in drugod glede krošnjarjenja kril ha. » Bosanska industrijalna in trgov, banka v Bel- MHu sklicuje na'zahtevo delničarjev izredni občni Zbor za 26. december. Na dnevnem redu je sklepanje o predlogu delničarjev o znižanju glavnice, odpisu rezervnega fonda in istočasnem povišanju glavnice. Izpremenjena bodo pravila in izvoljena pov upravni in nadzorstveni svet. — Banka je ustanovitev večje skupine inozemskih bank (Dunaj, Bruselj, Praga in Curih). Glavnica znaša 20 milj., rezerve koncem leta 1932 9.31 milj. Din. Banka je imela koncem I. 1932 93.0 (142.6) milj. tujih sredstev in 11.0 (9.6) milj. reeskonla. Novi proračun vrbaske banovine. Banski svet vrbaske banovine je sprejel proračun vrbaske banovine, ki znaša 38.2 milj. Din. Likvidacija. Cereale, d. d. za mlinsko industrijo in trgov, z dež. pridelki v Zagrebu sklicuje za 23. decembra redni občni zbor, na katerem bodo sklepali tudi olikvidaciji. Pri glavnici 1.045 milj. znaša izguba do 30. junija 1932 0.06, do 30. junija 1933 pa 0.466 mil. Din Prvi občni zbori za 1933. V »SL novinah« so že objavljeni pozivi na dva občna zbora: 4. februarja dveh denarnih zavodov: 1 belgrajskega in 1 provincialnega. Vpisi v trgovinski register: »Pefit Pariš«, modna trgovina, dr. z o. z., Maribor (glavnica 100.000 dinarjev, poslov. Misita Aleksander, Grgurevič Marija), »Savinja«, d. z o. z., Šmartno ob Paki, tvornica kemičnih izdelkov (40.0t)0 Din, od tega v gotovini 10.000, poslov. Petrič Milan). Likvidacija. Kokra, tekstilna d. d. v Kranju, skltfcuje izr. občni zbor za 30. dec. ob 15 v pisarno dr. Sabothyja. Na dnevnem redu je likvidacija družbe. — Bilanca družbe za 1931 izkazuje 0.165 Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, Irabezen, 02 Ceha in smrt 9. septembra 1918. V Njegorjeloje so poslali kazensko ekspedici-Jo. Kmetje so baje nezadovoljni, ker so jim zaprli duhovnika, dijakona in učitelja. 10. septembra 1918. V uašo knjižnico zahaja tudi nečak Trockegn, 14 leteti deček. Vede se skrajno izzivajoče, se noče nikdar postaviti v vrsto, izbira celo uro, in če mu kaj rečeš, pravi: »Naš stric je Trocki in če mi hočemo, bo v štiriindvajsetih urah z vami obračunali« Vsi molčimo in ne črbnemo besedice, kadar mladič postopa po vseh knjižničnih prostorih in napravlja drzne opazke. Danes je odprl star časopis in zapazil notri prestolonaslednikovo podobo. Stopil je k načelniku in rekel: >Vidiš, kje tiči protirevolucija! Le počakajte, bom že pisal stricu!« Načelnik so je od strahu skoraj onesvestil, zakaj nihče ne dvomi, da je pretnje mladega smrkavca treba vzeti resno. 11. septembra 1918. Vadim ml jc danes rekel, da bo govori! s •tarSi, če nimajo nič proti, da jim postane zet. Starši so mu odgovorili, kakor sem si mislila. OČe je dejal: »Alja lahko stori, kar hoče. Ce vas vzame, ju njena volja.« Mati je rekla: Rndn hi, da Alja kotiča vseučilišče, preden se poroči. Hočem- da ie neziivisna od moža. Denar milj. izgube, za 1932 pa 0.048 milj., pri glavnici 0.5 tnilj. Din. Vpisi v zadružni register. Jugoslovanska hra-lilna tn posojilna zadruga z o. ■/. \ Ljubljani; Slo- nilna ... .....- ..----... venski film »Triglav«, r. z . j. z. in Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, r. z. z o. z. (načelnik Toman Janko). Borza Dne 21. decembra. Denar Danes sta ostala neizpremenjena le Curih in Trsi, vse ostale devize pa so bile višje kot včeraj. Avstrijski šiling je bil zaključen po 9.10 na ljubljanski borzi, na zagrebški po 9.04 in na bel-grajski po 9.02. — Grški boni so notiraii v Zagrebu 32—35 (32, 34), v Belgradu pa 35-35.75 (35.50). Ljubljana. Amsterdam 2304.29—2315.65, Berlin 1365.97—1376.77, Bruselj 797.46-801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 187.64—189.24, Newyork 3663.83—3692.09, Pariz 224.65—225.77, Praga 170.23 do 171.09, Trst 300.57-302.97. Promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški borzi 52.608 Din. Curih. Pariz 20.27, London 16.96, Nevv York 333, Bruselj 71.925, Milan 27.16, Madrid 42.30. Amsterdam 207.825, Berlin 123.45, Dunaj 72.55 (58), Stockholm 87.45, Oslo 85.20, Kopenhagen 75.75, Praga 15.36. Varšava 58.05, Atene 2.97, Carigrad 2.515, Bukarešta 3.05. Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.35. Vrednostni papirji Vojna škoda se je še dvignila in je že prav blizu tečaja 300. Promet je bil samo v škodi (2500 kom.) in v PAB (100 kom.). V ostalem ni bilo znatnejših izprememb. Ljubljana. 7% inv. pos. 54 den., agrarji 26 do 27, vojna škoda 295—297, begi. obv. 36—37, 8% Bler. pos. 38-42, 7% Bler. pos. 36—38, 1% pos. Drž. hip. banke 51 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 52—55, agrarji 26.50—27, vojna škoda 298—299 (296, 298), 12. 295—297 (295), 2. 288-291 (288, 290), t% begi. obv. 36.75—37.75 (38), 8% Bler. pos. 37.50—42, 7% Bler. pos. 36—38. — Delnice: Narodna banka 3800—4050, Priv. agr. banka 225—232 <232), Im-peks 50 den., Trboveljska 100—120. Belgrad. Narodna banka 3850—3950, Priv agr. banka 234-241 (235, 232), 1% inv. pos. 54-56, agrarji 29.50 bi., vojna škoda 291—297 (297, 296, 296.50, 297. 296), 12. 295-295.50 (295.50, 295), 8% Bler. pos. 38.25 -38.50 (37.50). smo v banki izgubili, naša hiša ni več naša. Naj vsaj prinese v zakon dovršeno izobrazbo.« V načelu sta torej bila oba za to. Vadim je prišel k meni, mi iskreno poljubil roko in dejal: ■»Staršem je pravi« Zdaj sem Vadimova nevesta. Toda ženin je odpotoval. Kdaj ga zopet vidim? Težko mi je pri srcu. 12. septembra 1918. Dijak Krasovski mi je danes povedal grozen dogodek. Očeta so mu pred enim tednom zaprli. Vsako noč je tekel v mestni gozd, kamor odlagajo trupla ustreljencev, da bi med njimi dobil truplo svojega očeta. Danes ponoči ga je dobil. Pa glej sreče I Pokazalo se je, da je bil v popolni nezavesti, sicer hudo ranjen, pa ne brez upa. Borja ga je prenesel v čuvajevo kočo v gozdu in mu bo stregel. Cekisti so že preleni. da bi sami kopali grobove za ustreljence. Kaznjence odpravljajo iz mesta v gozd, jih prisilijo, da morajo izkopati jamo, potem jih postavijo n« rob dolgega skupnega gro-| ba in jih postrele. Kdor ne pade precej notri, ga I vanjo vržejo, potem nasujejo mnlo zemlje nanje in se odpeljejo v meslo po druge žrtve. Tisti, ki so samo ranjeni, se včasih splazijo ven. Toda ne morejo se daleč zavleči, kajti čokisti, ki pridejo z nasled njim transportom, jih potem postrele. Vse to se zdi čisto neverjetno! In vendnr jo res! Res Je! »Borja,f sem rekla, ?zaknj pa pustite očeta v gozdni koči? Saj ga lahko najdejo! Kako mu bosto pa neopažono nosili jesti?« 'Dn. da, vse Je res,: je odgovoril, i.toda kaj naj storim? Sej oče ne more hoditi, ker jo hudo ranjen! ln če ga odnesemo, bodo takoj opazili. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Petek, 22. decembra: Zaprto. Sobota, 23. decembra: »Pravica do greha.« Red C, Nedelja, 24. decembra: Zaprto. Ponedeljek, 25. decembra ob 15: »Mlinar in njegova hči.« Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Cvrček za pečjo.« Izven. Globoko znižane čeme. Torek, 26. decembra ob 15: »Peterčkove poslednje »anje.« Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Kulturna prireditev v Črni mlaki,« Izven, Znižane cene. Opera Začetek ob 50. Petek, 22 decembra: Zaprto. Sobota, 23. decembra: Zaprto. Nedelja, 24. decembra: Zaprto. Ponedeljek, 25. decembra oh 15: »Manon.« Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Tičal.« Nova vpri-zoritev. Izven Znižane cene. Torek, 26. decembra ob 15: -Pri belem konjičku.« Izvem. Znižane cene. — Ob 20: »Traviata.« Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 22. decembra: Zaprlo. Sobota, 23. decembra: Zaprto. Nedelja, 24. decembra ob 15: »Trnjulčica.« Premiera Otroška predstava. Ponedeljek, 25. decembra ob 15: »Deseti brat.« Znižane cene. — Ob 20: »Mala Floramye.« Premiera. Izven. Torek, 26. decembra ob 15: »Trnjulčica.« — Ob 20: »Mala Floramye.« Najlepše božično darilo za Vašo hčerkico je ofroški „Singer" stroj Vaša hčerka se lahko udeleži brezobvezno in brezplačno otroškega tečaja v naši trgovini G a je v a ulica 3 — poleg nebotičnika — dnevno od 5 do 7 popoldne. Žive ribe raznih vrst in zaklano perutnino nudi najceneje „RIBA" J. Ogrinc LJubljana. Gradišče št. 7 Telefon 25-84 Telefon 25-84 Tudivnasi podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogohuba«. naročate mserate in dobite razne informacue — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030 Za težko delo zunaj «o ti čižmi Iz mastne kravine in z debelim gumijastim podplatom najpripravnejii. NAJBOLJŠI ZA 5TRAPAC. Iz boksa t prožnim gumijastim podplatom. Radi široke obl:ke zelo udobni. ČEVELJ POSLOVNEGA ČLOVEKA Iz dobrega boksa s trpežnim gumijastim podplatom za vsakdanjo nošnjo. Z usnjenim podplatom iz črnega ali rjavega boksa 129.- Opozarjamo na naSe črne zimske suknje z barih* n/istim ovratnikom in pliš podlogo. Cena znižana od 690 Din na 590 Din. Nepremočljivi suknjiči iz Hubcrtus sukna 240 Din, Nepremočljive smučarske oblehe Damski plašči, podloženi In s pliš ovratnikom od 390 Din. T I V A R OBLEKE, LJUBLJANA Mestni trg 3, Sv. 1'ctra cestu 23, Celovška cesta 63. Radi© APARAT ZA BOŽČNE PRAZNIKE si rezervirajte pravočasno 1 A kakšnega ? Kupite samo kvalitetni aparat EUMIG, MINERVA, ORION, po konkurenčnih cenah in tovarniško s garancijo pri RADIOVAL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Telefon 3363. Oče Borja Krasovski je bil mojster v železo-livarni. Bil je navdušen socialni demokrat in je morda največ njegova zasluga, d« so tovarniške delavce naščuvali proti inteligenci. Zdaj se .nu je zgodilo tako, kakor ubogi Vadimovi teti f Prusnjo, da zdaj zapirajo tudi anarhiste in socialne demokrate. Zdaj so seveda tudi oni proti terorju. 18. septembra 1918. Groza, ki preži na nas, postaja vedno straš-nejša. Danes je stal v »Krasni Gazeti« od 31 avgusta poziv, v katerem se »rdeči terort uralno razglaša. Med drugim piše: j Za smrt boljševikn inora umreti tisoč buržujevl Dosti smo prizanašali 1 Smrt buržujetn, to je geslo naših dni! Ljudstvo ;o treba terorizirati!« 14. septembra 1918. Danes se je nenadno pojavil pri nas Go-bu-nov. Mati se je onesvestila, ko ga je zagh-dala. Prišel je z ženo in rekel, da bo stanoval v nošeni stanovanju, ker je slišal, da je kabinet prazen. Gorbunov je bil miren in otožen, komaj bi verjela, da je to tisti Gorbunov, ki je starca Grigo-rija nabodel na kol. Po njem smo zvedeli tudi, kaj se je zgodilo striim in leti. Grozno! To lo smo že tako otopeli, da ni skoraj nič učinkovalo na nas. Toto so kot talko ustrelili, ker strica Vasje niso mogli dobiti. Bivališče strica Vasje so izdali kmetje. Gorbunov je takrat takoj hitel v •ibi.Vio kočo; stric Vnsja jo je pa med tem že zapustil. Nekaj dni pozneje so našli njegovo truplo v gozdu. Bilo je že vse razjedeno od volkov. Dennr in vrednote, ki so jih dobili v h!5l starega očeta, so si razdelili trije predsedniki 'sptl-koma. Gorbunov. četrti, sp |e odpovedni Možu: dejal Je, dn ne potrebuje denarja buržujev, nnipak samo življenje. In zdaj bo ta človek z ženo živel poleg nas, ločen samo z ozko stenol Naša hiša nam Je postala pekel. 16. septembra 1918. Borja Krasovski ml je ves srečen pripovedoval, da oče hitro okreva. Skrbi gn samo, kje ga bo potoni skril. 16. septembra 1918. Mašo pripoveduje vsa objokana, da ji je žena komisarja, ki stanuje pri nas, sama povedala, da so duhovnika in dijakona Voskresenske ceruve živa pokopali, češ, da sta nespoštljivo govorila n sovjetski vladi. Maša jo zelo žalostna, nihče no zna tako lepo pridigati, pravi, kot duhovnik v \ or kresenski cerkvi. 17. septembra 1918. Očeta Borja Krasovgkega so vendarle našli. Lastna hči je bila kriva njegove smrti! Pripovedovala je na ulici svoji najboljši prijateljici, la ,e oče rešen in v gozdni koči skrit. To je slišni (V kisi, ki je šel slučajno mimo. Takoj je dekle aretiral. Ko jo Borja prinesel očetu jed v kočo, t« nj-govo strašno razmesarjeno truplo ležalo v postelji in enako grozno pohabljeno truplo uboge 12 letne deklice je viselo, za roko obešeno na kljuk.), o--, slropa, golo in s težkim brunom mi nogah. Telo je bilo vse pokrito z groznimi ranami, pod nohti bili zadrti žeblji, nos JI je bil odrezan. Borja Je v strašnem stanju, mati mu Je r.b!h/ nela. 18. septembra 191i Kakor je bilo pričakovati, so zaprli tudi Rnrja Krakovskega. Gotovo tud! njega nI več m7 nasproti mitnice. Železne peči, štedilnike, drsalke in sanke nudi najceneje — Fr. Stupica, železnina. Liubliana, Gosposvetska 1. 1 Najkulanlnejša posojila dajemo: oa vloge velebank. vrednostne papirje, voino ško- j do državne bone. Blai- i rova nosoiila in na ku- . rantno blago Naloge iz province Dromtno izvršujemo Pučka štedions, , Zagreb, Meduličeva 31. Tel 90-03 (d I itanovanja Stanovanje Ptičjo hrano prvovrstno, za vse vrste ptic — po znižani ceni: Sever & Komp., Liubliana. Gosposvetska cesta 5. (1) Gostilničarji) Dolenjska gorčica (ženof) se dobi v Rožni dolini cesta XVII'20 — telefon 2247. _(1) Slivovko naravno, 52% — prodam 350 litrov po 18 Din pri odjemu od 25 litrov naprej. Ivan Klobčar, Dra-šiči — Metlika. (I) Šivalni stroj pogreznjen — provrstne , znamke — poceni napro- 4—6 sob popoln kom- daj Dvofakova ulica 3/1, fort. se odda za tebruar. |evQ (1) Poiasnila: Dvorakova uli- --- ca 111 - Telelon 3314. (e) Orehova jedrca najlepše presušena — po 29 Din za kg nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (II Prodam sani v obliki koleslja — ene za štiri, druge pa za dve osebi. Franc Pirnat, Jarše, Domžale. (1) Širile »Slovenca«! Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. OBVESTILO. V smislu § 2 določil glede hranilnih vlog, obvešča podpisana Liudska posojilnica v Ljubljani, r. z. z o z., svoie vlagatelje, da je na podlagi uredbe ministrskega sveta o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933 in v soglasju z drugimi denarnimi zavodi znižala od 31. decembra 1933 dalie obrestno mero od hranilnih vlog v tekočem računu na \%, oziroma od vezanih vlog na 5%. Rentni davek plačuieio vlagatelji sami. — Ljudska posojilnica v Ljubljani, r. z. z n. z., dne 18. decembra 1933. Vsakemu napravi veselje DARILO ki ga kupite pri nas. Znatno smo znižali cene za Božič za električne likalnike in kuhala, „ Foen aparate, „ grelne blazine in preproge, „ peči in rešoje, „ namizne, nočne, stoječe svetilke, „ lnstre in vsa druga svetilna telesa Itd. i. t. d. Vse v modemi, prima izvedbi ia v zelo pestri izberi. Cene in modeli za vsakega. »Elektroindustrija" d. d. Ljubljana. Gosposvetska 13 (Kolizej) Staroznana gostilna Keršič nudi za božične praznike pečene purane, goske in račke (1) Zimske suknje usniene sukniiče. najboljši nakup A Presker, Sv Petra cesta 14 (1) V restavraciji pri »Levu« se toči vino čez ulico še vedno po stari ceni. — Ia belo dalmatinsko liter 8 Din, Ia črno kaštelan-sko liter 8 Din. Na zalogi 6 let stari »Prošek«. (1) Jaselce izrezljane — poceni prodam. Velikost 60X60 cm. Gradaška ulica 4. (1) Železen štedilnik • Fera«, malo rabljen — poceni nanrodaj. Vprašati: Livada 23. (1) Kostanj po i Din kg Slavnemu občinstvu naznanjam da se bo prodajal na Vodnikovem trgu iedilni kostanj po en dinar kilogram vsak dan do božičnih praznikov. Kompare Milan. Obrt Tvrdka A Voth I itihljana HeMje»a <*«»»• »a ii-nurii nairehfjr v«r ?r*te (rtem^itr ninkr m truge mlfv«kt* frtelkr Zahtevane cenik t Poskusite ta nori recept za Vašo kožo (TIST. ml MllUT OBRH JE T 50 LETU Profesor dunajske univerze Dr Stejskal ie izvršil neverietne tehnične poizkuse z Biocelom (doblienim od mladih živali! Pn ženskah v starosti od 55 do 72 let so po šestih tednih popolnoma izginile gube (glej popolno izvestie v dunajskim medicin listu). Uvele mišice na obrazu postanejo sveže in čvrste: uvela polt se naglo pomladi Ženske 50 let moreio izgledati. kot da jim ie 30 let. in dobe polt. za kakršno bi iih zavidalo marsikako mlado dekle Ako neguiete Vašo kožo z Biocelom. ki pomlajuje. Tokalon-krema, hrana za kožo rožnate barve, dokler Vi spite. Uporablja na' se ponoči. Ziutrai rabite Tokalon kremo bele barve (ne mastnol, ta odstranjuje razširiene znoj-nice in so'edce >n po treh različnih porabah v treh dneh postane koža bela. Štefan, kam pa hitiš? k Raz mu na Zabjah Dobili so najboljšega dalmatinca, katerega točijo še po stari ceni 8 Din. Tam boš pa zelo zadovoljen, tudi cviček in štajerska vina so prvovrstna in poceni. Te dneve imajo tudi morske ribe in polenovko. V častitljivi starosti 85 let je umrl v Novem mestu 20. decembra t. 1. za večnost .skrbno pripravljen gospod biseromašnik Jožef Rome Ord. Teut. upokojeni župnik podzemeljski Pogreb pokojnika bo v petek 22. decembra ob pol štirih popoldne iz novomeškega kapitla na mestno pokopališče. Vsem duhovnim sobrutom, prijateljem, znancem ter vernikom župnij, koder je pokojnik vršil svojo innšniško službo, bodi priporočen v molitev. Križanke v Ljubljani, 21. decembru 1933. Valerian Učnk, deželni kointur O. T. Umrla nam je naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Ana Simončič dne 20. t. m., po dolgi mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere. . Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, dne 22. decembra 1933 ob pol 4 popoldne od doma žalosti Hrenova ulica it. 6 as pokopsllšče k Sv. Križu. Za vse dobro ji bodi Beg plačnik! V Ljubi j s ni, dns 21. decembra 1933. Simončič Maks, sin ia ostalo sorodstvo. DI ANA PASTO ZA ZOBE Kuhaj dobro fn poceni! nm KUHARSKA KNJIŽICA za cent no in leč no Krono iz domačih pncklkov 1934 Sijsjne recepte zs dobro in ceneno dumičo kuhmio (nad 200) vsebuje in prukt>čnu navodila Nova kuharska kniiž'ca ki je ravnokar izšla v založništvu »SATURN« LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5 Dobi se tudi v vseh večjih knjigarnah. Cena Din 10— s poštnino »red, če pošljete denar v naprei Cenj. tvrdkam priporočamo »o knjižico kot izredno praktično darilo odjemalkam za Novo leto 19341 Pri večjem odjemu znaten popust! Razveselite za Božič svoje drage s koristnimi In krasnimi plefpninami, perilom, nogavicami, tokavicami iu z vsem modnim oiagom kupljenim v PETIT PARIŠ Maribor, Gosposka ul. 23 Poceni boste vživali vesele praznike! VČERAJ SMO SPREMILI K VEČNEMU POČITKU V ŠKOFIJI LOKI GOSPO MINKO GOLOB ROJ. HAFSER SOPROGO DIREKTORJA DRŽAVNE ŽELEZNICE V POKOJU PROSIMO ZA TIHO SOŽALJE UUBLJANA — 5KOFJA LOKA, DNE 22. DECEMBRA 1933 RODBINI: GOLOB — HAFNER Za vedno nas je zapustila naša ljubn mama, gospa in ZOLLI Pogreb se bo vršil v petek, dne 22. decembra 1933 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Žibertova ulica 8t. 28, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zndušnica se bo darovala v soboto, dne 23. decembra 1933, ob pol 7, v šišenski farni cerkvi. V Ljubljani, dne 21. decembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. &a ».IiufoslovonsKo uskarnoc v Lmbiiani: Kaj-ni f;eč. Izdajate^. Iv&a tUiters*. Uradnik; Loisa (JulobiA.