poštnina oiatane v gotovini Leto LVII. V LiubHani, w sredo, dne 11. decembra 1929 St. 283 St. 2 Dir Naročnina Dnevna iž-anja za kraljevino luaoslaillo mesec.no <15 Oln polletno 150 Oln celoleino 3U0 Oln za inozemstvo mesečno 40 Din nedei)altn izoata cetoleino v Juge slavili izo Din, za Inozemstvo 140 E ► VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrsla moli oglasi po l'SO ln ^ D. veCII oglasi nad 45 mm višine po Oln i-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstico po IO Din o Pn veCiem o naročilu popust Izide ob 4 z)ulraj razen pondel)Ko ln dnevo po prazniku ureanttino #e v Kopltanevi ulici Al. Oilll Rokopisi se ne vračalo, aelranklrana pisma se ae sprejemalo ■» l/reanlStva telefon SI. 20S0. upravntStva St. 2326 V prava /e vKoptiar/evi ui.Si.b - Čekovni račun: Cluuljana Stev. tO.OSO in 10.34« sa Inseiale, Sarajevošl.7563, Zagreb it. 39.011, Praga In Vunal St. 24.797 Pred ujedinjenjem prosvetnih društev Šolsko vprašanje pred francoskim partamentom Francija pozna dvojno šolstvo: državno in zasebno. Državno šolstvo je brezversko ali bolje protiversko, zasebno šolstvo je pa v katoliških rokah. Državno šolstvo je brezplačno, zasebne šole pa precej stanejo starše, ki vanje pošiljajo svoje otroke, razen tega morajo pa še na davkih prispevati za državno šolstvo. A kljub temu privatne šole sijajno uspevajo. Ne le, da so izborno obiskane, ampak so na slovesu, da nudijo gojencem neprimerno višjo in temeljitejšo izobrazbo kaiior državne šole. In to je, kar brezverne državnike hudo boli. Kajti učenci, ki so izšli iz privatnih, katoliških šol, stopijo v življenje vse bolj pripravljeni, več znajo in se jim nudi mnogo večja možnost, da se uveljavijo v življenju, kakor pa oni, ki so zapustili državno šolo. Ta problem je dolga leta mučil tudi gospoda Eduarda Herriota — našega znanca — ki je upravljal resor prosvetnega ministrstva več let. Nazadnje je pa le našel rešitev in sicer v sledeči obliki: ker državne šole ne morejo konkurirati s privatnimi katoliškimi, zato naj se privatne šole ukinejo! Državne šole in sicer tudi srednje, — ker za te gre največ v tem I slučaju — naj pa nudijo ve9 pouk brezplačno. Tako jo je izmodril gospod Herriot. Da pa kulturnobojno kopito ne bo tako očitno (kajti vsaka napredna država se kulturnega boja izogiba), se je gospodu ministru zdelo koristno, da svoji zamisli nadene socialno humanitarni videz: vsem otrokom naj se nudi enaka izobrazba, zato, da imajo vsi isti položaj v življenju, medtem, ko imajo sedaj gotovi otroci prednost, ker uživajo boljšo izobrazbo v srednji šoli. S tem argumentom je Herriot pridobil socialne demokrate, ki so bili takoj uavdušeni, da se odpravi »razredno« šolstvo. Mesto da bi poskušali državno šolstvo dvigniti na isto stopnjo, kot je privatno, so toraj v prosvetnem ministrstvu napravili načrt, kako bi zatrli vse katoliško šolstvo in na ta način zadali katoliškemu gibanju smrtni udarec. Radikali so med tem izpadli iz vlade, a v ministrstvu prosvete je ostalo polno njihovih zelo vplivnih ljudi, ki imajo zaveznike povsod. In tako je v novi proračun (čl. 80) prišla tudi odredba o »enotnem šolstvu«, ki so je hoteli nekako furtimaško iztisniti skozi proračunsko debato. Ves proračun, ki šteje '200 členov, mora biti do novega leta sprejet. Za debato o posameznih členih ostane toraj jako malo časa. Katoliki pa so bili čuječi. Brž, ko je prišel omenjeni člen v razpravo, je vstal seveda g. Herriot, da ga utemelji in brani. A takoj je navalil nanj nič manjši kot Louis Marin, ki ima za seboj 100 poslancev in tvori bistveni sestavni del Tardieujeve vlade. Z vso odločnostjo je nastopil najprej proti načinu, kako se skuša eno bistvenih kulturnih vprašanj, ki posega tudi gospodarsko globoko v narodno življenje, rešiti potoni člena o proračunu! Ako se ukinejo zasebne šole, potem bo morala država zidati nova šolska poslopja in nastaviti na tisoče učiteljev, kar jo bo stalo milijarde! A še važnejše je kulturno vprašanje, — je stopnjeval govornik svoj obrambni govor, ki je prehajal v napad. Od kdaj je otrok kolektivna, družabna last, da bi si država lastila monopol na fizično, intelektuelno in moralno vzgojo? Kdo more družino oropati njene prvobitne pravice in dolžnosti, da vzgaja in določi vzgojo otroka. Pedagogično stališče pa naravnost kriči po zasebnih šolah. Saj je znana izjava B. Shawa iz zadnjih dni, ko je rekel, da če bi bil minister, bi sigurno ne sprejel nikogar v državno službo, ki bi se izkazal z maturo na kakem državnem zavodu. — Šolsko vprašanje je slednjič tudi politično vprašanje. Stranka, ki je slučajno na vladi, nastavi na vsa odločilna mesta svoje ljudi, ki v imenu države vzgajajo strankin kader — in ljudje nimajo nobene možnosti, da otroke odtegnejo temu vplivu, ako je državni šolski monopol. O tem. ali bo otrok vzgojen versko ali brezversko, lajično ali konfesijonelno, duhovno ali materijalistično, naj bo prepuščena svobodna izbira staršem I Energičen nastop g. Marina je popolnoma uspel. Finančni minister g. Chčron je obljubil, da bo čl. 80 umaknil iz proračuna. Značilno pa je, da je veliko francosko časopisje tudi topot pustilo g. Herriofa gladko pasti. Oficioz-ni »Temps« se naravnost norčuje, da lake ka-sernacije svoboden narod ne prenese in sarkastično pristavlja, da naj bo g. Herriot kar zadovoljen, ker je »Boerija prva etapa na poti na Parnas...« 15. dec.). »Journal des Dčbatsc Novi šolski zakon ima tudi te določbe: § 156. Privatno iniciativo kulturno-pro-svetnih ustanov v cilju narodne prosvete, zlasti pa ljudske univerze na vasi in v industrijskih središčih bo podpiralo prosvetno ministrstvo, zadržujoč sebi pravico dovoljevanja za osnovanje posameznih ustanov, kakor tudi pravico nadzorovanja § 157. V sporazumu z ministrom za vojsko in mornarico, trgovinskim ministrom in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, bo predpisal prosv. minister uredbo, s katero se bodo določila postopanja in navodila za zetlinjenje vse državne in privatne akcijo na polju narodne prosvete. Rim, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Lahko se reče, da je bil redkokdaj kak tuji inozemski minister sprejet manj prijazno, kakor bo bolgarski zunanji minister Burov, ki ga jutri s finančnim ministrom Molovom pričakujejo v Rimu. >Italia« danes objavlja, da bo na drugi haaški konferenci podpirala bolgarsko stališče. Ta objava pa je združena s celo vrsto ponižanj in osebnih napadov na bolgarskega zunanjega ministra Burova, kakršnih je v zgodovini gotovo zelo malo. Bil je Virginio Gayda, ki je kot zvočnik vlade poslal Burovu v »Giornale d' Italia« tak nenavaden pozdrav. Gayda pravi: Burov si mora brez olepševanja pustiti povedati, da je svoj narod vetloma nalagal in prevaril. Mora si pustiti dopasti, da se mu njegov lastni poslanik v Rimu pokaže kot bleščeč zgled, in da je končno italijansko pripravljenost, podpirati Burova, smatrati izrecno samo za uslugo bolgarskemu narodu, ki je bil brez svoje lastne krivde zapeljan. Pristavlja se k temu, da če bi Burov ne bil prišel tako pozno v Rim in če bi se bil prej prijazneje obnašal nasproti Italiji, da bi mogel še več doseči za svoj narod. Lahko si je torej misliti, kako topel bo razgovor jutri med Burovom in Grandijem, pri čemer bo prisoten tudi bolgarski poslanik Vlkov. Uvodni članek »Gior-nale d' Italia« se začenja z zadnjo Burovovo vladno izjavo, kjer je Burov izjavil, da rezer-viranosti Bolgarske nasproti Italiji ni pripi- Enotne uzance v trgovini z žitom Zugrcb, tO. dec. AA. Delegacija borz kraljevine Jugoslavije je imela 9. in 10. decembra konferenco v Zagrebu, na kateri je razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi z našimi borzami in njihovim položajem v našem gospodarstvu. Seji so prisostvovali iz Belgrada Bajloni in tajnik borze Gustav Krklec. iz Ljubljane Ferdo Ni-kclsbalier, generalni tajnik dr. Mttrio Dobrila, iz Novega Sada Arnolil Sukely in Miroslav Weiss ter generalni tajnik dr. Branko Petrovič, iz Skopljn tajnik Panta Fidič, iz Sombora Milan Baz in tajnik dr. Pavle Protič, iz Zagreba podpredsednik S. K. Alexander, borzni svetniki Leon VVeiss. Leon Bichler. Milan tlajie, Oskar VVeiss in generalni tajni . Perušič. Konferenco je otvoril podpredsednik zagrebške borze Ale.\ander, pozdravil prisotne in predlagal pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je bila sprejeta z oduševljenjem. Nato se je prešlo ua razpravo o posameznih vprašanjih, ki so se v glavnem nanašala na posamezne borzne predpise in zlasti na tizancc za trgovino z žitom. V vseh vprašanjih je bilo doseženo načelno soglasje, tako da so bila nekatera vprašanju definitivno rešena, dočim bodo ostala še sprejeta. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila izravnava uzanc za trgovino z žitom. V tem vprašanju je bil dosežen sporazum med vsemi borzami kraljevine Jugoslavije ter so bile sprejete itzance, ki jih je sestavila zagrebška borza z manjšimi izpremem-bami. Tnko bodo odslej trgovali z žitom na vseh jugoslovanskih borzah po istih predpisih. To je prvi korak k obči izravnavi vseh uzanc, kar bo ustvarjeno šele z zakonom o javnih borzah, s pravili o borzah in vsemi pravilniki razsodišč. (6. dec.) pa pod naslovom La deformation des idčes piše, da kulturni mandarinat demokratična Francija odločno odklanja. O katoliških listih niti ne govorimo. Francoski kulturno-bojneži so ob odločnem odporu katoličanov zopet doživeli poraz. Ta uredba bo zajela vso državne in bansko ustanove, ko tudi vsa zasebna društva (človekoljubna, prosvetna, patriotična, pevska, viteška, profesionalna in strokovna), katerih delo je v katerikoli obliki vezano na narodno prosveto. Tudi s to uredbo in drugimi primernimi odredbami bo skrbelo prosvetno ministrstvo, da bo akcija zasebnih društev in banskih ustanov za narodno prosveto v skladu s prizadevanjem državnih oblasti in ustanov, da so prepreči škodljiva vzporednost delovanja, da se preprečijo spori, kjer obstoje in da se zedi-nijo ustanove z istimi nalogami, kjerkoli jo to potrebno in koristno. sovati neprijazni zunanji politiki Bolgarske, temveč je samo pretveza, da se prikrijejo obveznosti, ki jih je prevzela Italija nasproti Grčiji na stroške Bolgarije. Ta izjava po zatrdilu »Giornale d' Italia« ne odgovarja dejstvom. Res je, da je Italija izkazala Grčiji usluge, in sicer ravno zato, ker je pokazala, da polaga važnost na italijansko prijateljstvo. Pomoč, ki jo je Italija izkazala Grčiji, pa je iskati popolnoma na drugem polju in nima ničesar opraviti z bolgarskimi plačilnimi pogoji. Burov je moral to vedeti in tudi ve. Na ta očitek zavestno napačnega poročanja o diplomatskih dogodkih pred parlamentom sledi takoj drugi očitek: Burov je vedoma lagal, ko je hotel dopovedati, da je bil italijanski delegat oni, ki je hotel obremeniti Bolgarijo z bremenom 18 milj. Italija je samo podpirala francosko stališče. Nato sledi ugotovitev, da hoče Italija brez ozira na može, ki so delali napake, vpoštevati bolgarski narod, ki trpi in ki ni odgovoren za napake zunanje politike. To je mogoče dokazati z mnogimi prijatelji, ki jih ima Italija na Bolgarskem in od katerih je najzve-stejši in najizkušenejši Vlkov. Končno pravi članek, da Burovega obiska skoro ni več treba, ker mu Grandi skoro ne bo mogel več povedati, kakor je že povedal Vlkovu, namreč, da namerav altalija podpirati bolgarsko stališče. Ton in posebnost tega članka je seveda napravila v mednarodnih diplomatskih krogih v Rimu velik vtis. Vprašanje reforme socialne zakonodaje Belgrad, 10. dec. AA. V duhu sklepov konference z dne 29. in 30. novembra t. 1. je bil imenovan ožji odbor z nalogo, da izdela predloge o zakonu o zaščiti delavcev, zakonu o zavarovanju delavcev in zakonu o inšpekciji dela, ki stoje pred reformo. Odbor je vsestransko proučil vprašanje, ki prihaja v poštev ter zavzel stališče do vseh problemov, ki so bistvo našega socijalnega zakonodavstva. Včeraj se je vršila v Belgradu konferenca gospodarskih zbornic, kateri je odbor predložil svoj referat. Ljubljansko zbornico sta zastopala njen podpredsednik 0 g r i n in tajnik dr. P1 e s. Na konferenci je odbor poročal o svojem delu in stavil predloge, ki so bili soglasno sprejeti. Elaborat bo izročen ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drinkoviču. Obenem je bila imenovana delegacija, ki bo gospodu ministru obrazložila, da gre za skupne predloge vseh gospodarskih korporacij v državi. Delegacija ga bo obenem prosila, naj bi k definitivni tekstaciji socijalnih novel pritegnil tudi predstavnike poslodavskih zbornic, to pa zato, ker gre za ekonomske določbe, ki bodo globoko posegle v vse naše gospodarstvo. Seja upravnega odbora Belgrad, 10. dec. AA. Upravni odbor privilegirane agrarne banke je imel svojo sejo 9. t. m. pod predsedništvom podpredsednika Radoviča. Po referatu o tekočih poslih je odbor z zadovoljnostjo ugotovil, da je bil drugi obrok skoro ves že vplačan. Drugi obrok znaša skupno 145 milj. Din, a do včeraj je bank asprejela 133,929.201 Din, poiemtakem manjka samo še kakih 10 milj. Sprejet je bil sklep, da se odgodi plačilni termin za tretji obrok bančnih delnic, ki poteče 15. t. m. do 15. januarja 1930. Predavec zaprt radi »Glavne zadruge° Zagreb, 10. dec. (AA.) Kraljevski sodni stol v Zagrebu je nocoj izdal to-le zaporno povelje: Kraljev sodni stol v Zagrebu 10. decembra št. 1-7093 zaporno povelje, Predavca Josipa, 45 let starega, rodom iz Prugovice. ekonoma v Dugein Selu, je treba nentegoma prijeti in pripeljati v tusodni zapor, ker je osumljen zločina prevare, ki je označen v §§ 197, 199 in 200 kaz. zakona, kar je kaz-njivo po § 203 kazenskega zakona, na škode upnikov »Glavne zadruge« in ker nadalje obstojajo za njegovo aretacijo zakonski razlogi § 166 kaz. postopnika, točka J, 2 in 3. Zagreb, 10. dec. (AA.) '/. ozirom na zaporno povelje, ki ga je izdal kraljevski sodni stol v Zagrebu, so nocoj ob 20.12 policijski organi prijeli g. Josipa Predavca in ga odvedli v zapore kraljevskega sodnega stola v Zagrebu. Dr. Jug popolnoma oproščen Belgrad, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Pred vojnim sodiščem za častnike sc je danes vršila razprava zoper polkovnika dr. Riharda Jugu in sanitetnega referenta Mihajla Andrijanova, oba pri dravski divizijski oblasti. Dr. Jug je obtožen, da je 20. maja 1028 odredil, da naj Andrijanov, ki je bil teduj dežurni zdravnik dravske bolnišnice, rekrutn Antona Pernega, za katerega je sumil, da simulira gluhonemost, elcktrizira in na ta način ugotovi gluhonemost. Državni pravdnik Slavko Miletič je obtožil dr. Juga, da je smrt Antona Pernega, ki je radi elektrizi-ranja umrl, posledica Jugove opcrncije in gre torej za uboj. Andrijanov pa je obtožen, da je izvršil to povelje. Sodišče je oba oprostilo, ker ni na nobeni strani nobene krivde. Oprostilno razsodbo je vsa javnost sprejela z največjim zadoščenjem. Venski zakon podpisan Belgrad, 10. dec. AA. Nj. V. kralj je včeraj popoldne sprejel v avdienei ministra jioljcdel-stva dr. Otona Frangeša. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o pobijanju rastlinskih bolezni in rastlinskih škodljivcev ter vin ski zakon. Mironescu v Pragi Praga, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Mironescu je danes iz Pariza dospel v Prago. Na kolodvoru so ga sprejeli dr. Beneš ter romunski, jugoslovanski in poljski poslanik. Glavni namen njegovega prihoda je, pripraviti v vprašanju vzhodnih reparacij skupen nastop držav male antante. Češkoslovaški zastopnik pri pariških pogajanjih vzhodnega reparacijskega odbora, pariški poslanik dr. Osuski biva že tri dni v Pragi. Na drugi haaški konferenci, ki se bo začela 17. januarja, se bo oddala skupna načelna izjava male antante, ki bo najprej formulirala specialne posamezne interese male antante v reparacijskem vprašanju, polem pr navajala skupne interese Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije glede madjarskih ro paracij. Mala antanta Youngovega načrta ne bo preje podpisala, dokler Madjarska ne bo hotela dati jamstev, da bo izpolnjevala mednarodne obveznosti. Češkoslovaški in Romuniji (Jugoslavija je pri tem manj interesirana) gre pri tem manj za madjarske reparacije, več pa za končno veljavno rešitev agrarne reforme. Češkoslovaška in Romunija si prizadevata, da bi se pri končni rešitvi reparacijskega vprašanja končnoveljavno likvidirala tudi vsa druga politična in finančna vprašanja. Nemška finančna reHorma Berlin, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Na nočni seji ministrskega sveta je prišlo v vladi do popolnega sporazuma o finančni reformi, « katero bo vlada zmagala ali padla. Davki bodo postopno v petih letih narasti i od 800 milj. na 1725 milj. Radi tega postopnega zviševanja in radi nameravanega zvišanja davka na piv. je pričakovati težkih bojev s strankami, do čim bo težje doseči zvišanje zavarovanih Vm poselnih za pol odstotka. Dunaj, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Na dumi,t skem vseučilišču bo v petek zanimiva promo eija. Dr. Franc Gsodam iz Reicherfelsa na Ko roškem bo proinoviralf zn doktorja teologije. On je prvi laik, ki je dosegel naslov katoliškega teologa. Neprijazen sprejem Burova v Rimu Zakon o narodni šoti (Dalje.) § 26. V proračunu se določijo vsote za redno rzdrževanie šol. Povečanja ne smejo znašati nad 10% bivšega šolskega proračuna. Večja popravila in investicije se morejo dovoliti le, če jih odobrita prosvetni in finančni minister. § 27. Poslopja narodnih Sol morajo biti na ugodnih in zdravih mestih, morajo biti suha in svetla ter imeti dovolj prostora za učence, i ro-svetni minister bo v sporazumu z ministrom za javna dela, ministrom za socialno politiko predpisal odredbe o zidanju šolskih stavb in učiteljskih stanovanj, o pohištvu in ureditvi šolskih vrtov, dvorišč in drugem, ko tudi o vzornih načrtih za šolska poslopja. § 28. Kjer občina nima pripravnega _ zemljišča si ga morejo nabaviti potom ekspropriacije. g 29. Vsaka šola mora imeti poleg stanovanja za upravitelja še v bližini šole toliko Podpisom odgovarjajočih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posebnih oddelkov, ter tudi stanovan;e za enega slugo. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi pritiklinami se ne more šola otvoriti, niti nov oddelek. V mestih in trgih more občina dajati mesto stanovanja stanarino. Stanarina znaša v Belgradu in Zagrebu po 500 Din mesečno za vsakega učitelja, v mestih nad 50.000 prebivalcev po 400 Din. v mestih s 30.000 do 50 000 prebivalcev r>o 350 Din. v mestih pod 30.000 prebivalcev po 300 Din, v trgih po 200 Din. § 30. Po odobritvi pristojnih oblasti zgradi ( Šolska občina potom licitacije ali. v svoji režiji : vsa poslopia za šolsko potrebo, poslužujoč se na- ! rodne delovne sile in inaterijala, s katerim razpolaga. Načrt za zgraditev šolskega poslopja potrjuje ban. . § 31. Občine morajo na svoje stroške zgraditi poslopja, namenjena narodni prosveti, kakor: kmetijske šole, gospodinjske, strokovne itd. \ ta namen se more več občin združiti. § 32 pravi, da pomaga država vsem občinam, razven mestnim, pri gradnii šolskih poslopij s tem, da jim izdela gradbene načrte ter vodi vrhovno nadzorstvo. .... j • § 33. Onim občinam, ki nimaio predpisom odgovarjajočih šolskih poslopij, niti nimajo materialne možnosti, da jih same zgrade, bodo pomagale banovine in država zgraditi nova poslopja. Pristojne oblasti morejo pritrditi, da se za zgradbo šol uporabi delovna sila in matenjal, s katerim razpclaga država. . § 34 Ban bo naložil upravni občini, kadar se pokaže ootreba, da otvori novo Solo ali razširi obstoječo. Proti tej odločbi sc more upravna občina pritožiti na prosvetnega ministra. § 35 Da bi se z otvoritvijo novih sol hitreje dvignila narodna prosvela, se ustanavlja državni Šolski fond pri Državni hipotekami bsnki, ki se mu bo vsako leto iz državnega proračuna dodajala potrebna vsota, dokler ne doseže vsote 150 milijonov dinarjev. Iz teda fonda se bodo dajala posoiila za zgradbo novih šolskih poslopn m učiteljskih stanovanj. , Posojila za zgradbo novih poslopil se bodo daiala v prvi vrsti kraiesn, ki nimajo sploh nobene So'e. Siromašnim šolskim občinam, v katerih ic naimani 69?» analfabetov, se bodo daiala posopla z manjšo obrestno mero ali brezobrestno z rokom o-da 20 let. , , • • Državni šolski fond upravlia prosvetni mi-jutter in sporazumno s predsednikom vlade po •pravilih, ki jih bo predpisal v sporazumu s finančnim ministrom ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. § 36. Šolska poslopja m šolsko dvorišče se morejo uporabiti sf.mo v svrhe. ki so v skladu s splošnimi nalogami narodnih šol (§ 1.). § 37 Premoženje šolske občine tvori! 1. vsa šolska poslopia -n vse nepremično šolsko premoženje 2. šolsko pohištvo, 3. zbirke učil in solske knjižnice, 4. krajevni šolski fond in gotovina od raznih dohodkov. $ 38. govori o šolskem fondu, kamor gredo vsa darila. Krajevni šolski fond služi za pomoč siromašnim otrokom, za financiranie šopkih izletov. knjižnic, za šolske kuhinje in oskrbovališča ter za potrebe narodnih šol sploh. § 39 Šolska občina se mora intabulirati na vse nepremično šolsko premoženie. § 40 Če se iz ene šolske občine oddeli nova šolska občina ali del šolske občine, potem imajo pravico na sorazmeren delež skupnega šolskega premoženia. V slučaju nesporazuma rešuje spore ban. , § 41. Vsaka vaška šolska občina ima šo'sko blagajno, kamor pridejo: 1. vsote, ki jih daie upravna občina za vzdrževanie šol, 2. dohodki od šolskega imetja ali fonda, 3. vsote, ki jih daje banski šolski odbor in 4. razni dohodki. Pouk. § 42. Učni predmeti v narodnih šolah so: 1. nauk o veri z moralnim naukom, 2. narodni (šrbsko-hrvatsko-slovenski) jezik, 3. narodna zgodovina z najvažnejšimi dogodki občne zgodovine, 4 zemljepis naše države z osnovnim spoznavanjem drugih dežel, 5. računstvo s temeljnimi nauki geometrije in geometričnega risanja, 6. naravoslovje, 7. praktična gospodarska znanja po potrebah kraja, 8. higiiena, 9. gospodinjsfvo, 10 ročno delo s posebno uporabo narodnih motivov, 11 risanie, 12. lepopis, 13. petje, 14. telovadba po ■Slov.«) Ministrski predsednik Venizelos je imel danes dopoldne govor v poslanski zbornici, kjer se je s toplimi besedami spominjal zaslug odstopivšega predsednika Konduriotisa in mu izrekel zahvalo naroda. Predsedniki strank so se njegovim izvajanjem pridružili. Poslanska zbornica iu senat bosta v soboto volila novega predsednika. iskt vo%m proračun Število vojske se znižalo od 670.000 na 440.000 mož — Pred uvedb o enoletne službene dobe Pariz, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je začela v včerajšnji nočni seji proračunsko debato o vojnem ministrstvu. Poročevalec Belaulloux Lafont je izjavil, da sc sedaj prvič ločeno navajajo izdstki za stalno vojsko v Franciji, v kolonijah in v Porenju. Izdatki znašajo za Francijo 4.3 miljarde, za kolonije 0 8 miljarde in za Porenje 4.6 miljarde.' Celotni izdatki za vojske so se 1. 1929. znižali za 5 miljard in so že nižji, kakor 1. 1913. Aktivno stanje moštva se je od 670.000 znižalo na 440.003. Prehod k enoletni vojaški službi zahteva letos za 600 milijonov več izdatkov. Za trdnjavska dela ob italijanski in alzaško-Iorcnski meji so izven proračuna predvidene tri miljarde. Parlamentarni vojni in finančni odbor je prvotne zahteve vojnega ministrstva zniža! za 126 milijonov. Nadaljnje črtanje postavk pa je nemogoče. Izdatki znašajo za enega moža 9.62 frankov v primeri z 1.36 1. 1914. Plače častnikov so se zvišale za štirikratno mero. Čc bi se vojni proračun znižal za eno miljardo, kakor lo zahtevajo gotove levičarske stranke, bi se moral spremeniti ves sistem. Sedanja organizacija vojske je rezultat 10'etncga dela in edina jamči za trenotno varnost Francije. Francija je sicer za razorožitev, vendar pa je treba za varnost francoskih tal nositi temu primerne zavarovalne premije. Krivično je, očitati Franciji militarizem, ker izdaja Nemčija za svojo vojsko 135.000 mož nič manj kot 15 miljard frankov. Dočim je Francija svoje izdatke za vojsko zmanjšala, so jih vse druge države zvišale, tako Anglija za 16 6%. Združene države za 7%, Italija za 15%, Belgija za 56% in Japonska celo za 101%. Voditelj radikalne stranke Deladier je ostro kritiziral izvajanja referenta. Ni res, da francoski izdatki za vojsko niso narastli. Vojni proračun še daleč nc obsega vseh izdatkov. Če se računa še ministrstvo za zrakoplovstvo, je treba vzeti številko 5.8 miljarde, z vsemi drugimi v proračunu še nadalje raztresenimi izdatki pa je računati z vsoto 12.12 miljarde, torej še enkrat toliko, kakor 1. 1913. Vsa civilna uprava Francije pa zahteva samo 12.3 miljarde. Nikjer na svetu niso vojaški izdatki ravno tako veliki, kakor civilni. I " Sovleii povzročitelji kitajskih nemirov? Zanimiva zunan e politična debata v angleški poslanski zbornici London, 10. dec. (Tel. :;Slov.«) V poslanski zbornici je na vprašanje, če je Rusija v smislu želje doniinionov prevzela garancije glede sovjetske propagande tudi za dominio-ue, izjavil zunanji minister Henderson, da se o tem še vrše razgovori med angleško vlado, dominioni in sovjeti. Glede tolmačenja § 9 protokola z dne 23. okt., po katerem se imajo vse odredbe najprej predložiti parlamentu v odobritev, so konservativci grajali besedo »parlamente, ki je prišla pomotoma v protokol namesto besede »poslanska zbornica«. Henderson se je opravičil radi te napake, vendar so konservativci že zahtevali določno izjavo z ozirom na to. da je novi angleški poslanik že odpoloval v Moskvo. To vprašanje bo prihodnjič ponovno prišlo na razpravo. Strašne posledice London, 10. dee. (Tel. »Slov.«) škoda po viharju v zadnjih dneh je še nepregledna. Včeraj je bilo mnogo smrtnih nesreč. V Hastingsu se je podrla streha neke cerkve. Tudi ogromno deževje povzroča veliko škode. Mesto Leomin-ster je popolnoma obdano z vodo, globoko 2 do 6 čevljev. Ob Temsi so širna polja pod vodo. Tenisa je na več krajih dosegla širino 2 milj in je narastla za 3 metre nad normalo. V Glou-cestru so morali izprazniti rudnik, ker je bila nevarnost, da ga zalije voda. Henderson je nato podal izjavo o ukrepih Anglije na Kitajskem. Generalni konzul v Nankingu ima nalog, da v primeru nevarnosti spravi vse angleške ženske in otroke na dve angleški ladji, ki sta v Nankingu, kjer pričakujejo še križarki »Suffolk« in »VVavvrick«. V Šanghaju so tri angleške vojne ladje, kamor sta bila odposlana iz Honkonga tudi dva ru-šilra. Vojno pristanišče v Hongkongu se do-gotavlja z največjo hitrico. Pripravljeno je vse, da se takoj odpošlje v Šanghaj bataljon, če bo položaj to zahteval. Na vprašanje, ali ni nemirov na Kitajskem povzročila sovjetska propaganda, ni dala vlada nobenega odgovora kljub temu, da so poslanci neprestano vzklikali: »Odgovoriti!« Določila glede manjšinskih šol. § 45. V krajih, kjer v znatni meri stanujejo državljani drugega jezika, se bodo olvorili posebni oddelki osnovne šole za niih otroke. V teh oddelkih mora biti najmanj 30 učcncev. Izjemoma se more otvoriti tak oddelek tudi s 25 učenci, o čemer odloča prosvetni minister. Program in učni načrt je isti, ko v drugih osnovnih šolah. V teh oddelkih se vrši pouk v matemem jeziku učencev. V vseh oddelkih se uči državni jezik kot obvezen predmet. Če je v kraiu več oddelkov iste narodne manjšine, more ta imeli svojega posebnega upravitelja. § 46. Če obstoje v kraju oddelki oziroma šole z državnim učnim jezikom in poleg njih posebni oddelki in šole z učnim predmetom Italere druge narodnosti, morajo otroci z državnim maternim jezikom obiskovali osnovno šolo z državnim učnim jezikom; otroci druge narodnosti in jezika moreio po odločbi staršev obiskovati oddelke z državnim učnim jezikom mesto oddelkov svojega maternega jezika Otroci ene narodne manjšine ne sme'o obiskovali šole druge narodne manjšine. V krajih, kjer šoloobvezni otroci narodnih manjšin vsled svojega premajhnega števila ne morejo imeti pouka v maternem jeziku, morajo obiskovati šoio z državnim narodnim jezikom. § 47. V vseh narodnih šolah poučujejo državni učitelji, ki morajo popolnoma obvladati drJavni jezik. To velja tudi za veroučitelje. 39 mornarje!? utonilo Pariz, 10. dec. AA. V Pochelle je priplula ribiška ladja : Gascogne«. ki je imela na krovu kapetana in šest mornarjev ponesrečene italijanske ladje »Chierk. Kapetan je pripovedoval, da je utonilo 39 mornarjev. Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Včusih dež. Temperatura malo spremenjena. Močni zapudni vetrovi. § 48. govori o delitvi narodnih šol v šole z razdeljenim in nerazdeljenim poukom. § 49. Učenci, ki jih poučuie en učitelj v posebni šoli, tvoriio šolski oddelek. Radi pouka se učenci razvrščujeio v razrede. Razred tvorijo učenci, ki se skupno uče istih predmetov po istem učnem načrtu. V šolah, kjer en učiteli poučuje istočasno več razredov, se morejo spojiti učenci dveh, a v višjih razredih narodne šole tudi treh razredov v en kombiniran razred. Učenci tako kombiniranega oddelka se redno skupaj poučujejo v istem predmetu in se morejo v to svrho izdelati tudi posebne šolske knjige. § 50. Vzgoja moške in ženske dcce je skupna. Kjer dopuščajo razmere, se oddele moška in ženska deca v posebne moške in ženske šole. g 51. Vsak učitelj ima svoj oddelek. Oddelek 7. enim razredom ne more imeti praviloma več kot 50, z več razredi nad 40 učencev. § 52. Vsaka vaSka narodna šola mora Imeti šolski vrl. Prosvetno ministrstvo bo predpisalo vzorne načrte za šolske vrtove. Dohodki teh vrtov pripadajo učiteljem. § 53. Narodna šola mora imeti zbirke posebnih učil in knjižnice za učitelje, učence in po možnosti (udi za občane Šolske obf-ine. § 54. Šolsko leto traja redno deset mesecev od začetka septembra do konca junija. § 55. Dne 28. iunija se vrši v vsaki narodni šoli zaključna šolska svečanost, kjer «c naiirade ali pohvalijo najboljši učenci. Hujskaški govori v magnalski zbornici Budimpešta, 10. dec. (Tel. »Slov.«) Na da našnji seji magnatske zbornice je imel madjarski delegat za madjarsko-romunska oplant-ska pogajanja, baron Jožef Sztereny govor o vzhodnih reparacijah. Navajal je, da je on pariški konferenci edino italijanski delegat nastopil proti zahtevani male antante in se postavil na stran Madjarske. Ostro je uapadal malo antanto, ki je pokazala največji cinizem, ko je zahtevala od Madjarske, da se odreče § 250 trianonske pogodbe, ki zagotavlja raz-sodiščno pogodbo. Sztereny je poudarjal, da Madjarska ni dolžna, plačevati reparacij po 1. 1943. Ker Madjarska ue prosjači pri vsem svetu, še nihče ni upravičen, jo izkoriščati. Če se bo sedaj zgodila krivica, potem triatlonska pogodba ni nič drugega, kakor cunja papirja, za katero ni treba žalovati. Nobene vlade si ni mogoče misliti, ki bi mogla dovoliti popolnoma neupravičene zahteve, ki se stavijo Madjarski. Tako vlado bi takoj pomedlo ogorčenje naroda. Tudi ministrski predsednik Bethlen je poudarjal, da Madjarska ni dolžna plačevati nadaljnjih reparacij. Na podlagi izjav rne-rodajni faktorjev iz leta 1924 mora on kot ministrski predsednik odkloniti misel, da bi Madjarska tudi po 1. 1943. plačevala reparacije. Madjarska se ludi ne more odreči var-^ slvu, ki ji gn nudi § 250 trianonske pogodbe glede razsodišča. More se skleniti samo taka pogodba, ki niti v prikriti obliki ne bo vsebovala reparacij. Madjarska vlada bo ostala pri teh svojih načelih, ker bi sirer žrtvovala pravice naroda in gospodarske interese države. Magnatska zbornica je končno sprejela predlog Szterenyja, s katerim se vladi izreka zahvala za stanovitno postopanje v reparacijskem vprašanju. Sprejeta je bila resolucija, ki izjavlja, da madjarski narod brez razlike strank in socialnih slojev kot en mož stoji za vlado in da ima magnatska zbornica zaupanje v vlado, da sp bo tudi nadalje z enako energijo zavzemala za življenske interese države. — Malo verjetno pa je. da bodo te lepe besede preslepile svet, ker na Madjar-skem ne znajo falzificirati samo zgodovine temveč tudi bankovce. Avstrijska ustava Dunaj, 10. dec. (Tel. Slov.«) V zveznem svetu je imel zvezni kancler dr. Schober danes nov govor o potrebi spremembe ustave in a pomirljivimi besedami govoril o ureditvi zvezne države, kateri se nikakor ne sme nasprotovati, tudi če se zvezni svet spremeni v deželni in stannovski svet. Zgornja zbornica je ustavni predlog sprejela soglasno. Voditel; Heimvvehra dr. Steidle ni prišel na sejo, baje zato, da s tem pokaže, da reforma ne izključuje zadosti parlamenta in ne ustanavljf avtoritativne države. London. 10. dec. (Tel. »Slov.c) »Dailv Herald« izjavlja glede sprejema avstrijske ustavne reforme, da ta reforma ne pomeni le poraza Heimvvehrovcev, temveč tudi poraz reakcije v vsej Srednji Evropi. V reformi ni opaziti niti najmanjše stvari, kar bi pome-nnjalo napredovanje fašizma. Vendar Heim-vvehr še ni popolnoma mrtev. Dokler obdrži orožje, bo notranji mir in inozemski kredit Avstrije še \edno negotov. Zato pomeni logično nadaljevanje reforme, da se ilegalnr organizacije razorožijo in razpuste. Stenografija obvezen predmet na Mad'arskem Budimpešla, 10. dec. A A. Ministrski svet je sklenil uvesti v vseh srednjih šolah obvezen pouk stenografije, v trgovskih šolah pa obvezen pouk strojepisja. 1 Predavane Bogoslovne nhademtfe V torek 10. decembra zvečer je ob obilni udeležbi predaval prof. dr. U j č i č o »religioznosti apostola Pavla«. Uvodoma je pojnsriil pojem religije sploh ter omenil, kako se kaže pri posnme/nih svetnikih religioznost v različnih oblikah, vedno primernih nnturnim svojstvom dotičnega svetnika. — Nato je slikal naravo Savla in ozračje, v katerem je vzrustel. liil je Savel strog fari-zejcc, konservativec, fanatik proti krščanstvu. Spremljamo gn s predavateljem na pot v Damask: Savel sliši resen glas Gospodov in se spreobrne. Ta Krištofom ja pomeni mejnik v religioznosti Pavla in v zgodovini religioznosti sploh. Odslei jc Pavlov religiozni program: »Površhia obsega 3 milijone kvadratnih metrov; dolga je 40.500 metrov, široka pa na najožjem mestu 500 metrov, srednja širina znaša 700 metrov, največja pa 900 metrov. Globina morja dosega 20 do 35 metrov. Vhod v luko je širok 325 metrov, tako da moreio ob vsakem času in vsakem vremenu neovirano pluti skozi tudi največji oceanski parniki. Luka je od vseh strani zavarovana z naravnimi braniki ter nudi ladjam varno zavetišče pred vremenskimi neprilikami, posebno pred burjo, ki jeseni in pozimi besni v severnem Jadranu. Kot taka je bakaTska luka znana domačim in tujim pomorščakom. Uporabljive obale je za sedaj v luki približno 2 kilometra, nadaljnih šest kilometrov je mogoče vsak čas urediti z majhnimi stroški. Bakar ima obilo zdrave pitne vode; ljudstvo, ki prebiva tu, je vajeno pomorstva. Tako ima luka vse ugodne pogoje za čim najlepši razvoj. Z bakarsko progo je dobila Jugoslavija novo zvezo z morjem ter " stvar ja v Bakru eno svojih najlepših naravnih luk, ki bo j>ostala, čim se zgradi proga Kočevje—Srpskc Moravice, predvsem luka Ljubljane in celokupne Slovenije. Na nas je sedaj, da se ta luka čim preje uredi, ker je morje državi, kar so pljuča človeku in so vsi veliki narodi prišli do svoje moči in blagostanja samo preko morja. A. K Del ravne obale, ki so jo umetno naredili s tem, da so odkopali hrib in morje zasuli s kamenjem. Razbojniki v Črnem gozdu Maskirani neznanci napadli lokomotivo. — Odnesli 96.00(1 DINARJEV. Murska Sobota, 9 dccembra. Dogodek, ki se je odigral v soboto ojx>ldnc v »Ornem gozdu« pri Kobilju spominja na razbojniške napade v Ameriki in Bolgariji. Lesna družba je zgradila od Dolnje Lendave v Črni gozd, ki ga eksploatira, ozkotirno železniško progo Po tej progi je v so-boto rojx>tala proti gozdu lokomotiva. Na njej sta bila dva moža, ki sta imela pri sebi 96.000 Din. Ko je lokomotiva privozila v gozd, sta moža opazila na progi debelo deblo. Lokomotivo sta morala ustaviti. Še preden so se pripravila, da bi zavlekla bruno na stran, so skočili iz gozda proti njima trije možje, s črnimi maskami na obrazu. Naperili so proti njima revolverje tn zahtevali, da jim izročita ves denar. Na obrambo ni bilo mogoče misliti, ker- so bili napadalci v premoči in ona za ta slučaj tudi drugače nista bila pripravljena. Da bi rešila življenje, sta denar brez obotavljanja izročila. Razbojniki so ga prevzeli in nato izginili v gozdu brez sledu. Dogodek je povzročil v vsej okolici veliko razburjenje in sicer tem bolj, ker je to že drugi slučaj napada. Prvič je padla tudi človeška žrtev in je šlo za vsoto 150.000 Din. Kdo so bili napadalci, se še ni dognalo Gotovo pa so bili taki, ki so vedeli, da je bil na lokomotivi denar. Požrl I liter žgania in zabodel 8 hudi Slov. krajina, 9. decembra. V hotelu »Krona« v Dolnji Lendavi je neki rekrut zapustil slabe spomine. Najprej je začel piti in sicer kar žganje. Ni se zadovoljil z osminko, niti ne s četrtinko, marveč ga je spravil pod streho kar on liter. To seveda ni ostalo brez posledic. Fant je kar podivjal. Privlekel je iz žepa nož in začel mahati z njim povprek po vseh, ki so bili krog njega. V tem boju je zabodel osem ljudi. Najhujše rane je dobil hotelir Vulcan sam, katerega je podivjani fant tako obdelal z nožem, da so ga morali neliati v bolnišnico. iz Pariza v starodavni Dijon S koncertne turneje Glasbene Matice po Franciji. Dijon, 6. dec. Runo zjutraj smo danes zapustili šumni Pariz in se iz lyouskega kolodvora odpeljali z brzovlakom proti Dijonu. Nn kolodvoru smo se prisrčno [Hjslovili od naših slovenskih prijateljev, ki so nam ves čas bivanja v Parizu bili nu uslugo ter nam pomagali pri ogledu mesta in naših nastopih. Krasno, solnčno jutro, ki se nam jc končno nasmejalo, je napravilo kar najboljše razpoloženje v zboru. Da si skrajšamo vožnjo po ne ravno preveč zanimivih krajih, preko pustih jesenskih pokrajin, smo organizirali anketo z vprašanjem: Kaj se mi je v Parizu najbolj dopadlo. Prihajali so številni odgovori, resni, zlobni, šaljivi, v katerih so bile izražene prigodbice in dogodivščine i>osumeznih članic in članov, v katerih so dali duška hipnemu nezadovoljstvu in razpoloženju. ki se pač hitro menja nn taki dolgi in naporni jioti. Tako smo v najboljšem razjioloženjii prispeli v starodavni Dijon, kjer sta nas sprejela predsednik mešanega zbora v Dijonu in namestnik župana g. dr. Julie ter dirigent omenjenega zbora g. Albert Jouchery. Po kratki vaji za nastop v gledališču, smo se šli poklonit županu mesta Dijon, ki nas je sprejel v Mestni upravi, ki ima svoje prostore v starinskem gradu burgundskih kraljev. Zbor je toplo pozdravil podžupan g. Lauran, kateremu se je zahvalil g. dr. Ravnihar ter mu podaril v sjjo-min na naš zbor album Slovenije. Po sladki kapljici »burgundca« je seveda zadonela v starinskih dvoranah naša pesem, ogledali smo si vse zanimivosti v gradu, katere nam je ljubeznivo razkazoval gosjjod podžupan sam. Mesto bi se dalo j)o številu prebivalstva primerjati z Ljubljano, ima mnogo bogatih trgovskih domov, lepe j>alače, univerzo, starinskih zanimivosti, kar pa smo si mogli ogledati radi pomanjkanja časa le mimogrede in površno. V mestu študira tudi 6 jugoslovanskih visoko-šolcev, ki so nas bili nefiopisno veseli, ker jim z našo pesmijo odpiramo pot do večjega upoštevanja in spoštovanja, kar so nam zatrjevali tudi naši pariški akademiki. Ob 9 zvečer sc je vršil v gledališču krasno uspeli koncert, katerega je posetilo in napolnilo hišo silno resno in hvaležno občinstvo, katero se je kmalu ogrelo. Zainteresirala jih je prav razveseljivo celo naša najmodernejša. Naša narodna pa zmaga vedno in fiovsodi s tako silo, da ni mogoče pričakovati večjega navdušenja od strani občinstva. »Miško« smo morali do sedaj še povsodi ponavljati, tuko tudi nocoj, prisiljeni po občinstvu, ki je z isto navdušenostjo aplavdiralo Lajovicu, Adamiču, Štolcerju in Gotovcu. Dodati smo morali še tri pesmi, množica še stoji in pozdravlja pevke, ki so v svojih narodnih nošah jjozdravljale z belimi robci silno simpatično občinstvo. Pri večerji, kateri so prisostvovali tudi naši akudemiki, se je oglasil 70 letni dirigent pevskega zbora g. Lucien Filiber, ki je prisostvoval koncertu ter pristavili da se peča s petjem že od svojega desetega leta, da je slišal že prvovrstne zbore po svetu, da pa kuj takega kot nocoj še ni slišal. Zarosilo se mu je oko, ko je naš oktet zapel Prelovčeve »Rdeče rože« in nekaj drugih slovenskih pesmic. Bil jc res lep večer v starodavnem Dijonu, katerega smo na mah osvojili s slovensko pesmijo. Dva vloma v Rušah Ruše, 9. decembra. Stirc Zmuzne so hud človek. Nekje blizu Drave pri Rušah stanujejo. Posušil se jim je najbrž vir denarnih dohodkov, pa so si poiskali novega. Sled za tem virom pa je peljala skozi okno prodajalne social. konzumnega društva v Bistrici in do blagajne. Pobrali so od tam denar, ki so ga našli ob izviru in odšli. To se je zgodilo ono noč, ko so pri bližnjem sosedu obhajali god. Stric so nato odšli po svojih potih. Drugo jutro pa hajd v Maribor! Toda smola, že v Limbušu jih je počakalo oko postave, — obrni se in hajd nazaj v Maribor. Par >sivcev so še našli pri njem. Sem radoveden, kdo vse to potoži orožnikom. Najbrž šolska deca! Pravijo, da so bili stric celo nekak odbornik nekje, če ne kar blagajnik — seveda kake zelo svobodne blagajne. Nocoj so si pa zlikovci privoščili ruškega trgovca g. Požara. Ne da bi j>rej kaj vprašali, so vdrli v njegovo trgovsko podružnico na Lobniei ter odnesli sešitega perila in obleke, izgotovljenih črevljev, klobas, mesa, okoli 400 Din denarja v go-lovini in slične ropotije v vrednosti ok. 15.000 Din. Vohaj za njimi, če moreš! Naj jih pes povoha! Saj pravim, še siromaki nismo na varnem pred roparji in tatovi, ob katerih bodo Ruše začele sloveti. Vlom v prodajalno 1. del. konzumnega društva, o katerem smo poročali pred par tedni, še danes ni pojasnjen. Če se pohorski „holearii" stepeio Ruše, 9. decembra. V goslihii ]>ri Rejx>hisku, po dom. pri Mar-tincu, na planinski Lobniei, je shajališče pohorskih drvarjev — »holcarjev«. Tam se izplačuje denar, tam se zasluženi denar zapije, tam se ti »holcarji« tudi okregajo in stepejo, če je treba al! ne. Prav tako se je zgodilo preteklo soboto zvečer. Najprej so pobili na tla onega, ki jim navadno denar prinaša v izplačilo, pa na začudenje denarja niso pri njem našli. Njegova žena ga je bila odnesla. Ko so pa denar nato vseeno dobili izplačan, so se napili, denar zapravili, se skregali med seboj, stepli in nazadnje »zeštihali«. In posledica: drugo jutro so s planine enega prinesli na nosilnicah s strašnimi ranami nn prsih in na hrbtu, — baje so se mu pljuča na hrbtu vsa videla, rešilni avto ga je nato odpeljal v mariborsko bolnico, pa pravijo da ne ho nič ž njim, — drugi je sam prišel obvezan, nekaj so jih pa žmidnrji privedli, — uklenjene. — Domačim* trdijo v svoje opravičilo, da so bili lo sami tujci. Mogoče. Alkohol jemlje Hudem pamet. Ne ustrašite še tako velikega pranja, kajti Schichtov RADION bo namesto Vas oskrbel polovico dela. Način je zelo enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uverili sc bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kol Schichtov 3QHl32Sill Spoštuj očeta in mater! (Zgodba izpred sodišča.) Zgodilo se je bilo tam nekje pod Krimom, da je sin naklestil rodnega očeta in rodno mater in je vsa zadeva končno prišla pred deželno sodnijo ljubljansko. Bila je razpisana razprava, povabljen je bil obtoženi sin, povabljene so bile tudi priče, tepeni oče in mati. Prišla sta le zadnja dva, sin je izostal. Podpisal je sicer sin potrdilo, da je vabilo k razpravi prejel, toda — jvožvižga se on na takšne reči! Nemara da je sinu ime Tevž. Je dajje nemara zastaven fant, inorda nosi celo postrani klobuk, je menda hudo korajžen in celo uka na vasi, se tolče, preklinja, prepeva, pije, zabavlja, — vse lahko počne, nič se ne ve! Toda to, da je usodnega jutra nastopila med njim in očetom napeta situacija in so govorile gnojne vile in cepec in konjski »štri-gek — to so ugotovljena dejstva. Tevž se je bil napotil v ldev in je začel s »štriglom« čistiti konja. Pa je prifel v hlev še oče m je pobaral sina, kje da je bil v nedeljo večer, ko ga tako dolgo ni bilo domov. Oče ima menda pravico, da vpraša rodnega sina, kako in kaj in zakaj in kje da bodi in takšne stvari. Ampak Tevž te pravice očetu ne prizna. Razjezil se je bil tedaj zaradi tistega vprašanja, zgrabil je očeta za ramo in ga ročno pritisnil ob zid. In ga je kajpak istočasno kresnil tudi s j«trigelnom«, — kam ravno, je postranska stvar in ni točno ugotovljeno. Očetu je sprva zaprlo sapo, potem pa se je zavedel položaja in se je skušal postaviti v bran. Jasno! V kotu so slonele gnojne vile, oče je ročno segel za njimi, — zdaj sta mahala s sinom oba. Sin s jštrigelnom«, oče z vilami In ker so vile že po svoji naravi in tudi po uporabnosti hujše orožje ko mali konjski »štri-gel«, jo sin združil vse sile v to, da očetu otme vile in da se potem ž njimi vrže nad rodnega očeta. To pa se ni zgodilo, ampak je sin potem dobil mesto »štrigla« neki cepec. O cepcu pa je znano, da ima takisto silno udarno moč. Zato se točno ne da povedati, katera glava je bila trša: ali tista, po kateri so padale gnojne vile ali ona, pc kateri je tolkel cepec. Vso reč je motrila mati Marjeta in je reva pritekla tudi pomagat. Hotela je sinu iztrgati cepec, hotela je moža obvarovati pred cepcevo udarno silo, Kakopak drugače I Toda je bil sin urnejši in se je le zasukal, — udarna sila se je zdaj prenesla na rodno mater. Javkanje, solze, jok, vpitje vsevprek, kletvice, vzdihi. I oče i mati sta jih dobila od rodnega sina dobro mero, nazadnje pa ju je sin pognal iz hleva ter ju tolkel še zunaj. Brez usmiljenja, brez umevanja četrte božje zapovedi je udarjalo zdaj na to, zdaj na ono stran, zdaj po očetovem hrbtu, zdaj po materini glavi. Zdravnik je ugotovil, da so vse poškodbe le lahkega značaja. Spisi govore, da je sinko zato tako jezen in hud, ker mu starši ne dajo grunta :čez«. In še zato, ker mu mati tako grozno slabo kuha... Tako je Tevž povedal na zapisnik pred preiskovalnim sodnikom. K razpravi ga pa ni bilo. Gospodje sodniki si seveda njegove odsotnosti niso ravno preveč jemali k srcu, sodili so gladko tudi brez njega! Povedali so očetu in materi, da bo sin Tevž nt j>okoro tri mesece zaprt. >Ja, ampak gospod sodnik, kako pa, če naju bo drevi kar spet...?« »Ne bo vaju nc Poravnajte se, zedinlte se, pa »čez? mu tudi lahko daste in boljše mu kuhajte. Edinec je, sin Je!« »Gospod so07.na četrte zapovedi božje, saj ne mara slišati o tem, da je treba ludi očeta in mater spoštovat in ljubiti.« In sta roditelja odšla. Oče dolgih, okornih korakov, sklonjen naprej, s palico \ roki Mati \ lesko ruto ovita, drsajoč, z velikim cekarjem Čez roko. MAMOFIN odstrani vsako nesnago iz rok, barvilo, saje, mast, vsako maščobo, črniio in vse madeže pri katerih je milo odpovedalo. Prepričajte sc. — Doza po Din 8 — in 13'—, — Dobavlja in prodaia: Glavno zastopstvo Manofina : I. Svetcc, - Novomcsto. V Ljubljani: Drogcrija Grcgorič, Prešernova ulica Med Slovenci v Severni Franciji Odmevi Matičnega koncert v Lille in Lensn. Lievin. Kdor pozna ozračje severne Francije, se je resno bal, da doživi veliki idealizem Glasbene Matice v teh krajih nekoliko razočaranja. Tuje blago tu nima cene in če jo kljub temu doseže, je znamenje, da je nekaj izrednega. In zares so bili koncerti Glasbene Matice sa domačine nekaj izrednega. »Slišite,« me ustavi po koncertn v Lensu znani mi francoski učitelj, »rad bi nekoliko informacij o vašem pevskem društvu, ki je nastopilo preteklo nedeljo. Moj tovariš učitelj petja je bil na koncertu iu nam je drugi dan pripovedoval, da še nikoli ni slišal tako lepega petja.« Neki inženjer se je nalašč peljal v Pariz, da je tam še enkrat slišal peti Glasbeno Matico. Zanimivo je bilo ojiazovati n. pr. v Lille, kako se je navdušenje francoskega občinstva stopnjevalo od točke do točke. Ze nastop narodnih noš je prijetno presenetil. In nato mar-seljezn kot pozdrav Franciji in našo narodna himna, da povedo od kod so. Marseljeza kot so jo peli, je morala vžgati Francoze, ki so znani po svojem nedosegljivem patriotizmu. Srečno je bil zamišljen spored. Začel se je - jjozdravom Boga Očeta in Sina .in sv. Duha in Češčcno Marijo, oboje od Jakobi Gallus. Kako lepo je s tem izražena misel, da vsaka umetnost služi v slavo in čast božjo. Anton Lajovičeve pesmi so močno ugajale. Njegovo »Napitnico« so hoteli še enkrat čuti. Vedno pogosteje slišim od bližnjih sedežev vzklike kot: magnifiquel (prekrasno!), mer-veilleus! (čudovito!) Adamičev »Mlad Junak« /anje salve aplavza. Občinstvo je pridobljeno 111 očarano po naši pesmi. Ob odmoru po prvem delu koncerta gredo navzoči zastopniki najvišjih vojaških in civilnih oblasti osebno častitat zboru. Višek navdušenja doseže v drugem delu dr. Schwabova »Zdrava Marija«. Ploskanje se ne poleže, dokler ne ponovijo pesmi ki časti Njo, ki jo blagrujejo vsi rodovi zemlje. Kako mi je bilo pri srcu ob pesini »Gor čez jezero«, kjer je dragi doin in mamica moja, se ne da povedati z besedo. Da v slovenskem srcu zadone vse strune domotožja, je umljivo, a koliko prisrčnosti mora biti v tej pesmi, da je tako vnela tudi Francoze. Ploskanja ni hotelo biti konec. Veselo razjjoloženje nastane, ko zapojo »Prišla je miška«. Prestava na programu jim jxijasnjiije pomen pesmi Ko odjiojo. jo hoče občinstvo še enkrat slišati. Ploskajo in ploskajo, dokler je ne ponove. S »Škrjanček poje« se program konča, a občinstvo se ne more ločiti od pevcev. Navržejo še: »Luna sije« in »Bratci veseli vsi«. Drugi dan t. dec. nastopi zbor v Lens, kjer je središče skivenskih kolonij v severni Franciji. Mesece in mesece se je govorilo: Matica pride. Nestrpno so čakali vsi lepega dne, ko bodo zopet čuli krasno domačo pesem. Vse razlike v mišljenju prenehajo, vse hoče sodelovati. In prišel je t. december. Vreme zimsko. deževno. Ali se bodo ustrašili in ostali doma? Nekateri morajo narediti dolgo pot. Ne. Okrog 2000 Slovencev od blizu in daleč čaka na »Matico« Seboj pripeljejo mladino, ki vihti narodne zastavice. Rudarji v uniformah z zastavami stoje v vrstah. Dve godbi sta priprav-ljeni. Slednjič pridejo zaželjeni gostje. Gromo-viti »živio« zaori — slišal sem ga prvič tako na Lenškili ulicah — otroci pozdravljajo z zastavicami, godba zaigra, deklica pozdravi in izroči šopek cvetja g. predsedniku Glasbene Matice. V lepem govoru ta odzdravi slovensko in francosko ter položi v imenu Matice krasen venec k spomeniku padlih v svetovni vojni. Zimshc snknie in druga oblačila za gospode in otroke nudi po znatno znižanih cenah fPInCeh. Liuitilan«. &iehsaitdroTfll2 Veličasten je bil nato sprevod v dvorano, kjer se je začel koncert ob 11 dopoldne. Ce je ie na Francoze napravil koncert tako mogočen vtis, kaj naj rečem še-le v naših ljudeh. Vživali x> ne le s srcem in ušesi, cela njihova bitnost je bila potopljena v te domače zvoke. Poleg sporeda je zapel še kvartet in oktet več domačih pesmi kot »Iz stolpu sem« Mlatiči. Vasovalec itd. a ko je minilo, niso mogli verjeti, da je že konec. Mimo njih je šla domovina v domači pesmi, vžgala jim je domotožje po dragem domu. pozabljeno je bilo za hip, da smo v tujini. »Ali ste bili na koncertu,« vprašujem tega in onega, »in kako vam je ugajalo?«, »O,« odgovarja vsak. »bilo je lepo, le prehitro je vse minulo, poslušal bi jih še ure in ure.« In potem se začno podrobnosti. Za vsakega solista vedo kaj je pel, ali »volka« ali »medveda« in iščejo na sliki, kje je ta in oni Pesmi kvarteta in okteta kar ne morejo pozabiti. »Kaj! samo štirje so bili in so tako zapeli« Pevski zbori so se poživili. Novi pevci prihajajo. ki bi tudi radi »tako« peli. Zvečer se je zbor Glasbene Matice odpeljal proti Parizu. Iz idealizma je nastopil ne-lahko pot kot pijonir jugoslovanske pesmi v Francijo, kjer o nas niso skoro ničesar vedeli. Ta idealizem je rodil popoleu uspeh. Zavesa je padla. Koledar Sreda. 11. decembra: Oamaz. papež. Osebne vesti =: Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnika kolesarskega bataljona I. konjeniške divizije pehotni podporočnik Mihael Avšič; za vodnika 47. čete gra nične trupe peh. podporočnik Ivan Srakar; za vodnika 52. pešpolka peh. (»ročni k Stanislav llvatal: za pobočnika 2. pionirskega bataljona inženjer-ski podporočnik Avgust Krapež. za vodnika 4 pionirskega bataljona inženjerski podporočnik Franjo Zaje. za vodnika 2. pionirskega bataljona inženjerski podporočnik Božidar Jelača in za vodnika 4. pioniiskeg.i bataljona inženjerski podporočnik Danilo Mozetič. Novi grobovi + Na potu v bolnico umrla V soboto so iz Križevec peljali v M Soboto dve sestri Cahok, ki sta imeli škrlatinko. Eni je postalo na potu hudo in je izdihnila, še preden so io pripeljali v bolnico. N. p. v m.! Mala hroniha if Udeležbo pri poklonitveni deputaciji Njegovemu Veličanstvu kralju so nadalje prijavile sledeče občine: Vič. Preval je. Škofja Loka. Marenberg, Radeče. Sodražiea, Slatina-Radenei. Kočevje. Velike Lišče. St. Vid nad Ljubljano. Moravče, Slara Loka Grosuplje, Kranjska gora, Rajhenburg, Horjul. Slov. Bistrica Šmartno pri Litiji. Mengeš. Planina. Je-žica. Vojnik. Devica M v Polju, Murska Sobota. Sevnica. Šmarje pri Jelšah, žužemherk, Konjice, loplice. •k Elektrifikacija v trgu Sv. lurij ob južni železnici. — Dne 8. t. m. je \eleč gosp Val Mikuš po blagoslovitvi električne napeliave prvikrat prižgal svojim drugim tržanom električno luč Za napeljavo imajo na.iveč zasluii poleg imenovanem še gg. Jos Črelnik. Fr Maslnak in Fr Gržina, kol občinski odborniki, ki se niso strašili nasprotovanj iu dela, gledajoč samo na napredek trga. Lični Irg je naravnost spremenjen ob žaru električnih žarnic, ki razsvetljujejo ceste Želeli je, da se IrZani čim bolj poslužijo napeliave, da bodo stroški čim prej pokrili Tok dobavlja falska elekirarna. •k Zan;mivo. Prejeli smo- Pred 10 dnevi je došlo v Ljubljano pismo od neke pariške založbe. Naslov tega pisma se končuje: . Ljubljana, Srbija; v pismu se to ponovi Torej dolična založba prvič meni. da je Ljubljana v Srbiji, drugič pa, in to je naravnost klasično, še ne ve. da obstoja Jugoslavija Upajmo, da bo po obisku Glasbene Malice v tem oziru ka.i bolje! •jc Razpisani pošti. Razpisano je j>o5tarsko mesto v Velenju (IV r.) Prošnje naj se vlagajo do 31. decembra 1020 na oblastno poštno upra-vo v Ljubljani. — Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Trojanah (111-3). Jnmčevina 800 dinarjev Letni prejemki, redna plača 6000 Din. doklada 3000 Din. za brzojav 240 Din za nadziranje pomožne pošte 720 Din. za odpravljanje pošte izven uradnih ur 182 Din — Prošnje s prilogami naj se jjošljejo na oblastno poštno in brzojavno uprave v Ljubljani do 2", decembra 1929. Manricij Jokai: Ruska idila Ana Petrovna Derenovna je bila čudovita deklica, vredna najboljšega moža ni svetu Pa tudi dobila je takega moža tod i nn prav nenavaden način. Lahkomiselni, veternjaški častnik ji je zmešal glavo. Bil je cdei, onih bleščečih metuljev z ejioletami in ostrogami, katerega ime j>a ni vredno, da bi se rešilo jiozablje; njn. Zavojeval je dekle z vsemi mo^oen mi obljubami ter, kakor je navada takih, izginil. Toda Ana Petrovna je šla za njegovo sledjo in našla nezvestega moža v carjevi prestolici. Brez besed je izvlekla iz mufa samokres ter ustreLla lepega oficirja v srce, pred očmi njegove stol-mje. Zadeti pa ni umrl. Njegove rane so se zacelile in to je bila olajševalna okolnost vojaški 5odniji za Ano Petrovno. katero so obsodili na sto udarcev s knuto. Ako bi pa častnik umrl, bi ji naložili kazen dvesto udarcev. Od dvesto udarcev človek lahko umre, posebno pa žena, pa še sto udarcev prinese lahko smrt. Ako pa je bil kaznovan Rus s knuto, tedaj je prenehal biti človek za Evrojjo in so ga poslali v Sibirijo, če ui podlegel silnim udarcem profosa. Tam je lahko nadaljeval svojo zavoženo eksistenco, če ni podlegel ali mrazu ali vročini, boleznim in gladu. Ana Petrovna je vedela, da mora. če preživi sto udarcev, v Sibirijo, kjer se lahko še poroči, ker inoških jam ne manjka. Izgnana pa je bila v trdnjavo Kopal. Ta trdnjava je na vrhu gorskega hrbta v Srednji Aziii in ima tako lep razgled, da ie Ur Novo sirotišče v Sarajevu. V nedeljo je sarajevski nadškof dr. šurič ob duhovski asistenci blagoslovil novo sirotišče »Egipt«, ki more sprejeti nad sto zapuščenih otrok Bla-goslovjtvi je prisostvovalo številno občinstvo. Dom je, kakor pravi napis nad vhodom »posvečen Bogu in revežem od požrtvovalne ljubezni«. Sirotišče v gradbenem oziru po|M>lnotnu odgovarja svojim namenom Zgrajeno je na vriiii klanca Bjelova ter je z vseh strani dostopno solncu. Dom ima 45 moderno urejenih sob. v katerih vlada popolna snaga. Podoben je na zunaj bolj snnatoriju, kakor pa siro-tišču. + Staro pokopališče odkrito v Zagrebu. V Zagrebu grade sedaj na Dolcu veliko mestno tržnico. V zadnjih Ineh delavei pri kopanju temeljev večkrat naleteli t,a človeška okostja, sedaj pa so v bližini Marijine cerkve izkopali naravnost velikansko množino človeških okostij. Izkojiali so takorekoč celo pokopališče. Delavci so znosili stare človeške kosti na kup. Cenijo, da so izkopali približno dvesto človeških okostij. Oblasti so ukazale, naj se izkopana okostja |)olože v velike lesene krste ter pokopljejo na glavnem pokopališč" na Miro-goju. Dasi je gotovo, da je bilo na Dolcu nekoč pokopališče, ki je bilo že davno opuščeno, so se o najdenih kosteh razširile med prebivalstvom najneverjetnejše govorice. Nekateri celo trdijo, da so bili na Dolcu pokopani vojaki, ki so padli v veliki bitki Nekoliko r*odlage bi te govorice utegnile res imeti, kjer je na Dolcu bila meja med Kaptoloin in Gričem ter je tam večkrat prišlo do spopadov. Toda kosti vojakov to niso, saj so med njimi ludi ženske kosti in celo s poročnimi prstani. Gre iorej le za opuščeno pokopališče. tAt V »Službenih novinah« štev. 289 od 9. decembra t. 1. je objavljen »Zakon o narodnih šolali«. + Prijava dohodkov od zgradb (zgradarl- nn) Glasom razglasa davčne upcjve se vlagajo prijave za odmero lega davku od 20 novembra do 20. decembra. Kdor zamudi rok zu vlaganje. plača kazen Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se dobe tudi druge davčne tiskovine. Obrazec prijave stane 1 Din Seznam vseh davčnih tiskovin se'dobi v knjigarni brezjilačno. Jr Nageljčki II. del. Zbirka eno- in dvoglas-nili pesmi za srednjo stopnjo osnovnih šol 3. in 4. šolsko leto. nabral in izdal Ciril Pregelj, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 26 Din Zvezek obsega 76 otroških narodnih in drugih pesmic in sicer 18 enoglasnih in 58 dvoglasnih Zbirka je deljena na štiri letne čase. da ima vsak letni čas primerne nape-ve in gotovo število. Vse pesmice so prav ljubke in melodijozne: otroški duši kar najprimernejše in jih vsem učiteljem petja, kakor šolam najtopleje priporočamo. •k Zaloga švicarskih Doxa-ur pri F. čuden, Prešernova i •k Zlasti za Božič spominjajtno se najbed-nejših in darujmo Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Ključavničarska 8-11. Vselej ko oridele v stik s tujimi osebami. Vas bodo najbolje obvarovale nevarnosti okuženja okusne Anacot-pastilje. •k Čevljarska zadruga v I jubljani obvešča gg. člane, .ta se je ale.le vseh davčnih, obrtnih in kakršnihkoli informacij obračali na zadrugo. In sicer vsak ponedeljek in sredo od 10—12 dopoldne. — Načelstvo. •k Društvo zobozdravnikov dravske banovine ima svoi mesečni sestanek v petek ob 20 v stranski sobi hotela »Slon« v Ljubljani. Gospodinje Vs«e perilo pere, posuši, mongs ali like tovarna Jo« Reich ik Volnene nonavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri Ivrdki KARL PRELOO. Ljubljana Naš profesor je čudak. vode prej izpil je polovnjak. Ko pokusil pa je »Biuldha«-čaj, pije ga za tri sedaj! Tca Import, Ljubljana, Aškerčeva 3. Nesreča ne počiva — Avtomobilska nezgoda pri Domžalah. V ponedeljek okrog 23 je vozil v smeri Domžale—Ljubljana avto znamke »Opel«. Pri 12.2 km je nastal pri motorju nenadoma ogenj, ki je v hipu objel ves voz šofer in potnik sta še pravočasno izstopila Gospod trpi precejšno škodo, ki je ne krije prenizka zavarovalnina. Ljubljana Kat bo danes? Drama: Nevesta s krono Red D, Opera: Jevgenij Oniegin Red A. Kino Ljubljanski dvor: Blaznež na odru. Umetniška razstava na Dunajski cesti v hiSi g. Zalte. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9 Ljudska si-mopomoč v Mariboru -prejnu '.a slučaj smrti in doživetja vse /drave osebe od t do 40. leta in izjilača do naivee 53.00C Din on lodpora^ /ahlpvniif- hre^nlnrne pristopno iriavo Orlovska družina sv, Petra Lep praznik je obhajala orlovska družina pri Sv Petru v Ljubljani na dan Brezmadežne 8. decembra Lepo in ganljivo je bilo videti, s kakšno globoko iskrenostjo in udano pobožnostjo je pristopilo okrog 50 Orlov, 25 Orlic in mnogo mladcev in naraščaja k mizi Gospodovi. Obenem so se priporočili in izročili varstvu Brezmadežne, da jih Ona varuje in podpira na poti po dolini solz in trpljenja. Po tej pobožnosti so se zbrali v društvenih prostorih, kjer so se dogovorili radi slikanja, nakar so zapeli s kipečo mladostjo in čistostjo v srcu par orlovskih pesem. Ob pol 11 dopoldne se je zbrala na vrtu župnišča vsa orlovska družina (člani, članice, mladci, gojenke in naraščaj) po številu 132, kjer se je slikala Veselje je bilo gledati in poslušati to veselo in prekipevajočo mladost, polno lepih in poštenih vzorov. Zvečei ob osmih so se zbrali zopet vsi sodelujoči pri zadnjem Miklavževem večeru, katerega lOletnica se ie letos obhajala Pri okusno aranžiranih mizah in ob oderskem zastoru — okrašenem z orlovskimi simboli, so se bratje in sestre spominjati deset in več let nazai. ko so se začeli prirejati Miklavževi večeri, prilili so si v srca novega ognja in navdušenja, kar je lastno samo mladini, posebno listi, ki je zrastla v orlovski organizaciji. Bog živil Brat Jože. Kai pa io pomeni? Ljubitelj Ljubljane nam piše: Po daljšem pre« sledku sem zopet enkrat zašel na Rožnik. Poročila o vseobsežnem načrtu za ureditev sedanje in bodoče Ljubljane, o katerem je predaval na magistratu ravn mestnega stavbnega urada g ing Pre-lovšek, so me dvignila na pot v jugozapfdm pas ljubljanske okolice in končno tudi na Rožnik Na tej poti pa je naravnost porazno delovalo name opazovanje, kako divje, brezobzirno in očividno brez načrta se izsekavajo rožniški gozdovi. Tudi o raznih v zadnjem času izvršenih stavbah in načinu zazidavanja močno dvomim, da se da spraviti v sklad z bodočim predmestnim raiem nove Liubljane, katerega bi moral predstavljati Rožnik s Tivoliiem in celim njunim kompleksom. Ali merodajni faktorji, ki pri zelenih mizah obravnavajo načrte o bodoči veliki Ljubljani, res ne vidijo žalostne realnosti in nimaio nobenih sredstev, da jo poboljšajo? nsiac^rjsu... "zacLj* mogoče z nje s šestimi topi pomesti celo tolpo Kirgizov. Pokrajina je pa imela še druge prednosti. Tako na primer ni bilo mogoče najti na deset milj naokrog nobenega drevja in grmovja in mogli bi jezditi na brzi kameli preko puščave dva do tri dni, ne da bi prišli do vode. Najbližji sosed je bil sultan v Karapalku. ki je bil prijatelj Rusov. Imenoval se je Ein-ris. Njegova žena je bila dobra mati. Lastnoročno je delala otrokom obleke na enostaven način, da je kopala otroke v debeli, rdeči, mastni lovici in pustila, da se jim je (»sušila na telesu. Tako vsaj jih niso pikali komarji in mu-šice. Njen visoki soprog je nosil le pozimi celo uniformo, sicer je hodil brez srajce in imel na golili prsih pritrjen red svetega Vladimira. V trdnjavi so bivali ruski poveljnik in njegovi pasje urlani kirgiški služabniki, in žene svojih gospodarjev. Dvakrat na leto so prišli kozaki, ki so prinesli prebivalcem Kopnla moko, žganje in druge življenje oslajujoče stvari, ,er pošto. Torej ni bil Kopal baš popolnoma odrezan od sveta. To dražestno (»krajino so namenili tudi Ani Petrovni, če bi preživela sto udarcev. Pod udarci more žena umreti. Tudi more umreti, če ji profos odtrga prsno rnto in namigne orjaškemu možaku. Ana 'etrovna je padla od strahu na kolena, zakrila obraz z rokami in se tresla ko trepetlika. Ko je segel profos pa prsni ruti je zakričala. ko da bi začutila žareče železo. »Tarboga«. je zaklical profos in prišel je mož iz vrste. Obsojeno dekle je bilo pripravljeno braniti z vsemi desetimi prsti svojo prsno ruto in praskalo je ko mačka. »Primi io za roke in pazi, da ne bo grizla.« je rekel proTos. nakar je kozak uklenil s svojimi železnimi rokami mehki roki Ane Petro-ne, da se ni mogla ganiti. Tudi ni mogla grizti, ampak gledala je vojaka v obraz. In v tein pogledu je bil čar, ki je mogel ukrotiti divje zveri, in silna bol, tiha prošnja, da se je omehčalo trdo kozaško srce. Ko je prolos zopet segel [»o prsni ruti, mu je dejal larboga: »Ne dotikaj se je! Vzamem polovico kazni na se.« »S kako pravico, sinko moj?« »S to pravico, če jo poroč.in. Ti veš. da sme mož deliti kazen s svojo ženo.« »Res je to. Sleci se! Toda kesal se bošl« Tarboga se je slekel do pasu, si pustil zve-zati roke z vrvjo, dvigniti se na bruno in obte-žiti noge s štiriindvajset funtno kroglo. Profos je bil ves divji. Z obema rokama je vihtel knuto, udarjal z vso močjo in vprašal pri vsakem udarcu: »No. moj sin se ti še hoče lepe deklice?! Hočeš še lej)o žensko in se veseliš poročnega plesa? Saj si si izbral čedno stvarco!« Larboga si je med zobmi grizel brke, da ni vpil od bolečin. Ana Petrovna je gledala pol blazna, kako je kapala kri ml moža ki je prevzel polovico ka^ni Kmalu bo prišla tudi vrsta na njo. Petdeset jih je bilo odštetih. »Še deset za deklico,« je zamrmral Tarboga na vrvi. »Ah, ti si pa za res izvrsten dečko! čakaj le. sedaj ti jih pa dam nekaj svojih najboljših!« Ani Petfoviii je bilo srce pri vsakem udarcu tisočkrat ranjeno. Bilo jih je že šestdeset. >še deseti« je vzdihnil kozak. Profos ie sedaj kar podivjal. Z razsrjeno- llanes poslt-dnjiei Pomnite BLAZNEŽ Nil ODRU Senzacija! Gustav Diessl! Agues Esterbazy! Aleksander Murski 1 Oli 4. 'I4 na i. '/, S In » url. Kino Ltiibltaroshi tfvor tcicion ?71<> stjo divje zveri je razbijal po svoji žrtvi, ki je prenašala strušne bolečine brez tožbe. Še trideset jih je bilo za Ano Petrovno. Kozak jo je pogledal s svojega kola mučenja, kako je strmela vsa zmešana pred se. Še deseti« zagrgral je iz hropečih prsi. Dali so mu še te. Toda njegov dih je bil komaj še dovolj močan, da je mogel ponoviti, še deset! Prsi so mu udarjale in mogel ui več go« voriti. Moč ga je zapustila in oči so se mu zaprle. No, hočeš še teh uesU za lepo deklico? Govoriti ni več mogel, le prikimal je: »Da!« Tu je skočila Ana Petrovna s tal. si odtrgala ruto s prsi in s tem, da se je naslonila na Tarbogajev krvav hrbet, ga je krila in nudila snežno bele rame mučileljern in zaklicala z divjim glasom: »Ne pustim svojega soproga mučiti do smrti.« In nato sta bila mož in žena. Gotovo sto se zelo ljubila in menda živita išc danes v prijazni trdnjuvi Kopal, Poziv! V vseh panogah sc skuša izboljšati dosedanje »tanje; skrajni čas ie, da se zbudimo iz mrtvila tudi mi, domači podjetniki, in nastopimo proti omalovaževanju domačih proizvodov ter dosežemo njih cenitev, ki jim pripada. Dovoli je že šlo našega denarja preko mej vsled naše malomarnosti in nezavednosti kupujočega občinstva. — Prosim vsa domača podjetja brez izjeme, da se izjavijo, ako so pripravljena, pristopiti k tej akciji. Prijave na: F. ŠIBENIK — »ADRIA - COLONIALE«, LJUBLJANA :: poštni predal 124. © Potočka zijalka ie edina postaja iz starejše kamnene dobe v Sloveni|i- O tej nedavno odkriti zgodovinski zanimivosti bo predaval prof. Srečko Biodar v petek 13. decembra ob 8 zvečer na X. prosvetnem večeru. Brezdvoma bo to eno najbolj zanimivih predavani, katere ne zanimajo samo znanstvenikov, temveč slehernega Slovenca, ki želi čimbolj spoznati svojo domovino! 0 Na čajanko Kršč. ženskega društva, ki se vrši danes ob pol 4 popoldne v brezalkoholni restavraciji »Uniona, vabi svoje članice. — Odbor. 0 Pfedprodnja vstopnic za akademijo Dijaškega Oil» ie vsak dan od 5 do 6 popoldne v sobi Dijaškega Orla, Ljudski dom, II. nadstr levo. 0 Ljubljanski PEN-klub. Pod okriljem ljubljanskega PF.N-kluba se vrši v petek, dne 13. t. m., zvečer predavanje Evgcnija Čirikova o Gorlsem in Andrejevu. E. Čirikov je eden izmed zastopnikov ruske »moderne«, tovariš Gorkega in Andrejeva, zato bo n)<-*ovo predavanje gotovo zanimalo vse občinstvo, ki se zanima za književnost, kraj in Jas se še natančneje objavita. © Mestna ljudska kope" v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja dne 11. in 12 decembra zaprla. 0 Predavanje iz sadjarstva. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani« priredi v sredo, dne 14. t. m., predavanje »o zatiranju bolezni na sadnem drevju«. Predavanje prične, kakor običajno, ločno ob 8 zvečer v šolskih prostorih pri sv Ja! ibu v Ljubljani. Članstvo [ se vabi k obilni udeležbi. 0 Tečaj za pleskanie in lakiranje z razpršil-n?mi pištolami (Spiitzpistole). Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi za mizarske, sobo-slikarske in ličarske mojstre omeni-.ni tečaj, da jih seznani z uporabljanjem nitroceluloznih brzo-sušilnih lakov in drugih barvil potoin razpršilnih pištol Tečaj se vrši v nedeljo 15. t. m. od pol 9 do pol 13 v prostorih Tehniške srednje šole ter ga vodi inžener strokovnjak. Mojstri, ki še niso j dobili pismenega vabila, naj se zglase pravočasno y pisarni urada, Krekov trg 10-1. © Vreme v Ljubljani je bilo včeraj vedro, megleno in hladno. Najnižja temperatura je znašala 0.3° C. Drugod je — izvzemši Split — zjulraj povsod zmrzovalo, ker je bila temperatura na ničli. Čez dan se je pa drugod dvignila na 8—9" C, dočim je Ljubljana imela le 4" C. Zima naznanja, da je pred vrati. © Lov za tatom. K mesarju Gutniku na Glincah je prišel v ponedeljek sumljiv obisk. Mojstra sicer ni bilo doma, zato pa je pričel 8 prav judovsko vsiljivostjo ponujat na prodaj čistilna sredstva. Dekla je vse skupaj odklonila in ga odslovila. Domači vajenec ie malo pozneje stopi! na podstrešje in tam opazil istega neznanca. Ta se je hitro poslovil in odšel. Vajenec ie nekaj sumil in povedal to pomočniku Vamplu. Ta je bri ugotovil, da je vsiljivi akviziter odnesel iz njegove sobe več obleke, vredne okrog 1200 Din. Dekla in vajenec sta mu opisala tatu, nakar je Vampel skočil na kolo in pohitel za tatom. V Trnovem i« dohitel dva moška in enega prijel, naj mu vrne obleko. Po burnem prerekaniu je moški res slekel suknjič in telovnik — bila sta Vamplova — in ju vrnil Nato sta oba moška naglo izginila. Vampel je ves slučaj naznanil policiji, ki sedaj preiskuje kdo bi bila ta in njegov pomočnik. 0 Obiski v tujih stanovanjih. Še sam ne re človek, kdaj dobi obisk: pusti vrata za trenutek nezaklenjena, gre v sosednjo sobo ali pa na dvorišče in že ima obisk, da ga niti vesel ne more biti Zakaj še predno se vrne, mu izgine ta ali ona reč iz stanovanja. Sedlar Matevž Okošlar v Drav-ljah ve o tem prav dobro in si bo take vrste obiske zapomnil. Iz stanovanja mu je na ta način izginila listnica, v kateri je bilo 520 Din denaria. — Mariji Gestrin, šivilji na Poljanski cesti št. 19, pa je na prav tak način izginilo iz sobe nekaj drobnarii, vrednih 200 Din. 0 Nesreča na cesti. Težja nesreča se je pripetila včeraj 601etnemu Francu Robiču, upokojenemu železničarju. Šel ie čez prehod v Vošnjakovi ulici, kjer mu je spodrsnilo in si je RobiČ pri padcu zvinil nogo. Reševalni avto ga je prepeljal f bolnišnico. Maribor dve zelo veliki snežni jerebici, ki sta postali lovski plen posestnika Potočnika v Breznem. Izredno zanimanje zbuja 1.20 m dolgi tuljen, čigar usoda je še prav posebej zanimiva. Pred dvema mesecema so ga ujeli v Dravi nad Falo — bržkone izvira od kakšnega potujočega cirkusa. Dva meseca je tuljen 6—7 kg rib dnevno vzdržal, sedaj so ga pa ustrelili. □ Mariborski obiskovalci kina imajo zopet priliko, da si ogledajo posebnost japonske filmske produkcije, ki se uteleSuje v filmu »V senci Joši-vare«. Film gre preko evropsko-amerikanske kon-venc.ionalnosti in predstavlja triumf velike japonske filmske umeUiosii. Nastopajo izključno japonski filmski igralci, zrežiral pa je film japonski režiser Teiuosuke Kinugasa. Predvaja se film danes, jutri in pojutrišnjem ob 18.30 in 20.80 v unionskem kinu. □ Obilno pravico so dobili: A. Piščanec, trgovina z lesom in kurivom; A Hlebec, trg. z mešanim blagom; A. Haas, trg z mešanim blagom; A. Žlalitič, izdelovanje kosmeličnih predmetov; Perkič in Polak, izdelovanje perila; M. Gajšek, strojno vezenje in pletenje; 1. Kramberger, branjarija; tvrdka -.-Radio«, trg z radio-aparati; E Wolf. trg. z delika-tesami; A. Rosman. pečenje kostanjev; I. Lah, mesar; F. Leskovar, šivilja; M. Hrovatin, prevažanje lovorov; J. Tinnanev, trg. z lesom, premogom in dr.; F. Lepoša, trg. s šivalnimi in poljedelskimi stroji-, A. Fornezzi, trg. z mešanim blagom ter prodaja vina; V. Lokar, mizar; L. Smrekar, mesar in prekaje-valec; tvrdka vRadior. trg. z radio-aparati, Aleksandrova C; J. Omerzu, trg. z mešanim blagom; St. Bole, špedicija; E. Grom. izdelovanje likerja iu sadnih sokov; O. Črepinko, sejmaretvo; J. Žunkovič, krz-narslvo; A. Terzer. krojač; E. Peteln, op lik in F. Hočevar, trg. z lesom in premogom. □ Ob Drav;rrh bregovih je naplavilo vodovje v bližini Ptuja truplo neznanega dekleta, za katero se je izkazalo, da je identično s 17 letno šoferjevo hčerko Antonro Graeer, ki se je dne 6. novembra proti 18 pognala v bližini izliva meljskega kanala v Dravo. Valovje je dekletce pogoltnilo, še preden je prišla pomoč. Po enomesečnem presledku je Drava svojo žrtev izločila. □ Tisočero vožnjo je absolviral z rešilnim avtomobilom v samarilanski službi požrtvovalni član tukajšnjega reševalnega oddelka Armin Tutta. □ Maribor — važno središče tujskega prometa. Pripotovalo je v teku meseca novembra v Maribor 9067 potnikov, med temi 4234 iz notranjosti države, 3317 h Avstrije, 770 iz Češkoslovaške, 327 iz Nemčije ter 419 iz raznih drugih držav. — Odpotovalo pa je preko Maribora 9744 potnikov in sicer 4337 iz notranjosti dr/1 ve, 3670 iz Avstrije. 830 iz češkoslovaške. 401 iz Nemčije ter 500 iz raznih drugih držav. Od 1. januarja pa do vključno 30 novembra t. 1. je potovalo preko Maribora celotno 286.592 oolnikov. □ Znamen;e časa ... 26 letni čevljarski mojster Štefan Mastnak sc je zastrupil z alkoholom; v bliskovitem »eksu - je zvrnil žlahtno vsebino eno-literske steklenice ter obležal v par minutah v nezavesti na tleh Prepeljali so ga v bolnico. — V Tvorniški ulici pa jc od onemoglosti obslonel ob zidu pred kolodvorskim poslopjem 80 letni starček. Zmračilo se mu 'e v glavi radi onemoglosti, da ni vedel, kako se piše in kje stanuje. Prepeljali so ga v bolnico. Brez pojasnitev .. □ Podlegel. 60 letnega hlapca Jožefa Rudla je konj s tako silo udaril s kopitom v trebuh, da je revež kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnico, podlegel zadoblienim poškodbam. □ Kravate kupujte samo v trgovini kravat Vetrinjska ulica 24. kjer dobile najlepše in po tovarniških cenah. En grosl OGLEJTK SI ZA HOŽIC! En detatt! Iirrafne voži ke, S jnn kolesa, otročki- voži^ke kol sna rie'a, pnevmatike Sprejoina vsakovrstna nopravitii ponujanje, lakiranje Anton Raziskovanje konjunkture ZemelroJ-' Cenikt frnn o! LJUBLJANA Plaflilne o'a]5 vet Marijin lr« 8. Celic □ Ob odhodu. Včeraj je odpotoval na svoje hovo službeno mesto v Ljubljano bivši ravnatelj oblastnih uradov Ivan Gracner. Bil je ves čas po-glovanja mariborske oblastne samouprave v središču obnovitvenega snovanja in gospodarskega izgrajevanja; za lo so ga usposabljale velike upravne sposobnosti, združene z izkušnjo ler izredno vnemo in marljivostjo. V vseh tukajšnjih družabnih krogih si je pridobil radi svoje iskrenosti in prijaznega nastopa toplih simpatij; pri podrejenem uslužben-stvu pa radi stroge objektivnosti in ueumorne delavnosti globoko spoštovanje. Ob odhodu v Ljubljano mu želimo na novem službenem mestu najlepših uspehov. □ V zvezi z gradnjo nove carinarnice se mudi le dni v Mariboru šef carinskega oddelka finančne direkcije v Belgradu g Veljko Prokič, ki si je tudi ogledal nehigijenične prostora, v katerih se vrši poslovanje mariborske carinske uprave. Tudi g. Veljku P roki t ?e je tiveril o nujni potrebi gradnje nove carinske pošle in carinarnice, ki je za prihodnjo pomlad na vidiku, ter izrekel požrtvovalnemu carinskemu osobju, ki mora v omenjenih prostorih vršili naporno službo, pohvalim priznanje. □ V škripcih ... Končno se je posrečilo našim mariborskim občinskim finančnim politikom uravnotežili proračun, o kalerem se je v finančnem odseku pričela razprava Ker bo morala mestna občina v smislu zakona prevzeti tudi stroške za stanarino učiteljev, se bo občinski proračun zvišal še za 400.000 dinarjev, za katere se bo moral po iskali nov vir dohodkov. □ Redke lovske sreče V preparnturi pri Zieringerju v Fr.uikopanovi ulici ae nahajajo: severni potapljač, ''i 90 ga uslrelili 5 I. m. pri Ptuju; posebne vrste krokar, ki so ga ustrelili v Mislinju; Ne mučite s?oi5, London 25.1275, Madrid 71.60, Ne\vyork 514 50 Pariz 20.26. Praga 15.26. Sofija 3.72, Trst 26.935! Varšava 57.75. vWr>\'OSTNt PAPIRfl Ljubljana. Vojna škoda 434 bl„ Celiska pos. 170 den.. Ljublj. kred. 124 den.. Pništedlona 905 den.. Kred. zavod. 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den.. šešir 105 den., Ruše 250 - 260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435 do 485.50 (435--435 50), kasa 434.50—435, termini: 12. 435—435.50. 7% inv. pos. 85.50, ngrnri 52 den. Bančni pap.: Union 200—202 (200), Potjo 16—17, Hrv. 50 den.. Kred. 95-100, Jugo 81—83 C81 -83), LJ. Kr. 124 den, Nar. 8140 den.,' Prašted. 905-910, Srpska 157 den., Zem. 128 den. — Ind. pap.: Guttmann 170-185, Slavonnia 185 den., Slaveks 90 den., Danica 115 den., Drava 290 -336, Šeto-rann 375-880, Osj. Ije v. 180-210. Brod. vag. 185 do 150 (185). Union 145 bi.. Tsis 19 den., Trbovlje 452.50 -455 (452.50), Vevče 132 den.. Nar šnm. 50 den., Piv. Sar. 150-190. Jndr. plov. 520- 570. Bela-rnd. Nnrodna banka 8210 - 8220. 7% inv. pos. 84.75 - 85.50. aerarl 51-51.75. vojnn škoda prompt 435.50 -435 ) I34). 12. 435—436.50. Dimnj Don. snv. jadr. RR16. Wiener Bank verein 21.00. Creditnnstnlt R1.70. Escomnteges. "l70, Živno 101.75. Alpino 33.35. Trboveljsk.' 55.60, Kranj. Industr. !0.25. Levkam 6.45. Rima Muranv 101.10 datkl o vsotah aktiv in pasiv in višino meničnih protestov. Glede industrijske produkcije naj sc objavljajo indeksi zaposlenosti po odgovorih na vprašanja Narodne banke. Nadalje je želeti, da se objavlja menična statistika železniškega, osebnega in tovornega prometa in poštnega prometa. Velike konzumue zadruge, event. tudi grosisti bi dali lahko na razpolago svoje promete z ozir. na člane. Tudi indeks kupne moči, oz. življenjskih stroškov bi lahko objavljala Narodna banka, ker tega no store delavske zbornice, oz. se prepozno objavlja (gl. zagrebški >lndeks<). Omenjamo še, da bi n. pr. k statistiki bank objavljeni v zadnjem poročilu, bilo želeti več detajlov in pripomb, kakor tudi je želeti, da se naj statistika borznega prometa deli ua efekte in devize, pa tudi naj bi se objavljal blagovni promet. Ob tej priliki ponovno qpozarjamo na važnost objavljanja podatkov vse držvane innslitucije. Še do danes nimamo tiskanih podatkov o ljudskem štetju iz 1921; objavljeni so le predhodni splošni rezultati in statistike živine. Manjka //««•! še statistika poklicev. Izredne važnosti je tu-3i statistika gibanja prebivalstva, ki se menda edhto pri uas izmed vseli evropskih držav ne objavlja. Toda to so samo nekatere želje; manjših želj ie dosti. Predvsem pa je seveda paziti iui to, da se vse te statistike pravočasno objavijo; k»jti v teku časa izgube mnogo na praktičnem w» ienu, kar ravno mora biti njihov končen cilj. V ianašnjem hitro živečem času se razmere kaj kmalu izpre-inenijo in treba je zopet novega statističnega dela. da se jih registrira; to pa je seveda nemogoče, če še prei.-nje statistike niso gotove oz. se ne objavijo. Marsikako vprašanje v naši gospodarski politiki bi se dalo prijeti čisto z drugega vidika, kakor se pa obravnava danes, ko se o njem same teoretizira. fes Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, 1 vagon letev 1 vagon oglja Tendenca neizpremenjena. ?ito Danes se je položaj na našem žitnem trgu nekoliko poslabšal tako za pšenico kakor tudi za koruzo To gotovo največ pod vplivom stalno sla-bejše tendence na čikaški borzi, na kateri so tečaji zlasti pri zadnjih notacijah znatno nazadovali Promet je nekoliko popustil, kajti vprašanja so sf skrčila, pa tudi ponudba se je pri nižjih ceeali zelo ustavila. — Pšenica je nazadovala za 2H pari, koruza pa isto tako. V ostalem je pa položaj ne-izprenienjen V pšenični moki je tendenca nego tova. vendar cene niso nazadovale. Ljubljana (Vse samo ponudbe, slov post., plač 30 dni. dob prompt) Pšenica bač 79 kg 1% ml. tar. 245—247.50, 78 kg 242.50-245, 77 kg 238.50 -240.50. sr. 80 kg 2% ml. tar. 242 50—245.50 77 kg 285-287.50, slav. 77 kg 2% ml. tar 227.50— 230, rž 72/73 kg 2% ml. tar. 200- 205, moka 0 & vag. bi fko Ljubljana vag. bi., plačilo po prejemu 370—375. koruza bač nav. vozn 210— 212 50, ml. tar. 205—207.50. umetno suš nav vozn 195— 197.50. ml tar 192-195.50. času prim suha kval. gar. 170 175; činkvaiitin 245 -247 50, ječmen bač. oz. 66-67 kg 205 - 207 60. 63 - 64 ke 190 195. oves bač. 63/64 kg 193—197.50, jezice 275—300. Tendenca: za pšenico slaba, za koruzo, oves' in rž mirna. Novi Sad. Pšenica: bč. 192.50—197.50, go?' bč. 195—200, bn. Tisa 200—205; oves brez spremembe; koruza bč. in sr. nova 105—107.50. 12.—1. 110—112.50, bč.. sr. nova ladja Donava 130 do 132.50, bč. iu sr. suš. 130 132.50; ječmen brez spremembe; moka brez spremembe. — Tendenca nestalna. Promet 14 v. pšenice, 1 ovsa, 51 koruze. 2 ječmena, 16 moke. Soinbor. Pšenica bačka 187 50—192.50, slavonska 180—1&5, sretnska in banaška 185—190, pšenica bačlcn Tisa šlep 200—205, banaška hi Dunav šlep 195 -200, pšenica banaška Bega kana! 197.50-202.50. — Rž bačka 140-150. oves bački in sremski 132.50 - 137.50. Ječmen bački 63/64 kg 115—125, ječmen bački pomladni 65/66 kg 135 do 140, ječmen baranjski pomladni 66/67 kg 150 do 160. — Koruza bačka stara 145-150, koruza bačka nova 102.50—107.50. koruza bačka nova za december in januar 107.50—112.50, za inarec 127.50 do 132.50, za april iu maj 130—135. Koruza bačka umetno sušena 125—130. — Fižol bački 500- 510, fižol bački beli izbrani 510—520, fižol bački mešani 310—320 — Pšenična moka 0« 295—305. št 2 270 -280. št. 5 240-250, št. 6 210—220, št. 7 160 do 170, ŠL 8 120—180. Otrobi bački 90-100. Tendenca nilačnejša. Promet 143 vagonov. Budimpešta. Tendenca zelo medla. Pšenici marec 23.32-23.10, zaklj. 23.09-23.10. maj 24 do 23.85, zaklj. 23.85-23.86; rž marec 16.60-16.42, zaklj. 16.44—16.45; koruza maj 15.82—15.72. zaldj. 15.71—15.73, tranzit koruza maj 15.25—15.15, zakli 15.15-15.20. Živimi Dunajski prašičji sejni. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Danes je bilo prignanih na prosti trg 5413 pršutarjev iii 6892 špeharjev. na kontumačni trg pa 86. lz Jugoslavije je bilo skupaj 3723 prašičev. Cene so bile za pršuta rje najboljše 2.13, I 1.92—2.10. U. 1.85—1.90, za kmečke najboljše 2.05, za ostale 1.80—2, za špe-harje 1.90 -2.70. Cene so se zn špeharje slabo držale, za pršutarje pa so ostale nespremenjene. Orel Setnpcterski Orel ima drevi ob 8 običajni fantovski večer, na katerem bo navzoč šef-urednik g. Fran Terseglav, ki nam bo v zanimivem predavanju podal miselnost odraščujočega fanta. — Obenem se pogovorimo o tem, kako je izpadlo slikanje celokupne orlovske družine. Ob tej priliki bo vsak povedal, koliko in kakšne slike bo naročil, zato naj se vsi zanesljivo udeleže fantovskega večera. — Končno prosim vse brate, ki so nastopili na zadnjem Miklavževem večeru, da prinesejo izposojene stvari s seboj. — Bog živi! — Brat Jože' It društvenega zivlienia Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov n Slovenijo v Ljubljani obvešča svoje člane, da se bo vršil VI. redni občni zbor dne 6. januarja 1931 v steklenem salonu restavracije gl. kolodvora v Ljubljani. Pismena vabila slede — Odbor Klub esperantistov v Ljubljani vabi svojo članstvo in prijatelje esperantskega gibanja k proslavi 70 letnice rojstnega dne dr. Zamenhofa, ki se bo vršila v Četrtek, dne 12. t. m. ob 20 v Narodni kavarni. Šah v Novem mestu. V novomeški kavarn, g. Smola je igral dne 8. t. m. dolenjski prvak g Dernovšek dve uri trajajočo slmultanko na osmih deskah ln je dobil vse partije. Akad. klub eloktrotehnikov v Ljubljani bo priredil danes, 11 I m. ob 20 debatni večer: Smernice izkoriščanja vodnih siL Predava rf. ing. Dovii Ali preti Evropi ramena nevarnost? Kmalu po vojni je izšla v ogromni nakladi knjiga Oswalda Spenglerja »Der Untergang des Abendlandes«, ki je vzbudila veliko zanimanje pri občinstvu že zato, ker je vsak hotel vedeti, kakšne razloge navaja pisatelj že samo za naslov tega dela. Ta je odgovoril: »Neplodnost civiliziranega človeka.« Spengler trdi, da današnji človek ne skrbi več za svoje potomstvo. Se celo tisti strah, ki ga najdemo sedaj le še pri zdravem, nepokvarjenem kmečkem ljudstvu, namreč misel, da bi bil zadnji svojega rodu, žalibog izginja. To velja predvsem za Evropo, toda tudi v Ameriki sc že javljajo prvi početki tega propadanja. Na vse to pa se je še pojavil mladi grof Coudenhove Kalergi, mešanec avstrijske in japonske krvi, ki prorokuje, da preti Evropi propad, če njene države ne stvorijo politične enote po vzorcu Združenih držav Severne Amerike. Njegovo prorokovanje je našlo odziv pri znamenitih državnikih, tako pri Briandu, Herriotu in pri drugih. Kakor kaže politični razvoj, je danes Evropa med dvema ognjema, med kapitali- Vladaa kriza na Poljskem. Dosedanji poli.ski ministrski predsednnik Svitalski (desno) je dobil v sej-•nu nezaupnico, nakar je odstopil. Med kandidati za ljegovega naslednika se imenuje dosedanji finančni minister Matuszevski (levo). stičnimi Združenimi državami, ki prete Evropo gospodarsko zasužnjiti, in med rumeno nevarnostjo. Padanje porodov v vseh kulturnih državah Evrope je danes splošno znano in neizpodbitno dokazano. Dokazano je tudi, da jc temu vzrok pomanjkanje vere, ki je skrb za potomstvo obdajala v neko tajinstveno in božansko svetlobo, nasproti kateri stoji današnja svobodna ljubezen s svojimi nauki o morali. Statistika nam pove, da se je nazadovanje porodov začelo najprej med izobraženci, odkoder je prodrlo v druge kroge in končno zajelo tudi proletarijat. Tako je v Nemčiji, še hujške pa na Francoskem in na Angleškem. Propadajoči Evropi pa stoji nasproti blok azijskih narodov. Kitajska, Japonska, prednja in zadnja Indija, pri katerih še vedno skrbi verska tradicija za potomstvo. Ta azijski blok predstavlja milijardo ljudi in je torej trikVcft večji kot zapadna in srednja Evropa. Pri vseh azijskih narodih je morala na zelo visoki stopinji. Posamezne vere, n. pr. bramanizem in budizem, prete vsakomur s peklom, kdor ne poskrbi za svoje potomstvo. Zato je tam baš nasprotno. Mesto problema padanja porodov imajo tam, zlasti na Japonskem, problem pre-obljudenosti. Obstoja li torej za Evropo rumena nevarnost? Ali stoji pred nami boj med belo in rumeno raso? Niti narodoslovec ali politik, niti vojaški strokovnjak ne more danes skle- Imamo puloverte in vse druge pletenine ter tr>kot perilo v zalogi v najboljši kvaliteti. Nikjer tako dobro iu taKopece ii. Znamenito perilo ,Jagenvascha'l E)rago Sctiwat>. Ljubljana. pati o poteku te borbe. Trije vzroki so, da rumena nevarnost ni tolikšna, kakor se nam na prvi pogled zdi. Niti severna, niti srednja in niti južna pot v Evropo po kopnem se s silo ne more forsi-rati. Dalje igra veliko vlogo tudi nadmoč Evrope v vojni tehniki in sploh nadmoč izobrazbe bele rase. Glavni vzrok pa je, da je Evropa v gospodarskem pogledu neprimerno močnejša kakor Azija: — »Za vojno je treba treh stvari. Te so: denar, denar in zopet denar,« jc dejal slavni vojskovodja Montccuc-culi. In ta izrek velja še dandanes. Radi tega je borba rumene rase proti beli vsakemu realnemu politiku zaenkrat šc fantom. Azijski narodi se bodo morali zaenkrat še zadovoljiti s prostori, kjer so. Drugačen pa bi bil položaj, če bi se na čelo azijskih narodov postavila Rusija. Rusija predstavlja danes velesilo s 150 milijoni prebivalcev, ki vsako leto narastejo za 3.3 milijona. Po nasprotstvih med Rusi in Kitajci sodeč, pa ta nevarnost ne obstoja. Vse to nas potrjuje v veri, da Evropi zaenkrat še ne preti nobena nevarnost od strani azijskih narodov. S tem pa še ni rečeno, da za vedno. Če bo prebivalstvo Evrope nazadovalo in azijski narodi narastli do preoblju-denosti, potem pride samo po sebi do spora. Toda ogromen razvoj tehnike v Evropi in Ameriki ima tudi pri tem odločujočo besedo in je skoraj izključeno, da bi se mogel ponoviti naval azijskih narodov pod kakim novim Atilo. Pustolovščiri1 ,,kneza Sapiehe" Bivši poljski gozdarski pomočnik Stanislav Vog se je podal na sleparsko pot. Izdajati se je začel za plemenitaša in tako varal lahkoverni svet. Zadnji čas je nastopal pod imenom kneza Leva Sapiehe. Še prej pa je sleparil po mednarodnih hotelih, dolgo časa živel kot od boljševikov pregnani ruski knez, ki je k sreči še pred vojno postal nemški državljan in toži sedaj Rusijo za odškodnino 50 milijonov zlatih rubljev. Pogosto je sedel v zaporu, pa kazni niso bile previsoke, ker je vedno našel kakega zagovornika ali protektorja. Pred dvema mesecema se je pojavil v Berlinu pod imenom kneza Sapiehe in se seznanil z nekim uglednim in bogatim zdravnikom. Ta mu je dal denarja in ga seznanil z mnogimi uradniki, bankirji, tiskarnarji in sploh bogatimi ljudmi. Slepar je tako od raznih strani dobil denar in ustanovil »banko za nepremičnine«. Najel si je luksuzni avtomobil, nekega državnega svetnika v pokoju pa je postavil za ravnatelja banke. Začel se je pogajati z berlinsko občino za nakup velikih kompleksov zemljišč. Pogajanja so uspela, sestavili so pogodbo, katero sta podpisala dva visoka magistratna uradnika. S to pogodbo v žepu je izvabil velike vsote denarja in — neznano kam izginil. Sedaj ga išče policija. in izi 3 mtlione doimfev Policija v Solnogradu je aretirala nekega sleparja in pustolovca Walterja Diekettza. Ko so preiskovali njegovo preteklost, je prišlo iz Windsora v Kanadi poročilo, da je aretira-nec identičen z bančnim uradnikom Diekett-zom, ki je poneveril 3 milijone dolarjev in pobegnil. S to ogromno vsoto je pričel špekulirati na borzi in izgubil vse do zadnje pare. Od tedaj je sleparil po hotelih in barih, dokler ga niso zaprli. Aga Khan, neizmerno bogat indijski knez, ki preživlja svoje dneve v Parizu, se je te dni poročil z mlado Parižanko, hčerko hotelirja Carrona. Junaštvo katoliških sester Bele sestre so na globoki in vroči ravnini zahodno od jezera Nyassa v Angleški vzhodni Afriki ustanovile bolnišnico za gobave. Misijon je postavil 20 koč, ki sc radi številnih gobavcev, ki prihajajo od vseh strani, vedno množe. 40 bolnikov je v bolnišnici, 80 pa v ambulantni negi. Nesrečni bolniki, ki jim odpadajo celi udje od telesa, so res usmiljenja vredni. Večino od njih so vsi svojci zapustili in jih oskrbuje misijon. Bele sestre so si ravno v deželi Nyassa v boju proti kužnim boleznim pridobile velike zasluge. V zadnjih dveh letih se jim je v okrožju 100 km posrečilo pri 5000 bolnikih z vbrizgovanjem ozdraviti strašno bolezen »pinan«, ki je podobna gobam. Na dveh postajah so v letu 1928. zdravile 37.000 slučajev raznih bolezni, v letu 1929. pa 78.624. 31 zavdajalk pred sodiščem Preiskava v velikanski madjarski za strupljevalni aferi, o kateri smo svoj čas poročali, je že toliko napredovala, da jo bodo lahko kmalu zaključili. Prizadetih je več vasi ob Tisi, predvsem vas Nagyrev. Sedaj je v zaporih okrožnega sodišča v Szolnoku zaprtih 34 oseb, med temi 31 žensk, najmlajša ima komaj 20 let, najstarejša pa 71 let. Tekom preiskave so v vaseh Nagyrev in Tiszaktirt odkopali nič inanj kakor 50 grobov in preiskali trupla. V 42 slučajih so na mrtvih ugotovili zastrupljenje. Dne 13. decembra se bo začela razprava proti prvim štirim zavdajalkam, ki so pod skupno obtožbo. To so: 44 letna Roza Holyba, 71 letna Lidija Olali, 60 letna Julija Lipka in 50 letna Marija Koteles. Od teh žensk ima največ na vesti Julijana Lipka. Obtožena je sedmih umorov, štiri je sama izvršila, v treh slučajih je pa dobivala strup. Prva žrtev je bila njena lastna mati, ki je svoji nečloveški hčeri na njeno prigovarjanje izročila svoje posestvo in jo je hči še istega dne zastrupila. Devet let po tem umoru je Lipka pregovorila svojega strica Zsirosa, da ji je proti dosmrtni oskrbi prepustil svoje posestvo. Na Veliko noč mu je natresla arzenik med jed in natančno eno leto pozneje je zastrupila tudi njegovo ženo. Ker je Pavel Lipka, mož obtožen-ke, pričel sumiti in se je bala, da jo bo ovadil, je spravila tudi njega s poli. Roža Szabo se je neposredno po smrti svojega prvega moža, čigar smrt je še nepojasnjena, preselila k svojemu poznejšemu možu IIolybi, očetu osntih otrok. Bolehni stari mož pa ji je bil kmalu v breme in Roza se je obrnila za svet do Lidvije Olah, sestre zloglasne Suzane Olah, ki je imela na vesti nešteto umorov. Lidvija Olah je pri svoji sestri dobila strup in ga izročila Rozi. Ko je Karel Orkan na Angleškem. Zadnje dni je divjal po Angleškem silen orkan, ki je povsod, posebno pa v Londonu (ua sliki), napravil ogromno škodo. za moške Zc par tednov se pojavljajo po najbolj prometnih in najelegantnejših londonskih ulicah mladi gospodje, oblečeni zelo okusno in izbrano, ki drže roke v kožuhovinastem mufu. Londonski listi pišejo ob tej priliki, da so bili mufi za moške v modi v začetku preteklega stoletja. Neki list prerokuje, da bodo mufi zopet prišli v modo, če ne letošnjo zimo, pa gotovo prihodnje lelo, tako da bodo moški hodili po ulicah, držeč roke v mufih., Italijanski kralj pri papožn. Sprejem italijanske kraljeve dvojice v Vatikanu je bil zelo slovesen. Sprejeli so kralja in kraljico najvišji vatikanski dostojanstveniki. Kraljico (v sredi) je vodil papežev ceremonijar knez Ruspoli, kralja (levo od kraljico) je spremljal višji papežev komoruik mser. Cacria Dominioni. Holyba pozimi obolel na lahkem vnetju v vratu, so poklicali zdravnika. Ta je zapisal zdravilo in to so zmešano s strupom dali bolniku. Lidvija Olah je soobtožena radi sodelovanja pri umoru. Četrta obtoženka, Marija Koteles, je na nasvet in s pomočjo Julijane Lipka zastrupila svojega moža. Za bodočo razpravo vlada veliko zanimanje ne samo na Madjarskem, ampak tudi v inozemstvu in sodišče je odredilo obsežno ukrepe, da bo razprava gladko potekla. Anehdoie Zamišljeni Donizzeti. Kadar se je Donizzetiju začela porajati kaka nova muzikalna ideja, se je s-lno globoko zamislil. Navadno se je zagledal v kako stvar, ki je bila baš v tistem trernuku pred njim. Porajajočo idejo je obdeloval v svoji diši tako intenzivno, da je zanj odmrl ves zunanji svet. Zveza med predmetom, v katerega se je zagledal, in njegovo gla.sbono za-mišljijo je bila tako živa in tako ozka, da jc mogel nadaljevati komponiranje le, če se je vrnil zopet na mesto k predmetu, ob katerem se je rodila osnova njegove zamisli. Zato s-' je več dni zaporedoma vračnl na isto mesto nazaj in buljil v kak predmet. Tako je uek pariški trgovec opazil pred svojo izložbo nekega neznanca, ki že osmi dan po več ur postaja pred njegovo izložbo in strmi v okno. Deveti dan se je trgovcu zazdelo že preneumno. Skočil je pred Donizzetija — bil je namreč on — in sc zadri nad njim: »Kaj pa iščete tu?« Donizzeti se je zdramil in od vrnil: »Finale zn tretje dejanje «Lucije»!< >Iskreno čestitam! Slišal sem, da si pri špekulaciji z oljem v Perziji zaslužil 10.000 dolarjev.« > Mala pomota. Ni bilo olje, marveč zenv ljišče, ne v Perziji, marveč v Mehiki, poleg tega ni šlo za 10.000 dolarjev, marveč za 1000 dolarjev, in teb nisem dobil, ampak izgubil.« Dogodek v angh literarnem sveta (Oskar Wilde — lord Alfred Douglas.) Nad trideset let je minilo, odkar je londonsko visoko družbo in pa angleški ter francoski literarni svet razburil velik Škandal. Oskar Wilde, čegar dela so polnila večer za večerom londonska gledališča, je moral za dobo dveh let v ječo. Pesnik, ki je zrevolucijonlral tedanjo angleško mladino, modni krfdj londonskih visokih krogov, avtor »Salomc«, romana »Slika Doriaiia Graj-a« in mnogih veseloiger, h katerim je prihajal London v lakih množinah, da so rastle tantijeme pesniku v stotisoče, la mladi mož je moral obleči raševino jetnikov in dve leti v jeei trdo delati in trpeti strašne duševne muke, iz katerih se je rodilo njegovo najglobočje delo »De profundis*.. Ves kulturni svet je preko Londona in Pariza kazal kot na vzrok tega strašnega padca na osebo mladega potomca najstarejše škotske plemiške rodbine in najlepšega londonskega fanta Lorda Alfreda Dou-glaso. Po dveh, v ječi prestanih letih, je \Vilde zapustil London ter se naselil v Parizu. Le eno stvar je še napisal: »Balada iz jctnišnhc Reading«, ki jo primerjajo nekateri kritiki s Sofoklejevimi najboljšimi deli. Frank Harris pravi o nji, »da bo toliko časa ohranila trajno vrednost, dokler se bo ohranil kak jezik.« Tri leta potem je umrl. Prihodnje leto bo minilo 30 let, odkar počiva njegov prah na Pčre Luchaise v Parizu. Duševno in telesno strt, zapuščen in med literarnim svetom skoraj pozabljen, je umrl. Zasluga Nemcev je, da so njegova dela spravili zopet na dan in jih vrgli lako v svet, da so njegove veseloigre stalno na odrih svetovnih gledališč, njegov roman Slika Dariana Graya« in njegovo pismo iz ječe »De profundis« pa prevedeno na vse kulturne jezike. Tudi o problemu njegovega padca iz višin slave in bogastva je narastla velika literatura. S tem problemom so se pečali iu in napisali dolge članke in knjige med drugimi: G. Shavv, Sero, Dr. Priitorius, Ransome. Sherard, Andrč, Giede ič dr. Najboljše in najgloblje delo o tem je napisal Amerikanec Frank Uarris: »Oskar Waldc. Izpoved tivljcnja«. Prve angleške izdaje je bilo samo v Ameriki prodane nad 40.000 izvodov. Prva nemška Izdaja je izšla po vojni pri S. Fischer v Berlinu Iz vseh tu navedenih del o O. Wildeju zveni en ton: vse njegove nesreče je bil kriv Lord Alfred Douglast Zdaj |>a se je oglasil sam Alfred Douglas. Nad SO let je trpel, da je kazal ves kulturni svet nanj kot povzročitelja vse O. \Vildejeve tragike. Zdaj je spregovoril: jasno. odkrito in močno. Na- pisal je avtobiografijo, ki je izšla pred kratkim v nemškem prevodu pod naslovom: »Lord Alf red Douglas. Freundsrhaft mit Osear Wilde« (Paul List-Verlag. Leipzig). Angleški izvirnik je doživel j v kratkih mesecih od prve že več Izdaj. Lord Alfred Douglas je pesnik, o katerem je i rekel Frank Harris, da se njegovi souelje lahko I postavljajo zraven Shelleyjevih eligij in Shake- ! spearovih sonetov. Herald tlamilton pravi o njem | v »Frankfurter Zeitung«, da je tuko nežnočulen lirik in tako kultiviran sanjač, d« bi spadal k omizju kakega papeža iz renesančne dobe. Tu pesnik je tik pred vojno konvertiral in prestopil v katoliško cerkev. Ta potomec najuglednejšo in najbogatejše škotske plemiške rodbino je preživel tolike nesreče, toliko padcev od bogastva do uboštva, od slave do zaničevanja, da njegova tragika ni nič manjša kot je bila tragika njegovega prijatelja Oskar VVilde-a. Vse te svoje doživljaje, nanašajoče se zlasti na prijateljstvo z O. \Vildom, in vse krivice, ki so se mu godile, pripoveduje v svoji najnovejši knjigi, katero odlikujete zlasti dve stvori: brezobzirna odkritost in iz globokega verskega prepričanja izvirajoče odpuščanje vsem, ki so mu delali krivico. Po študiju tega dela gleda človek povsem drugače na O. \Vildovo življenje in njegova dela, zlasti na njegovo »De profundis«:, ki je izšlo šele pred par leti popolno izdano pod naslovom: »Osear VVilde »Epistola in earrere et vinru-lis«. (S. Fischer Verlag.) Kdor se je pečal s problemom O. Wildovega življenja in njegovega tragičnega padca, ne sme iti preko A. Douglasove avtobiografije, ako hoče pogledati globlje in jasneje. — Lord Alfred Douglas bo dopolnil v kratkem 60. leto svojega burnega življenja čegar tragika, tako kot pri O. Wildeu, izvira iz prijateljstva teh dveh velikih angleških pesnikov. Zdaj živi samotno življenje asketa v Londonu. Samo enkrat še se je dvignil v njem njegov plemiški ponos in pokazala njegova borbenost. Ko je izšla njegova avto-biografija, je poslal en izvod angleškemu prestolonasledniku princu of VValles. Ker precej časa ni prejel potrdila o prejemu, mu io pisal in ga prosil, da naj mu knjigo vrne. Med drugim mu je pisal tudi tole: »Moji škotski predniki so odklonili krono, ki so si jo prilastili potem Vaši nemški pradedje.« Angleški prestolonaslednik je nato vrnil knjigo. Poznalo se ji je, da je bila prečitana. Ivan Podlesuik. m DOJI). VETRU IN SNEGU Dr, A« Jehmi: Iz Ko Ve v Bagdad (Slike iz svetopisemskih dežel. — Drugi zvezek. V dr. Jehartovem j>otopisu »Iz Kaire v Bagdada, ki se je s pričujočim zvezkom dokončal, so nušle svetojiiseniske dežele že euega slovenskega tolmača iu ujegov posebeu namen je bil, kakor pravi sam, napisati v prvem redu apologijo svetega pisma, posebno starega zakona, čigar pristnost iu verodostojnost skuša racioiialistična veda zavreči in zanikati. Najbolj nazorno moreš pokazati kar trebe na licu mesta, kjer pretolmačiš vsako posameznost in utemeljil sleherno podrobnost kar ua vjduem. Zatorej je bila zelo srečna nusel združiti apologetitno tvarino s prijetno iu zanimivo podanim potopisom, kar trna zlasti to-le prednost, da najde spis neprimerno večji krog čltateljev nego bi ga mogla najli, še tuko poljuduo in prejirosto napisana razprava. Način pripovedovanja je živahen, prikupen in tako preprost, da nudi slehernemu čitatelju obilo užitka. Kolikor je pu vpletenih apo-logctičuih misli in razlag, so tako neprisiljene ter se tuko skladuo podajajo ostalemu besedilu, da ne postane spis nikdar suhoparen, učenju š l< i in nestrokovnjaku dolgočasen. Veliko iu lepo nalogo si je pisatelj zastavil in zdaj, ko leži njegovo delo v celoti pred nami, smemo soditi, da jo je v polni meri usj>ešno izvršil. V drugem zvezku, ki vsebuje tretji in četrti del knjige ter njen zaključek pod naslovom »Križem po Palestini« (poglavja: Iz Kaire v Jeruzalem — V podzemskem Jeruzalemu — Novi Jeruzalem — V deželi Filistejcev — V domovini Gospodovi) '.er »Po puščavah Azije in Mezopotamije« (j>oglavja: Z avtomobilom čez arabsko puščavo —■ Pred tisočletji — Ur, domovina Abrahamova — Babilon — Aššur in Ninive — V Bagdadu), nas povede avtor v prave svetopisemske kraje, kajti Egipet in Sinaj- Belffrmske kmiževtte novice Gimnazijski profesor Dordn Gluntac je izdal drobceno pesniško zbirko z naslovom: Lirski trepeti, ki je posvečena pesniku Radoslavu Draguti-noviču. V treh poglavjih (Plavi snovi, Svetle radosti, Sutonske seiike) ni dal nazadnje nič novega, kar bi se kaj oblikovalo. Šop starinsko izzveheva-joče romantike je to z obrabljenimi figurami in tropi in manj karakteristično reflektivnostjo Mu-zikulno je Glumae še dovolj izčiščen Formalno je še staromoden z navadno strogo vklenjenim rima-njem. Dve tretjini knjige je trubadursko ljubezenske. Vnonjih opisovanj je veliko preveč, dasi se mu na mnogih mestih posreči impresivna vizija narave Je |>ozilivist in v skromni preprostosti prikupen. Na nekaj mestih sem našel Krkleca in nje- fovo zvočno liriko v njem (Proleče, prolede..., pilog). Sonet: Radost jadranj se mu je posrečil. V pesmi: Ljubezen je dal stilizirano vsebino cele zbirke To je že četrta njegova pesniška knjiga. Pripravljeno ima še eno zbirko in pa petdejansko dramo: Jesenji suton. Za srbsko književnost tako zaslužni Bngdan Popovič je ua stara leta postal nekaterim kamen spodlike in je posebej zadnji čas izpostavljen ostrim napadom in kritikam z več strani. Sedaj Sima Pandurovič v reviji »Život i rad« objavlja široko razpleteno in ne pretaskavo studijo o njem in njegovem delu. Strogo zavrača način Popoviče-ve kritike in kot njene prave predstavnike med Srbi navaja Ljubomira Nediča in Jovana Skerliča. Dr. Dušan Nedeljkovič je napisal in v knjigi izdal razpravo: Psihologija lirskog stmranja, ki je zelo obširno sestavljena iti v posameznih poglavjih zelo zanimiva. Najbolj originalen in nov jo v poglavju o moderni pesmi. Radi številnih citatov iz mlajših pesnikov in ostrih sodb in dokazovanj knjiga mnogo pridobi no pomembnosti in privlačnosti. V odlomku o intuiciji se je pokazal kot oster filozofski duh. * Slovenski Učitelj. Vsebina v štev. 11.--12.: Kako se priljubi učencu poučna knjiga. Fr. čiček. — Naloge »Sadje — naše bogastvo«. F. Ciček. — Ob desetletnici dunajskega šolstva V. Rupret, — Dodatek k »Drobtinicain z dunajskih hospituclj«. Ivan štrukelj. — Nekai misli l< Fleretovem abecedniku »Naša prva knjiga«. Franjo Humar. — Poročilo o trimesečnem ljudsko visokošolskem tečaju za kmetska dekleta. Ana Lebarjeva. — To in ono iz nadzornlškega življenja Hribski. — Uganke. Uribski. — Mednarodno zborovanje o vzgoji v Veter in alaho vremo, lurzlou in vlažnost odviemajo Vaš' Uoii ivulno /a kožo vaiui- hranilne sestavine in pospešuje s leni preruno nuirulano^t obraza. VaSn kožu pa poiruhun -ve/e./u '.raka Tu Vas »urine NIVF.A-OHEMK pre«! neugodnimi vreinentikimi vplivi • Samo NIVKA-CBKMK vsehule KHCF.K1T. - Ta ot.varu.ie neJ.no kožno stauieie onuSunja tu propreM nanta moje aruh in nuj. Doze po T- . V— lir- in ST- D. Tul.e no !>'— In 14"- D. NI VEA -CRKM F tironikne v kožo in no oetavljn bleska. ©tfpr sftiaimi«: Marmor Cleltsha c. 56 — Založila družba sv. Mohorja v Celju, 1029.) sko gorovje, ki ju poznamo iz prvega zvezka Jehar-tovega potopisa, sta prav za prav le bolj epizodni pozorišči svetega pisma Neškto zanimivih podrobnosti izvemo o Palestini, zlasti o Jeruzalemu, najvažnejši točki svete knjige, ter o arabskih in me-aopotamskih krajih, ki so ne le v naših dosedanjih, pmpak tudi v drugojezičnih potopisili manj obravnavane. — Delo krasijo reprodukcije avtorjevih posnetkov, ki so zbrane zadaj na posebni jx>li, poleg zemljepisne karte. Zanimivo je pa primerjati Jehartov potopis n. pr. s Hoiitscherjeviml Dočim je Jeharl ves zatopljen v zgodovino svetih dežela iti skoro ne opazi sedanjosti, ali se vsaj ne vglablja v sedanji ustroj in sedanjo njih obliko, ne najdemo v Ho-litscberjevi knjigi skoro nobenega spomina na preteklost, skoro nobene omembe svetopisemskega diha, ki leži nad onimi deželami Holitscher čuti le utrip današnjega dne, živ pojav sodobnega življenja, pa vendar čutiš vse skozi r.jegovo opisovanje pradavni utrip tiste zemlje, ki je utrip svetega pisma in ki se v svoji večnostni obliki še dan današnji izpopolnjuje in dovrSuje kakor usoda židovskega ljudstva Ko sem čila! Jebartovo poglavje o deželi Ur, sem se spomnil še na odlomek iz še nedovršenega romana Noblovega nagrajenca Thomnsa Manna, ki je izšel lani v ' Die Neue Rundschau pod naslovom »I1611enfahrt« ... Kako različno je spet gledanje sodobnega pisatelja, čigar slavo trobijo v poslednjem času v vse štiri vetrove, od tega preprostega in verneera Jehartovega očesa Tam je namreč večni skeptik v vsej svoji neprekesliivi bistro-sti. tu pa srečen vernik, ki ve, da bo s svojo vpro nešteto drugih osrečil... Kateri si jc boljši del izbral? Cambridgeu. Kriha. —• »Pedagoški zbornik« Lige narodov. Prof. dr. Pavel Brežnik. — Šolsko vprašanje po svetu. Kriha. — Književnost. — Zapiski. — Glasbena priloga. Slovouski tisk št. 5. Strokovni lis: za tiskarsko obrt se nam dobro razvija iti od številke do številke razveseljivo napreduje. Vsebina mu postaja vedno boli zanimiva in tudi nestrokovnjak najde v njem obilo gradiva, ki bo zbudilo njegovo pozornost. — Vsebina pele številke izkazuje zopet nekaj izvrstnih prispevkov; zlasti je pohvalili A Sovre-tovo razpravo »Sest resnic o tujkah« (k. se bo nadaljevala). Tako je poučna in izvrstna, da bi jo kazalo objavili šo enkrat v kakem bolj razširjenem listu, da bo mogla čim več dobrega sadu roditi. — Na uvodnem mestu razpravlja M. Ambrožič o vprašanju »Ali je slovenski tisk drag?«. Josip Čemažar piše o offsetnem tisku in dr. Janko Šle-binger nadaljuje svojo -Slovensko bibliografijo za leto 1920«. — Poleg omembe tehničnih novosti prinaša »Slovenski tisk: še obilo važnega in zanimivega drobiža. Vladimir Kaptis: Pesmice iz prlrode. 1929. Ljubka knjižica, prav nalašč za n?še o>roke. napisana od velikega poznavalca in ljubitelja naše pri-rode. ki je sesMvil majhne pesmice na kakih 00 živali miših gozdov in polja. Pesmi, ki jih krasijo zelo rnzjočno. naravno in obmiem umetniško izdelane sliko našega živalstva, so lepe. enostavne in otroši-emu umovnnjn nonolnnma oriličene; ko bude lepočiitle, obenem zbujajo ljubezen de narave it' njenih stvorov; so tedaj čisto nenrioiljeno etično presinir-ne. Knjižica res za božič! Dob! se v vseh knjigarnah. * TTandel-Mnzzetti: Fran Mnrin. Po svoii dnro-vitosti kot pisateljica znana Fnrika Ludovika Marija Handpl-Mszzetti, jo zopet števila v svet s 1. delom nn Široko zasnovane?« zgodovinskega romana: Fran V»rto<\ Pozoriščo tesrn doln je opati in Ouedllnbnrcr iz jirvf! polovice 18 stolrti-i. ko Jc bilo opntinia enerefna, nindrn redovnica Fii/nbnta, voj-vMInja Holst^lnslfa, prednica pa gTofin^a Aurori Glnvna jiinnkinja |p mlada Mnrltn Uroonen. Pisateljica Je z n Čudi spretno nrpdočlln takrntrjo razmere. pn tudi iezik in mišMenip vseh nnsfopfljočih oneb V temelini misij je izraženo, Itako se v resnici dohrp in pobožne osebo nn potu k Bogu mi-delo. N»nrisfransVo rpoStovnui« fp^n, kav fp ^nhro. ie znnčilns pntrvn v delih Fnrikp. KnilfTn -Pv.ni Mir'« . obspern W0 sir. Cona 10 M. Založništvo: J. KtJssel & Fr. Pustit, MtlroVn. VSEM ZIMSKOSPORTNIM ODSEKOM OZ. KLUBOM MARIBORSKEGA OKi^OzlA! Jugoslavenski zimskosportski savez v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 26. nov. t. 1. odobril osnovanje Mariborskega zimskosportskegu podsaveza z delokrogom tkzv. Mariborskega okrožja. — Pripravljalni odbor za ustanovitev tega podsaveza, ki se je osnoval iz do sedaj priglašenih zimskosportskih odsekov oz klubov, je na svoji seji dne 8. dec. 1029 sklenil, da se vrši ustanovni občni zbor dne 12. I. m. ob 21 v reslavraciji holela Zamorc v Mariboru, Gosposka ulici. — Dnevni red za ustanovni občni zbor Mariborskega zimskosportskegu podsaveza v četrtek dne 12. dec. 1929 ob 21 v restavraciji hotela Zamorc v Mariboru, Gosposka ulica: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora. 3. Izvolilev verifi-kacijskega odbora ter overovljenje pooblastil. 4. Pravila. 5. Volitev predsednika, odbora, nadzorstvenega odbora in delegata za JZSS. 6. Prireditve v tekoči zimski sezoni. 7 Slučajnosti (Mednarodne smuške tekme) — Vsak odsek oz. klub pošlje po dva dele-galas predpisanim pooblastilom, od katerih ima eden pravico glasovanja. — Občni zbor se vrši ob vsakem številu delegatov. KRIZA V GRADIANSKEM 1911. Kakor poročajo iz Zagreba, je prišlo v komaj novoustanovljenem Gradianskem do ponovne krize. Že v naprej je bilo videti, da je novi Gradjanski nastal radi raznih sporov in se radi tega tudi ne bo mogel držati. Ravno tako so tudi težave v starem Gradjanskem • to je Gradjanskem mladih Zato so se treznejši elementi obeh klubov sestali v svrho likvidacije spora. Radi lega seslanka, ki pravzaprav ni bil pooblaščen sklepali o fuziji obeh klubov, so izšli članki, ki so preklicati težnje po fuziji. Radi teh izjav je predsednik Gradjanskega 1911 demisijo-niral. Kakor izgleda, mu bo sledilo še nekaj odbornikov. No in lako za enkrat ne bo nič s fuzijo, pač pa je zašel novi klub v ležko krizo. Iz naših fclabov SK Ilirija fn;mnaslični večeri za gospode). Danes ob 20 se vrši v telovadnici srednje tehnične šole gimnastični večer za gospode. Vabijo se vsi oni, ki so se dosedaj prijavili, istočasno pa se sprejemajo v telovadnici nove prijave. Tajnik 1 Občni zbor SK Ilirije. Jutri ob 20 se vrši v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 19 redni občni zbor SK Ilirije. Odbor »ab® vse člane zlasti pa redne, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Odbor SK Ilirije. SK Ilirija iabkoallelska sekci a). — Nocoj trening v telovadnici srednje tehnične šole. Po treningu važen razgovor z ozirom na jutrišnji občili zbor Prosim sledeče atlete, da se sigurno 7,glase v telovadnici: Pavšič. Autrala, Slepišnik I. in I., Jeglič, Banko, Ilovar, Pregelj. Rezek, šporn, Stegu, Wildman, Rak, Paulln. Schifrer, Bezlaj, Omerza. Šorli, Osvald, R upnik, Karba. Poleg teh se vabijo tudi vsi ostali Načelnik sekcije. ASK Primorje. Poživljam vse članstvo nai se udeleži izrednega ečnega zbora, ki se vrši 12 I. m. ob pol osmih v »Unionu«, na zahtevo članstva. — Udeležba obvezna. Predsednik. Kdo bo v shohu s pralfeo najprej dosetfel višino 4 50 m? Skok s palico, ki je podoben že cirkuški umetnosti, je dosegel pri gledalcih še vedno največ zanimanja. Ni preveč rečeno, ako trdimo, da more le »za to rojeni« skakalec doseči višino štirih metrov in morda še več. Višina štirih metrov je ona meja, katero je prestopilo le majhno število atletov svetovne vrste. To dejstvo se je najbolj pokazalo pri olimpijskih igrah novejšega datuma, ko je Sabin Carr (USA) na olimpijadi v Amsterdamu dosegel zmago s skokom 4.20 m in je bil s tem šele olimpijski rekord prvikrat postavljen preko 4 m. Amerika ima danes razmeroma še največ takih »4 meter-skih; junakov, dočim živi v Evropi le malo sličnih talentov. Eden izmed teh je slavni Hoff, izjema med izjemami. On je danes prav gotovo največji talent v skoku s palico in to ne samo v Evropi. Svojo visoko kvaliteto je dokazal s tem, da je že neštetokrat preskočil 4 m. V ostalem pa je Evropa zelo revna v tem oziru. Le trije so še, ki so že dosegli višino 1 m in to so stari danski skakalec Axel Petersen, švedski prvak Lindblad in nemški rekorder Wegener. Hoff je trdno prepričan, da bo skočil 4.40 m Še višje pa ceni njegovo znanje bivši Iloffov trener Kreigsmau. ki pravi, da bo dosegel Hoff celo višino 4.50 m Na ta način bi bil Hoff torej oni, ki bo postavil danes še čudežno in bajno številko 4.50 tn. Vendar obstoja po najnovejših poročilih tudi za Hoffa nevarnost ostre konkurence v osebi 18 let starega Japonca Nishida. ki je baje velik naravni talent v skoku s palico in Iti mu prerokujejo svetovno prvenstvo na bodoči olimpijadi v Los Ange-lesu leta 1932. NOGOMET Italijansko nedeljsko prvenstvo. V krasni igri je vodeči klub prve lige Genova z 8:0 zmagal nad Padovo. Tudi Juventus si je priboril 2 dragoceni točki nad Milanom z rezultatom 2:1. Oba italijanska kluba Torino in Nologna, poznana posebno radi amerikanske turneje, sta nekako prišlo žo v formo, kajti oba "ta zmagala 7, lepim rezultatom 2 :0. V prvi ligi izgleda prvenstvo sedaj takole: 1. Genova 1893 (1B točk); 2. Juventus (14); 3. Alessandria (12); na petem mestu je Torino (11) in sedmo mesto si je priborila P.olosnn (11). V drugI ligi pa vodi Casale (15 točk) pred Ata-lanla (13). Holnndslca proti Belgiji 1 : 0. V Amsterdamu se je ob priliki proslave -10 letnega obstoja holand-sko nogometna zveze vrila meddržavna tekma Belgije s Holandsko, ki je končala s tesno zmago Tfolandske. Edini gol je padel v prvi polovici igre. Slavija (Praga) proti Ferenc-Varns S : 0! Edeu najboljših ogrskiii klubov jc doživel v Progi nepričakovan poraz. Že se je zadnje čase mnogo govorilo o tem, da je češki nogomet nazadoval in da je Ogrska danes s svojim znanjem v nogometu morda prva dežela v Evropi. Tem govoricam ni mogel skoraj nihče oporekati, kajti rezultati nogometnih tekem Madžarov iu Čehov so izkazali povsod velik minus v škodo Češkoslovaške. Zato je zmaga Slavije prišla res nepričakovano. 12.000 gledalcev jo navdušeno pozdravljalo moštvo češkega prvaka, ki je silno in krasnno igro nadvladal Ogre in s tem ugled češkega nogometa zopet dvignil. Pri slaviji je posebno ugajala napadalna vrsta pod vodstvom nepremagljivega Svobodo. ' V Berlinu sta zmagala oba vodeča kluba Hertha BSC je dosegla proti Lucken\valdu rezulta' 6 :0 v svojo korist. Pravtako je premagala Tennis-Borussia svojega protivnika Union-Potsdam. V Hamburgu pa je bilo najvažnejše srečanje med Hamburger SV in Ottensenn. Tekma je kon čala z zmago HSV v razmerju 2 :1. TENIS. Francoske ponovne zmaqe v Indiji. V Kal« kuti je v nadaljnem turnirju zmagal Cochet proti Madan Mohanu s 6:3, 6.2; v igri parov pa Cochet-Brugnon proti Deane - O' Callaghan s 6:3, 6:1. Lan dry pa je premagal Bobba s 6:2, 6:1. Nemčija m Združene države Sev. Amerike so prijavile svojo udeležbo v boju za Davisov pokal. Zdr. države so do sedaj prvi udeleženec teh tekem v atnerikanski skupini. PLAVANIE. Arne Bog poražen! V Stoekholmu je mlad, Erik I.uudahl premagal v plavanju tia 200 metrov (prosti stil) svetovnega mojstra Arne Borga. Prvi je starta! Lundahl, ki je dosegel čas 2:19,7 min Arne Borg je bi! že nekako razburjen, ko je izvedei za čas, ki ga je potreboval Lundahl ln res je slavni plavalec, ki je pozneje startal, dosegel 7,a 2 desetinki sekunde slabši čas. Holandci na plavalnem meetinqu v Ache-nu so dosegli lepe uspehe Tako .ie zmagala v plavanju ua 100 metrov prsno (za dame) Braun (flo-landska) v času 1:15.1 min; 100 m hrbtno (za dame) Groendel (Holandska) v času 1:25.2 min. Nemški prvak Ktippers je v hrbtnem plavanju na 100 ip dosegel čas 1:10.4 min. Radio Opozarjamo na spremembo radio programa. V četrtek ob 20 bo melodrumski večer ge-Danilove (na klavirju improvizira g. M. Ko. goj). Za tem ob 21 nastop češkega duda tria ii Prage. Omenjeni trio prihaja ravno s koncertne lurueje po Jugoslaviji in je povsod dosegel izredne uspehe. PROGRAM RADIO-LJUBLJANA Sreda, II. decembra: Opoldanski program odpade. !7."50 Koncert radio-orkestra. 18 ">0 Otroški kotiček, srospa Gabrijelčičeva. 19.00 Slike iz nuravoslovju, prof Pengov. 19.^0 Francoščina, poučuje dr. Leben. 20.00 Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije. 2100 Koncert radio-orkestra. 22.00 Čfisovno napoved in poročila. Četrtek, 12. decembru: 12 30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.00 Moderni aparati za priključek na električni tok, predu-va ing. N. KI t z. 18.30 Portreti iz svetovne literature, p. dr. Boman Tominec (Dante). 19.00 Sr-bolirvušeina, poučuje g. dr. Rupel. 19.30 Teden-ski pregled domačih in tujih dogodkov. 20.00 Melodramski več-er Gusti Danilove in Marija Kogoja. 21.00 Koncert tria dud (gostovanje treh čeških umetnikov na dude). 22DO Časovna napoved in poročila; radio orkester. Drt&gi programi i Četrtek, 12. decembra: Belgrad: 17.30 Koncert na harmoniko. 20.0f. Violinski !„oncert. 21.23 Dnevne vesti in čas. 21."> Poncert radio kvarteta — Varšava: 12.30 Šolski simfonični koncert. 16.15 Pesmi iz okolice Vilne, zbor. 20.00 Pester večer. 20.45 Veliki večerni koncert. 22.45 Literarna ura. — Btida-pest: 12.05 Koncert radio kvarteta. 16.00 Pestra ura. 17.45 Popoldanski koncert. 19.30 »Oavulle-ria rnsticana« in balet ?Sylviu«, Delibeš 22.20 Koncert ciganskega orkestru. — Dunaj: 17.10 Pravljice. 17.40 Kam potujem o božiču. 20.00 Violinski koncert. - Milan: 12.25 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert. 13 30 Koncert radio-orkestra. 17.00 Koncert kvinteta 20 43 Komedija. 21.15 Krncert italijanske moderne glasbe — Proga: 19.05 Ljudska glasba. 20.00 \V. Shakespeare: »Othello«. - Lnngenberg: 20.00 Narodne pesmi vseh narodov. 2100 »Scaiiipolo«, spisal D. Niecodemi. komedija; nato plesna glasba. - R im: 13.15 Koncert radio kvinteta 17.30 Koncert. 21.02 Orkestralni koncert.__Berlin: 20.00 /borovo petje. 20.30 Ljudski koncert. — Totllouse: 18.00 Plesna glasba. 20.15 Odlomki i/ opor. 20.45 Večerni koncert. — Stuftgurt: 16.00 Koncert. 2000 Veliki koncert filharmonije v Stuttgortu 22.00 Vesela ura. 2\15 Zabavna irlas-ba. — Torino: 19.IS Koncert. 20.30 Pester večer. — M.Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. I2.3(i Koncert. 17 30 Modemu plesna glasba. 19.00 Zabavna glasba, noto Shakespearejev »Othello«. 22.15 Koncert vojaške godbe. Ljubljansko gledališče Drama: ZhMpI« oh 20. Sreda, 11. decembra: NEVESTA S KRONO. Bed 1 Četrtek, 12. decembra: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK Red E. Ooer«: Za^teh oh oni 20 Sreda, 11. decembra: JONNY SVIRA. Red E. Četrtek. 12. decembra: Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda, 11. decembra: Zaprto. Četrtek, 12. decembru ob 20: KROG S KREDO. Ab. A. MALI OGLASI Vsako drobna vrstica l*SO Dtn ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas ■ S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke n« odgovarjamo. Puhasto perje kilogram po 38 Din raz-po«ilian> po povtatiu oai mani 5 kg . Potem čist belo gosie kg po 130 Dir in čist beli pub kg po 300 Din L Brozo»)č Zagreb Ilica 82. Krojaški vajenec se sprejme pri F. Može, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 12. Vajenca zdravega in močnega, s hrano in stanovanjem v hiši, spreimem takoj. — Rudolf Majcen, mizar — Velenje. | r g':** g .' \luzbeiscejo Prodajalka izučena, mešane stroke, želi premeniti službo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. - Ponudbo na oglasni odd. »Slovenca« in mirno išče akademik, pod »Poštena prodajalka« Cenj ponudbe na upravo št. 13.986. »Slov.« pod Takoj 13.919 Šoferska šota L obt kune Camemik, Ljubliana. Dunajska c. 3ft (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie Otvoritev novih tečajev trancoščine. nemščine, italijanščine, angleščine in ruščine Akademsko na-obraženi predavatelji Temeljito hitro, veselol Vošnjakova ul 4. priti., 10—12; 18—20. Priprosto sobico Trgovske lokale opremljene, oddam agil-nemu in solidnemu mlademu trgovcu na zelo prometni točki v naiem z januarjem 1930. Stanovanje v hiši. — Ponudbe je nasloviti pod značko »Značajen« št. 13.989 na upravo »Slovenca«. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d , Osiiek, Desatična ul 27. Kot učenka želi mesta v trgovino dekle z dežele. Dovršila je 4 razr. meščanske šole s prav dobrim uspehom. Nastop takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštena«. Gospodična ki je dovršila 4 razrede meščan, šole z znanjem strojepisja in stenografije - želi mesta v kaki pisarni kot začetnica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva 13.979«. Prazna soba s poseb. vhodom, elektriko in parket, se odda gospodični. - Naslov po-: ve uprava pod št. 13.965. Elegantno sobo (separ. vhod, elektrika) -oddam takoj boljšemu gospodu. Ljubljana, Flo-rijanska ulica 31'I. Lepo stanovanje se v Kamniku ugodno t odda. Pojasnila da oglasni oddelek lista pod 13.652. Vrtnarski pomočnik mlajša moč, s 3 letno prakso iz vinorejske šole, išče mesta. Gornji dol , ... štev. 15, p. Sv. Jakob v!na stanovame m hrano Slov. goricah. Sprejmem dijaka Krojaški pomočnik ozir. prikrojevalec - želi premeniti službo. Ponudbe pod »Stalno mesto« §t. 13.980 upravi »Slov.« pe Pianino - črn križem strunan, skoraj nov, ugodno naprodaj. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 13.851. Ilirija oremoo kot sostanovalca k sed-mošolcu. Poizve se: Kune F., Sv. Petra ccsta 13/1. Bukovo oglje kupujemo proti takojšnjemu plačilu. Ponudi.e pod »Vilano« na upravo pod št. 13.893. Mahovino hrasta in sliv ter bočne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci na G. Ik.ffmann in Co. - Zagreb, Berislavičeva 3. Bukova drva kupuje družba »Kurivo«, Ljubljana Dunaiska c. 33 Pisalni stroj svetovne znamke Under-wood se ugodno proda Naslov pri upravi pod št. 13.886. Prodaja premoga in drv Dostava aa dom Frar Jezeršek Vodmat Moste. Strojno pletilsf -> je edino ugodna prilik« za takojšmo dosego do brega zaslužka in lastne ga nodietia ^re? posebnih stroškov in zamude časa Učne tečaie se nastopi lahko vsak dan ■latboljSi pletilni stroji »Walter. vedno v veliki izberi na | zalogi - F KOS Liub liana Židovska ulica 5 Varilni aparat za varenje kovin napro-dai. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 13.969 Kotel za žganje dve hladilni pripravi, za 120 litrov, skoraj nov poceni naprodaj pri tvrdki Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39, Dober zaslužek vsako nedeljo. Za vsak večji kraj, vsako župnijo iščemo zastopnike, ki bi za dober zaslužek prevzel malo delo. Pošljite svoje naslove pod šifro: »Dobro delo in dober zaslužek« na upravo »Slovenca« Maribor. šliiifa Stoft* Dunajska 46 - Tel. 28-!t Mah hrastov ah sliv, češmi-njevo lubje in druga zelišča. kupujem vedno v vsaki množini po najvišjih cenah. - Ed, Pišler, Vrhnika. Prodamo Pek arijo v Mostah pri Ljubljani, dobro vpeljano, prodam. F. Jerko. Prešernova ul. 10, Moste. Vino Opolo zajamčeno pristno, do konca decembra čez ulico po 10 Din, v hotelu »Bellevue«. Ne zamudite ugodnosti! Kočijo lahko, moderno, napravljeno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« št, 13.804. Posestva Iliri?« drva oglie Pred nakupom moških zimskih oblačil oglejte si velikansko zalogo v konfekcijski industriji JOSIP IVANCIC, Ljubljana Dunajska cesta štev, 7 Lastni ročni izdelki! Cene brez konkurence Enodružinska hiša v Mariboru, ugodna za penzijoniste — na lepi solnčni legi, takoj naprodaj. - Vprašati Va-land, Koroška cesta 47. Prodam posestvo obstoječe iz 18 oralov njiv, travnikov, gozda, vinograda in sadovnjaka. Poslopje v dobrem stanju. Oddaljeno od kolodvora četrt ure. Anton Primožič - Podgora, Šmartno ob Paki. Hiša z gospodarsk. poslopjem, sadnim vrtom in njivo, na Gorenjskem, se proda za ceno 35.000 Din. — Ivanka Resman, Dvorska vas, Begunje, Gor, Trbovlje Proda se v centrumu industrije na Vodah hiša z vrtom, pripravna za trgovino, kakor je že obstojala, obrt, ali r.a stanovanje — Nadalje se proda v Bevškem 3 iohe zemljišča, obstoječe iz travnika, njive in gozda Vse skupaj za ceno 80 000 dinarjev Osebno se vpraša pri Putrih Nikotu v Trbovljah — Vode pismeno pa pri upravi Slovenca pod št 13.828. Šivalne stroje in gramofone popravlja najboljše in najcenejše Mehanična delavnica JUSTIN GUST1NČIČ, Maribor, Tatenbachova 14. — Zadostuje Iopisnica, da pridem na dom po stroje in gramofone. Pozor! Volno in bombaž kupite naiceneie pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana, Stari trg štev 12 in Židovska ulica štev 4. šiedilniški grelci se izborno obnesejo Cena 50 Din — izdeluje Fr. Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubliana Tvrdka A. VOLK um lana Kesnev, esti; ■-ludi naiceneie vse vrst« Menično moko In dru»i mlevske '/.dolke f.uhievaiic c*-nit. Nazninja se da sc prispeta nova dalmatinska vina ki se točijo v gostilni pri »1 rat niku« Sv Petra o 25 in Kette-Mtirnova cesta 26 Istotam domača in dal matinska kuhinja in vsak aqiJ ajjsjoui ajaAS uep Dopolnite si zalogo ker zima bo huda in dolga. - Jutri dospe zaključen transport Slczllskega premoga »JULIUS - KAZMIERZ« specialno za domačo kurjavo KAZUMNA GOPODINJ A KURI S TEM PREMOGOM, KER PKII1RANJ NA ČASU, DELU IN DENARJU Dobave d reklno iz vagenov bodo cenejše kakor potem i' skladišča PREDNAROČILA JAVITE TVRDKI O. CEBIN PREMOG-DRVA-KOKS VVOLFOVA UL. 1 TELEFON 20-56 Mi slikamo vse! Slike poobličia iPortrat bilderl. razglednice slike takoj izgotovliene indu idrijske in športne slike Novo vpehan totoatelie f najmoderneišimi aparati -Fotomever Maribor Go-spodska 39 Pozor! Priporoča se fotografski atelje Kune Franc, Ljub- ( ljana, Wolfova ulica 6. - j Izdelujejo se slike za le- • gitimacije ceno in najhi- ; treje, kakor vsa druga v j stroko spadajoča dela. - j Zahtevajte cenik nagrob nih in povečanih slik. Krojači in šivilje! Kroje po najnovejši modi (poljubne) izdeluje Kna-felj Alojzij, strok, učitelj, Ljubljana, Križevniška 2. Stari »Prošek« original extra fino staro vino od vzornega vinogradnika, posluiočega že od leta 1894., povsod poznanega in priljubljenega. Najlepši božični darl Ne pozabiti naročiti za božične praznike, dokler traja zaloga. Podvojili boste domače veselje. Razpošilja v lepem trdem sodčku 15 litrov vsebine po 2850 Din liter čisto, poštnina franko sodček gratis Lovro Tudor, vzorni vinogradnik — Malo Grublje, Hvar, Dalmacija. Ettižane cene za Sožič! Oglejte si igračne in otroške vozičke, tri-ciklje holenderje. male automobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa. pneumatiko i. u d Velika izbera. Prodaja na obroke i RIDDIMA" f D. i tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Kartovška cesta št. 4. Razpis Krajevni šolski odbor nn Dolu pri Hrastniku odda steklarska dela prt grad bi nove šole. Pismene ponudbe sprejema do dne 16. decembra t. 1. Istotam se dobe potrebni podatki in pojasnila. lekarne Dr. G. PICCOLl-;a v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke Moko dobro, svežo in suho. dobite naiceneie v F Ju-van-a valjčnem mlinn. Sr. Gameljne. p Št Vid nad Ljubljano — Zahtevajte ceniki tudi v mrazu, ako malti primešate „ANTIfRE0DIN" Dobavi Vam ga L ubli. komercialna družba-L;ubl»ana-Bleiwe sovR 18 in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite ori A. & M. Zorman Stari trg 32. Liubliana Tomaževo žlindro za gnojenje travnikov, vrtov, sadonos-nikov ima na zalogi vsako množino: »MERKUR« PETER MAJDIč, KRANJ. ZADRUGA STAVBNIKOV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI javlja, da je dne 6. decembra 1929 v Munchenu umrl gospod RudoII Tonnies družbenik tvrdk G. Tonnies d. z o. z. in Obnova d. z o. z. v Ljubljani Strokovnemu drugu bo ohranila Zadruga trajen časten spomin. Ljubljana, dne 10. decembra 1929. -a 3 Ji-rf I »■= »S N N N ™ , v o «>f— o vi 1 S a-v o M N X i- C ** — ^ ^ 'X. a s Ci «f 0> —,v fN « 0 » J ! - = gaoSj« « o«Q »G iui ,oS - d-z - M. ' "S • N' ? i i.i M .3 Z 06 m Ki r <\>w C 4» S .guzoo S • HO ! i. ° ^ C rj "»i «J = SSc »o j «»r- i od >XVULIN Pierre L' Ermites 34 «r Žena z odprtimi? očmi Za nocojšnji večer je bila teta Cecilija dovolila Filomeli neomejen kredit; zato sta bila gosta »Zavetja« izvrstno postrežena. Jedi so bile izbrane in pripravljene posebno skrbno; narastku so sledili mali raki, ki jih je bilo treba pojesti sveže, s surovim maslom, kar je bilo naravnost kraljevsko razkošno jedilo. Nato so prišle na vrsto izredno slastne školjke. Krono pojedine sta pa tvorila dva mlada raka iz Herbandiere, v omaki, katere skrivnostni recept je teta Cecilija skrbno čuvala. K temu se je dobro prilegal častitljiv konjak, ki je čudovito izpopolnjeval morsko aromo, s katero se je rak prepajal ves čas svojega življenja v oceanu. Kdor je kdaj pokusil takega raka na otoku, temu ni mogoče nuditi boljšega; nikjer v Parizu pa ne dobi enakega. No, če po tako izbrani večerji vendar-le ne bi bilo nič iz poroke... Ah, teta Cecilija! Roger Maude, ki je bil vajen najboljših pariških restavrantov, se je ob tem obedu iz domače kuhinje kar raznežil. >Kako bodo dobro zame skrbeli!...« mu je rojilo po glavi, ne da bi mu bilo jasno v zavesti, in oči so se mu pri tem orosile. Za zaključek je prinesla Filomela na mizo potico, lahno rumenkasto, iz najboljše moke domačega mlina. >Rolanda!« jc nonnfloms zsklicitl n tri Jn . ^Razdeli nam potico, tia vidimo, če si že godna za možitev!« | Rolanda ni odgovorila ničesar, a razdelila je po- tico z veščo roko, celo za Pentapona je postavila nekaj mehkih skorjic na stran. »Nimam besed, da bi vse to prehvalil! ...« je vzdihnil Roger. »Obiskal sem najznamenitejše lokale na Montmartreu. Pil sem že šampanjca, ki je veljal sto frankov za buleljko... Jedel sem že najdražje špecijalitete... A tako kakor nocoj še nisem večerjal!« »Torej še pridite! je odgovorila teia. Na mizi je bil muškatelc, ki ga je teta Cecilija kupila ob nižji Loiri. Vino je bilo bledozlate barve, nič kaj posebno ni izgledalo na oko, vendar ga je hranila leta le za največje praznike. Tak praznik je bil seveda tudi danes. Teta je opazovala svojo nečakinjo, ki se je držala mirno kakor daljna kraljičina. Roger je bil vrlo pozoren kavalir; skrbel je, da bi njegova soseda česa ne pogrešala in se ie sklanjal često k nji, šepetaje sam pri sebi nežne besede, ki si jih ni upal izgovoriti. Rolanda se mu je ljubeznivo zahvaljevala... in nič več. Vkljub toploti, ki se je bila razširila med njimi, vkljub tetinim povdarkom, vkljub lepemu sosedu, vkljub vsemu se deklica ni razvnela. Nobena stvar ni hoiela nanjo vplivati. Po obedu je postavila skrbna Filomela velik krožnik zelenih in rdečih smokev na mizo. Roger je jedel s posebnim užitkom zelene smokve. To je bil povod, da je teta Cecilija naročila Ro-landi: »Bodi tako ljubezniva. Rolanda, in pokaži gospodu Rogerju drevesce, ki nam rodi te slastne sadove. Na koncu vrta nam raste, zraven male. prijazne utice ... Boste videli, kako je prijetno sedeti lam, gospod Roger...« »Da, tetka,« je odgovorila Rolanda komaj slišno. Gospod voditelj je pazno sledil vsemu temu. Bil je izkušen filozof in je molče prisostvoval nevidnemu boju, ki je divjal pri mizi. Občutil je trdovratno željo tete, ki je z vsemi močmi vplivala in silila v ta zakon, ter se je vidno razburjala pri vsaki najmanjši oviri. Uganil je tudi mirni in odločni odpor njene nečakinje, ki je Rogerjeva pozornost — kakor je bilo videti — ni prav rlič zanimala. Zares, niti ene neprisiljene, bodre kretnje, ki so dekletom prirojene, ni bilo opaziti pri njej. Rolanda je očitno v položaju obrambe. Ce bi bil Filbert zraven, bi ne bil opazil ne ene besede, ne enega šiba, ki bi mogel vznemirjati njegove nade. Ko so povečerjali, je teta Cecilija zopet načela vprašanje figovega drevesa: »No, zdaj pa le pojdi pokazat gospodu zeleno smokev...« »Ali mislite, tetka, da utegne staro drevo zares zanimati gospoda Maude?« »O, seveda!« je vzkliknil mladenič. »Pojdiva torej...« je dejala Rolanda. Mlada dva sta počasi odšla. V umiranju čudovite svetlobe, sredi rož in cvetnega vonja, v edinstveni samoti, v kateri bi se bili dve ljubeči srci prelili drugo v drugo, v kateri bi se morale roke iskati... najti v objemu in ustnice se odpreti, da dado prosto pot večnim besedam .. odkritju ljubezni... spodobne, prave ljubezni, kakršne hoče Bog med ljudmi... v tem »Zavetju«, ki je bilo lepo in razkošno kakor še nikoli, je bila zadrega med Rogerjem in Rolando še bridkejša kakor pri večerji, kajti njemu je upadel pogum, nji pn je rastla in vse čvrstejša postajala volja odklonitve.