oDnniHe i i. V obrtnem odseku poslanske zbornice se je oglasil posl. dr. Vrstovšek v razpravi 0 stomilijonskem kreditu za male obrtnike, ki so trpeli zaradi vojne. Glavne misli njegovega govora so: Zaradi zanemarjenja obrtništva na jugu od strani vlade in zaradi splošnih neznosnih razmer na Štajerskem in Koroškein Jugoslovanski klub ne mote sodelovati pri tako važnih akcijah, dokler ni gotovosti, da bodo takih dobrot deležni tudi slovenski in hrvatski obrtniki. Pri nas na jugu gre vse le za nemške obrtnike, in merodajni krogi uporabljajo razne zaloge ne tohko za pospeševanje obrtništva, kolikor za germamzijske namene. Saj so morali n. pr. siovenski obrtniki na Spodnjem Štajerskem v.si k vojakom, dočim su se nemšiii ln nemškutarski večinoma oprostdi in so dobili javne funkcije, ki niso niti v zvezi z njihovo obrtjo. — V Mariboru je n. pr. nastavljcn črevljar za nakupovanje živine, v Sluvenjegrajskem opravIja to i-alogo neki trgovtc; tamkaj je za žitnega komisarja iieki lrgovski pomočnik u Celja, samo da je oproščen vojaške slržbe. Tako so ravnali na sploh v siovtnskem delu obth dežel in tu so hudo prizadeti sloven ski obriniki. Zato ima Jugoslovanski klub toliko več vzrokov zahtevati, da bodo tudi slovenski obrtniki v enaki men deležni državnih in deželnih podpor. Od dežele Štajerske ali Koruške ne more slovensko obrtinštvb nikdar ničesar opati. — Štaerska ima n. pr. v proračunu Zd 1. 1917. za obrtništvo, dasi so bile črtane razne postavke, še vedtio okroglo 100.000 K, od katerih dobi siovenSKi del kakih 800 K. Omeniti *e še treba, da izdaja dežela vsako leto za razna poslopja do 100.000 K, izdali so že ludi nad 1 milijon, ali slovenski obrtniki niso dobili nikdar beliča. Enako je s prispevki, ki jih daje država deželi za obrtno šjlstvo v proračunu 268.776 K, od katenh odpade na Siovence celih 100 kion, na Koroškem od 349.392 K pa niti belič. — Na podporah za obitau-riadaljevalne šole na Štajersktm plačuje dižava 127.200 K, na Koroškem 46.600 K; od vseh teh denarjev odpade za ssovensko šolstvo največ — 1000 K. — Kakšna je v tera oziru skib za Sjovence, naj dokazujejo naslednje številke: Štajerska ima 54 obrtnonadaljevalnih šjI, med njimi 4 slovenske — Korosna 33 nemšKih, nubene siovenske. Štajerska 3 nemške strokovne šole, Koroška 7, a nobene slovenske. Državno obrtno šolo imajp le Nemci v Gradcu. — Neirci imajo na Štajerskem 9, na Koroškem 7 trgovskih šol, Sloveno nobene. Na Slov. Stajerskem je v avtonomnih mestih Manbor, Ctlje in Ptuj 2154 glavnih in 127 postranskih obratov, med temi 80 odstotuov slovenskega pokolenja; v okrajih Ljutomer, Manbor, Slovenjigradec, Cdje, B.ežice, Ptuj 10.697 glavnih in 413 po^transkih obratov, od katenh je do 50 odstotkov neraškega pokolenja. No vsi ti obrati nimajo nikakih pravic, ker nemška trgovska zbornica v Gradcu pospešuje obrtaištro le tam, kjer je nada za ponemčevanje. Zato si prizadevajo zadruge po Slov. Šiajerskem, da Di dobile lastno zbornico. Siovenski obrtniki morajo hoditi trnjevo pot. Polstiške oblasti jira delajo največje težave. Iz vseh teh razlogov je govornik zahteval, naj obrtni odsek spiejme v vladni načrt o uporabi stomilijonskega kredita določbo, da se mora ozirati na natodnostne razmere. Posl. Einspinner in Hoffmaiin-Wellenhof sta izkušala ovreči VrstcvšKove podatke. V popoldanski seji je bil Vrstovškov predlog najprej odklonjen, ali ker je nastala nevarnost, da se odsek razbije, je bil njegov prediog končno sprejet. Odsekovi sklepi se glase: 1. Pravico do podpore imajo obrtniki, ki so zaradi vojne odškodovani in v eksistenci ogroženi v prvi vrsti oni, ki so »vojni udeleženci", njih vdove in mladoletni otroci, na katere je prešla last obrti; razen tch pa tudi obrtniki, ki so nenavadno težko prizadeti zaradi vojnih razraer. Obrtniki, ki morejo dobiti zadosten kredit drugod, ne bodo upoštevani. — 2. V nadaljevanje obrti se bodo dovoljevala posojila do 4000 kron, prvo leto brez obresti, proti vračilu 11 letih. Prošnje se bodo sprejemale še dve leti po sklenjenem miru..— 3. Za orgmizacijo se ustanove po deželah posebni odbori, v katerih bodo sodelovali obrtno-pospeševalni zavodi, države, krajevni činitelji, občine, zadruge itd. Uspeh dr. Vrstovška je, da moida tudi Slovenci na Štajerskem in Koroškem kaj dobimo od tega velikega kredita. — Pri razdtljevanju teh podpor ali posojil bodo igrali važno vlogo obitni kreditni zavodi preko katerih se bo izvajalo pod jamstvom države zagotovljeno ceno kteditovanje. Obstoječi zavodi naj bi že danes mislili na tako bodočo nalogo; k]er jih še ni, naj bi jih ustanovili. Tudi druga obrtna društva, ki počivajo, bi trebalo oživiti! II. V naši javnosti niso skoro ničesar pisali, posebno pa naše glasilo »Učit. Tovariš" ni imel priiike reči besede o našem obrtnem šolstvu, posebno o naših obrtnonadaljevalaih šolah še nismo izpregovorili resnejših besed, ki naj bi prišle do ušes faktorjem, ki bi jih hoteli, oziroma morali uvaževati. Že ves ustroj naših obrtno nadaljevalnih šol je dokaj ponesrečen, zakaj če upoštevamo tu dejstvo, da se nahajajo te šole v svoji pretežni večini po nasih manjših krajih, vidimo, da imajo vse te šole dva razreda in pnpravljalni tečaj. V te razrede namečejo cbrtnike vseh stanov, vseh sta;osti rn vseh mogočih predštudij, cd absolviramh enorazredničarjev do ponesrečenih gimnazijcev. oziroma realcev z dvema razredoma, včasih tudi s tremi razredi, ali pa z dovršeno meščansko šolo, posebno se tu rekrutirajo Irgovski vajenci. In sedaj naj pa s takim materialotn delamo naravnost čudeže! Na eni strani so ljudje, ki komaj za silo bero in pišejo, kaj šele računajo, a na drugi strani pa zopet taki, ki bi z njimi z lahkoto reševali najtežje predmete spodnjih srednjih čol. — A tudi vse obrti so tu zastopane, in pri pičlo odmerjenjh urah dosedaj pri vseh teh, s tako različnimi potrebami opremljenimi učenci dobre uspehe, seveda upoštevaje njih obrt. No, tu bi pač bila potrebna temeljita preosnova — sloneča na onih dejstvih, ki bi garantirala trajne uspehe, a ne samo navidezmh. Sicer je bila pa pred par leti sklicana nekaka enketa, katere se je tudi pisec tth vrstic udeleži!, a le-ta enketa ni pač obrodila nikakih pozitivnih uspehov, zaksj le-tu srao razpravljali o vseh drugih zahtevah, samo o onih ne, ki so takorekoč alia in omega vsega obrtnonada ljevalnega šolstva. Tudi z učnirni pripomočki je to šolstvo na kaj skromni podla^i. Primanjkuje nam mnogo primermh učnih knjig, posebno beril pogrešamo krvavo, a tudi z ostalimi knjigami smo malo, malo zadovoljni, dokajšnjo vrzel je tu zadelal tovariš Podkrajšek s svojimi ^Obrtnimi računicami". Umevno, da ne smemo tu primerjati naših učnih pripomočkov z učnimi pripomočki najbolj razvitega obrtnega šoistva češkega. — Primerjati je treba tu le dotične izkaze — in razloček leži javno na dlani. Dotakniti se hočemo tu še neke prav pereče točke. Čas napredka in enakopravnosti beži bliskavo, in na površje stopa čim glasneje zahteva, da se tudi deklice posveČ3jo v obilnejši meri raznim obetim, ki tudi zahtevajo od teh višje in cbširnejše ali, recimo, temeljitejše izobrazbe — kakor jo podaja dotična ljudska šola. Tudi deklice zahtevajo vstop v obrtnonadaljevalne šole, zakaj rr-erilo izobrazbe vsakega naroda je izobrazba njegovega ženstva. Dobimo pač ljudi, male v velikih stvareh, a velike v mahh, ki se bodo upirali z vsemi štirimi tej novotariji, a čas pojde preko zastarelih nazadnjakov nevzdržno svojo pot, in kar so nekdaj preklinjali, to bodo morali slednjič blagoslavljati Vse obrtno ¦ nadaljevalno šolstvo [na Kranjskem, t. j. sjovensko, in deloma tudi na Goriškem in Štajerskem istotako slovensko, kar tu posebno povdarjamo, je razdeljeno v dva nadzorovalna okraja, t. j. v III. in IV. — V vseh tth obrtno-nadaljevalnih šolah so izključno otroci slovenskih staršev in tudi ves ustroj je strogov slovenski — kar se tiče vnanjosti namreč. Človek normalnih tnožganov bi pač mislil, da imajo tako eminentno slovenski zavodi tudi slovenska nadzornike. A temu ni tako, pač najlepši dokaz naše ljube avstrijske enakopravnosti! Kak krik bi zagnali naši sosedje n. pr. na Koroškem, ko oi imenovali za tamošnje psevdo nemške obrtno-nadaljevalne šole, kijihobiskujejo premnogi slovenski obrtni učenci, obrtni šol. nadzornik slovenske krvi, svet bi hoteli dvigniti iz tečajev, samo da se ga iznebe. Toda pri nas? Mi pohlevne slovenske ovčice pa trpimo, da se šopiri z regenatsko nemško ošabnostjo v III. nadzorovalnem okraju mož, sicer slovenskega pokoljenja — a strasten netnški uskok. — V prejasnem deklaracijskem času, ko po slovenskem ozemlju piha tako krepka, oživljajoča sapa, ki zbuja vkljub ostri zimi prebujno slovensko zelenje, kličemo Jugoslovanskemu klubu prav glasno: Na slovensifa rnesta slovenske možel Posnemajte v tem oziru soseda Nemca! Nikakor pa ne moremo ob tej priliki prezreti še nekega dejstva, ki nas tudi peče v našetn slovenskem srcu. Vsako leto izhaja menda na državne stroške takozvani BEinzel-Ausgabe der Berichte der k. k. Gewerbe-Inspektoren uber ihre Anitstatigkeit lm Jahre . ..", in sicer za Kranjsko posebna izdaja pod naslovom: Bericht uber dea 12. Aufsiclit-ibezirk (Amtssitz Laibach-) — seveda v nemškem jeziku. S cer" ne vemo, komu na Ijubo in v korist izdajajo to neraško tiskano poročilo, a če si ga natančneje ogledamo, spoznamo, da je to poročilo namenjeno onim slovenskim obrtuikom, ki plačujejo dokaj davka tudi v pokritje tislio^nih strošiiov in za vzdrževanje dotičnega ,k k. Gewerbe-Inspektorja". Opozarjamo m zopet tako slovenske obrtnike kakor tudi Jugoslovanski klub, naj zahtevajo odločno stpvenskega poročiia! Sniepno si pa dovoljujemo zapisati še par vrstic na naslov vodstva naše višje obrtne šole v Ljubljani. Z ogrotnno težavo smo si priborili ta zavod, in slovenski narod si bo z zlatimi črkami zapisal one može, ki se niso strašili ne truda ne dela, da so nam priborili to šolo, ki je za naš narod naravnost življenjskega pumena! S to šolo stopamo prvokrat na pozunšče izobraženih narodov, in ie-ta nam zagotavlja trajno življenje. Če pa hočemo zagotoviti trajni napredek tej šoli, moramo pač studi skrbeti za dabro in intenzivno reklamo prav po vzoicu naših sosedov Nemcev. Le-ti lmajo v Gradcu siiCno šulo. In kako sitrbe oai za to svojo ljubljenko! Pn vseh naših c. kr. okraj. glavaratvih vidite v več izvodih nalepljene vehke plakate, ki te vabijo v te šole. — A naša višja obrtna šola? Tiho, skromno se sKnva v svojih lepih prostorih. Napačna skromnostl ReKlama na vse postaje, v vsa županstva, v vse šole, na vsa giavarstva! Tudi to nam pomaga, da stopimo za korak naprej v lepšu bouučnost! ln v teh naših zahtevah in željah bo storjen korak dalje v našo lepšo bodoCnost!