JjE-T-0 X 11 L, Š T E v. 24
Ljubljana,
januarja
DIN
predstavlja precejšnjo, rezervo. Res so se nekaj hoteli iznebiti že popi obratovodja je bil neika vezan na svoje zailoge it Ijal kot potrebne. Za mete pa tudi niso dol tako je blago obležalo.
Mariborski tekstilni tovargt
POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 28. Januarja ob 7. nrl zjutraj:
Klin visokega zračnega pritiska nad Zahodno Evropo se pomika proti vzhodu to povzroča prehodno izboljšanje vremena pri nas.
Danes zjutraj je v Sloveniji Se snežijo. okrog 8 je prenehalo, nato pa je nastala močna razjasnitev. Najniži a temperatura je bila —6' C v Planici.
V Ljubljani je danes ob 7 znašal pritisk 727.5 mm, temperatura zraka *1.4" C, najnižja temperatura —2.0* C, relativna Vlaga 97•/•. snega je vsega Skupaj 80 cm.
Snežne razmere v Sloveniji 28. Janst
Planica na 37 cm podlage 100 cm novega. temo. —8° c. — Jezersko na 52 cm podlage 80 cm novega, temp. —5' C. — Slovenj Gradec na 40 cm podlage 130 cm novega, temp. —# c. — Maribor na 35 cm podlage 3S cm novega, temp. —1* C. — Novo mest» na 31 cm podlage 24 cm novega, temp. —1° C. — Postojna na 10 cm podlage 30 cm novega, temp. —2* c. — Velika Planina na 20 cm podlage 93 cm novega, temp. —l1 c.
Napoved za torek: Pretežno sončno z Jutranjo meglo po kotlinah. Temperatura ponoči do —12* c, podnevi do 6° C, pre-vtodovat bo jugozahodnik.
O slabem stanju potniških vagonov smo že večkrat poročali. V takih vagonih potovanje ni prav n® udobno in je zato razumljivo da so se potniki pritoževali, posebno, odkar je železniška uprava zvišala vozne cene. Takrat je tudi obljubila, da bo odslej bolj skrbela za udobnost, higieno in opre. mo v potniških vagonih. Kakor poroča beograjska »Borba««, je za ta dela določenih sedaj 60 milijonov dinarjev. Načrt predlaga, da se nakupi za ta denar 1-200 porcelanskih umivalnikov.
15.000 kv. metrov linoleja za tla, 8.600 kv. metrov prevlek za naslanjala,
5.000 kv. metrov tkanine za pohnehka naslanjala, 21.000 kv. metrov tkanine za okenske zavese, ogledala slike itd, Ti podatki pričajo, da- se: je železniška uprava takrat resne odločile, da uvede v potniški .promet red ter omogoči- toul-
HOKEJ NA LEDU
Danes ob 20. na drsališču pod Cekin ovim gradom
KITZBÜCHEL : LJUBLJANA
Ljudstvo obsoja izzivanje in nasilje madžarskega režima
Zunanje ministrstvo vlade FLRJ dobiva v zadnjem času iz raznih krajev spomenice z raznih zborovanj ljudstva in delovnih kolektivov, ki obsojajo sovražnosti in izzivanje madžarskega režima. Tako protestno zborovanje je bilo tudi v vasi Pohumu v struškem okraju v Makedoniji, kjer je doma nas obmejni stražnik Aiil Mališevski, ki je bil hudo ranjen pri zadnjem zločinskem napadu madžarskih obmejnih organov. Okrajni ljudski odbor v Strugi je v svoji brzojavki zahteval, naj naša vlada opozarja ves svet na zločinske naklepe informbirojskih mejašev ter stori vse, da bi bilo konec izzivanj in izgredov na naših mejah.
Delovni kolektivi Celja se že prijavljajo za 6 mesečno tekmovanje delavskega upravljanja
Pozivu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na 6-mesečno tekmovanje delovnih kolektivov, ki naj bo posvečeno rasti in krepitvi delavskega upravljanja v naših gospodarskih podjetjih, so se že odzvali nekateri delovni kolektivi v Celju. Tako so tekmovalni načrt, ki ga je predpisal republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel in izpopolnili delovni kolektiv tkalnice »Hlače-vina«, Tovarne perila, Tovarne emajlirane posode Zveze železniških prevoznih delavcev in drugi.
V dveh dneh so na zagrebškem vzorčnem velesejmu prodali za milijardo din blaga
Zagrebški sejem vzorcev industrijskega blaga je že prve dni obiskalo veliko predstavnikov trgovskih podjetij iz vse države. V sopoto, to je drugi dan poslovanja je znesek sklenjenih kupčij dosegel 1 milijardo din. Največ kupčij je bilo sklenjenih v oddelkih za živilsko in kemično industrijo. Tako je tovarna »Petovia« prodala 3 vagone likerjev, mariborska tovarna »Zlatorog« za 10 milijonov dih mila in drugih proizvodov, celjska tovarna »Aero« za 4 milijone din svojih izdelkov, predstavništvo mineralnih, vrelcev Slovenije- pa je prodalo velike količine radenske in rogaške mineralne .vode. Vse kaže, da bo ta teddff poslovanje na sejmu še živahnejše.
Veliko zborovanje madžarskega in srbskega prebivalstva je bilo tudi v Bačkem Petrovcu, od koder je bila poslana spomenica, ki izraža prepričanje, da pri vseh sovražnostih madžarskega režima ni udeleženo madžarsko ljudstvo, ker je samo na najhujši način izkoriščano od moskovskih satelitov. To je naglašala tudi brzojavka, ki so jo poslali prebivalci obmejnega odseka pri Subotici.
Velika protestna shoda zaradi madžarskih nasilstev in izzivanj sta bila tudi v Gornji Radgoni in v Ljutomeru. Prebivalci Ljutomera so v svoji spomenici, ki so jo poslali podpredsedniku in zunanjemu ministru vlade FLRJ Edvardu Kardelju, med drugim poudarjali, da naj v primeru, če bi madžarski režim še nadalje odklanjal vse predloge naše vlade za sestanke mešanih komisij, mednarodni forumi razsodijo, kdo ogroža svetovni mir.
Generatorje za argentinsko hidrocentralo Rio Coioritto bodo izdelali v tovarni »Rade Končar«
Tovarna električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu, ki je zadnja leta zlasti napredovala v proizvodnji hi-drogeneratorjev in transformatorjev, bo letos dobavila veliko število generatorjev za naše nove hidrocentrale in vrhu tega izvršila prva velika naročila za inozemstvo. Med drugim je tovarna prejela naročilo za izdelavo generatorjev in transformatorjev za hidrocentralo Rio Coioritto v Argentini. Velika naročila pa ima tudi iz Turčije in držav Bližnjega vzhoda. V te države bo izvozila zlasti veliko električnih motorjev.
Letos bomo izvozili iz Slovenije okoli 120.000 ton premoga
Kakor poroča Tanjug, bo letos Slovenija izvozila okoli 120.000 ton premoga. Zastopniki Glavne direkcije za premog Slovenije so že sklenili izvozne pogodbe z Avstrijo in Zahodno Nemčijo v vrednosti približnol,200.000 dolarjev. Direkcija bo predvsem izvozila drobnejši premog in premogovni prah, ki ga posebno uporablja nemška industrija. Ta izvoz bo v izdatni meri pripomogel k nakupu strojev in reprodukcijskega materiala za naše rudnike. Iz Avstrije bomo n. pr. dobili v "Eafitiehžaeijo tudi netopljivi material za železarne.
Nova vlada v Egiptu in njeni cilji
Predsednik vlade Ali Maher paša je hkrati tudi generalni vojaški guverner Egipta
Kairo, 28. jan. Ali Maher paša Je poleg predsedstva vlade prevzel tudi zunanje, vojno in mornariško ministrstvo. Razen tega je generalni vojaški guverner Egipta. Vlada je bila danes dopoldne zaprisežena pri kralju. Popoldne se je sestal parlament k izredni seji. Pravna odbora obeh zbornic sta soglasno odobrila odlok o uvedbi naglega soda in druge odloke, ki so bili izdani zadnje dni v zvezi z izrednim položajem.
Novi ministrski predsednik Ali Maher paša je star 68 let. Bil je predsednik vlade že leta 1936 in:pozneje zopet v letih 1939-40. Leta 1937 je bil glavni svetovalec kralja Faruka. V drugi svetovni vojni je bil kot simpatizer angleško zahtevo nekaj ran, pozneje pa prijatelja.
3Iaršal Tito sprejel veleposlanika Allena
Beograd, 28. jan. Predsednik, zvezne vlade maršal Tito je danes ob 17. uri sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika. ZDA v Jugoslaviji g. Georgea Allena pred njegovim odhodom na dopust v Ameriko in profesorja kolumbijske univerze g. dr. Filipa Mosleya. Pri sprejemu je bil navzoč pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka.
V govoru, ki ga je imel o polnoči po radiu, jo Ali Maher paša pozval prebivalstvo, naj ostane mirno in naj varuje inozemce. Pozval je tudi vse stranke, naj podpro njegovo vlado. Dejal je, da bo cilj njegove politike odstranitev Angležev iz Egipta in zedinjenje Nilske doline
Ali Maher paša
NAMEN IN POMEN ORGANIZACIJE REZERVNIH OFICIRJEV
V Beogradu je, kakor smo že poročali, te čtai zboroval iniciativni odbor za ustanovitev Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije»* Na zborovanju so sklenili, naj se čim prej ustanovijo republiški iniciativni odbori, ki bodo skrbeli, da bodo v kratkem času sklicani v okrajih ustanovni zbori organizacije rezervnih oficirjev, na katerih bodo izvolili tudi delegate za ustanovni kongres. Iniciativni odbor meni, da bo mogoče sklicati ustanovni kongres Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije že meseca aprila.
Na zborovanju so razpravljali tudi o pomenu in namenu organizacije rezervnih oficirjev ter poudarjali, da njena ustanovitev ni samo važen dogodek za-same rezervne oficirje, baa-več tudi za državo in njene narode, ker organizacija rezervnih oficirjev ne bo skrbela samo za svoje članstvo
V mariborski tekstilni tovarni
bodo poiskali vse skrite rezerve
V Mariborski tekstilni tovarni je sklical delavski svet te dni izredno zasedanje. Razpravljali so o družbenem planu. Razpravo, 'ki se je je udeležilo tudi tehnično im komercialno vodstvo, je vodila predsednica delavskega sveta, 28 kratna udarnica in odlikovanka z redom dela. Ljudmila Grilova. Direktor tovarne Mirko Goleč je pojasnil članom sveta družbeni plan in samostojni plan tovarne.
»Premislite, ali smo sposobni prihraniti 100 milijonov dinarjev«
Družbeni plan določa Mariborski tekstilni tovarni 62 odstotno izkoriščanje zmosIiivr-=ti in ji zn to obratotpTiie
zagotavlja, tudi surovine. To pomeni, da bo tovarna obratovala v 1,5 izmene. Obratovanje bo treba prilagoditi novemu načinu dela, vendar to vprašanje delavskemu svetu ne bo povzročalo večjih težav. Toda družbeni'plan. naila. ga tekstilni industriji znatno akumuCa. cijo in tu bo moral odigrati važno vlogo tudii del avsiki svet. Na vsakega delavca so določili povprečno 6700 dim mesečnega zaslužka, kar znaša nad 80 tisoč din letno na enega človeka, Mari. borska tekstilna pa je veliko podjetje z več kakor 3 tisoč delavci. Zato bo treba s proizvodnjo ustvariti težke mir I ijarde dlimarjev na leto. Delavski svat je obravnaval vprašanje, kako ustvariti s.kumiuiacijo itn plačni fond. Mariibor-
Pioizvodnja v
ska tekstilna predstavlja S % industri. je Slovenije. Ponaša se z mnogimi večkratnimi udarniki, odlikovanci z redom dela in z dobrim tehničnim vodstvom. Kloti in drugi izdelki te tovarne dosegli že predvojno kakovost, podjetje pa sd je z njimi pridobilo obilo zanesljivih tržišč. Mariborska tekstilna je glavni dobavitelj največjih konfekcij v državi, za njene izdelke je veliko popraševanje v vseh naših republikah. Cefirje izvaža tudi v Levant. O tem, da ne bi bili sposobni ustvariti plačnega fonda in akumulacije, ti preizkušeni tekstilci niso niti govorili. Pač pa so razpravljali o tem, kako bodo plačni fond in akumulacijo celo povečali. Za predilnice so določili 37 din akumulacije na vsak dinar plačnega fonda, za tkalnice 12 din v siukančami, kjer je proizvodnja najdražja, 6 dim na vsak dinar plače. Kot prvo nalogo jim nalaga diružbeni plan varčevanje. Saj so varčevali tudi doslej, vendar bodo zdaj še bolj. »Premislite, ali smo sposobni prihraniti 100 milijonov din«, jih je pozval direktor Goleč, ko Jiim je razložil diružbeni plan. Na njegov poziv so začeli člani delavskega sveta razmišljati, kje in kako bodo varčevali.
»Banka nam je postavila stroge meje In mere«, je razpravljal komercialni dr. Senkovič. »Zahteva, da znižamo za olkirog 30 milijonov din našo zalogo .pomožnega- materiala, ker bo sicer ta zaloga visoko bremenila naše finance«. Člani delavskega svete so v tehtni razpravi ugotovili, da je šla banka v svoji zahtevi nekoliko predeš z na pol praznimi skladišči vendar ni .mogoče . obratovati. Vendar bodo prodali za okrog 15 milijonov din pomožnega materiala takoj, ko bodo našli kupce Tako bodo čtaiprej izkoristili odvisni material v skladiščih, ki precejšnjo, a nepotrebno so se nekaj tega materiala že poprej, toda vsak bil nekako preveč nato' jih je prijav-nekatere predli] i kupcev in Tu je n. pr. zaloga vijakov, ki jih ne morejo niti uporabiti in zaloga jekla neprimernih dimenzij, kar leži v skladišču že od okupacije ali pa jim je bilo dodeljeno po osvoboditvi. Nekaterim zalogam so vzrok tudi .prevelike naročilnice. Našteli 9o okrog tisoč raiznih predmetov, ki Jih bodo lahko prodali. V ročnem skladišču oplemenjevalnice imajo za okrog 3 milijone din barv po stari ceni. Pa tudi v ostalih oddelkih je kot ostanek planiranja prevelika zaloga in kemikalij, ki jih danes ni več tako težko dobiti. V siuksančarni je zaloga vretenc ki je še celo leto ne bi bilo
temveč bo imela tudi veliko in važno nalogo, da okrepi in pogloDj stike med armado in ljudstvom.
Do svojega članstva ima organizacija predvsem to naloga, da ga seznanja z novimi pridobitvami vojne znanosti, tehnike in taktike ter tako usposobi vse rezervne oficirje za uspešno izvrševanje dolžnosti v armadi, V ta namen bo organizacija izdajala tudi posebno glasilo za rezervne oficirje. Na drugem mestu je prizadevanje za zbližanje in za tovariško sodelovanje medi rezervnimi In aktivnimi oficirji. V vseh garnizijah, kjer bo to mogoče, bodo prirejali strokovne tečaje za rezervne oficirje, na katerih bodo predavali tudi sami rezervni oficirji. Prav tako bodo v večjih gami-zijah-prirejene-od-aktjvmirin rezervnih oficirjev razne kulturne in druge prireditve. V »Splošnih odredbah«, ki so ponatisnjene v legitimacijah za rezervne oficirje; se rezervnim oficirjem sicer priporoča najtesnejša zveza z aktivnimi oficirji ter obisk domov armade in predavanj v njih, a vse take stike in sodelovanje bo lahko uspešno uredila šele organizacija rezervnih oficirjev.
Organizacija pa bo imela važne naloge tudi pri splošni narodni obrambi in bo zato skrbela da bodo njeni člani še bolj sodelovali pri predvojaštki in izvenarmadni vzgoji, pri protiLetal ski zaščiti in pri drugih oblikah narodne obrambe.
Predvsem pa bo organizacija ustvarjala lik rezervnega oficirja, kakršen je potreben domovini, da bo mogoče članom v primeru potrebe ■ zaupati dolžnosti vojaškega strokovnega in političnega vodstva v naši slavni armadi. Organizacija rezervnih oficirjev bo glede na to važno nalogo kontrolirala ne samo strokovno, temveč tudi moralno kvalifikacijo vseh rezervnih oficirjev ter bo imela tudi sodišče časti.
Združenje rezervnih oficirjev bo prostovoljna organizacija ter enotna za vs0 državo»-(Clant bodo odbore volili popolnoma Evrijpodno na svojih zborih, izvoljenf odron pa bodo morali pri vsakem svojem delu in prizadevanju zlasti upoštevati dejstvo, da je oficirski rezervni kader naše države sestavljen iz oficirjev, ki so prišli iz osvobodilnega boja, potem iz tistih, ki so si pridobili oficirske sposobnosti že davno pred diru go svetovno vojno, rin tudi iz takih, ki prihajajo iz naših povojnih vojaških šol. Na ta način združuje organizacija najstarejše in najmlajše generacije in je poudarek prave tovariške vzajemnosti zato njena največja in najvažnejša naloga.
Pripravljajo se važna pojasnila novega gospodarskega sistema
Pričakujejo, da bo prihodnji teden objavljeno poročilo zveznega Gospodarskega sveta ali komisije za izvajanje novega gospodarskega sistema, ki bo pojasnilo nekatera vprašania, ki še niso jasna podjetjem. V petek je bila seja zveznega Gospodarskega sveta vlade, na kateri so razmotrili nekatera vprašanja v zvezi z izvajanjem družbenega plana in ki so jih stavili neposredni proizvajalci kot premalo jasna. Poročilo, ki ga pričakujemo, bo podrobneje pojasnilo stopnje izkoriščanja kapacitet, stopnjo akumulacije in fondov ter plačnega fonda, kar bo omogočilo podjetjem dokončno preveriti ali revidirati svoje kalkulacije.
V tem poročilu bo bolj podrobno pojasnjeno vprašanje odnosov podjetij z banko, t. j. vprašanje avtomatizma, ki je tako pogosto poudarjeno, in druga vprašanja.
Bivši ministrski predsednik Nahas paša je izjavil danes, da bo vafdistična stranka podpirala novo vlado, dokler bo ta vodila nacionalno politiko.
Nova vlada je uvedla poostreno cen zuro za domače in tuje novinarje. Pisarna socialistične stranke je bila zapečatena.
Danes je bil v Kairu mir. Policijska ura je skrčena od 19. do 4 V prostorih angleškega Turf-Cluba so našli 9 trupel, izmed katerih 6 niso mogli identificirati.
Na Ciper je prispel oddelek britanske vojne mornarice z Malte. Na Malto pa so na poti novi oddelki britanskih vojnih ladij.
Šef egiptovske delegacije pri OZN Šalah el Din je danes popoldne odpotoval z letalom v Kairo. Javljajo, da sicer v sestavi delegacije ne bc ibenih sp. _,nemb.
Incidenti v Bagdada
Bagdad, 28. jan. (AFPJ: Včeraj je prišlo v' Bagdadu do krvavega spopada med policijo in študenti. Studenti so nosili po ulicah krsto, v spemin na žrtve, padle pri nedavnih spopadih v nbmočju Sueškega prekopa. Policija je razgnala sprevod in izvedla številne aretacije. Več oseb je bilo ranjenih. Pozneje so se študenti zabarikadirali na filozofski fakulteti. Policija jih je poskušala večkrat izgnati iz poslopja s tem, da je metala solzilne bombe. Študentje so končno po posredovanju dekana fakultete zapustili poslopje. Tudi pri tem spopadu je bilo več ranjenih in aretiranih.
Razen tega so imele včeraj opozicijske stranke v Bagdadu zoorovanje, na katerem sta bivši načelnik generalnega štaba Al Hašemi in bivši predsednik vlade Saterdji ostro napadala Veliko Britanijo in ožigosala sleherno obliko imperializma v arabskih državah.
Delo Generalne skupščine OZN
Nadaljevanje razprave o pritožbi nacionalistične Kitajske zoper ZSSR — -Povzbni politični odbor za sprejem Libije v OZN
Pariz, 28. jan. Politični odbor OZN je nadaljeval z rfzpravo o pritožbi nacionalistične Kitajske proti Sovjetski zvezi. Delegat ZDA Cooper je izjavil, da bi ZDA imele vsak napad LR Kitajske ali Sovjetske zveze na Južno-vzhođno Azijo kot zelo resen dogodek in da bi v takem primeru morala OZN nujno takoj intervenirati. Cooper je dejal, da je Sovjetska zveza prekršila pogodbo z nacionalistično Kitajsko iz leta 1945. V svojem govoru 3. januarja pa je trdil Višinski, da so v Siamu in Burmi Cangkajškove čete, ki so jih pripeljale s Formoze ladje ZDA. Ta trditev je popolnoma neresnična. S sličnimi trditvami pa je skušala Sovjetska zveza opravičiti napad v Koreji. Možno je sedaj, da so trditve o prisotnosti Cangkajškovih vojakov samo izgovor za nov napad na Siam, Burmo ali Indokino. Cooperjevi izjavi sta se pridružila v imenu Velike Britanije minister Lloyd, v imenu Francije pa La Coste.
Za odobritev kitajske pritožbe je go-yoril delegat Kube, proti pa delegati Ukrajine, Češkoslovaške in Poljske. Končno je sovjetski delegat Malik izja-
vil, da je pogodbo s Sovjetsko zvezo prelomila nacionalistična Kitajska, ki ni upoštevala zavezniških dogovorov. Obdolžil je ZDA, da pripravljajo nov napad v Južnovzhodni Aziji. Dejal je, da je v Burmi šest nacionalističnih kitajskih divizij in da prihajajo nova ojačenja.
Delegat Burme je izjavil, da so v Burmi samo ostanki nacionalističnih beguncev iz Kitajske, vlada jim ne nudi nobene pomoči in je, zaprosila vlado ZDA in Francijo za intervencijo, da kitajski nacionalistični vojaki zapuste Burmo. V podobnem smislu je govoril delegat Siama.
Posebni politični odbor je zaključil debato o "položaju Libije. Libijskemu delegatu je bila dana pravica, da govori pred odborom. Izjavil je, da Libija potrebuje gospodarsko pomoč in da je prisotnost tujih čet v Libiji popolnoma njena notranja zadeva. Pri glasovanju sta bila odklonjena egiptovski in sovjetski predlog, da se morajo tuje čete čimprej umakniti Iz Libije. Nato je odbor z 48 proti 0 glasovi priporočil sprejem Libije v OZN. Sovjetski delegat pri glasovanju ni bil navzoč.
Mnd.iiski.Msk o Jugoslaviji
• New nemi, 28, AJi^i^rgted-
ni bombajski časopis »Barat Joti« prinaša članek o Jugoslaviji, v katerem načenja tudi'razgovor maršala Tita z indijskim časnikarjem Rabakarujem Padhyejem, enim izmed indijskih delegatov na zagrebškem mirovnem zborovanju. Časopis piše: »Jugoslavija je bila d0 nedavna največja uganka v povojni Evropi. Po pretrganju odnosov med Beogradom in Moskvo je Jugoslavija ostala socialistična država, ki razvija svojo zamisel o komunizmu še mnogo dlje od tistega, kar je znano stalinizmu. Osnova' te zamisli je odmiranje države.«
Indijski časopis opozarja na Vlogo KP in LF v Jugoslaviji in pravi, da uživa maršal' Tito absolutno, podporo vsega ljudstva in da snubijo nasprotnike režima v glavnem iž vrst bivših kapitalistov. V;zvezi z omenjenim razgovorom maršala Tita piše 'časopis:
»V razgovoru z indijskim‘časnikarjem je maršal Tito očrtal’ uspehe Jugoslavije pri razbijanju vsiljene blokade z Vzhoda, in nezaupanja Zahoda. Ta izjava je. za Indijo zelo pomemben pouk. ki pravi, da se tudi male države z lastnimi sredstvi in napori lahko končno postavijo na lastne noge.«
Drugi bombajski časopis »Free Pres Journal« prinaša članek istega časnikarja o v-tijih s poti po Jugoslaviji. Clankar piše o jugoslovanskih narodih in poudarja njihovo gostoljubnost in simpatije do Indije. Nato govori o podobnosti vprašanj; ki jih rešujeta obe državi, tako na gospodarskem kot tudi na: zunanjepolitičnem področju, in poudarja, da imajo dosedanji prisrčni stiki med Indijo in Jugoslavijo vse pogoje za nadaljnji razvoj. Po član-karjevih besedah si mora Indija vzeti za zgled to majhno, toda pridno ljudstvo. ki složno dela in' gradi ter koraka proti cilju, ki si ga zastavilo.
Glasilo indijskih socialistov »Jana-ta«, ki izhaja v angleščini," je prav tako prineslo članek o Jugoslaviji. Največji muslimanski časopis »Daily
ßO milijonov za ureditev potniških vagonov
O slabem smo
Mail« prinaša daljši članek o rodnem položaju Jugoslavije in opisuje delo jugoslovanske delegacije v OZN.
Filmska časopisa »Movy Picture« in »Screen« prinašata prispevke o jugoslovanski kinematografiji.
Adenauerjev«) sporočilo Bonn, 28. jan. (AFP) Predsednik za-hodnonemške vlade Adenauer ima pojasnilo francoske vlade v zvezi z imenovanjem visokega komisarja Gilberte Grandvala za francoskega veleposlanika v Posarju, za nezadovoljivo. V poročilu, ki ga je v tej zvezi objavilo predsedstvo zahodnonemške vlade, je rečeno, da je malo verjetno, da bi prišlo zaradi položaja, ki je nastal zaradi imenovanja Grandvala, v bonn-skem parlamentu do razprave o za-hodnonemški udeležbi pri obrambi Zahodne Evrope. Na koncu poročila se poudarja, da predsedstvo zahodnonemške vlade odklanja kakršenkoli sporazum o sodelovanju Zahodne Nemčije pri obrambi Evrope, dokler ne bodo v bonnskem parlamentu razpravljali o vseh nerešenih, vprašanjih.
[ Zadnje vesti j
London, 28. jan. Britanska vlada je imela dopoldne izredno sejo pod predsedstvom Edena. Bavila se je s položajem v Egiptu. Na seji so bili navzoči tudi vsi trije šefi štabov. Seja je trajala poldrugo uro. " Ministrski predsednik Churchill se je . popoldne takoj po vrnitvi v London sestal z Edenom k enourni konferenci. Eden bo verjetno že jutri v parlamentu podal izjavo o položaju v Egiptu, i Teheran, 28. jan. V Teheranu je Mosadikova stranka pri volitvah dobila 11 mandatov izmed 12.
VREME
HIDROMETEOROLOŠKE
Kralj
j Faruk je odstavil vlado
Nahas paše
Vznemirjenje v Perziji zaradi novega položaja v Egiptu
Kairo, 28. jan. (Un. Pr.) Snoči je bilo uradno sporočeno, da je kralj Faruk razpustil vaidistično vlado Nabas pase in poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu predsedniku vlade Ali Maher paši. Agencija dodaja, da je Maher paša neodvisen politik, ki ne pripada nobeni stranki.
Vsa tuja diplomatska predstavništva v Kairu so izročila protestne note egiptovski vladi zaradi neredov v Kairu. Hkrati so predložili seznam svojih državljanov, ki so bili žrtev neredov.
Egiptovske čete so zavrnile ukaz, da naj streljajo na vsakogar, ki bi ga našle na kairskih ulicah po 18. uri po krajevnem času. V Aleksandriji niso uvedli policijske ure, vendar vojaštvo še nadalje nadzoruje vse važne točke v mestu. Vse ceste, ki vodijo iz Kaira v notranjost države, so zaprte. Cenzura tiska je poostrena, vse šole In univerze v Kairu so zaprte. Po poročilih iz Ismailije organizirajo Britanci letalski most za preskrbo med Ciprom in območjem Sueškega prekopa.
Po britanskih podatkih je med ne-meri in demonstracijami v Kairu izginilo IB Britancev, pri čemer za 3 zanesljivo vedo, da so bili ubiti, usoda ostalih pa je še negotova. Po egiptovskih podatkih je bilo ubitih več kot 20 ljudi, ranjenih 200 in aretiranih okrog 300.
V perz ih uradnih krogih so sprejeli i določeno zaskrbljenostjo vest o spremembi .vlade v Egiptu. Po njihovem mnenju predstavlja dejstvo, da je bil Nahas paša izmenjan ter je prišel na oblast Maher paša, znamenje določenega popuščanja egiptovskega odpora proti Veliki Britaniji v sporu glede območja Sueškega prekopa. Sodijo, da Je s tem najnovejšim razvojem dogodkov oslabljena os Kairo-Teheran po prisrčnem stiku, ki ga je Mosadik vzpostavil z Nahas pašo
pri vrnitvi iz ZDA. V Teheranu na-glašajo, da je tudi sama perzijska vlada hudo sprta z Veliko Britanijo, čeprav ni dobil ta spor dramatičnega značaja anglo-egiptovskih odnosov in da je zato s simpatijami in občutkom solidarnosti spremljala delavnost Nahas pašine vlade. Mosadikova vlada je sedaj nekoliko zaskrbljena zaradi negotovosti glede tega, kaj namerava v prihodnje ukreniti novi predsednik egiptovske vlade.
Poslanica sudanskih strank OZN
Paris, 28. jan. (AFP) Vse sudanske stranke so naslovile poslanico na države članice Združenih narodov, v kateri razlagajo način, po katerem bi moral biti plebiscit v Sudanu. Plebiscit naj bi se izvedel takole: 1. Prenehanje sedanjega režima in ustanovitev nevtralne komisije, ki bi imela politične pravice in nalogo sestaviti začasno vlado ter izvesti in nadzirati plebiscit. 2. Združeni narodi bi morali jamčiti varnost Sudana.
Poslanico so podpisale stranke »Aši-ga«, »Enotnost Nilske doline«, »Uma« in »Enotna nacionalna fronta«.
Ameriški in angleški glasovi o krizi na Srednjem vzhodu in v Severni Afriki
New York, 28. jan. (Reuter) »New York Herald Tribune« piše, da ustvarjajo neredi v Egiptu in Tuniziji neugoden položaj za ZDA. Po pisanju lista se egiptovski nacionalizem in tuniško nezadovoljstvo obračata proti vsemu sistemu varnosti in sporazumov, ki so bili uradno sklenjeni v korist vse zahodne skupnosti.
Časopis očita Franciji, da je morda zamudila ponudbo za razgovore o avtonomiji Tunizije, in misli, da bi morali biti francoski predlogi širši. Časopis poudarja, da mineva doba kolonializma in da so tudi najhujši spori rešljivi.
Londonski liberalni tednik »Observer« priporoča, naj bi uporabili posredovanje Turčije in Pakistana zaradi ureditve celotnega spora med zahodom in arabskim svetom. P0 mnenju lista lahko postane mednarodna kriza ha Srednjem Vzhodu in v severni ^friki prav tako nevarna kot je kriza v jugovzhodni Aziji in na Daljnem Vzhodu. Zato je treba uporabiti v tem delu sveta enotno politično strategijo. ne pa različne zasilne ukrepe za vzdrževanje reda Iz teh razlogov priporoča »Observer« skupno angleško-francosko-ame-riško politiko dn Srednjega Vzhoda.
Bravnicarjevo delo na glasbenem festivalu v Salzburgu
Dunaj, 28. jan. (Tanjug) Na salzburškem glasbenem festivalu, ki ga prireja Mednarodno društvo za novo glasbo, bo izvedeno' tudi orkestralno delo slovenskega skladatelja Matije Bravničarja. Žirija, ki se je sešla sredi januarja, je izbrala dela za izvajanje med 150 predloženimi skladbami iz 23 držav. Mednarodno društvo za novo glasbo letos proslavlja 30-letnico svojega delovanja. Program festivala, ki bo od 20. do 29. junija, bo obsegal več orkestralnih in komornih koncertov ter nekaj baletnih večerov, v izvajanju dunajske filharmonije, orkestra salzburškega Mozarteu-ma, najboljših zahodnonemških radijskih orkestrov in državnega baleta iz Wiesbadna.
Churchillova vlada se zelo previdno loteva denaclonalizaci e industrije ekla
Po več ko tritedenski odsotnosti v ZDA im Kanadi Je predsednik angleške vlade Winston Churchill prispe! spet v London, kjer ga čakajo v parlamentu težki dnevi, zlasti zaradi njegove izjave v ZDA o problemih Daljnega vzhoda. — Na sliki od leve proti desni: zunanja ministra Anthony Eden in Dean Acheson, prezident ZDA Harry Truman in Wimton Churchill med razgovorom v Beli hiši.
London, 28. jan. (Tanjug); Kakor se je zvedelo, je konservativna vlada sklenila p0 dolgih posvetovanjih predložiti parlamentu vprašanje denacionalizacije jeklarske industrije. Vendar so sklenili konservativci ravnati previdno, ker se očividno boje, da bi s preveč odločnimi ukrepi glede denacionalizacije samo vzpodbudili radikalnejše elemente med laDunsti.
Davišnji »Observer« trdi, da je sklenila vlada sedanji osrednji organ, ki vodi vso jeklarsko industrijo, preosno. vati na ta način, da bi ustanovila državno družbe, ki bi imela v svojih rokah vse delnice jeklarske industrije, odkupljene pri nacionalizaciji. Tako družbo bi lahko likvidirali, ko bi privatniki odkupili njene delnice. V razliko od dosedanjega odbora za jeklo ne bi vodila ta vlacna družba osrednjega knjigovodstva jeklarske industrije, temveč bi vsako podjetje zase poslovalo. Vlada namerava oči-
vidno s tem rešiti vprašanje denacionalizacije postopno, pri čemer ostaja precej nepojasnjeno vprašanje, kako bo denacionalizacija nadalje potekala.
Kljub vladni želji, da bi pri obravnavanju tega vprašanja ravnala počasi in previdno, mislijo v Londonu, da laburistična opozicija ne bo dovolila, da bi se vprašanje jekla znova reševalo brez laburistov, ki uživajo odlično podporo delavskih sindikatov, predvsem pa sindikata v sami jeklarski industriji.
Churchill spet v Londonu
Southampton, 28. jan. (Reuter) Predsednik britanske vlade Churchill je prispel danes v Vel. Britanijo. Ob tej priložnosti je izjavil, da bo že v tem ali prihodnjem tednu v spodnji zbornici poročal o svojih razgovorih v ZDA in verjetno govoril tudi o položaju v Egiptu. ,
Xovinaraki ples v sob oto, 2. februarja Novinarsko društvo vljudno prosi vse, ki so prejeli vabila, a vstöpnic še niso dvignili, naj to store zanesljivo danes od 15. do 18. ure v Novinarskem klubu, Gosposka ulica 12. Vse ostale razpoložljive vstopnice bomo razdelili reklamantom. Pripravljalni odbor.
Jugoslovanska vlada je zavrnila neutemeljeno sovjetsko zahtevo
New York, 26 jan. (Tanjug). Stalna delegacija FLRJ pri OZN je uradno odgovorila na pismo generalnega tajnika OZN, v katerem je le-ta sporočil zahtevo sovjetskega delegata Malika, da naj Jugoslavija pošlje skupino grških otrok k njihovim staršem na Češkoslovaško.
V jugoslovanskem odgovoru je rečeno, da je Rdeči križ Jugoslavije ugotovil, da zahteve, o katerih govori Malik v svojem pismu, niso bile poslane Mednarodnemu komiteju Rdečega križa, kot bi po pravilih morale biti. V odgovoru je tudi poudarjeno, da sovjetske zahteve niso v skladu s pravili OZN, ker ne vsebujejo izvirnih in overovljenih prošenj staršev teh otrok ter potrdil o sorodstvu. — Jugoslovanski Rdeči križ je tudi ugotovil, da gre v nič manj kot 14 primerih za »otroke«, ki so stari nad 21 let, v nekaterih drugih primerih pa so celo zahtevali otroke, ki žive v Jugoslaviji s svojimi starši. V jugoslovanskem odgovoru je rečeno, da je pred časom jugoslovanska vlada zahtevala, naj Češkoslovaška izroči Jugoslaviji grške otroke, katerih starši se nahajajo pri nas. Na to zahtevo je Češkoslovaška odgovorila, da naj se jugoslovaski Rdeči križ
obrne na Mednarodni Rdeči križ. Iz tega je razvidno, da češkoslovaška oblastva natančno poznajo pravila, ki veljajo za vrnitev grških otrok.
Čete zahodnih velesil ostanejo v Avstriji
Washington, 28. jan. (Un. Pr.) Tri zahodne velesile so sklenile, da bodo imele svoje okupacijske čete v Avstriji, dokler Sovjetska zveza ne bo privolila v sklenitev pogodbe o Avstriji. Da Sovjetska zveza noče nadaljevati razgovorov o avstrijski pogodbi, tolmačijo v nekaterih diplomatskih krogih v Washingtonu kot sovjetski manever čakanja, da bi zahodne velesile umaknile svoje okupacijske čete iz Avstrije in tako pustile odprta vrata ZSSR za še večje vmešavanje v notranje zadeve Avstrije.
London, 28. Jan. (Reuter). Skorarj vse britansko otočje je pod globokim snegom, ki je zapadel po sinočnji naij. bolj mrzli nočiv zadnih letih. V pla-niimsfkih krajih je promet ustavljen, medtem ko je cestni promet zelo oviran.
Letošnji tržaški
Jadranski koledar
Tržaški Slovenci nas večkrat presenetijo. Po uspeli lanski razstavi »Naša borba za svobodo» so nam ob novem letu pripravili drugo prese netenje z Jadranskim koleaarjem.
Zavest, da so ločeni od domovine, da je njihovo narodno tn kulturno življenje v stalni nevarnosti, še bolj krepi njihovo odpornost in ustvarjalno silo. Hkrati s skrbjo za zdrav narodni in kulturni razvoj Sloven cev za mejo, se zavedajo tudi velikega pomena njihovega dela za zbli-žanje dveh sosednih držav in njihovih narodov. Zavedajo se, da je njihovo kulturno in umetniško ustvarjanje podvrženo mnogo ostrejši kri tiki, da mnogi Italijani po njihovem delu sodijo kulturno in umetniško stopnjo vsega slovenskega naroda
Kakor nas je po vsej razstavi Osvobodile borbe spremljala osnovna misel in želja tržaških Slovencev: nikdar več pod Italijo, tako nas ob prebiranju Jadranskega koledarja spremlja■ iskrena želja vseh poštenih tržaških Slovencev: enotnost v borbi za narodne pravice. »Najti bo treba primerne oblike, ki naj zagotovijo skupno politično platformo za enoten nastop do obrambe naših osnovnih narodnih pravic, ne glede na politično opredeljenost vsakega posameznega Slovenca,« piše Dušan Hreščak v članku »Tržaški Slovenci in Svobodno tržaško ozemlje« ter nadaljuje: »Zavedati se moramo predvsem, da brez te narodne enotnosti ni mogoča
uspešna borba proti nevarnosti italijanskega iredentizma in iredentističnega kom-informizma, ki sta le dve obliki iste nevarnosti — postopnega odmiranja narodne zavesti med tržaškimi Slovenci.«
Tržaške Slovence je v zadnjem letu najbolj združila akcija za zgraditev Kulturnega doma. Zato je tu di skica bodočega Kulturnega doma na prvi strani koledarja — najbrže ne slučajno — simbol največje želje tržaških Slovencev, da bi zopet na-
šli pot k enotnosti, ki je bila že v letih pred prvo svetovno vojno njihov ponos. »Slovenska vzajemnost v Trstu ni bila samo prazna fraza« pišeta v članku »Naš narodni in naš Kulturni dom« dr. Jože Kosovel in Boris Race, ko opisujeta pomen tržaškega Narodnega doma, za katerega je dal pobudo dr. Mandič že decembra 1876 in ga je l. 1904 zgradila »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Toda tudi »italijanski zavojevalci so dobro poznali vlogo in pomen Narodnega doma za tržaške Slovence. Zato so prepustili fašističnim nasilnikom, da so ga ob prvi priložnosti zažgali. Požig Narodnega doma 'pomeni za nas začetek nezaslišanega nasilja in napoved narodnega iztrebljanja.« Tržaški Slovenci so junaške prestali težko dobo fašističnega zatiranja — številne pesmi in novele objavljene v koledarju, nam govore o njihovem trpljenju in borbi — sedaj pa zopet pogumno nadaljujejo, v ne dosti boljših okoliščinah, boj za svoj narodni in kulturni obstoj. Kulturni dom bo imel važno vlogo v tem njihovem boju, zato pisca omenjenega članka popolnoma pravilno ugotavljata, da bo moral bodoči Kulturni dom služiti kulturnim potrebam vseh tržaških Slovencev.
O kulturnem sodelovanju med Slovenci in Italijani govori članek
lx pomedeliske izdaje „Slovenskega poročevalca“
OZN obveščena o naši noti bolgarski vladi zaradi obsodbe jugoslovanskih državljanov — Jugoslovanska resolucija «a zvišanje življenjske ravni delovnega ljudstva sprejeta
Pariz, 28. jan- (Tanjug) Naš stalni zastopnik v OZN dr. Aleš Bebler Je v soboto izročil generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieju prepis note, ki jo je jugoslovanska vlada 14. januarja izročila bolgarski vladi zaradi obsodb« jugoslovanskih državljanov v Bolgariji. V spremnem pismu prosi dr. Bebler generalnega sekretarja OZN, naj pošlje besedilo jugoslovanske note vsem državam članicam OZN.
Plenum Generalne skupščine je z 49 glasovi sprejel jugoslovanski osnu. tek resolucije za zvišanje življenjske ravni delovnih ljudi na svetu. Proti ni glasoval nihče, le pet delegacij sovjetskega bloka se je glasovanja vzdržalo.
Generalna skupščina je na sobotni plenarni seji sprejela še resolucijo o ukrepih za. preprečevanje lakote, re-
solucijo o nadaljevanju dela pokrajinskih gospodarskih komisij OZN in resolucijo o ukrepih za odpravljanje pomanjkanja časopisnega papirja. Tudi za te resolucije so glasovale vse delegacije, razen delegacij sovjetskega bloka, ki so se glasovanja vzdržale.
Generalna skupščina pa je zavrnila češkoslovaško resolucijo, ki poziva države zunaj sovjetskega bloka, naj
Podoba Pravice v bolgarski guberniji
se zaradi izboljšanja življenjske ravni svojih narodov odpovedo obrambnim naporom. Jugoslovanski predstavnik Le0 Mate« je med razpravljanjem o tej resoluciji poudaril da predstavniki sovjetskega bloka izrabljajo življenjsko raven za nove propagandne napade proti tako imenovanemu oboroževalnemu tekmovanju. Dejal je, da mora Jugoslavija v okoliščinah, ko države sovjetskega bloka izvajajo nanjo pritisk in ji groze, prenašati velike žrtve, da bi obdržala vsaj določeno ravnotežje z vedno večjim oboroževanjem kominform-skih držav, hkrati pa se mora truditi za stalno zboljšanje življenjske ravni prebivalstva.
Gottwald ov svetovalec Frejka aretiran
Dunaj, 28. jan. (UP); Glavni svetovalec češkoslovaškega predsednika Klementa Gottwalda, Ludvik Frejka, je bil izključen iz komunistične partije in aretiran kot »protivladni zarotnik».
548 delavcev v Trstu odpuščenih
Trst, 28. jan. (Tanju)): Po brezuspešnih razgovorih med ladjedelniško upravo in sindikalnimi predstavniki, ki so trajali več mesecev, so v Trstu v soboto odpustili 548 delavcev iz ladjedelnice sv. Marka. Odpuščeni delavci bodo zaradi popustljivosti ko-minformovskih sindikatov in Delavske zbornice dobili le minimalno odškodnina
Pogoj ZSSR za privolitev v revizijo mirovne pogodbe
Moskva, 28. jan. (Tanjug); Kakor poroča Tass, je sovjetska vlada poslala 25. jauarja italijanski vladi noto, v odgovor na italijansko noto, v kateri trdi, da ni bila nikoli proti sprejemu Italije v OZN in da je pripravljena tudi na revizijo mirovne pogodbe, če bi ItaHja izstopila iz Atlantske, ga pakta.
Skica za Kulturni dom v Trstu
»Slovenska umetnost v Trstu«. »Ali naj v času, ko tržaški Slovenci odklanjamo vsakršno vmešavanje v vprašanja naše teritorialne pripadnosti, zanikamo tudi pomen, ki ga utegne imeti za nas italijanska kultura sedanjosti in preteklosti,« se sprašuje pisec članka, ki nato razčlenjuje kulturne odnose med Italijani in Slovenci v preteklosti ter vpliv italijanske kulture na naše genije Prešerna in Čopa. Ugotoviti pa mora, da je »nastop italijanskega iredentizma skalil te lepe kulturne, idealne humanistične odnose, italijanski imperialistični pohlep po naši zemlji pa je še nadalje stopnjeval nesoglasje v kulturi.« Toda italijanska kultura je bila tedaj le še senca nekdanje veličine. Italijanska buržoazija, rimska cerkev in Mussolini so imeli kulturo za deklo pri osvajanju tuje zemlje. Članek ugotavlja, da na škodo zdravih kulturnih odnosov tudi De Gasperijeva Italija še vedno goji »vzhodna« stremljenja s podpiranjem tovrstnih institutov in stolic na univerzi, Tržaški Slovenci pa so med tem našli svojo pot. »Osvobodilni boj jugoslovanskega ljudstva, politična zavest Slovencev, ki še ne žive v skupnih mejah z drugimi rojaki, so nam prinesli tudi kulturno samozavest.«
Vsa ta politična in kulturna razmišljanja so prepletena s številnimi leposlovnimi deli in reprodukcijami naših slovenskih tržaških umetn.-kov, večinoma mladih ljudi, ki šele začenjajo svojo umetniško pot.
Največji odstotek tržaških Slovencev so kmetje in zato so sestavlialri koledarja tudi za njih poskrbeli. Stari slovenski pregovori o vremenu in kmečkem delu se vrste ob koledarskih dneh. Izpopolnjuje jih »kmetijski delovni koledar« in več dobrih strokovnih člankov. V koledarju je poskrbljeno tudi za ribiče, lovce in tehnike, skratka za vse tržaške Slovence. Vse pohvale vredna ie fonografska karta s slovenskimi
imeni — priložena koledarju _______ ki
izpričuje, da Trst stoji in raste prav na slovenskih tleh. A..S
Pariz, 26. jan. (Tanjug). Uprava francoskih državnih železnic je povi-šala tarife od 10,5 do 21.5 % na tovor, mh vlakih iin za 25«/„ na potniških vlakih im sicer zaradi neprestanega na. raseamja primanjkljaja na železnicah ki Je dosegel leta 1951 100 milijard frankov.
TEŽIŠČE AKCIJE BO V AZIJI?
Clausewitzeva definicija, da vojna Hi nič drugega kot nadaljevanje poli-tike diplomacije z drugimi sredstvi (namesto razgovorov, besednih bojev, konferenc in pogodb pride na vrsto boj z orožjem) je danes splošno znana in jo s spoštovanjem razlagajo v vojaških šolah na Zahodu, še bolj pa v Sovjetski zvezi, saj piše »Mala sovjetska enciklopedija«, da se je pruski general Karl Clausewitz, ki je živel v začetku prejšnjega stoletja, »približal dialektični metodi, ko je raziskoval vzroke vojne«. Ce malo pobliže pogledamo delovanje sodobne diplo. macije, se nehote začudimo ob paradoksu, da se glavna vprašanja, s katerimi se n. pr. ukvarja Organizacija združenih narodov, sučejo okrog problema oborožitve oz. razorožitve, pri čemer razpravljajo o tem, ali naj se v bodoči vojni dov°li uporaba zgolj »klasičnega« orožja ali pa tudi moder-nejših im »boljših« sredstev za uničevanje, kot so atjmske bombe, in dalje: vrsta zasedanj je bila posvečena raz. pravi o teoriji agresije in praktičnemu izvajanju napadalnosti v »mirnem« času pa naj si bo to v Koreji, na Balkanu, v Kašmiru in še drugod.
Drugi prav tako udomačeni paradoks sp kaže v tem, da isti ljudje, ki na eni konferenci govorijo o hairu, na
drugi sodelujejo pri razgovorih povsem vojaškega značaja, ali pa da isti diplomati, ki na kakem zasedanju na dolgo napadajo nasprotnike, da so agresorji, sami z enako silovitostjo zagovarjajo napadalna dejanja svoje vlade- Se zanimivejša postane slika, ko vidimo, da poklicni vojaki postajajo politiki in diplomati, diplomati in politiki pa so v isti sapi vojskovodje. Ob takem stanju mednarodnih zadev se preprost človek nič več ne čudi, če se vse razvija v začaranem krogu po geslu, da je mir le začasno premirje med dvema vojnama. Lahko bi našteli celo vrsto »lokalnih« vojn od Koreje, Indokine, Malaje, spopadov v Egiptu in Tuniziji, incidentov ob jugoslovanskih mejah ( ali pa pred nekaj meseci še »lokalne« vojne v Kitajski, Tibetu, krvavo obračunavanje med Indijo in Pakistanom, boji v Indoneziji, policijske akcije na Filipinih, boji med Arabci in Izraelci, pokolji v Južni Afriki, prevrati v Južni Ameriki, kazenske ekspedicije proti »upornikom« v Vzhodni Evropi, da krvavih pretepov v Berlinu in drugod ne omenjamo). Ob takšni — sicer še vedno nepopolni sliki svetovnega »miru« — je razumljivo, da državniki skoraj ob vsakem svojem govoru ali izjavi radi poudarijo čudno formulirani stavek, ko so mnenja, da »vojna
ni neizbežna«. Diplomati imajo sicer svoj jezik in svoj način izražanja, vendar pa je takšna »negacija negacije« bržkone našemu »mirnemu« razdobju — primerna.
Ce bi še hoteli pregledati celotno panoramo svetovnega dogajanja in napovedati nadaljnji razvoj »mirnih« odnosov, bi morali seveda upoštevati še vrsto drugih momentov: od industrijskega in ljudskega .potenciala raz.' nih držav, predvsem velesil, od tehničnega razvoja, oborožitve, propagande, razpoloženja med množicami in psihološke priprave, do teorij o »pravičnih« in »nepravičnih« vojnah ter ideologij, ki jih zagovarjajo in razglašajo ti ali oni voditelji.
Revolncija, ki jo prinašajo bajoneti
Kaže, da današnji svetovni položaj ni preveč obetajoč. Ce proučimo samo zadnje »diplomatske« dogodke (n. pr sestanek Churchilla s Trumanom), dobimo bolj pesimistični kot pa optimistični rezultat.
Največji uspeh Sovjetske: zveze po zadnji vojni gotovo ni podreditev nekaterih manjših vzhodnoevropskih držav v enoten blok, pač pa razširitev vpliva Moskve čez vso 400 milijonsko Kitajsko tja do indijskih mej. Ob tej razširitvi sovjetske interesne sfere na velik del azijskega kontinenta so se I tudi v Zahodni Evropi slišali glasovi, I
češ da je moskovskemu ekspanzionizmu vsaj začasno zadoščeno in da bodo imeli Rusi nekaj časa dovolj opravka s Kitajci bodisi v političnem bodisi v gospodarskem smislu. To misel je še danes zaznati v levičarskih krogih angleške laburistične stranke, vendar se ob takšnem teoretiziranju človek nehote spomni na podobno mnenje ob začetku druge svetovne vojne, ko so prav tako Angleži — to pot najbolj desničarski del konservativne stranke — menili, da bodo zadostili Hitlerjevim ekspanzivnim težnjam, če žrtvujejo Češkoslovaško. Napad na Južno Korejo ln sprožitev gverilje v Indokini in Malaji, deloma pa tudi v Indoneziji in na Filipinih ter pohod v Tibet, pa govori proti takšnemu mnenju in nasprotno kaže, da bržkone v Moskvi računajo s Kitajsko le kot z odskočno desko za obširnejše zavojevanje v smislu stalinske teorije 0 »osvobojenju« tlačenih narodov in revolucije, ki jo prinašajo bajoneti, nekaj, kar je imel v svojih načrtih že Napoleon Bonaparte, ko je s svojo »Veliko armado« širil že popačene ideje francoske revolucije po vsej Evropi tja do- Moskve.
V Kromljju niso. pozabili na načrte carjev
Takoj po koncu zadnje vojne so kremeljski velmožje dovolj jasno po-I kazali, da niso pozabili na nekdanje načrte ruskih carjev, da skozi Perzijo
prodrejo do »toplega morja«. Pred sto leti je šlo samo za »okno v svet«, danes pa gre še za nafto in bencin, ki ga ne bi bilo težko dobiti, kajti vse do Sueškega prekopa ni nobene večje ovire. Ves vojaški potencial arabskih držav Srednjega vzhoda namreč ne pomeni nobene bistvene stratešk« postavke. Ce bi pa k temu »vojaškemu« vprašanju dodali še eko-nomsko-socialni problem, m dobili še temnejšo sliko.
Ze nekaj časa pa opažamo, da posvečajo zahodne velesile precejšnjo pozornost prav ekonomsko-socialnemu vprašanju, sicer manj v Afriki ki je še vedno temelj i francoskega' i britanskega kolonialnega imperija, bolj pa v Aziji, kjer so se zadnje desetletje zgodile precejšnje politične in upravne spremembe in kjer se je hudo spremenilo »ravnotežje sil« Zavedajo se namreč, da je potrebna hitra pomoč: darila, pomoč v hrani, razni gospodarski načrti (n. pr. Colombo), gospodarske misije, tehnični strokovnjaki — vse to naj bi pomagalo rešiti krizo, ki je v Jugovzhodni Aziji in tudi na Srednjem vzhodu več kot pereča. Strokovnjaki, za azijska vprašanja so mnenja, da je treba Azijcem tudi nekaj dati m ne samo obljubljati, nekaj napraviti in ne samo besedičiti, kajti to bi naj bila edina pot, da se Azijci zavedajo resne nevarnosti in postanejo voljni sodelo- . vati pri obrambi. (Nadaljevanje pride) |
General Eisenhower Je slednjič prf-se *>0 kot kandidat repu-blikansfce stranke potegoval za me-sto predsednika ZDA. Torej človek, s s? Je vse življenje ukvarjal z vojaškimi zadevami, naj bi postal odločujoč politik in državnik. Na drugi strani je znano, kako se je Churchill med vojno podpisoval najraje »vo-Pomorska osebnost« in oblačil admiralsko uniformo, medtem ko se J« ,?al smetar boljševičke partije Stanu oklicati za eeneralisima in hoče, da mu vsi priznavajo izredne sposobnosti kot — vojskovodji.
«
«TSV. »4/29. j Ay p Ait j a i»z S C O V E N S K1 POROČEVALEC Str. 8
Članek tovariša staneta Kavčiča »O delavskih svetih« je bil napisan za revijo »Delo«, ki ga bo objavila v svoji prihodnji številki. Zaradi aktualnosti ga objavlja tufii naš list. Članek je napisan na osnovi poročila, obravnave ih sklepov IV. plenuma CK KPS.
u
obro delo in pravilen razvoj de lavskih svetov in upravnih odborov je pri nas osnovno in odločilno vprašanje nedaljnjega razvoja socialistične demokracije in socialističnih odnosov. To dejstvo tudi odreja naloge posameznim vodstvom, organizacijam in komunistom v zvezi z delavskimi sveti in upravnimi odbori. Ce pa hočemo te naloge konkretizirati, moramo najprej dati oceno dosedanjega dela delavskih svetov, podčrtati moramo njihove uspehe in pokazati njihove pomanjkljivosti in siabosti. Samo na podlagi ocene, ki bo upoštevala vse okolnosti, lahko pridemo do konkretnih sklepov in nakažemo nadaljnjo perspektivo razvoja delavskih svetov in upravnih odborov.
Pri tem je treba upoštevati naslednje tri momente:
Splošna gospodarska situacija oziroma objektivnp stanje naših produktivnih sil in osnovne naloge petletke so tisti objektivni pogoji, ki zahtevajo določene oblike administrativnega socializma. Tudi splošna politična situacija je onemogočala, da bi takoj po vojni začeli z delavskimi sveti. Ni mogoče začeti zlasti v zaostalih deželah s socialistično graditvijo brez odločne koncentracije produktivnih sil. Le-ta pa seveda zahteva mnogo administrativnih oblik upravljanja in onemogoča širšo samoupravo neposrednih proizvajalcev. Zato so imeli delavski sveti in upravni odbori do sedaj precej omejene možnosti delovanja. Samo nekatera vprašanja so spadala v njihovo pristojnost; bilo je nujno pravilno in v interesu socialistične skupnosti, zadržati še nekatere administrativne oblike pri gospodarskem upravljanju. Pozitivni rezultati in uspehi te dobe so ustvarili tiste materialne pogoje, ki omogočajo novi ekonomski in finančni sistem. S tem, da bodo delav-
s.ki sveti v okviru podjetja sami delili plačni fond, da bodo neposredno razpolagali z enim delom presežnega dela, nastajajo tudi novi družbeni odnosi med proizvajalci. Zaradi objektivnih pogojev je bilo potrebno zadržati še mnogo administrativno-sociali-stičnih oblik v gospodarstvu, kljub temu, da so obstojali delavski sveti in upravni odbori. To je prvo dejstvo,
ki se je po svoje odražalo v delu in
razvoju delavskih svetov in upravnih odborov.
Rekli smo, da ie pravilen razvoj delavskih svetov osnovno vprašanje nadaljnjega razvoja socialistične demokracije. Z drugimi besedami, razvoj socialističnih odnosov je torej sedaj centralno vprašanje naše revolucije. Iz tega izhaja tudi odnos, ki ga mora imeti Partija kot subjektivni faktor in avantgarda revolucije do tega vprašanja. Ali so gledale partijske organizacije in komunisti skozi to prizmo na delavske svete, na njihov razvoj in delo? Ali so spričo takega pomena za nadaljnji razvoj naše revolucije komunisti, partijske organizacije in vodstva dovolj pomagala delavskim svetom? Na obe vprašanji bi moralo večje število komunistov, partijskih organizacij in vodstev odgovoriti negativno. O delavskih svetih se je sicer mnogo govorilo in pisalo, toda predvsem s propagandno-političnega stališča. Organizacije in posamezni partijski komiteji so obravnavali to problematiko. Toda to delo je vsebovalo zelo močan element slučajnosti; bilo je pod vplivom raznih dogodkov, dnevnih potreb in nalog. Vsa ta pomoč je bolehala na prakticizmu, partijske organizacije in vodstva niso imela v tem pogledu podrobno izdelane in sistematične akcije, niso dajala delavskim svetom stalne in sistematične pomoči. Tako stanje je imelo svoje posledice pri razvoju delavskih svetov in jasno kaže, da morajo partijska vodstva, organizacije in komunisti temeljito spremeniti svoj odnos do delavskih svetov.
Končno ne smemo pozabiti, da so delavski sveti zgodovinsko popolnoma nov socialističen pojav. Mačistična teorija daje v tem smislu samo splošnč principe, analizo in perspektive. Marx, Engels in Lenin objektivno niso mogli dati kokretnih navodil za praktično delo delavskih samoupravnih organov. Tudi Pariška komuna kakorkoli je za nas in za ves svetovni proletariat zelo poučna, kljub temu, da predstavlja za revolucionarne sile v teoretičnem in praktičnem pogledu visoko šolo, vendar ni mogla dati in tudi ni dala večno veljavnih predpisov, navodil in receptov za konkretno akcijo. Ni jih dala zato, ker takih predpisov in receptov za revolucijo (razvoj socialističnih odnosov med proizvajalci je tudi revolucija) ni in jih ne bo. Specifični pogoji naše revolucije v času narodnoosvobodilne borbe zahtevajo tudi posebne, našim pogojem prikladne in ustrezajoče oblike njenega nadaljnjega razvoja. Zato lahko trdimo, da smo z delavskimi sveti začeli brez vsakih izkušenj. Morali smo pogumno zaplavati v revolucionarne valove novih družbenih odnosov, poiskati v njih najprikladnejše oblike in metode, boriti se z miselnostjo starega sveta, plačevati davek naši zaostalosti itd. Tu nas čakajo še mnoge težave, naporno bo tudi v bodoče oranje te socialistične ledine. Toda prve in dragocene izkušnje so s prakso delavskih svetov in upravnih odborov pridobije ne in potrjujejo, da je naSa pot pravilna.
Glavni uspehi delavskih svetov
Kateri so glavni uspehi delavskih svetov?
Proletariat je spoznal in se na lastnih izkušnjah prepričal, da so delavski sveti resnično organ delavskega samoupravljanja in s tem nova pridobitev socialistične revolucije. Zato bi delavski razred z vsemi silami branil to pridobitev socializma, kljub temu, da delavski sveti še nimajo oziroma zaradi objektivnih pogojev tudi niso mogli imeti in dobiti večjo vlogo regulatorja novih socialističnih odnosov med proizvajalci. Ce bi kdo poizkušal obrniti kolo naše zgodovine nazaj in vzeti delovnemu ljudstvu pridobitve njegove revolucije, bi moral v prvi vrsti ukiniti delavske svete. Tega se zelo dobro zavedajo tudi delavci in zato je z delavskimi sveti zelo narastla pri delavcih patriotična, razredna in socialistična zavest, in s tem se je povečala tudi mcfralno-politična moč nove Jugoslavije. Delavski sveti so v politično-idejnem smislu dosegli velik uspeh in v tem pogledu dobili krepke korenine med proletariatom. Mnogi delavci sami govore, da so se v delavskih svetih do sedaj kljub vsem od-jektivnim težavam in subjektivnim napakam mnogo naučili in pridobili.
Pravilno pojmovanje socialistične demokracije je predvsem v delavskih svetih prišlo najbolj do izraza. Delavci ne filozofirajo o demokraciji na sploh in abstraktni svobodi, kar je sicer zadnje čase zelo priljubljena tema nekaterih malomeščanskih in reakcionarnih elementov, ki imajo v tej diskusiji zelo jasne, socializmu tuje cilje in načrte. Kljub temu, da se je Sele začel razvoj dejanskih socialističnih odnosov med proizvajalci, v delavskih svetih in upravnih odborih popolnoma prevladuje zavest, da je treba te odnose naprej razvijati in krepiti, in precej jasna je tudi perspektiva njihovega nadaljnjega razvoja. Iz take zavesti izvira tudi vse večja inieiativa delavcev, občutek sproščenosti, medsebojna konstruktivna kritika itd. v borbi za izpolnjevanje dnevnih nalog. Zdi se mi, da ta proces v delavskih svetih mnogo premalo proučujemo, že sama politična fl-fiziognomija delavskih svetov in upravnih odborov nam nudi močan moraino-politični kapital, ki ga premalo izkoriščamo v vsakodnevnem političnem delu in v borbi z reakcionarnimi ostanki.
Osnovna orientacija delavskih svetov in upravnih odborov kot operativnih vodstev v podjetjih v okviru določenih pravic in pristojnosti je bila pravilna. Nikjer ni bilo pojava, da bi poizkušali delavci desorganizirati
ali likvidirati podjetje. Nasprotno. Skoraj povsod so delavski sveti poizkušali povečati proizvodnjo in produktivnost, borili so se za boljšo delovno disciplino, obravnavali so organizacijo podjetja in tehnološki proces dela. Skoraj povsod so hoteli čimbolj utrditi podjetje, čimbolj izkoristiti in povečati njegovo kapaciteto, dobiti čim večje investicije, kupiti nove stroje, izboljšati opremo itd. Delavski sveti in upravni odbori so v omenjenih prizadevanjih imeli lepe uspehe. Marsikje so pijyečali proizvodnjo, izboljšali delovno disciplino ter odpravili razne napake in pomanjkljivosti. Zato so se delavski sveti in upravni odbori tudi uveljavili pri delavcih in strokovnjakih; dobili so dokaj veliko avtoriteto tudi pri oblastnih in državno-upravnih organih. So primeri, ko delavci med seboj govore: »Glej, da ne boš slabo delal, sicer boš kritiziran na delavskem svetu«. V mnogih podjetjih so v delavskih svetih izdali razne predpise in sklepe, s katerimi so uredili mnoga dosedaj sporna vprašanja organizacije dela.
Razna nerešena personalna vprašanja in osebni spori, so bili v nekaterih kolektivih stalno na dnevnem redu. Upravičene in neupravičene so bile miroge kritike in pritožbe na personalce, direktorje, strokovnjake in druge funkcionarje v podjetjih. Razne premestitve, napredovanja, nagrade, kazni itd. so često povzročale mnogo razburjanja, medsebojnega obdolže-vanja, upravičenih in neupravičenih pripomb, očitkov in sumničenj. Odkar so delavski sveti in upravni odbori začeli reševati ta vprašanja, se je stanje zelo izboljšalo. Seveda bi bilo popolnoma napačno delati iz tega zaključek, da so bili omenjenih sporov do sedaj krivi personalci ali direktorji. Nasprotno. Vodilni tovariši so ogromno pripomogli k napredku in razvoju podjetja. Imajo ogromno zaslug pri ustvarjanju tistih objektivnih pogojev, ki so omogočili uvedbo delavskih svetov. Bilo bi seveda napačno, če bi tajili ali izključevali možnost pristranskih in neobjektivnih stališč nekaterih poedincev pri omenjenih problemih. Toda že samo dejstvo, da sedaj o teh vprašanjih odločata delavski svet in upravni odbor oziroma direktor na osnovi njihovih sklepov, objektivno zelo onemogoča kakršnekoli neupravičene pritožbe ali kritiko. S tem je seveda tudi možnost pristranskega reševanja zelo zmanjšana. Zato se je tudi avtoriteta direktorjev in ostalih vodilnih tovarišev v podjetjih povečala. Po drugi strani pa so predvsem delavski sveti in upravni odbori
omogočili, dm so te odkrili in zamenjali tisti poedinci, ki zaradi upravičenih vzrokov ne spadajo na vodilna mesta.
Končno še nekaj ugotovitev o delavskih svetih in upravnih odborih na področju blagovnega prometa. Nobenega dvoma ni, da istovetenje delavskih svetov s področja proizvodnje z onimi v blagovnem prometu ne prenese solidne kritike v nobenem pogledu. Proizvodnja je bistveno- nekaj drugega kot trgovina. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da so se v delavskih svetih in upravnih odborih na področju blagovnega prometa pokazale razne slabosti in tendence, katerih ni bilo, vsaj ne v taki meri pri delavskih svetih v proizvodnji. Toda delo delavskih svetov v trgovini je treba pogledati z drugega stališča. Kakšna je bila glavna naloga trgovine v preteklem letu? Glavna naloga je bila preiti od administrativnega sistema z vse-njegovimi komplikacijami, različnimi cenami in načini prodaje, v svobodno trgovino in omogočiti pri tem prehodu osnovno cirkulacijo blaga. Torej to je bila glavna naloga in nihče ni zahteval ali pričakoval, da se istočasno likvidira tudi vsa špekulacija, ker bi taka zahteva ostala pobožna želja spričo ekonomskih zakonov in nujnosti, ki jih diktira blagovna proizvodnja, ki jo imamo in jo bomo imeli do komunizma. Ali je omenjeno nalogo trgovina izvršila? Da, izvršila jo je. Ali imajo delavski sveti in upravni odbori pri tem kakšne zasluge? Brez dvoma jih imajo. Mnogo so pripomogli k večji iniciativnosti trgovinskih podjetij, h kulturnejši postrežbi, k bogatejšemu asortimentu, k večji disciplini delovnih kolektivov itd. Onemogočali so razne nerednosti v finančnem in knjigovodskem poslovanju, preprečevali in odkrivali razne poneverbe itd. Bili so važen faktor pri
razvijanju socialistične zavesti. To so njihovi uspehi. Ni pa mogoče prikrivati tudi druge strani njihove aktivnosti. Marsikateri delavski svet ali upravni odbor je dobro izkoristil objektivne možnosti in vrzeli v naših predpisih samo za svoje ožje koristi, za špekulacijo. O teh negativnih pojavih tudi zelo radi govorimo in hkrati pozabljamo na osnovne rezultate, ki so bili na področju blagovnega prometa doseženi v preteklem letu. Ce skozi vseh navedenih činiteljev pogledamo na delo delavskih svetov na tem področju, tedaj je treba tudi tu napraviti v glavnem pozitivne zaključke. Ni nobenega dvoma, da bodo delavski sveti in upravni odbori na področju blagovnega prometa tudi v bodoče predstavljali enega izmed faktorjev, ki se jih bo treba posluževati za dviganje socialistične zavesti teh delovnih kolektivov in za nadaljnji napredek blagovnega prometa. Ti delavski sveti so imeli in bodo imeli važno vlogo kot subjektivni faktor, — ne govorim o objektivnih, katere postopoma lahko odpravi samo večja proizvodnja — v borbi proti pojavom nediscipline, špekulacije ter nepravilnega razumevanja ciljev in nalog socialistične trgovine.
Končni zaključek, ki ga lahko napravimo na osnovi dosedanje prakse delavskih svetov in upravnih odborov ter na osnovi ugotovitev, je tale: naš delavski ražred je dokazal, da je sposoben voditi podjetja in v imenu skupnosti upravljati splošno ljudsko lastnino. Vpliv neposrednih proizvajalcev neprestano raste, delavski sveti so s svojim delom dokazali, da so sposobni prevzeti vse tiste dolžnosti in pravice, ki jim jih daje nov ekonomski, finančni in planski sistem. Imamo torej osnovne, objektivne in subjektivne pogoje za nov način gospodarskega upravljanja.
Pomanjkljivosti in napake
Napravili smo v celotnem obsegu pozitiven zaključek o dosedanjem delu delavskih svetov. S tem seveda nihče ne trdi, da ni bilo napak, slabosti, nepravilnih pojavov in sklepov pri njihovem delu. Katere so te slabosti, napake in pomankljivosti?
Največja slabost in pomanjkljivost delavskih svetov je partikularizem. V mnogih primerih se gleda na probleme popolnoma ločeno od našega splošnega gospodarskega položaja. Ne upoštevajo se splošne jugoslovanske potrebe, naloge in koristi. Nekatera podjetja nimajo razumevanja za potrebe in koristi sosednjega podjetja, ne brigajo jih potrebe in naloge mesta, okraja, republike itd. Ti pojavi imajo več izvorov, ki so med seboj povezani. Nekateri nastajajo zategadelj, ker člani delavskih svetov in upravnih odborov ne poznajo in se tudi ne trudijo dovolj, da bi spoznali glavne naše naloge, cilje in potrebe; niso jim jasni glavni principi, na katerih je zasnovano naše gospodarstvo, njegove operativne naloge in dnevna praksa. V nekaterih primerih istovetijo decentralizacijo s partikularizmom, zato ne upoštevajo dovolj zakonov ir, objektivnih nujnosti, ki jih nalaga socialistična graditev, interesi skupnosti ter notranja in zunanja politična situacija nove Jugoslavije. Tudi še ni popolnoma razčiščeno vprašanje upravljanja, nepravilno razumevanje te besede in pravic nujno vodi do napačnih zaključkov in socializmu tujih pojmovanj. Upravljanje ni isto kakor lastnina, pa čeprav bi to bila, kot nekateri napačno mislijo, delavsko-ko-lektivna lastnina. Lastnina, o kateri govorimo, je obče ljudska, zato delovni kolektivi ali delavski sveti nimajo nobenih lastninskih pravic do podjetja. Delavci imajo socialistično-demo-kratične pravice in upravljanje je taka demokratična pravica, ki se je poslužuje delovni kolektiv, ko preko delavskega sveta upravlja in vodi pod jetje. Ce bi priznavali kakršnekoli de-lavsko-kolektivne lastninske pravice, bi se vračali na pozicije zadružnega kapitalizma, namesto da bi šli naprej k novim, socialističnim odnosom. Vsa ta vprašanja delavski sveti zelo malo obravnavajo. Zato bi morala partijska vodstva in funkcionarji predvsem v tem pogledu dajati večjo in bplj sistematično pomoč delavskim svetom. Vedeti moramo tudi to, da bodo razni reakcionarni elementi poizkušali predvsem te tendence in slabosti v delavskih svetih podpihovati in razvijati in s tem zavirati njihov razvoj, povzročati politične težave. V kolikor bi se Partija tu pasivizirala, bi sovražniki lahko dosegli celo kake uspehe; zato se je treba proti omenjenim partikularističnim težnjam odločneje boriti. Najboljše sredstvo za borbo proti partikularizmu, ki na nevaren in škodljiv samo za socialistično skupnost, ampak tudi za vsako podjetje in s tem tudi za vsakega delavca je, da stalno tolmačimo osnovne naloge in cilje našega gospodarstva in politike. Delavski sveti in upravni odbori naj bi tudi sami bolj študirali in obravnavali osnovno problematiko socialistične graditve, morali bi stalno izpopolnjevati svoje ekonomsko-poll-tično znanje. Ni in ne more biti napredka v upravljanju, če imamo samo praktike in operativce. Za dobro upravljanje je potrebno vsaj osnovno znanje ekonomskih, finančnih, komercialnih, knjigovodskih poslov itd. Ne bo pravilnega upravljanja, če ne bodo delavski sveti in upravni odbori poznali in upoštevali glavnih nalog, značilnosti, potreb in ciljev socialistične Jugoslavije. To pa je hkrati najbolj uspešno zdravilo za partikularistično bolezen.
Lepo priložnost za poglabljanje eko-nomsko-političnega znanja in socialistične zavesti pri članih delavskih svetov daje v teoretičnem in praktičnem pogledu obravnavanje družbenega plana za l$to 1952. Ta predlog prikazuje našo gospodarsko situacijo,
osnovne probleme, naš nadaljnji razvoj in glavne osnove novega ekonomskega sistema. Zato bi morali delavski sveti, predvsem s tega stališča obravnavati in študirati ta predlog. V pravilni diskusiji lahko dosežemo tri pozitivne rezultate: Prvič, mnogi nejasni ekonomski-politični pojmi se lahko razčistijo; drugič, lahko razkrinkavamo in obračunamo z raznimi sovražniki, šovinističnimi, monopolističnimi, partikularističnimi teorijami in težnjami, ki jih bodo brez dvoma poizkušali sovražni elementi ob tej priliki širiti med delavce; tretjič, samo solidna obravnava in analiza družbenega plana lahko odkrije eventualne napake in napačne račune, ki brez dvoma so in ki se bodo, preden bo plan definitivno sprejet, popravili. Vsestransko obravnavati predlog družbenega plana, to je sedaj trenutno ena izmed najvažnejših in konkretnih nalog delavskih svetov in upravnih odborov. Sledeče vprašanje, ki ga delavski sveti niso dovolj energično reševali, je produktivnost dela. Vsekakor so delavski sveti v tem smislu do sedaj že marsikaj napravili, toda še daleč smo od, tega, da bi lahko trdili, da se produktivnost v naših podjetjih ne da več izboljšati. Sicer je točno, da smo dosegli v- nekaterih panogah in podjetjih že tako stopnjo produktivnosti, ki je ni mogoče več znatno izboljšati brez novih tehničnih sredstev in naprav. Toda v veliki večini podjetij je še mnogo delavnih, in materialnih rezerv, pomanjkljivosti v organizaciji dela itd. Skratka, možno in potrebno je povečati produktivnost. V letošnjem letu čaka delavske svete tudi na tem področju zelo veliko dela, zlasti še z ozirom na nov ekonomski in finančni sistem. Večja ali manjša produktivnost bo v novem načinu razdeljevanja'plačnega fonda v podjetjih prinašala delavcu večje ali manjše dohodke. Sicer je točno, da intenzivno delo za povečanje produktivnosti zavirajo v nekaterih panogah in podjetjih tudi mnoge objektivne težave kot so: neredna dobava ali pomanjkanje surovin, pomanjkljiva tehnična oprema itd. Toda ne glede na to bi morali delavski sveti odločneje postaviti na dnevni red produktivnost kolektiva in vsakega poedinca. Nekvalitetno delo, napake, malomarnost, neodgovornost, pojavi uravnilovke, nepravilno nagrajevanje, nedoslednost v kaznovanju itd., vse to so okolnosti, ki posredno in neposredno vplivajo na produktivnost dela. Povsod je možno in potrebno brez ozira na objektivno situacijo podjetja delati tako, da se bodo navedeni problemi čim bolje reševali. Marsikje je tudi mnogo preveč delovne sile. Odpuščanje nepotrebne delovne sile iz podjetja ni v nobenem nasprotju s socialističnimi principi, ampak v interesu socialistične skupnosti. Upoštevati .pa moramo pri tem tudi splošne potrebe po delovni sili in konkretno situacijo, v kateri se pri zadeti nahaja. Odpuščanje ženske delovne sile in fizično slabotnejših delavcev iz tistih poslov, kjer lahko na-domeste fizično krepke delavce, ki nam manjkajo v rudarstvu, gozdarstvu in v gradnjah, je seveda nepravilno in škodljivo, tako s stališča socialističnega humanizma, kakor tudi s stališča rentabilnosti socialističnega gospodarstva. Zato naj bi delavski sveti odpustili, to se pravi poslali na druga delovna mesta predvsem tiste delavce, ki se lahko zaposlijo v omenjenih gospodarskih panogah. V kolikor delavski sveti tega ne bi razumeli, je potrebno, da v imenu skupnosti intervenirajo drugi organi.
Večja ali manjša rentabilnost podjetja in s tem večji ali manjši dohodki tu zaposlenih delavcev in ■ nameščencev ne bodo odvisni samo od večje ali manjše produktivnosti, ampak tudi od boljšega ali slabšega finančnega in komercialnega poslovanja podjetja* Dq sedaj finance in komerciala niso bile mnogokrat predmet razprav na sejah delavskega sveta ali uprav-
nega odbora. Z novim ekonomskim sistemom se bo to stanje moralo zelo spremeniti. Kakšen je naš saldo v banki, zakaj se ni prodalo blago, čemu plačujemo take vsote za obresti — taka in podobna vprašanja bodo postavljali delavci. Omenjeni faktorji bodo zelo vplivali na zaslužek članov kolektiva in zato se bodo morali delavski sveti in upravni odbori mnogo več kot do sedaj baviti s komercialo in financami in v ta namen spoznavati in študirati potrebe in situacijo na tržiščih, cene, vprašanja obratmn in kreditnih sredstev itd. Vsak član delavskega sveta in tudi delavci še morajo zavedati da s pravico upravljanja prihajajo tudi mnoge nove obveznosti in težave.
Med delavstvom je razmeroma mnogo nesreč in poškodb pri delu. Po nepopolnih podatkih (mimogrede naj omenim, da se zbirajo po treh različnih organih) je v Sloveniji letno 25 do 30.000 nesreč in poškodb pri delu. Ce napravimo grob račun za zadnjih pet let, tedaj vidimo, da smo v tem času samo za hranarino; rente zdravila in druge podobne stroške dali eno milijardo dinarjev. Druga milijarda je bila izgubljena, ker tj delavci niso delali. Od teh ponesrečencev je 33 «/o kvalificiranih, 13 V# priučenih in 46 o/» nekvalificiranih, ostali so iz drugih kategorij. Največ nesreč je torej med nekvalificiranimi v starosti od 20—35 let. To stanje je treba na vsak način popraviti in predvsem delavski sveti skupaj s partijskimi in sindikalnimi organizacijami lahko pripomorejo, da občutno zmanjšamo število nesreč. Običajno vlada prepričanje, da so glavni vzroki številnim poškodbam pri delu nedovoljna zaščitna sredstva, pomanjkanje raznih tozadevnih tehničnih naprav itd.. Toda statistika govori nasprotno. Pomanjkljiva zaščitna sredstva, neurejeni prostori itd., povzročajo vsega 8 »/o poškodb, lastna ali tuja neprevidnost in malomarnost 53 o/o, ostalo so razni drugi vzroki, ki jih statistika podrobno ne razčlenjuje. Nihče ne trdi, da so navedene številke absolutno točne, toda vendar kažejo, da ni problem samo v tehničnih zaščitnih sredstvih kakor nekateri napačno mislijo (delavski sveti in upravni odbori morajo tudi vse storiti, da so zaščitna sredstva čim boljša in čim bolj popolna), ampak da gre tudi za vzgojo delavcev, za prakso, za izkušnje, ki jih je treba prenašati zlasti na mlajše delavce, ki so včeraj prišli v podjetje. Tako, kakor moramo te delavce učiti, kako se dela na stroju in v podjetju, jih je treba tudi učiti, da se bodo znali čuvati, da ne bodo lahkomiselni, neprevidni in malomarni do nevarnosti, ki jim preti pri delu. Za vse to se je .treba brigati in to ne samo z vidika rentabilnosti in neposrednih gospodarskih koristi, ampak tudi z vidika socialističnega hyjnani^ina,. v imenu socialistične skrfei in’1 vž|oje delavnega človeka. Predvsem delavski, sveti imajo možnost in dolžnost, da tu pokažejo svojo aktivnost. Vzgajati, prepričevati, prenašati izkušnje, sprejeti razne tozadevne sklepe in predpise, ter izrazite primere nediscipline, lahkomiselnosti in malomarnosti tudi kaznovati, to naj bi bila metoda, s katero je treba od-
Naloge Partije
Uvodoma je bilo rečeno, da se partijska vodstva, organizacije in člani Partije niso dovolj brigali za delavske svete in upravne odbore. Toda to ni edina slabost, ki se je pokazala pri nekaterih partijskih organizacijah, odkar imamo delavske svete. Mnogi znaki kažejo, da v nekaterih podjetjih članom Partije niso jasne njihove naloge, pravice in dolžnosti. Zaradi tega padajo iz skrajnosti v skrajnost, iz »sektorja v sektor«, iščejo rešitev v raznih organizacijskih prijemih itd. Potrebno je poudariti, da vsi ti pojavi, razne skrajnosti in nejasnosti niso nobena »generalna« gli »tipična« lastnost vseh partijskih organizacij. Posamezne partijske organizacije se zelo razlikujejo med seboj, na različne načine rešujejo dnevne naloge. Imamo mnogo pozitivnih primerov, ki kažejo, da komunisti in partijske organizacije pravilno razumejo vlogo delavskih svetov, zavedajo se svojih dolžnosti in s praktičnim delom in vsakodnevno borbo utrjujejo delavski svet in dvigajo socialistično zavest in delovno sposobnost celotnega kolektiva. Toda v borbi za pravilno vlogo Partije in za pravilen način dela se kažejo tudi mnoge nejasnosti. Navedel bom nekatere najbolj značilne.
Nekateri člani Partije mislijo, da ni več potrebno, da se partijske organizacije brigajo za politično stanje v podjetju, češ sedaj je tu delavski svei kot kvalitetno nova organizacija; njegova stvar je, da odpravi vse negativne pojave in poedince iz podjetja. Taki člani Partije smatrajo »samoiz-gradnjo«, ki naj bo sama sebi namen za glavno svojo nalogo. So partijske organizacije, ki so popolnoma pasivne do produkcije in v borbi za plan, za to, ker smatrajo, da produkcija in plan spadata izključno v pristojnost delavskega sveta, upravnega odbora in -direktorja. Ponekod hočejo partijske organizacije komandirati in ukazovati delavskemu svetu; smatrajo ga za enega od svojih »legalnih organov in transmisij«. Obstojajo tudi mnenja, da partijsko organizacija nič ne briga delavski svet in njegovo delo, kajti smo za »demokracijo« in vsak je popolnoma samostojen. Dalje imamo partijske organizacije, ki so aktivne samo na enem »sektorju«. Tu nekoliko takih »sektorjev«: samo politično delo in objasnjevanje na sestankih, kulturno-prosvetno delo in ljudska univerza, seminarji in predavanja: notranja organizacijska in kadrovska vprašanja, produkcija itd., itd. Vsi ti in slični pojavi in nepravilna stališča dajejo najrazličnejšim elementom dokaj možnosti, da širijo in podpihujejo med delavci razne reakcinonarne, ma-
»trknjevati subjektivna vzroke števili nih nesreč.
Znano je, da se dalavci in njihove .organizacije ne brigajo dovolj za lokalne probleme. To pomanjkljivost imajo tudi delavski sveti. Za tako stanje so bili do sedaj nekateri objektivni vzroki. Zlasti večja podjetja so bila, kakor so govorili nekateri, »republika v republiki« s lastno preskrbo, ekonomijo, trgovino, kulturnim domom itd. Ni dvoma, da je bilo zaradi tega manj interesa za delo lokalnih organov oblasti. Toda sedaj se tudi v tem pogledu stanje menja. Splošnih življenskih pogojev delavcev ni mogoče oddvajati od pogojev in razmer, ki so v delovnem procesu, ampak predstavljajo tisti celotni okvir materialnih, političnih in kulturnih osnov, v katerih delavci žive in delajo. Boljše ali slabše delo lokalnih organov oblasti soustvarja tudi boljše ali slabše pogoje življenja in dela za dotične prebivalce in s tem tudi za delavce, ki tam žive. Naša ljudska ob. last ščiti interese vseh delovnih ljudi. Toda to dejstvo nikakor ne izključuje možnosti, da se raznih naših, zlasti lokalnih organov ne poslužujejo ljudje, ki vidijo predvsem svoje ožje interese in cilje. Dogajajo se razne nepravilnosti, birokratske napake, imamo še vedno pojave samovolje poedincev itd., kar vse povzroča veliko nezadovoljstva in kritike, zlasti med delavci. Edino uspešno sredstvo proti omenjenim pojavom je večja aktiviza-cija delavcev, sindikalnih in partijskih organizacij ter delavskih svetov v reševanju lokalnih problemov. Sedaj imamo že mnogo objektivnih pogojev, ki omogočajo, da neprestano krepimo in razvijamo komunalne skupnosti. Delavski sveti kot najelementarnejša forma asociacije neposrednih proizvajalcev bodo v tem procesu imeli izredno važno vlogo. Iz njih bo izhajalo nadaljnje združevanje proizvajalcev v najrazličnejših oblikah in smereh. To združevanje bo imelo še prav poseben pomen v lokalnem ali mestnem okviru. Delavski sveti bi morali zato že sedaj budno motriti in obravnavati lokalno problematiko. Ne gre tu sa. mo za materialno pomoč (raznih prošenj in prosilcev imajo delavski sveti že sedaj dovolj in preveč; zdi se mi, da bi jih morali tudi bolj energično odklanjati), ki glede na splošno gospodarsko situacijo, ne bo mogla biti letos zelo velika. Toda delavski sveti lahko nudijo strokovno in tehnično pomoč pri razvoju in urejanju komunalnega gospodarstva in drugih lokalnih potreb. Dajali naj bi predloge in kritične pripombe v zvezi z lokalnimi problemi. Gre za to, da razvijamo kumünalne skupnosti s perspektivo, ki jo je dal Marx s komuno. Delavski razred mora biti v vodstvu tega razvoja, delavski sveti in upravni odbori pa morajo postati eden izmed tistih činiteljev, ki v tej smeri aktivno dela, vzgaja delavce in v okviru možnosti daje materialna ''sredstva. (Naj omenim, da je v diskusiji predlog, da se organizirajo pri mestnih in okrajnih odborih tudi skupščine neposrednih proizvajalcev, z istimi pra-vicatni, kakor'jih imajo ti ljudski odbori.) Ni sicer že sedaj mogoče našteti vse konkretne oblike, načine in zveze, ki bodo združevale neposredne proizvajalce. Toda nobenega dvoma ni, da so predvsem komunalne skupnosti eno od tistih področij, kjer ;e naožno in potrebno, da se delavski s%’e-ti bolj aktivizirajo in uveljavijo.
lomeščaaske, apolitične, nacionalistične teorije in mnenja. Vse to ima svoje slabe posledice v produkciji, v razvoju in napredku delavskih svetov in v socialistični zavesti celotnega kolektiva. Taka nepolitična, zaostala, ozko »sektorska« in neborbena stališča razjedajo tudi notranjo ideološko-po-litično trdnost dotične partijske organizacije, slabijo partijsko disciplino in negativno vplivajo na vzgojo vsakega člana Partije. Ob takih pogojih je možno, da v Partijo pridejo in v njej ostanejo tudi oportunistični in Partiji tuji elementi, ki jih ni mogoče pre» vereti na delu o konkretni borbi za linijo Partije, kar zopet zelo slabi in hromi politično in borbeno sposobnost partijske organizacije.
Kje so vzroki teh pojavov, slabosti in napak?
Vzroka sta v glavnem dva. Prvi je v nepravilnem pojmovanju socialistične demokracije in njenega razvoja, drugi v nekaterih nejasnostih glede tega kakšne so naloge partijske organizacije in komunistov v podjetju, kako naj delajo in kaj naj delajo.
Presegel bi okvir in namen tega članka, če bi bolj podrobno govoril o raznih pojavih, mišljenjih in dogodkih, ki se kažejo v našem političnem in javnem življenju v zvezi s pojmom socialistične demokracije. Potrebno pa je vsaj v najbolj splošnih potezah orisati in poudariti linijo Partije, zato ker iz tozadevnih nejasnosti in napačnih pojmovanj izhaja tudi mnogo nepravilnosti v zvezi z delavskimi sveti. (Pri tem mislim na dobre in Partiji predane komuniste, ki hočejo (n želijo z vsemi silami delati za socializem; tistim, ki žele socialistično demokracijo izkoristiti za to, da zavirajo graditev socializma, ni treba samo pojasnjevati njenega pomena, ampak predvsem pokazati njeno moč.)
Razvoj socialistične demokracije, socialističnih odnosov med ljudmi nima nič skupnega s kakršnimkoli popuščanjem: tudi ni mogoče govoriti o zože. vanjii nalog, ki jih imajo komunisti, o »milejši« partijski disciplini, o manjši aktivnosti, vsestranosti, borbenosti in revolucionarnosti. Tudi ne gre za večjo ali manjšo svobodo in neodvisnost od osnovne partijske linije. Nasprotno! Zato, ker z razvojem socialističnih odnosov odpravljamo mnoge administrativno-prisilnih ukrekov, ukazov, prijemov, zato ker širše oblike socialistične demokracije poizkušajo izkoriščati tudi naši sovražniki, morajo biti komunisti še bolj vsestransko aktivni, Partiji in ljudstvu predani, požrtvovalni, borbeni in revolucionar-
iNadaljevanje a 4. strani).
/
“** VVÄ
O delavskih svetih
5^^?^!2!JJ3252S35^55P*
AGROTERNtäfH
UKREP, na hmterega so r
Ljtiblfmmi pozdSiii
;,nf
bila navadna črnica z ljubljanskega barja. Le v deseti posodi je bila db-dania pest podutiškega peska. In ta pesek iz IJpdntika po katerem vsi Ljubljančani <£*evho hodijo po stezah naših parkov m celokupne kmetijske površine in da obsega 2 mestni posestvi, 37 ekonomij in 15 kmečkih delovnih zadrug. Vsekakor je to močan činitelj, ki zelo vpliva s svojo proizvodnjo na dotok in oene živil na ljubljanskem trgu.
Nekatere delovne zadruge So svojo proizvodnjo znatno popravile in uredile. Uredile in modernizirale bodo tudi mehanizacijo z nabavo novih traktorjev iz inozemstva. Vse to so lepe in pohvalne stvari. Vendar pri tem nihče ni postavil vprašanja, kako bi pospešili agrotehnični ukrep, ki je za večjo donosnost naših poljedelskih zemljišč, tako okoli Ljubljane kakor tudi po ostali Sloveniji, največjega pomena. Gre za material potreben za apnjemje zemlje.
Letos spomladi bo pet let; odkar so dan za dnem ljubljančani opazovali v izložbenem oknu nebotičnika dve posodi. v katerih je raslo proso, V desni posodi je bilo proso trikrat tak<> visoko kakor v levi. 'V obeh posed a h je
Jejo apno. Pod-važna ele-i. ki manjkata
Sadjarska zadruga na Viču )e preskrbela veliko število vagonov. ajmdSca in ga razprodala na malo vrtičkarjem pod Rožnikom in v Rožni dolini. ZoSj pa je zaradi povečane cene nastopil zastoj.
Zakaj se neki ne postavi mlini v Podutiku? se vprašujejo ljudje. Mar ni 'nihče poklican, da se za to briga? Ali ne bi bila to dolžnost mestnega zadružnega sklada? Ce je stala 1 torna kninskega apnenca naloženega v vagon v Kninu samo 160 dinarjev, potem bi se zmleti podutiški pesek v sami; pe» šeenici lahko prodajal tudi po 500 dinarjev za tono. ne da bi proizvajalec piri lem trpel izgubo.
Saj so za Podutik potrebne investicije tako neznatne! Potreben je valjtgii mlin. ki lahko melje tudi moker pesek do debeline koruzne moke ali celo prosa, nadalje prav majhen elevator in lesen bunker, iz katerega bi se material vsipal v kamione ali vozove. Tako bi bil podutiški apnenčev material le malo dražji kot kninski apnenec.
Ne bo odveč, če prikličemo desni posodi pod vptžvom pestra mestna vrtnarija v Ljubljani.
- Bujna rast prosa ▼ je napravo a leta 1947
'(Nadaljevanje s 3. strani)
ni. Zaradi delavskih svetov, ki predstavljajo velik korak naprej v razvoju socialističnih odnosov pri nas, torej niso nič manjše naloge partijskih organizacij in- njenih članov; nobenih vzrokov ni za manjšo aktivnost, za kakršnokoli pasivizacijo. Zaradi tega, ker so delavci organizirani v sindikatu, v raznih društvih itd., zaraai tega, ker imamo delavske svete, je popolnoma napačno misliti, da so nalo-' ge komunistov sedaj manjše, njihovo področje dela omejeno na ta ali oni »sektor«.
Glavna naloga sindikalnih organizacij so: neprestano dvigati politično zavest m splošni kulturni nivo delavcev in s tem tudi posredno in neposredno mobilizirati delavce za produkcijo; boriti se proti vsem dejanskim nepravilnostim in krivicam, ki se dogajajo delavcem, ne glede na to, kdo jih povzroča; skrbeti, da se spoštujejo in izvajajo naši zakoni in predpisi, ki dajejo delavskemu razredu njegove pravice. Mislim, da so sindikati premalo aktivni kot organizacija, ki brani in ščiti tiste interese in pravice delavcev, ki jim jih daje naša socialistična skupnost, ki pa so mnogokrat ogrožene zaradi subjektivnih napak in slabega dela tega ali onega organa, tega ali onega poedinca.
Delavski svet ima že z zakonom odrejene naloge, pristojnost, pravice in dolžnosti. Delavski svet in upravni odbor v okviru teh pravic in dolžnosti vodi in upravlja podjetje, sklepa, odreja, ukazuje o vseh tistih stvareh, ki spadajo v njegovo pristojnost. To se pravi, da delavski svet znotraj okvira, ki določa njegovo pristojnost samostojno dela. (To pa ne pomeni, da se partijska organizacija ne sme ah ne more zavzemati s svojim političnim vplivom in komunisti s svojim osebnim vplivom da delavski svet napravi njenim željam — ki pa so v skladu z interesi skupnosti — ustrezajoč sklep.) V splošnem praksa kaže, da je vloga delavskih svetov in upravnih odborov zelo jasno in je tu najmanj nepravilnih pojmovanj.
Vlogo direktorja, njegove naloge, pravice in dolžnosti je potrebno vsestransko analizirati zato, ker je ravno on tista oseba, kjer najbolj nazorno prihaja do izraza sedanji način upravljanja našega gospodarstva. Pravice in pristojnosti direktorja izvirajo od dveh strani: državno-upravni organi mu jih dajejo od zgoraj, delavski sver in upravni odbor od spodaj. Na osnovi teh pravic je direktor v dnevni operativi, v dirigiranju proizvodnje popolnoma somastojen. V dnevno operativno delo se delavski svet in upravni odbor ne smeta vmešavati, sicer bi nastala anarhija v podjetju. Delavski svet ali upravni odbor lahko na svo.1l seji direktorja in njegovo delo kritizira in napravi ustrezne sklepe, toda v operativni proizvodnji je direktor samostojen voditelj. Spričo take vloge je direktor tudi izpostavljen raznim napadom. On je v napotje tistim, ki hočejo pri zaostalih delavcih razvijati elemente anarhičnosti in partikularizma: njega napadajo tisti, ki nočejo videti in upoštevati potreb socialistične skupnosti, ampak demokratično pravico upravljanja identificirajo z lastninskimi pravicami.. Pod parolo borbe proti birokratizmu poizkušajo in bodo še poizkušali razni sovražni in najbolj zaostali elementi napadati direktorja kot neposrednega izvrševalca direktiv in predpisov državno upravnih organov in delavskih svetov.
Nepoboljšljivi birokrati, katerim Je tuja že misel na kakršnokoli samoupravo, bodo imeli vedno mnogo prr-pomb o delu direktorja, zlasti o tistih njegovih odločitvah, kjer bo realiziral predloge, sklepe in direktive neposrednih proizvajalcev. Borba proti birokratizmu je dialektičen proces odstranjevanje tistih oblik in predpisov, ki so že zastareli, ki so se pokazali nepotrebne in na osnovi katerih se lahko naprej razvija in krepi birokracija. Hkrati pa ta borba zahteva utrjevanje vseh tistih pozicij, oblik in predpisov državno upravnih organov, ki so spričo objektivnega stanja naših produktivnih sil še potrebni in nujni. Kdor vidi samo eno stran tega procesa, kdor se bori samo v eni smeri, objektivno odpira vrata anarhiji in sovražniku ali pa brani nepoboljšljive birokrate.
Ne sme se pozabiti tudi na dejstvo, da reakcija pod videzom borbe proti birokratom in birokraciji skuša napadati stare kadre naše revolucionarne avantgarde. Nobenega dvoma ni, da so se nekateri kadri spričo administrativnega sistema v gospodarstvu nalezli mnogih birokratskih napak in lastnosti. Take tovariše je treba sicer odločno kritizirati, pokazati jim njihove napake, ne smemo pa dopustiti, da sovražni elementi izenačujejo te, v revoluciji preizkušene kadre z nepoboljšljivimi birbkrati.
Celotna kompliciranost in dvostra-nost tega procesa prihaja pri vlogi in delu direktorja v vseh svojih podrobnostih do izraza. Zato je izredno važno, da partijske organizacije in komunisti, delavski sveti, upravni odbori in direktorji razumejo ta kompleks vprašanj in da si med seboj pomagajo. Avtoriteta direktorja in njegovo delo je odvisno od delavskega iveta in upravnega odbora. In obratno. Utrjevanje njegove avtoritete in oravic, ki so mu določene z zakonom, pomeni tudi utrjevanje podjetja in njegove organizacije; to je končno proces, ki slabi anarhične in sovražne vplive ter krepi in razvija socialistično zavest proizvajalcev. Direktor lahko s svojimi izkušnjami, s svojim znanjem in širšo razgledanostjo zelo pospešuje razvoj delavskega sveta in upravnega odbora. Dober direktor je sedaj lahko samo tisti, ki dela tako. da veča vpliv neposrednih proizvajalcev, razvija njihove samoupravne organe in s tem krepi socialistično zavest delovnega kolektiva.
In kakšne so naloge partijske organizacije in komunistov? Partija je organizacija najzavednejšega in najnaprednejšega dela delavcev v podjetju-Zaradi tega jo mora zanimati vse, kar je v zvezi s podjetjem, vse kar se tam dogaja. (Vse to pa seveda ni mogoče taksativno našteti v okrožnici ali resoluciji kakor nekazeri mislijo, želijo in pričakujejo.) To pa ne pomeni, da morajo komunisti 0 vsem sklepati na sejah partijskih organizacij in potem prenašati sklepe ali na osnovi njih komandirati. Treba je komuniste vzgajati tako, da bodo sposobni s prepričevanjem, z osebnim vplivom in vzgledom razvijati vse tisto, kar krepi in utrjuje podjetje, da se bodo borili za vse. kar je v kori3t podjetju in socialistični skupnns i in proti vsemu, kar slabi podjetje in njegovo delovno sposobnost, kar negativno vpliva na delavce in prinaša politično in materialno škodo. Partijska organizacija se mora torej, z metode prepričevanja, to se pravi, s pojasnjevanjem nejasnih pojmov, ciljev in nalog, z razkrinkavanjem sovražnih vplivov, s praktičnim zgledom itd. povsod boriti — v produkciji, v delavskem svetu, v sindikatu, v kulturnem društvu — za to. da zmaga tisto stališče. ki prinaša koristi delovnemu ljudstvu, ki razvija socialistične odnose med ljudmi, ki krepi patrintično in socialistično zavest, borbenost :n revolucionarnost proletariata: boriti
se mora proti ostankom buržuazne dobe, ki še žive med proletariatom, kot so: nacionalizem, šovinizem, malo-meščanščina, zaostalost, religija itd. V tem smislu bi moral vsak komunist biti neprestano. aktiven, buden in borben, biti bi moral samostojno borbo, neprestano napadati razrušene, toda še ne popolnoma uničene pozicije starega sveta: braniti vsako ped novo-pridobljenih socialističnih položajev z isto zagrizenostjo in nepopustljivostjo kot so partizani branili svoje položaje. Mi smo revolucionarji, to se pravi na fronti: živim0 v razredni družbi in ni kompromisov: novo .se poraja, raste
in razvija v borbi s starim.
Delavski sveti predstavljajo novo' pridobitev in zmago novega sveta nad starim. Zato morajo partijske organizacije in komunisti delati tako. da jih krepe, vzgajajo in razvijajo. Zdi se mi. da bo marsikatera partijska organizacija lahko razčistila tudi svoja notranja vprašanja, obračunala s tistimi. ki ne spadajo vanjo, če bo na pravilen način pomagala delavskim svetom in upravnim odborom. Napraviti vsakega komunista, vsakega delavca sposobnega, da dobro in pravilno dela v delavskem svetu in upravnem odboru ter v podjetju, to je neposredna naloga Partije in njena dolžnost do vsega proletariata. Vzgojiti vsak delavski svet in upravni od-
bor tako, da bo dobro in pravilno vodil podjetje, da ga bo vodil v korist skupnosti in poedincev — to je naloga in tak mora biti cilj Partije, partijskih vodstev in funkcionarjev. Ce pa hočemo to z uspehom izvajati se je treba v celoti zavedati veličine in pomembnosti sedanjega časa, našega dela in ciljev; treba je z očesom borca in s srcem revolucionarja motriti in spremljati razburkano valovje sedanje dobe ter se orientirati v njem s kompasom, ki se imenuje socializem; krepko je treba dTŽati za veslo in cesto v potu svojega obraza s krepkimi zamahi potiskati našo ladjo — novo Jugoslavijo — naprej, v socializem! V ta namen pa bi morali partijski komiteji, organizacije, funkcionarji in komunisti mnogo več kot doslej razmišljati o delavskih svetih, mnogo bolj kot doslej' gledati, kaj se dogaja v podjetjih, spremljati njihov razvoj, pomagati jim in s tem učiti sebe in druge!
Vadaljevanje s 1 strani
potrebno načeti. To zalogo bodo prodali. saj kupijo lahko danes tudi vretena že sproti. Delavski svet je sklenili, da bodo ves odvečni material ponudili drugim tekstilnim tovarnam in na vzorčnem sejmu v Zagrebu.
Druga skrita rezerva 'Mariborske tekstilne so odpadki. Ce znižajo odpadke prediva in bombaža samo za 1 o/«, prihranijo s tem letno 92 milijonov din. S surovinami bodo zelo uspešno varčevali s teina, da bodo smotrno do. ločili vrste blaga, ki ga bodo izdelovali. Pri tem jiih ne ovira več noben, do podrobnosti diktiran plan asorfci.. mentav. Iz bombaža slabše kakovosti bodo izdelovali slabše blago. lz boljšega; in dražjega bombaža pa boljše. Tako bodo dosegli tudi sorazmerje med cenami materiala in polno lastno, ceno. ki je zaradi uvoženih surovin dokaj vi-soka, saj ritoede 65 % lastne cene samo na surovine. Zmerne so cene dp. mačega bombaža, ki pa ga seveda nimamo dovolj. V splošno verčevanje je vključil delavski svet tudi porabo eleik. trike. Za' enega č’oveka. ki se bo mudil na delovnem mestu, ne bodo prižigali luči v celi dvorani, pa tudi stirritov bodo spuščali v .pogon samo toliko, kolikor bo potrebno. Bervarji kota so doslej porabili preveč barv. zdaj jih bodo porabili manj. Vsa oplemenilnica bo z barvami varčevala še bolj kot doslej, mojstri na bedo iskali in faJefl©-vali nadomestne dele tudi iz starega železa,
Kaj pa ljudje ozir. odvečna
delovna sila
Vprašanje odvečne delovne sile v Mariborski tekstilni tovarni ni najbolj pereče, saj bodo zmanjšali število delavcev le za okrog 100 do 150 ljudi. Ker pa je v tovarni zaposlenih največ žensk, bodo morali dobro premisliti, koga ’bedo odpustili ali premestili, saj za ženske v Mariboru skoraj primanjkuje primernih delovnih mest. Predvsem bodo premestili moške, ki se bodo na novih delovnih mestih laže uveljavili. Odpustili pa bodo v glav. ;em tisto, ki /on bol? kakor rteto pohajkovanje in katerim tudi »plavi« ne povzročajo skrbi. Tu gre večinoma za manjše kmete, ki nišo vezani samo na tovarno in ki bodo brez večjih težav živeli tudi brez nje. Bolj kakor doslej bodo skrbeli za utrditev delovne discipline in začeli neizprosen boj zoper izostanke ter .tatvine, Tako bodo izločili vse, ki ne spudajo v dober Kolektiv. Sklenili so še, da bodo dobro premislili, preden bodo odpustili kate.
Ekskurzija makedonskih zadružnikov
Republiški odbor zadrug LR Makedonije je napravil načrt za potovanje makedonskih zadružnikov po vsej drža-
vi. Člani makedonskih zadrug bodo razdeljeni v skupine, ki bodo deset dni obiskovale razne naše pokrajine. Določeni sta že prvi dve skupini, ki nastopita potovanje v začetku februarja. Prva skupina bo obiskala Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split in Zagreb, druga pa Ljubljano, Reko, Opatijo in Postojno.
Llfcfidaeua brez
Trgovsko podjetje »Kmetijska preskrba« v Ljubljani ima za seboj kaj čudno zgodovino. Leta 1948 je bila ustanovljena Zveza kmeti jsfciti zadiru g za glavno mest» Ljubljano s svojim trgovskim odsekom. To je bil začetek podjetja, ki se je pozneje razvilo v nekako centralo za oskrbovanje trgovin kmetijskih zadrug. Po dveh letih razmeroma dobrega potovanja se je hotelo podjetje osamosvojiti. vendar tako, da bi ostalo še nadalje last Zveze Junetijskih zadrug. Toda, kakor pripovedujejo uslužbenci podjetja, se je MLO Ljubljana takrat postavil na stališče, naj bi se podjetje priključilo mestnim trgovskim podjetjem. Takrat je podjetje dobilo tudi svoje novo, sedanje ime, kljub temu. da se je Zveza temu upirala. Vendar podjetje še do danes ni registrirano kot samostojno in ima še vedno v banki skupen račun z Zvezo kmetijskih zadrug za mesto Ljubljano.
Uslužbenci »Kmetijske preskrbe« nadalje pripovedujejo, da je _ imelo podjetje, odkar je prišlo do te spremembe, dejansko dva gospodarja in da si .vse do nedavnega niso bili na jasnem, kam pravzaprav spadajo in kdo je njihov ad_ mmiistrati vn o - upravni voditelj. Ker so zadružne trgovine medtem postale samostojne, je končno upravni odbor Zveze na svoji seji dne 12. novembra lani sklenil likvidacijo podjetja ter določil za to tudi likvidacijsko komisijo.
Toda tu postane stvar še bolj zanimiva. Likvidacijska komisija, v kateri je en član upravnega odbora, en član nadzor-stjva ter knjigovodkin ja podjetja, se namreč še do danes sploh ni sestala, niti noben član te komisije ne pride blizu, medtem ko likvidacija podjetja teče
likvidatorjev
in se stvari razprodajajo pod vodstvom nevera mladega čtovgka, lci, zastoja Sekretärin 2$ueze. Se več. Katjigovodkinja podjetja, ki je čJan likvidacijske komisije, je po novem letu sploh zapustila podjetje in ostala doma, medtem ko je knjigovodstvo zdaj v rokah neke neizkušene tečajnice. Prav tako pa sta po novem letu zapustila podjetje tudi ravnatelj podjetja im fakturistinja ter si poiskala novo zaposlitev. V podjetju, ki obsega pisarne, skladišče in poslovalnico na Miklošičevi cesti, pa je še zdaj, po več kot dveh mesecih, odkar je v teku likvidacija, zaloga razne železnine, tekstila, stekla,' galanterije itd. v vrednosti nad tri milijone dinarjev in še ves inventar. Konec oktobra, t. j. malo pred tem, ko je šlo podjetje v likvidacijo, je znašala vrednost te zaloge po knjigovodskih podatkih 6,599.499 din. Po večini je bilo to razno nekurantno in nesezonsko blago, ki je ležalo v skladišču deloma še od leta 1948. Zdaj je v podjetju še šest oseb, ki pa so brez pravega strokovnega vodstva. Ker ni več skoraj nobenega prometa, so vsi ti ljudje brez pravega dela. obenem pa ne vedo niti do kdaj bOjdo še v službi, niti kam bodo šli po končani likvidaciji, ker se za njihovo novo zaposlitev nihče ne meni. Večino tega Jtar je že razprodano. Je razprodal skladiščnik, ostanek — najslabše blago — ter ves inventar pa še čakata, da se ju bo kdo usmilit ter ju kupil.
Smatramo, da je nemogoče to, kar se dogaja z milijonsko imovino v tem podjetju In da imajo kmetijske zadruge, članice Zveze, pravico in dolžnost. da se nekoliko bolj pozanimajo za to likvidacijo ter da pokličejo na odgovornost ljudi, ki jim Je bila ta imovina zaupana.
—m is—
Potreba po apmenju jiolja v Ljubljani in otraiioi je znana, znani so rezultati, Sči jih apnenec VJajie y poMečjuhem pfeljpfcu, raziskan je tudi podutiški material in njegove delovanje. Kaj potem še čakamo? Zakaj se zadeva ne premakne z mesta? Saj je bilo' na skupščini govora o slabih travah na Barju, • ki so posledica pomanjkanja apna!
Najbrž ne bo drugega izhoda, kakor da si ljudje iz ljubljanskih predmestij vsaj za svoje vrtove presejejo pesek v Podutiku in si s presejano moko izboljšajo svoje vrtove. Tudi to bomo verjetno doživeli, če se drugi, ki so za t0 poklicani ne zavedajo, kaj je treba ukreniti.
S podražitvijo kninskega apnenca je nastalo pereče vprašanje kako le-tega nadomestili z domačim materialem. To vprašanje se bo pojavilo marsikje v Sloveniji. Nekdo mora dati vzpodbuden vzgled, kako ga rešiti., in zakaj ne bi bila to prav Ljubljana? Raziskanih imamo nad 200 nahajališč sipkih in mehkih apnencev po Sloveniji. V nobenem pa se še ni zavrtel mlin. ki bi tak material z lahkoto zdrobil v bolj uporabno moko.
Mestnemu skladu vsekakor ne bo težko iztakniti majhen mlin in ga postaviti v podutiško pešćenico, ko je našel mežnost za nabavo XI traktorjev v tujini. R, s.
G
U S,T U « N * R A Z G L F P I
3
Airtvi pisatelj govori živim slovenskim borcem
Dve knjigi Louisa Adamiča v slovenskem prevodu
Tragična, docela še nepojasnjena | smrt, je velikumu našemu rojaku, pomembnemu ameriškemu pisatelju Louisu Adamiču lani v septembru pretrgala nit življenja, a plodovi njegovega razgibanega. d0 zadnjega hipa snujočega duha bodo ostali v literarni zakladnici ameriških narodov in vsega omikanega človeštva. Toda kljub temu, da je bil Louis Adamič vseskozi ameriški pisatelj in je s svojim literarnim delom globoko posegel v problematiko ameriškega družbenega življenja, je vselej ostal povezan tudi s svojo* »staro domovino«, v katero se je vračal ne le v mislih, marveč jo j« dvakrat tudi obiskal; prvič pred vojno, v razmerah diktatorske aleksandrovske Jugoslavije, in drugič po njej, nedavno tega.
Rodil se je kot sin kmečkih staršev pri Grosupljem na pragu dvajsetega stoletja, tik pred prvo svetovno vojno pa je ubral pot čez »veliko lužo«, kjer se je dolgo časa s težavo prebi, jal skozi življenje, se proti koncu prve vojne udeležil kot ameriški vojak bojev na franeo3ko-nemški fronti, se po povratku v Ameriko potikal po vsem kontinentu, spet obiskal Evroj>o (in svojo staro domovino), ter se na.
posled ustalil v Milfordu v državi New Jersey, kjer je tako nenavadno zaključil svojo . življenjsko in pisateljsko pot.
V svojem nemirnem, vtisov in doživetij polnem življenju si je Louis Adamič nabral dragocenih izkušenj in spoznanj, ki jih je uporabil v svojem pisateljskem delu. Od svojih prvih literarnih početkov, ko je v raznih lističih in revijah objavljal svoje kratke zgodbe in črtice, pa do svoje nenadne smrti je Adamič napisal vrsto knjig, izmed katerih bodo vsaj nekatere prav gotove ostale trajno zapisane v zgodovini ameriške književnosti. Vse Adamičevo literarno snovanje ima sicer izrazit avtobiografski značaj; v svojih delih nam razgrinja Ameriko, kakršno je sam spoznal in vsrkal vase in kakor jo je doživljal kot tuj priseljenec, ki je krepko zrasel z njo, prevzel njene navade in način mišljenja njenih ljudi, pri tem pa boleče občutil usodo tisočev in ti-sočev drugih priseljencev iz »starega sveta« Bil je Ameriki »globoko lojalni sin, ki ji je daroval veliko srce, sijajen um in literarno nadarjenost«, kakor je zapisala 0 ujem neka ameriška revija, hkrati pa Jg bil
»kronist m slikar naših izseljencev, njihov in naš genij«, kakor ga je pred dvema desetletjema označil Oton Zupančič. »Skušal sem predreti v Ameriko, postati njen del, del njenega resničnega življenja, uresničiti samega sebe. Toda bil sem oprezen. V meni je bil0 nekaj stvari (komaj sem jih razločil), ki nisem želel, da bi bile zanemarjene ali poškodovane. Hotel sem prodreti v Ameriko in si jo približati kot pisatelj s svojimi lastnimi pogoji. Nisem želel, da bi me vihrava, površina, začasna Amerika vsega požrla.« pravi pisatelj o samem sebi. Ta značilna podoba Louisa Adamiča »pravega« Američana slovenske krvi, se nam kaže tudi v dveh knjigah izpod njegovega peresa, ki smo jo proti koncu pravkar minulega leta dobili v slovenskem prevodu.
Knjiga »Vnuki« (s podnaslovom »Zgodba iz ameriških usod«), ki jo je za Cankarjevo založbo prevedla Mira Mihelič, je ena izmed najbolj avtobiografskih knjig pokojnega pisatelja. Z močno prepričevalnostjo nas pisatelj potegne v vrtinec ameriškega družbenega življenja, v katerem premnogi izseljenci, izkoreninjeni iz rodne grude zaman iščejo varnega pristana in trdnih tal.' Usodo večine teh ljudi je avtor položil v usta Petru Galetu, časnikarju, s katerim se je bil seznanil na fronti med prvo svetovno vojn0 in čigar ded je bil prišel v Ameriko »s Kranjskega«. Peter Gale je samo eden izmed neštetih, »vnukov«, ki v Ameriki niäo našli zemeljskega raja ia sreče i® «g y ojej Bigo
varno zasidrali, marveč se trudoma
prerivajo v velikanski gneči množic kapitalistične Amerike, dežele s krizami, delavskimi stavkami, mučnim vsakdanjim bojem ■, revnih slojev za obstanek in z neštetimi drugimi žalostnimi pojavi. Ti ljudje so samo »sence tistega, kar bi moglo biti človeško življenje.« Roman »Vnuki« je pravzaprav zasnoval sam Peter Gale, ki pred svojo bedno smrtjo v pismu naroči Adamiču, naj se zgodbe loti po svoje in s tem izpolui njegovo oporoko.
Slog, v katerem nam Adamič podaja svoj roman, je za slovenskega bralca sicer nekoliko nenavaden, toda privlačen Po svojem lapidarnem, ne-izumetničenem izrazu. Adamič nas v svoji knjigi popelje skorajda po vsej Ameriki, v najrazličnejše kraje in med najraznovrstnejše družbene plasti; riše nam delavce in njihov razredni boj, izobražence s posebno, njim lastno problematiko, pa tipične predstavnike denarne buržoazije in tudi gangsterje, ki tako pomembno posegajo v ameriško javno življenje. V »Vnukih« je čutiti vso Adamičevo zavzetost za usodo »njegove« Amerike in hkrati z njo za usodo neštetih ljudi, ki »o v njej našli svoj drugi dom. Knjiga se bere od začetka do konca napeto; v njej je dosti poezije, pred vsem pa mnogo, mnogo tragike.
Slovenska izdaja Adamičevih »Grandsons« je izšla v lepi opremi, na blestečem papirju in v lepem prevedu. Kubistični ovitek, ki ga je izdelal e! Rs je učinkovit, toda precej penava-
den in človek pravzaprav ne ve, kaj nam hoče njegov avtor z njim povedati. Sicer že na pogled vzbuja pozornost, vendar sta avtorjevo ime in naslov knjige (kar je vsekakor važen element knjižne opreme) potisnjena nekoliko preveč v ozadje.
Adamič je o sebi rad govoril, da je »iz dveh. svetov«. T0 je dalo tudi naslov knjigi »Iz dveh domovin«, ki je izšla pri založbi »Obzorja« v Mariboru. Knjiga je izbor odlomkov, oziroma poglavij iz več Adamičevih knjig (»Moja Amerika«, »Iz mojih dežel«, »Narod iz narodov«. »Smeh v džungli«) ene črtice in ene novele. Prvi del izbora je posvečen vprašanjem ameriških priseljencev, priljubljeni Adamičevi temi, katere se je loteval vselei. znova in v najrazličnejših odtenkih. Za Adamičevo globoko demokratično prepričanje je značilen prvi odlomek v izboru, »Hello Phil!« V njem opisuje Adamič svoja srečanja z nekaterimi političnimi veljaki stare Jugoslavije v času njegovega prvega bivanja v stari domovini 1. 1932-33. Odnos politikov in birokratov starih režimov do ljudstva označuje Adamič takole: »Oni so nad ljudstvom ... To je brez dvoma pripisati celotni monarhistični tradiciji, .božjemu pravu« na strani vladajočih, dejstvu, da uradnike, ki upravljajo državne posle, določa nekdo od zgoraj. Ne volijo jih množice ljudstva in niso se dvignili od spodaj...«;
V članku »Amerikanci iz Jugoslavije« govori pisatelj o takih t>o-merabnih Jugoslovanih, kakor fo bili
Baraga, Pupin. Tesla in mnogi drugi, ki so s svojim sijajnim umom obogatili • ameriško kulturo ■ in znanost, ter o tistih sto tisočih b*ezimenih jugoslovanskih priseljencev. !ki so že mrtvi, a so njihovo fizično silo »vsrkali ameriški nebotičniki, mostovi, železnice, lokomotive, vagoni, vozovi in vsakovrstni stroji.« Pomen’ teh priseljencev poudarja avtor tudi v članku »Trideset milijonov Novoamerikancev«. Tipične pojave ameriške krize, kakršno je Adamič opisal v svoji knjigi »Moja Amerika«, odkrivajo sestavki »Tihotapska industrija premoga« »Ko je hišni zvonec zazvonil« in »Družinsko življenje v Ameriki v času krize«. Iz knjige »Smeh v džungli« j« odlomek »Človek z dušo«, izbor pa' zaključujeta črtica »Medeni Janez« in novela »Skrivnost«, ki razodevata Adamiča kot spretnega psihol. fabulista.
Izbor »Iz dveh domovin« so prevedli Ivan Cmagoj, Vitko Krajger, Olga Skerlj-Grahorjeva in Branko Rudolf, knjigo pa je preprosto, a okusno opremil ing. hrh Jaroslav Črnigoj. Le za-kaj je knjiga, s katero se nova založba šele predstavlja slovenskemu občinstvu, natisnjena na tako neprijetnem papirju?
Obe knjigi, »Vnuki« in »Iz dveh domovin«, omogočata slovenskemu bralcu, da globlje spozna pokojnega pisatelja in njegovo delo. Louis Adamič je mrtev, a v svoji literarni zapuščini nam govori z žarom pisatelja« ki je do zadnjega hipa svojega življenja vneto branil pravice in dostojan? styo človeka, . J. R, j
Trgovska podjetja ne smejo dopustiti zvišanja cen
Glede na nove ekonomske oene surovinam in. v zvezi z novimi kalkulacijami skušajo nekatera proizvodna podjetja dvigniti ceno posameznim izdelkom. O tem vprašanju je bila te dni v Zagrebu konferenca predstavnikov zveznega in republiškega sveta za blagovni promet s predstavniki trgovine. Ugotovljeni s0 bili primeri, kjer so posamezna podjetja, predvsem tekstilna, zvišala cene nekaterim proizvodom, na kar pa trgovska podjetja niso pristala. Predstavniki Sveta za promet z blagom so potrdili pravilno ravnanje trgovskih podjetij, ker zvišanje cen ne bi ustrezalo tržnim raz-
meram in tudi ne bi bilo v skladu z našo državno politiko cen. ter z novim gospodarskim sistemom, ki gre za tem, stabilizirati cene in tržne razmere in najmanj ohraniti življenjski standard delavcev in uslužbencev oz. ga postopno zviševati.
V diskusiji so predstavniki Sveta za promet z blagom napotili trgovinska podjetja, naj bodo čim odločnejša nasproti proizvodnim podjetjem, ki bi hotela trgovini vsiliti višje oene, ki ne ustrezajo razmeram na trgu. Sprva bo to verjetno izzvalo potrebo vzdrža-vanja od nakupov blaga, vendar ima grosistična trgovina zadostne zaloge Kar pa se tiče živilskih proizvodov, ni pri proizvajalcih opaziti tendence
Akumulacijo je treba plačati ob dvigu gotovine za plače
Glede vplačevanja akumulacije po novih predpisih obstajajo pri podjetjih še nekatere nejasnosti. Za vplačilo akumulacije *in fondov je predpisan določen postopek. Ob vsakokratnem dvigu gotovine za plače (pri akontacijah in obračunih!) morajo državna gospodarska podjetja, zadruge, zadružna gospodarska podjetja; gospodarska podjetja družbenih organizacij m obrtne zadruge po predpisih »Odločbe o začasnih stopnjah, o obračunavanju ln o vplačevanju akumulacije in skladov« (Uradni list FLRJ. št. 1/1952) in »Začasne tarife stopenj akumulacije in skladov« (Uradni list FLRJ, štev. 2/1952) preodkazati obračunane celotne zneske akumulacije in skladov (»A. S.«) iz svojega tekočega računa na svoj poseben račun akumulacije in skladov pri kreditnem podjetju, ki vodi njihov tekoči račun, obenem morajo podjetja predlo-, žriibi banki posebne virmanske naloge (obrazec NB 174), s katerimi prenesejo del tako vplačane akumulacije v korist spodaj navedenih ustreznih računov (Urad. list FLRJ. št. 1—14/1952):
. . . —800050 — Osnovni družbeni prispevek državnih gospodarskih podjetij;
. . . —800150 — Osnovni družbeni prispevek zadružnih organizacij;
. . . —800250 — Osnovni družbeni prispevek gospodarskih podjetij družbenih organizacij;
. . . —800051 — Dodatni družbeni prispevek državnih gospodarskih podjetij;
. . . —800151 — Dodatni družbeni prispevek 73družnih organizacij;
. . . —800251 — Dodatni družbeni prispevek gospodarskih podjetij družbenih organizacij;
. . . —800155 — Prispevek za socialno zavarovanje ostalih zavezancev.
Pred številko svojega posebnega računa akumulacije in skladov vpiše podjetje operativno številko sedeža kreditnega podjetja, pri katerem ima svoj tekoči račun, pred številkami gornjih računov pa operativno številko pristojnega okrajne za sedeža Narodne banke, ker se ti računi vodijo samo pri teh sedežih, razen v okrajih, kjer poslujejo komunalne banke (Ljubljana, Celje, Maribor, Kr-
Tudi lotos bodo kmetijske zadruge deležne deviz
Zvezni svet za kmetijstvo in gozdarstvo je skupno s Svetom za blagovni premet sklenil, da bodo kmetij, ske zadruge, ki bodo letos izvažale krreti/ke pridelke dobile v devizah 35*/* skupne vrednosti izvoženega blaga. Zadruge in njihova izvozna podjetja ,ne bodo letes izvažale po dolo-vendar j/? ^xgaftizaciia izvoza pridelkov podobna lanskemu. V načrtu je. da se poveča število izvoznih podjetij zadružnih' organizacij Glavne zadružne zveze se ukvarjajo sedaj z vprašanjem udeležbe kmetijskih zadrug pri izvozu lesa.
ško, Novo mesto, Trbovlje). V takih primerih je treba pred številko računov
. . . —800050, 800150 itd. vnesti poleg operativne številke okrajnega sedeža Narodne banke tudi operativno številko dotične komunalne banke.
Prispevek za socialno zavarovanje (45®/®) je zajet v stopnja osnovnega družbenega prispevka, zato se stopnja osnovnega družbenega prispevka pri preknji-ževanju deli na osnovni družbeni prispevek in na prispevek za socialno zavarovanje.
Saldo, ki ga bo pokazal posebni račun akumulacije in skladov podjetja po izvršenem obračunu, se . bo razdelil naknadno po posebnih predpisih.
Kar zadeva izdajanje industrijskih bonov za mesec februar t. L, morajo podjetja, uradi, ustanove in okrajni ljudski odbori za ta mesec sestaviti za svoje delavce in uslužbence ter ostale upravičence do denarnega nadomestka za živilske bone m do industrijskih bonov plačilne sezname in spiske upravičencev s kolonami, ki so določene v navodilih ministrstva za finance FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 57/1951). Plačilne sezname in spiske upravičencev morajo stranke predložiti ob dvigu plač, denarnega nadomestka za živilske bone, stalnega dodatka za otroke in industrijskih bonov.
po zvišanju cen. Morebitni zastoj pni nakupih trgovinskih podjetij tudi ne more vplivati na redno preskrbo po trošnikov. Industrijska podjetja ne bodo mogla dalj časa proizvajati na zalogo, ker ne bodo imela za to potrebnih sredstev, in bodo morala prej ali sle j • vskladiti svoje cene 5 tržnimi cenami.
Rekordni dnevni promet v reški Inki
V četrtek so V reški luki imeli največji dnevni blagovni promet: z ladij so iztovorili 6057 ton blaga, natovorili pa so 6147 ton, tako da znaša skupni promet 12.204 tone. Vse to delo je opravilo reško pristaniško podjetje. Zadnji rekord so dosegli 20. novembra lani, ko je znašal dnevni promet 10 tisoč ton.
Vlaki iz Ljubljane spet redno vozijo
Ko smo se v nedeljo zvečer obrnili na ljubljansko železniško postajo, da bi nam za Nedeljsko kroniko naše ponedeljske izdaje povedali, kako vozijo vlaki, so nam sporočili, da brez zamud. Dve uri pozneje se je že ustavilo. Noben vlak ni prišel točno, nekateri večerni vlaki so privozili v Ljubljano namesto v nedeljo šele v ponedeljek. »Dolenjec« je privozil namesto ob 20.45 šele ob 22.55 pa je bil še med »nahitrejšimi«. Obtičala sta tudi »Notranjec« in »Gorenjec«. Nedeljski vlak z Jesenic in Kranja bi moral biti v Ljubljani v nedeljo zvečer ob 20.05, pa je privozil šele včeraj zjutraj ob 3.10. Včeraj ni bilo nič boljše. Vlak iz Postojne je prišel le do Brezovice in tam obtičal. Veliko zamudo sta imela vlaka z Jesenic in iz Maribora. Vlak, ki vozi iz Ljubljane zjutraj ob 4.15, je bil odpovedan, »Gorenjec«, ki bi moral po voznem redu iz Ljubljane ob 5.10, je »potegnil« šele ob 9.51. Vsi dopoldanski vlaki so prišli včeraj v Ljubljana šele popoldne. Popoldanski vlaki iz vseh smeri v Ljubljano so sicer prihajali z zamudami, vendar ne z večjimi. Popoldanski vlaki iz Ljubljane pa so že vozili redno v vse smeri, razen vlakov na Štajersko in proti Postojni, ki sta imela po 10 minut zamude. Včeraj so- se ljubljanski železničarji lotili čiščenja ljubljanske
Borba s snegom
na ljubljanskih ulicah
Ko j« v nedeljo zjutraj pričelo v Ljubljani snežiti, je malokdo pričakoval skoraj 24 ur trajajoči snežni metež, ki je skoraj ustavil promet na ljubljanskih cestah. V prejšnjih dneh je v presledkih snežilo in je bilo v Ljubljani v nedeljo zjutraj že okrog 25 cm snega. Ker je bila v noči s sobote na nedeljo v Ljubljani megla, so se ljubitelji zimskih športov zjutraj odpravili na bližnja smučišča in sankališča, od koder pa jih je kmalu prepodil snežni metež, kakršnega v Ljubljani že zlepa ne pomnijo. Snežilo je ves dan brez presledka, nekaj časa v debelih, nato pa v drobnih kosmičih. Ko je včeraj zjutraj prenehalo snežiti, je ležalo na strehah ljubljanskih hiš in na ulicah 80 cm snega. Toliko ga v Ljubljani ni bilo že nekaj let.
Medtem, ko se Je mladina veselila snega, so se delavci mestnega podjetja Snaga znašli pred napornim delom. Kljub nedeljskemu popoldnevu, so že okrog četrte ure popoldne pričeli s plugi čistiti ceste. Nekaj od teh delavcev je delalo od včeraj popoldne pa do danes zjutraj vso noč. Zaradi velikih količin snega so morali v pluge, katere sicer vleče en par konj, vpreči tudi po tri pare, da so mo-
.-»II 1» -|--1i.|W
gli z njimi čistiti ceste. Včeraj zjutraj so bile vse količkaj prometne ceste v Ljubljani splužene. Delavce in nameščence, ki so zjutraj odhajali na delo, je motilo le to, da tramvaj ni mogel voziti. Delavci ECZ so že v nedeljo popoldne komaj vzdrževali promet. Zasnežene kretnice in tiri so nekaterim tramvajskim vozovom celo onemogočili vrnitev v remizo ter so morali včeraj ves dan in vso noč ostati na progi.
Včeraj zjutraj so delavci mestnih podjetij prišli na ljubljanske ceste z vozovi in kamioni ter pričeli odvažati sneg v Ljubljanico. Mestnemu podjetju Snaga je s prevoznimi sredstvi in delovno^ silo priskočilo na pomoč več drugih podjetij, med drugimi »Meprom«, »Špedicija«, »Prehrana«. »Sadje-zelenjava«, razna rajonska podjetja itd. Zaradi velikega snega, katerega so hišniki, ki so se to pot kar dobro odrezali, zmetali s pločnikov na cestišča, je bilo odvažanje naporno ter dolgotrajno, Med prvimi so prišle pri čiščenju na vrsto tiste ulice, po katerih sicer vozi tramvaj. Debelo plast snega, ki je pokrila tirnice, mestni delavci uspešno odstranjujejo ter kaže, da bo danes zjutraj ljubljanski tramvaj pričel spet redno voziti. ... . ,-a.
VSE naročnike in bralce
obveščamo, da od 28. t. m. dalje dostavljamo »Ljubljanski dnevnik« naročnikom na dom že v popoldanskih urah. — Nove naročnike spre S, jema raznašalka in podružnica.
Podružnica »Ljubljanskega Dnevnika«, Trbovlje
Nova tarifa za prodajo električne energije
Z novim letom je uveljavljena nova tarifa za prodajo električne energije. Tarifa je postavljena na podlagi novih ekonomskih cen. ki se uvajajo v našem gospodarstvu. Vendar se je pri določanju tarifnih postavk za posamezne kategorije potrošnikov upoštevalo njihova kupna moč. kakor t-udi vpliv cene električne energije na ceno proizvodov.
Prehod na ekonomske cene je nujno terjal povišanje tarifnih postavk, zvišane so vse Dostavke, razen tistih, ki so že bile zvišane s 1. novembrom lanskega leta, t. j za gospodinjstvo in za razsvetljavo poslovnih prostorov nedržavnega sektorja. Za te odjemalce ostane tarifa neizpremetnjena.
Dosedanje cene električne energije niso bile v skladu z ostalimi cenami, ker so bile relativno prenizke. Zvišanje se ni izvedlo šablonsko, ampak na bazi temeljitih analiz. Pri tem so se odpravile anomalije dosedanjih tarif, ko so nekatere vrste odjemalcev imele nizke cene na račun drugih. Nove cene niso nižje od cen v drugih republikah, kar je razumljivo, če se upošteva, da je elektrifikacija v Sloveniji na mnogo viš.i-i stopnji itn je poraba električne energije pri na« mnogo bolj razširjena. Cene za gosDodlnjske potrebe so relativno nizke. Medtem ko je bila po prejšnjih tarifah cena za gospodinjstvo 2- do 3 krat višja od povprečja, je po novih tarifah 1- ali 2 krat višja.
Razdelitev odjemalcev
Nova tarifa deli odiemalce v tri osnovne skupine ter določa tri ločene tarife, in sicer tarifo za mali odjem, tarifo za veleodjem ter tarifo za posebne odjemalce.
V tarifo za veleodjem spadalo odjemalci. ki potrošijo letno nad nad 50.000 kwh ali če imajo priključen potrošnik z učinkom nad 30 kw ali če tudi sami proizvajajo električno energijo. V to skup:no sradajo preprodajalci električne energije
Kot po*p*mi odjemalci se šteieio tisti, ki uporabljajo električno energijo za elektrokemijo, elektrometalurgjjo in železniško eiek+rovleko. če instalirana vrednost tovrstnih porabnikov presega 500 kw Vsi ostati odjemalci se obračunavam po tarifi 7.9 mali odjem.
Tarifa za mali odjem
Tarifa za mali odjem se deli na pet kategorij in sicer: 1. gospodinjstvo, 2.
Gospodinjstvo
Razsvetljava poslovnih prostorov Motorji in aparati Kmetijski motorji Javna razsvetljava
Prispevek pri poljedelskih motorjih Je mnogo nižji, ker imajo ti motorji relativno malo obratnih ur in bi bile cene energije v r.asorotnem primeru previsoke Novo v tarifi ra mali odjem je to, da se stimulira odjem v nočnem času in se priznava niži-a cena tistim odjemalcem. ki rabijo energijo pretežno v poletnih m^ecih. Odjemalci, ki imajo dvotamfne števce, ki ločeno registrirajo nočno in dnevno porabo, bodo olačali za ki!ova*n«» ure, potrošene ponoči, samo po 1 din. Ta cena 1e zelo nizka, za elektrarne pa 1e mdi odiem ugoden, ker rriso ponoči dovolj obremenjene.
Pocenitev odjema v kletnem času se doseže na ta način, da ima odiemalec 1. aprila možnost spremeniti višjo stopnjo v nižjo. V takem primeru se pozimi
razsvetljava poslovnih prostorov. 3. motorji in aparati, 4. kmetijski motorji,
5. javna razsvetljava.
Posebna višja tarifa za kmečka gospodinjstva, ki je bila uvedena lami v zvezi z vezanimi cenami, je z uvedbo nove tarife odpravljena. Odjemalci, ki so prej prevzemali energijo po tej tarifi, bodo uvrščeni v splošno gospodinjsko tarifo.
Pri vseh kategorijah malega odjema, razen javne razsvetljave, se električna energija obračunava na podlagi mesečnega prispevka m cene za porabljene kilovatne ure. Prispevek se v gospodinjstvu in razsvetljavi poslovnih prostorov odmerja po številu stanovanjskih ozir. poslovnih prostorov im njihove talne površine Vsak tak prostor se šteje za tarifno enoto. Pri motorjih in aparatih, kakor tudi pri kmetijskih motorjih se prispevek odmerja po moči priključenih motorjev, aparatov, peči in slično. Kot tarifna enota se smatra polovica kilovata. Ce ima odjemalec več motorjev, se najmočnejši upošteva v celoti, drugi po mbči z 2/3 moči. vsi ostali pa z 1/3 moči. (Na primer: odjemalec ima 5 kilovatni motor, to je 10 tarifnih enot: v drugem primeru ima odjemalec 10 kilovatni motor». 6 kilovatni motor in 3 kilovatni motor, kar. da 30 tarifnih enot.)
Vsaka tarifna enota kategorije ima dve stopnji, in sicer nižjo stopnjo z nižjo ceno za kwh in višjim prispevkom ter višjo stopnjo z višjo ceno za kwh in nižjim prispevkom. Vsak odjemalec si lahko izbere tisto stopnjo, ki je za ndega ugodnejša. Za tiste odjemalce, ki rabijo1 več. pa nižja. V gospodinjstvu in razsvetljavi poslovnih prostorov je ugodnejša, višja stopnja tam, kjer se uporablja električna energija razmeroma malo in le za razsvetljavo: če pa se energija rabi tudi za kuhanje in gretje je na vsak način ugodnejša nižja stopnja. Pri motorjih je za izbiro stopnje merodaino število obratnih ur.
V tem oziru se odnos med prispevkom in ceno za kwh ne razlikuje od stare tarife, zato bodo distribucijska podjetja uvrstila odjemalce v ndžjo ali pa v višjo stopnjo tako, kakor so bili uvrščena doslej. Ce pa nameravajo posamezni odjemalci spremeniti obseg odjema in jim staTe stopnje ne ustrezajo, morajo o tem obvestiti distribucijsko podietie do 31. januarja, kjer bodo tudi dobili vse potrebne informacije. Tarifne postavke za mali odjem so razvidne in naslednje tabele:
Stopnja Prispevek Cena
za prvo za vsako nad. za
tarif, «moto tarif, enoto kwh
nižja 75 45 3
vtšla 80 — 15
«■‘♦■ta 200 160 5
višja 50 — 25
nižla 500 250 5
višia 300 10 15
r*JUa 150 35 5
višja 100 5 15 •
malo ob majhni rabi energije plaču 1e visoka cena za kwh in nizki prispevek, poleti pa nizka cena za kwh in visoki prispevek, kar je ugodno pri veliki porabi energije v poletnem času.
Tarifa za veleodjem
Tarifa za veleodjem se je bistveno snremenila Po stari tarifi se je energija za to vrsto odjemalcev obračunavala na podlagi letnega prispevka, katerega višina je bila odvisna od višine obtežbe (konice) in namena odjema ln 9e je upoštevala samo količina porabljenih kwh
Po novi, tarifi je odradi a razdelitev odjemalcev po namenu uporabe, pač pa se uvaja različna cena za posamezna
časovna razdobja. Prispevek pri vseh
veleodjemalcih, razen tistih, ki imajo; lastne elektrarne, se obračunava mesečno, letno pa samo tedaj, če jemlje odjemalec energijo iz javnega omrežja kot dodatno, ozir. režemo k energiji iz lastne elektrarne.
Mesečni prispevek znaša pozimi 1200 din za kilovat konice, poleti pa 600 din Konice, dosežene ponoči, se ne upoštevajo pri obračunu prispevka.
Cena kwh znaša: pozimi podnevi 9
din, ponoči 5 din; poleti podnevi 4 ddn, pomoči 1 dm. I
Tz teh številk je razvidno, da bodo imeli tisti odjem alci, ki imajo enakomerno obtežbo in večjo število obratnih ur, cenejšo energijo, kakor tisti, ki jemljejo energijo neenakomerno. Zlasti velike ugodnosti pa bodo imeli odjemalci, ki obratujejo z veliko kapaciteto ponoči. kakor tudi tisti, ki rabijo več energije poleti, kakor pozimi.
Tako tarifno politiko nam Je narekoval naš energetski položaj. Naše gjek-fcrame so večkrat preobremenjene podnevi, zlasti pa v času lučnih konic, medtem ko ponoči niso v celoti izkoriščene. Tudi stroški, ki jih imajo elektrarne pri proizvodnji električne energije v posameznih obdobjih, so zahtevali diferenciacijo cen. Znižane cene energije v nočnem in poletnem času* bodo narekovale odjemalcem, da povečajo svoj odiem po možnosti v tem času in da omejijo potrošnjo podnevi zlasti pozimi. S tem bodo napravili uslugo našemu celotnemu gospodarstvu, ker bomo bolje izkoristili kapaciteto naših elektrarn ln omilili energetske stiske, ki se še vedno tu ali tam pojavljajo.
Za pravilno uporabo novih tarif bodo po tre oni dodatni merilni Instrumenti (števca) Ker pa so možnosti 'nabave takih instrumentov zelo omejene, morajo skrbeti za to tudi odjemalci, ker se bo znižana cena za nočno porabo lahko uvedla le tam, kjer bodo na razpolago ustrezne merilne naprave.
Nova tarifa zaostruje vprašanje prekomerne porabe Jalovega toka. Zaradi preobremenjenosti naših naprav z jalovim tokom je bilo nujno potrebno zvišati to mejo tako. da znaša sedaj dovoljen cos fi 0,85. Kolikor odjemalec preseže to mero, se mu bo dodatno zaručnal jalov tok, in sicer po ceni, ki je enaka 20°/* od delovne energije. Ker so investicije potrebne za izboljšanje moči relativno neznatne in se amortizirajo v kratkem, se bo izplačalo odjemalcem čim prej urediti ustrezajoče naprave.
Tarifa za posebne odjemalce
Tarifa za elektrokemijo in elektro-vleko ne vsebuje prispevka. Cena kilovatne ure pa znaša za elektrokemijo 1.70 din, za elektrovleko pa 6 din. Za elektro-metalurgijo je načelo tarife isto kakor za veleodjem, vendar so tarifne postavke mnogo nižje, tako da znaša povprečna cena za kwh 2.50 din. Cene energije za elektrokemijo in elektro-metalurgijo so mnogo nižje zato. ker so to z energetskega stališča ugodni odjemalci, z druge strani pa njihovi proizvodi zairadi velike potrošnje energije ne prenesejo visoke cene.
Uveljavljenje nove tarife
Po novi tarifi se Bo prvič zaračunavala poraba električne energije za januar. Prispevek za ta mesec bodo kasirala distribucijska podjetja že po novi ceni v jamuaTju, poraba kilovatnih ur' pa bo do od čitan j a števcev, ki je izvršeno v začetku januarja, obračunana po stairih cenah, od tega časa pa po novih cenah.
postaje in ker je bilo dovolj delovne sile, so do večera pospravili s postaje ves sneg. Danes je promet že obnovljen na vseh progah.
Vidimo, da je zadnji sneg povzročil precej težav v železniškem prometu, vendar je uspelo Direkciji za upravljanje železnic, da so bile vse proge ves čas vozne, ni pa šlo seveda brez velikih zamud. Ze v nedeljo ponoči in včeraj so orali proge v vseh smereh iz Ljubljane, Maribora in Novega mesta, pošiljali so lokomotive križarke s snežnimi plugi, ki so sproti čistile proge. Vendar zaradi velikih zametov ni šlo brez težav zlasti v smeri proti Postojni. Postaja Ljubljana je bila zelo zatrpana s snegom in so jo včeraj že očistili in promet normalno poteka. Med Sotesko in Bohinjsko Belo se je na pirogo usul velik plaz. Na pomoč so prišli pripadniki JLA in vlaki spet vozijo tudi. na tej progi.
SMRTNA KOSA MED ROJAKI V AMERTKI
V Broughfcomu, Pa., je umrla aMrija Merlak roj. Koiarič, stara 68 let, iz Prevojev na Štajerskem.
V Elyjiu, M:mn., so še umrli: Terezija Ivec. staira 97 let, doma iz Črnomlja; Franica Pen ga! iz Pijave Gorice na Dolenjskem; Josiip Klun, s*tQT 62 let. iz vasi Sajevce pri Ribnici; Frank Zgonc, ®ta«r 88 let. doma iz vasi Dedmek.
V New Waterfordu, N. s., v Kanadi je umri Frank Bratuš, star 74 let, iz Kanomlja pir; Idriji.
V Watukegann, lil., je umrl Ludvik Žele iz Postojne.
Sneg, ki smo ga težko pričakovali tudi lovci, Je visoko zapadel. Naše upanje, da nas bodo vsaj letos obiskale še race, se bo verjetno Izpolnilo. — Sneg pa nam je naložil tudi dolžnost in skrb. da poskrbimo za divjad, ki je ostala brez hrane. Napolnimo takoj vsa krmišča za fazane in jerebice s hrano! Mislimo tudi na srne: tudi zanje bodo prišli težki dnevi, če bodo dnevom s snegom sledili dnevi z mrazom. Naj ne ostane nobeno lovišče, v katerih smo preživeli toliko lepih jesenskih dni, te dni prepuščeno samo sebi!
Nov pravilnik o režijski
vožnji železničarjev
Prihodnje dni bo uveljavljen nov pravilnik o režijski vožnji železničarjev. -Po tem pravilniku ostanejo v bodoče vse kategorije režijskih voženj, kakor so bile doslej. V s--,. ki imajo pravico do režijske vožnje, bodo uživali brezplačno vožnjo pri potovanju na letni dopust.
Ker službujejo železničarji včasih po-, polnoma ločeni od mest m naselij, določa pravilnik, da lahko dobe take osebe za 150 din mesečine vozne karte za štirikratno potovanje mesečno do najbližjega večjega naselja, da si tam nakupijo potrebna živila in druge stvari. Otroci takih železničarjev bodo lahko potovaCi do naj bližjega kraja, kjer je šola z mesečno karto za 300 din. Železničarji. kr žive ločeno od svoje ■ družine, bodo lahko kupili mesečno karto za 150 din, ki jim bo omogočila potovati enkrat na teden do kraja, kjer stanuje družina. Ta ugodnost bo veljala tudi za obiskovalce železniških šol in tečajev Kadar se mora železničar peljati na zdravniški pregled, ima previ-
NASE BRALCE
opozarjamo, da sprejemamo nove naročnike. Za naročilo zadostuje, da na naš tekoči račun pri NB štev 601-90321-0 nakažejo najmanj enomesečno naročnino v znesku 140.— din za dnevno izdajo, za ponedeijsko izdajo 20. —din, za obe izdaji skupaj pa 160.— din in na gornjem robu srednjega dela položnice napišejo pripombo »nov«.
UPRAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA«.
(50 do brezplačne vožnje. Prav tako imajo pravico do brezplačne vožnje železničarji, ki stanujejo izven kra>ja službovanja. kadar odhajajo na službo ali se vračajo iz službe.
Glede režijskih voženj so železničarji, delavci in uslužbenci razvrščeni v tri kategorije z različnimi ugodnostmi. V prvo kategorijo spada prometno osebje izvršenih enot. v drugo spadajo delavci in uslužbenci železniških podjetij, direkcij in njihovih ustanov, v tretjo pa delavci in uslužbenci pomožnih služb na železnici in uslužbenci glavne dir ek c j ie za gradnjo železnic. Delavci in uslužbenci prve kategorije bodo imeli na leto 12 režijskih potovanj, železničarji druge kategorije 9 režijskih potovanj, železničarji tretje kategorije pa 6 potovanj-, pri ČemeT velja v vseh treh primerih pravica do treh potovanj z brzovlakom.
Člani, družin delavcev in uslužbencev vseh kategorij imajo pravico do 4 potovanj letno, (od tega 2 potovanji z brzovlakom). upokojenci (osebni in družinski, rentn/ki. invalidi ter člani njihovih družen pa do 3 potovanj letno (od tega eno potovanje z brzovlakom). Cena za režijske vozne karte bo znašala 10 redne vozne cene
»SLOVENSKI POROČEVALEC« dnevna izdaja mesečno 140 din ponedeljska izdaja 20 din
obe izdaji skupaj 160 din
^Dnevne vesti
KOLEDAR
Torek, 29. januarja: Frančišek, Branimir. Sreda, 30. januarja: Martina, Desislav.
SPOMINSKI DNEVI
29. I. 1573. — začetek kmečkega upora pod vodstvom Matije Gubca.
29. I. i860. — Rojen v Taganrogu ob Azovskem morju ruski pisatelj Anton Pa vlovtč-Cehov. -
29. I. 186«. — Rojen francoski pisatelj : Romain. Rutland-
29. I. 1944. — Italijansko letalo se je~zru-šilo na poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Je ogenj uničil 60.000 knjig.
•
Uprava »Slovenskega poročevalca in »Ljubljanskega dnevnika« se Je preselila v ČOPOVO ULICO 54-111 (bivša Prešernova ulica)
Oglasni in naročninski oddelki poslujejo kot doslej v Selenburgovi ul. 3 in 5.
Dr. Josip Volavšek ne ordinira do 10. februarja.
V soboto, 2. februarja vsi na Tabor
na tradicionalni »valčkov večer«, katerega priredimo za stare in mlade. Začetek 00 20.30 — vstop samo proti vabilu. Vabila se dobijo v društveni pisarni na Taboru od 28. I. 1952 vsak dan od 17 dalje. — Vstopnina 100 din za osebo. 630-n
Putnik obvešča, da se s 1. februarjem ukineta avtobusni progi kolodvor-Zaiog in kolodvor-Zadobrova. 742-n
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 29. jan. ob 20: Hsiung: »Gospa Biserna reka«. Red E.
Sreda, 30. jan. ob 20: Hsiung: »Gospa Biserna reka«. Red dramski H.
Četrtek, 31. jan. ob 20: Lope de Vega: »Fuenteovejuna«. Zaključena predstava za sindikat Univerze. r
Petek, 1. jan. ob 20: Lope de Vega:
»Fuenteovejuna«. Red D.
OPERA - t
Torek. 29. jan. ob 20: Polič: »Deseti brat«. Red C. ........
Sreda, 30. Jan.- ob 20: Puccini: »La Boheme«. Gostovanje Valerije Hey balove. Zaključena predstava za ZSJ univerze. Četrtek, 31. Jan. ob 20: Verdi: »Luiza« Red F.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA, MESTNI DOM Sreda, 30. Jan. ob 20: Rosseger-Hamik: »Vesela božja pot«. Veseloigra v' treh dejanjih in desetih slikah. Red sreda. Prodaja vstopnic od torka dalje od 10. do 12 in od 15 do 17 ter eno uro pred predstavo pri blagajni v Mestnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva cesta št. 28 (poleg plinarne)
Torek, 29. jan. ob 16: Karsch-Pengov: »Težave Peteršilj čkove mame«.
Sreda, 30. jan.: Zaprto.
MARIONETE — Šentjakobski trg Torek, 29. jan. ob 17.,30: Malik. »Žogica Marogica«.
Sreda, 30 Jan. ob 17JO: Malik: »Žogica
Marogica«.
Prodaja vstopnic dnevno od 11—12.30 v
Frančiškanski pasaži.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ
torek, 29. Jan. ob 2(k Priestley: »Od raja pa do danes«. Bed Torek in izven. Petek, 12. febr. ob 20: Duma» ml.: »Dama s kamelijami«." Izven.
Nedelja, 3. febr. ob 16: Duma» ml.: »Dama s kamelijami«. Izven. 695-n
KONCERTI
.Tenorist Richard Lewis koncertira v sredo v Filharmoniji." Pri klavirju prof. Pavel Sivic. Vstopnice v Knjigarni muzikali]. « 743-n
Za 6. abonmaskl koncert, ki bo 1., 4. ln
5. februarja v Filharmoniji, naj abonenti dvignejo vstopnice do vključno četrtka v Koncertni poslovalnici (Filharmonija) od 8 do 12 in od 15 do 18. 744-n
PREDAVANJA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V torek, 29. januarja bo ob 20 predaval v Domu sindikatov, Miklošičeva e. univ. prof. dr. Božidar Lavrič »D pomenu poškodb v socializmu«. Predavanje bodo dopolnjevali film in barvni diapozitivu
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI
otvarja 12. februarja »Tečaj slovenskega jezika«. Predavanja dvakrat tedensko, v
6. abonmajski koncert bo 1., 4. in 5. februarja v Filharmoniji in ne v
»Unionu«. Uprava Slovenske Filharmonije sporoča abonentom, da je smatrala za umestno, prestaviti abonmajske koncerte iz Uniona v Filharmonijo, ker bi sicer morala povišati cene vstopnicam, oziroma od abonentov zahtevati doplačilo. Nepredvideno so se namreč ponovno povečali režijski stroški, pred-vsem odškodnina za dvorano in kurjavo. — Uprava SF prosi abonente, da do vključno četrtka 31. januarja dvignejo vstopnice za enega od treh koncertov v Koncertni poslovalnici (Filharmonija) med 8 in 12 ter 15 in 18. 745-a
torek in četrtek ob 18 v Klasični gimnaziji, — V celoti bo 20 predavanj. Predava tov dr. France Tomšič. Seznam v tajništvu, -Resljeva- cesta- 9. Vpisovanje prav tam. od-, i. februarja, dalje—Cena .tečaju 250 din.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V četrtek 31. januarja bo ob 20 v Domu sindikatov, Miklošičeva cesta, predaval tov. minister dr. Potrč Jože: »O problemih seksualne morale«.
KINO
LJUBLJANA — KINO »UNION«: ameriški.barvni film: »Irena Forsyte«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. KINO »MOSKVA«: angleški film: »Lady Hamilton«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
KINO »SLOGA«: angleški film: »Zasebno življenje Henrika Vin.« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 15 dalje.
KINO »TRIGLAV«: italijanski film: »Seviljski brivec«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja' vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: angleški film: »Lady Hamilton«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
CELJE — KINO »METROPOL«: angleški film: »Zasebno življenje Henrika VIII.«. Tednik.
KINO »DOM«: italijanski film: »Pod
rimskim soncem«. Tednik.
JESENICE: avstrijski film: »Erolca«. Tednik.
KAMNIK: angleški film: »Ne zapusti
me«. Tednik.
RADIO
SPORED ZA TOREK poročila ob 5.4$, 6.30, 12.30,: 15.00. 19.30 tn 22.00. — 12.00 Igra Srečko Draži] s svojim ansamblom. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Slovenske narodne pr-smi — izvajajo: Komorni zbor
Radia Ljubljana. Vaški kvintet, Roman Petrovčič tn 'Avgust Stanko.-13 45 17 lekcija tečaja angleškega jezika 18 20 Radijska univerza — Aktualne teme iz našega gospodarstva: Cena ln njena struktura l«.3e Operni baleti 19.00—19.20 Oddaji za inozemstvo Radia Jugoslavija na valu 327 1 m 19.00 Zabavna glasba — na "alovih 202.1 ln 212 4 m, nadaljevanje 19 20—19.30 na valu 327.1 m. 21 00 »Svetov, ne m domače literariie. novosti — An-djelko Krstič: Novela 21.20 Popularne melodije 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan 22.20 Za lahko noč. 23.00 Zaključek oddaje. '
OBVESTILA
RAZPIS
Rektorat Univerze V Ljubljani razpisuje mesto univerzitetnega predavatelja oziroma docenta na pravni fakulteti, in sicer za predmet: Diplomatska zgodovina s
posebnim ozirom na mednarodne odnose nove Jugoslavije. Interesenti naj vložijo prošnje s potrebnimi.prilogami na Rektora* univerze v Ljubljana do 10. februarja 1952. 741-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Po odločbi vlade LRS If. št.' 1471/1 z dne 7. januarja 1952 se odpravi Trgovsko preskrbovalno podjetje »Preskrba Ljudske milice« v Ljubljani in. preide z vsemi poslovalnicami s 30. januarjem 1952 v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki podjetja, da v SO dneh po tej objavi prijavijo likvidacijski komisiji svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje dolgove napram podjetju. 732-a
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Stanovanjska uprava Valdoltra v likvidaciji poziva vse dolžnike, da poravnajo svoj dolg do 15. februarja 1952, upnike pa, da do tega roka prijavijo svoje terjatve. Dolžnike, ki do tega roka ne bodo poravnali svojih obveznosti, bomo predali sodišču, upnikom pa priznali zneske, ki bodo razvidni lz naših poslovnih knjig.
Terjatve je priglasiti likvidacijski komisiji pri Upravi za socialno zavarovanje v Kopru. 748-a
MALI OGLASI
56 PAROV COPAT sem izgubil 74. Janu-; arja, v Kranju. Prosim-sporoči# najdbo, zai nagrado: Konc Franc, Visoko 66 — pošta Šenčur. ____ &131-10
ZASTOPSTVO za prodajo proizvodov vašega podjetja za Slovenijo in’STO prevzamem. Ponudbe z navedbo pogojev pošljite na Jugo reklam, Izubijana. —' Gajeva ulica -3. r 1226-4
SMOKING OBLEKA, popolnoma nova, za si tanje veliko pos.avo naprodaj. — Mikioš/ceva lo-iV., levo, od lo—lo. j.^4-4 RAriuSKi APARAT »Kocjnaj« prodam. — Gregorio, avaoiceva io. UW-4
SL.uzdo Duui takvoj aooex in trgOVSiU puUiCoiiiiC Zc-.tzZilinäiit: StiOr&e, z aaijso ^rax8o. jviesuno vi&ovsmvo podjetje Jesenice. iiau-1
z-ameiijcim stavbno parcelo v Geioxccvi unči («ujm-) za Qvusoono staaovaujc; razlilo aop.aeam* Nasiov v oaaeiku. uza$-7
Prtx,rh_uic.UJEM besede proti Stanem m Antonu VrhüvnlKu iz sonarjev st. 13 za neresnične ter Sc zanva^ujciu, aa ni so onega postopka. — Vune Anton, Zabmca. u^j-u
Hlaoii-ivIK za hlajenje mesa in kupi Krajevna gosnma in mesnica ±^o-ienji Logatec, r-onu-uoe na Uduuuv: Kia-jevna gumbima uuuiji Logatec. iz—u-5 üpiiiiixvic.»»jsNu öUuxoj ulj ucitie. .fonu u De ±jOO »Poatena« ll a Ug,abiu OüUc-
lfcA. SP. i-..1-9
lLtruDi-JENO smučarsko rokavico p.i kiasicm gimnaziji vrniti; Poöo«e.ec, rupova •*. lLir-iO
Puoiiui^ICA išče delo za dopoiu«ii^e ure. Nasrov v ogi. oua. «um-1
UMKU
ZaiCaiucga srca naznanjamo, da je
Uitiio .nas aoori oce, mat, sii«.c in svo.jC
jUsI .utli V lJ, U^/OivOjcilcC IM iUiOV'ced. Pogieo O O V lUiCA Ć.J. iCUiU«ijd ÖÜ 1%.SÜ
»z a.apeo.ee sv. rvniAi^a na ^-a-au. — Usci-rta j Urtica in ostSiu soiuustvü. -a
Po tangi in muc m Duiczai je dOn.pci
KU3KAU itCUt«!». kilta Uja^i tallitak
V pukoju. Popiva v öm.iju pil j«;i. — z-a-ujoča zena in osLa.o "sorousivo.
Nazuknjkuio zaiosuio ve.«, da ie nenadoma pieimnuid nas>a avti ki ca Ioa.A kLiAAk. ±-osteo uo 29. K-UiUarja.0Ü 15 iz mrtvašnice v Kranju. — z-aiujoca mau K veta, oce Janez, sestrica Jana ter osimo soroasivo. 734-a
Point v globoki žalosti javljamo, oa je prenenalo utripati stce nase aoore, z«ate ut jnepozabne žene, mame. staie mame m tasce MARiJK KOBAL roj. rKti.vait. •pogreb bo v torek 2a. januarja oa 15 iz kapelice sv. Marije- na Zkuab, — Za.ujo- -či: mož Franc, hčerki O.ga tn Ići, s.nuvi Franc, Ferdo, Maks, Poicte, satane Kaila, Pavli, Žitka, Cilka, zet Miro, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. — Ljuo-lajna, Keka. Trst, 26. januarja. tod-a
Do trpel je v 49. letu starosti nadvse ljubljeni mož in oče IVAN ERJAVEC, zidarski mojster na Ježici. Pogreb pokojnika bo v torek 29. januarja oo 16 iz Maie vasi št. 13 na pokopališče sv. Jurija v .Stožicah. — Žalujoči: žena Rozi, sin Janez, hči Rozi, mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. 749-a
Umrl nama je preljubi mož in brat RUDOLF ŠINKOVEC, drž. upokojenec. Pogreb- bo v- torek 29. Januarja ob 16 iz hiše žalosti, Sattierjeva ulica štev. 5, na viško pokopališče. — Zalujča žena Jerca in sestra Ema. ' 737-a
Umrla je draga sestra, teta In svakinja IVANA KLINEC roj. SNOJ. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 30. januarja ob pol 15 iz Janezove mrliške vežice na Zalah. — Žalujoče družine: Snoj, dr. Rajh, Škerjanc, Klinec. — Lobček, Celje, Ljubljana. 746-a
Naša nadvse ljubljena mama, stara mama, prababica, Sata ln svakinja MARIJA OROVIC roj. GOLOB nas Je v 83. letu svojega življenja zapustila. Pogreb pokojnice bo v torek 29. Januarja ob 15 na mestnem pokopališču na Pobrežju v Mariboru. — 2alujoči: Franc, sin in vnuk Stanci, Teja, Anči in Ela, hčerke, Lapornik Franjo, ing. Savšek Jože, Nič Srečko, zetje ter ostalo sorodstvo. — Maribor, 22. januarja 1952.
Sporočamo žalostno vest,- da je 26. januarja umrl naš dobri mož in očka VALENTIN HRASTNIK. Pogreb dragega pokojnika -bo v sredo 30. Januarja ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. — Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo.
747-a
Umrl je v zdravilišču Topolščica po dolgi in fnučni bolezni ljubljeni mož, brat ln svak BORUT SKOPOREC, invalid NOV. Pogreb bo z 2al v Ljubljani v sredo ob 15.50. ' — Žalujoča žena Branka, brat Gorazd z družino. 750-»
SADNI SOKI - v zdravnikovi praksi
Med raznovrstnimi shranki naše sadne industrije zavzemajo sadni sokovi najvažnejše mesto. Sodobna dognanja so ugotovila, da imaj0 sadni sokovi trajno vrednost: osvežujočo, hranilno in zdravilno.
Vzemimo n. pr. jabolčni sok. Kaj vsebuje? Vode 85 •/«, sadnega sladkorja 10 %, sadne kisline 0.8 %, čreslove kisline 0,1%^ eterična olja, razne vitamine in fermente.
Največ je vode, vendar je to naravna voda sadu, ki je prijetnega okusa in brez bolezenskih klic.
Sadni sladkor je zelo lahko prebav, ljiv in gre neposredno v kri. Zato j« najprimernejše živilo za slabokrvne ljudi, posebno za otroke. Otroci radi uživajo razne slaščice, zlasti bonbone Vemo, da izdelujejo bonbone iz dena-turiranega in kemično očiščenega sladkorja. ki povzroča, če ga uživamo često in v večjih količinah, gnitje zo--bovja zaradi svojega kvarnega učinka na zobni kamen. Ugotovljeno je. da sadni sladkor tega učinka nima! Zato naj otroci uživajo čim več sadja ali sadnih sokov in manj ali nič bonbonov.
Sadna kislina povzroča in veča tek. vpliva osvežujoče, poživlja prebavo in vzpodbuja želodčne in črevesne živce: ugodno vpliva na delo celic in organov.
Creslova kislina steza, krepi in raztaplja sluz. zvišuje sprejemljivost celic za krepilne snovi, s čimer pospešuje rast in množitev telesnih celic, kar je izrednega pomena za naš organizem.
Mineralne snovi je sadje črpalo v dobi svoje rasti in zorenja neposredno iz zemlje. Te snovi so važne za našo prehrano in zdravje, ker so sestavno gradivo naših telesnih celic. To so: kalij, kalcij, natrij, železo, fosfoT, magnezij in žveplo. Kalcij in fosfor gradita naše kosti in zobe. Kalij krepi naše telesne celice proti infekciji. Kalcij in kalij vežeta in neutralizirala škodljive kisline, ki nastanejo pri prebavi hrane, kakor n. pr. mlečno in sclanično kislino. S tem pospešita lažje in redno izločanje. Železo igra važno vin- > v prehrani, ker je glavna sestavina krvnega barvila hemoglobina. Samo sadje in rastline vsebujejo za prehrano in zdravje potrebne snovi v taki obliki in v takih spojinah, ki jih naše telo lahko, in koristno sprejme. Številni zdravniki svetovnega slovesa priznavajo in poudarjajo, da je sadje s svojimi naravnimi šoki nekaj docela drugega kakor razni kemični izdelki, ki jih izdelujemc iz sadja v laboratorijih umetno šele po razrušitvi naravnih zvez v sadju. Tudi njihov učinek je docela drugačen!
Znano je. da je jod izredno potreben ščitnim žlezam. Ce jim ne dovajamo dovolj joda, se povečajo in dobimo golšo. Jod dobimo v peščišču in pečkah sadja, čeprav le v manjših količinah. Sodobni sadni mlini razkosajo tudi peščišča ih celo pečke, tako da je zajeta v sadnih šokih tudi ta, za naše telo tako važna rudninska snov.
Pektina je največ v sadnih tropinah in služi kot želirno sredstvo v proizvodnji trdih sadnih izdelkov, kakor n. pr. marmelade, džemov, želejev itd.
Aromatične snovi so eterična olja in esterjeve spojine, ki delajo sadju in sadnim sokovom značilen vonj in okus. Te snovi vplivajo na prehrano in vzbujajo tek.
Vitamini pospešujejo rast kosti, delovanje žlez in krepe naravne obrambne sile telesa. V jabolkih jih ni toliko kakor v kutinah, črnem ribizlu, paradižniku in rumenem korenju. Pomanjkanje vitaminov v hrani ima kvarne posledice za naše zdravje. Nastopijo razne bolezni, ki jih poznamo pod imeni avitaminoze, n. pr. bolezni očesne roženice. bolezni živcev, skorbut,’ angleška bolezen ali rahitida in še druge. Vitamini so tedaj neobhodno potrebni za prehrano in naše zdravje, kakor je pokazalo najnovejše raziskovanje vitaminov.
Sadni šoki vsebujejo najvažnejše činitelje moderne prehrane: sladkor,
beljakovine in rudninske snovi.
Italijanska znastvenika Cerutti in Ottavi sta dognala, da je teh činite-ljev več v sadnih šokih kot n. pr. v ma. terinem ali kravjem mleku Sestavila sta zanimivo razpredelnico, v kateri sta pokazala primerjavo sadnega soka in materinega oz. kravjega mleka. Za
osnovo sta vzela grozdni sok.
Iz njune primerjalne razpredelnice sledi, da vsebuje:
Grozdni Materino Kravje sok % mleko •/• mleko '/■ vode 75—85 85—98 85—87
sladkorja 12—22 4.4—7.8 4.4—4.8
oeljakovin 1.2—1.5 0.7—3.7 0.7—32 maščob — 1.4—6.8 1-4—3.5
rud. snovi 1.5—1.8 0.2—0.6 0.2—0.7
Ali ni ta razpredelnica najzgovornejši dokaz, da je nepokipeli grozdni sok najpopolnejša zdravilna hrana? Imenovali bi jo lahko »sadno mleko«. Nuditi to čudovito pijačo našemu delovnemu človeku v zadostnih količinah pomeni: dajati mu najcenejše
zdravilo za obnovo moči v izčrpanem 'elesu!
Slične sestave so tudi šoki iz hrušk, robidnic, bezga, ribezla, šipka borovnic, višenj, češenj in malin.
Naj navedem le nekaj primerov 'akšne koristne uporabe sadja ali sadnih sokov pri raznih boleznih.
Redki so bolniki, ki ne bi smeli uživati sadja ali sadnih sokov Na-
Grozd mošančkov na eni sadni veji
sprotno! Vsaj en dan v tednu naj bi bolnik užival le sadje ali sadne soke. Na takšen postni dan naj zaužije bolnik izključno le 1—IV; fog sadja ali pa 1—IV; litra sadnega soka. Takšni redni postni dnevi imajo na bolnikovo stanje posebno ugoden učinek. V čem je ta učinek? Vemo, da prebava vsake hrane zelo bremeni želodec in čreva. Ti organi potrebujejo počitek Ravno sadni postni dnevi so najidealnejša razbremenitev teh organov. Na postni dan zaužije bolnik le okoli 600 kalorij, v drugih nepostnih dneh pa okoli 2000 kalorij. Prebavni organi so za najmanj eno tretjino razorem«njeni. Vrhu tega vemo, da je izgorevanje beljakovin v našem telesu tesno povezano z brezhibnim delovanjem jeter. Prav tako vemo, da je končni proizvod tega izgorevalnega procesa beljakovin — (sečna) kislina, ki jo izločamo preko ledvic: Kakor smo videli, so sadni šoki razmeroma količinsko revni z beljakovinami. To pomeni, da te v neznatni meri obremenjujejo jetra in ledvice. Sadje ali sadni šoki ne vsebujejo kuhinjske soli, medtem ko vsebuje normalna hrama’ do 20 g kuhinjske soli, ki otežuje krvna obtok in delovanje ledvic. Mineralne snovi v sadnih sokovih nevtralizirajo vrhu tega v telesu nastalo (sečno) mlečno in fosforno kislino ter poskrbe, da jo izločimo. Da vse to v nemajhni meri razbremenjuje srce in ledvice, ni treba še posebej poudarjati ali dokazovati.
Koristna uporaba sadnih postnih dni je več kakor očitna, pri nekaterih boleznih pa celo neobhodno potrebna. Naštejmo jih nekaj!
Pri vnetju ledvic predpiše zdravnik brezpogojno dietično hrano brez soli. Pred tem so predpisovali strogo mlečno hrano. Težava pa je bila v tem, da je bolnik tako hrano odklonil, ker bolnik. ki boluje na vnetju ledvic,. že itak nima teka. Tek je celo padel pri mlečni hrani. Znatne težave so se pokazale pri predpisovanju zelenjavne hrane, pripravljene brez soli. Neprimerno laže pridobiš bolnika za uživanje sadnih sokov, ki nanj blagodejno učinkujejo in kaj kmalu povzročijo izločitev odvisnih tekočin v bolniko-
vem telesu, zaradi svojih naravnih
sestavin-
Hudo vnetje ledvic nastopa samo zase ali pa kot sobolezen pri vročičnih injekcijskih boleznih. Pri teh tx>-leznih je vedno pereče vprašanje hrane in utešitev žeje. Zopet so sadni šoki tisto sredstvo, ki ga lahko upo-abimo za utešitev žeje in istočasno nad Američanom Savittom, ki zavzema po mnenju večine teniških strokovnjakov .eno najvišjih mest na ranglisti teniških igralcev ha svetu, je Mc Gregor, teniški igralec s spodnjega dela rangllste izbojeval še eno in morda najpomembnejšo zmago v svoji karieri. Njegov uspeh je toliko večji, ker Je prišel v času, ko so vsi teniški strokovnjaki na svetu trditi, da je Sedgman danes brez tekmeca. Najzanimivejša borba je bila v drugem nizu-ko sta odigrala 22 gamesov. Ta niz je precej utrudil zmagovalca, tako da se. v tretjem nizu .ni mogel močneje upirati Sedgmanu. Toda tisto, kar je -izgubil v tretjem nizu. je Mc Gregor, ki je ponovno zaigral v polnem' blesku,' nadomestil v zadnjem nizu, ki ga je dobil z lahkoto.
Nagrade 4. kola »Športne stave«
Zaradi hudih snežnih . zametov Je bito pet prvenstvenih tekem italijanske -lige minulo nedeljo odloženih. V poštev pridejo tri srečanja iz francoskega prvenstva, kar znaša v 4. kolu »Športne stave« skupaj 10 parov. Za nagrade se bodo upoštevali vsi z 10 in 9 pravilnimi rešitvami. Zapadi prekinjene telefonske zveze ni bilo mogoče dobiti 'rezultatov denarnih nagrad-za 4. kolo.
v skupini mlajših mladincev je zmagal predstavnik Hrvatske Smiljanič iz Delnic s časom 1:20,4. Med mladinkami je zasedla prvo mesto med štirimi tekmovalkami" članica Enotnosti Ojclova s časom 1:57,7. Mlajši mladinci inmla. di&ke so tekmovali na krajši progi.
V štafetnem teku 3 X5 km je zmagalo moštvo Slovenije s časom 1:22,Oj na drugo mesto se je uvrstila štafeta' Hrvatske-
V nedeljo Je bilo tekmovanje končano. Ves dan je bil močan veter, tako da so mladinke in polovica mlajših mladink odstopile od tekmovanja.
V veleslalomu so dosegli naslednje rezultate: mlajši mladinci: 1. Smiljanič
(Deklice) 1:17.8. 2. Klinar (Jesenice) 1:28.4, 3. Jemc (Bled) 1:32.9, 4. Zaje (Enotnc*t) 1:32.6: starejši mladinci: 1. Modrič (Lokomotiva. Zagreb) 1:21.0, 2. Remec (Prešeren) 1:25 6. 3. Vajner (Sarajevo) 1:32.2.
Po dosedanjih vesteh je bilo tekmovanje slabo pripravljeno, poleg tega pa J* nagajalo še nenavadno slabo vreme.
Kovinarji so tekmovali
Za zaključek 10 dnevnega smučarskegm tečaja, ki ga je priredil Kovinar iz Stoc pod vodstvom Toneta Klinarja, so bile preteklo nedeljo prve smučarske tekme v tekih, slaüomu in veleslalomu. Tekmovanja so bd!a po terenih ob planinskem domu Svetini, ki je last kolektiva železarne iz Štor. 5? tekmovalcev je dokaz, da je med kovinarji za smučarski Sport veliko zanimanje. To velja tudi za številne gledalce, ki so pozorno spremljali prireditve.
V teku na 6 km je nastopillo 16 tekmovali cev. Prvo mesto je zasedel Tone Klinar s časom 18:39 2. Verbev 22:35, S. Kofttomaj (vsi Kovinar) 22:55.
Največ zanimanja je veljalo Slalomu, katerega proga je bila dolga 320 m s 120 metrov višinske razlike. Izmed 23 udeležencev je dosegel najboljši čas dneva Vlado Veber (Crvena zv.. Bgd) s časom 1:28.10 pred Dvoršakom 1:59.8, Stoklasom (oba PD Celje) 1:42-3.
V veleslalomu si je zmago znova priboril Vlado Veber, drugi je bia Dvoršak« tretji pa g toki as.
Mladinci so tekmovali na istih progah. V teku je zmagal Tajhmajster (Kov.) s časom 21:31. 2. Božnik 23:37, 3. Zapušek (oba Celje) 30:42.
V slalomu je bil vrstni red tale: 1.
Tanjšek 1:46.6. 2. Lubej (oba Celje) 2:23.3, 3. Benedičič (Kov.) 3:10.0 M- B.
Mladinsko prvenstvo Slovenije v smučanja bo na Bledu
Smučarska zveza Slovenije priredi 2. in 3- febr. na Bledu v izvedbi Smučarskega kluba »Janko Rus« republiško mladinsko prvenstvo Slovenije v klasični kombinaciji.
Spored ie določen takole:
Sobota ob 15- uri: štafetni tek 3X5 km za mladince.
Nedelja ob 8.30: tek mlajših mladincev na 5 km. tek starejših mladincev na 10 km, tek mladink na 3 km. — Ob ML uri bodo skoki za starejše in mlajše mladince na skakalnici »Gorička« na Rečici pri Bledu (oddaljeno 10 minut od Bleda).
Prijave je treba poslati na naslov: Bem Bori«. Bled. Za vse prijavljene bo na razpolago hrana in prenočišče v hoteftu Jelovica na Bledu za 350 din na dan. Informa&rvna pisa-ma je v hotelu Jelovica na Bledu.
Prvenstvo Avstrije
Smučarsko prvenstvo Avstrije, ki Je bilo na Seiperingu. Je bilo v nedeljo končano Zadnji dah so tekmovali v skokih in slalomu ta ženske.
Na 800 m dolgi progi s 180 višinske razlike in 39 vrati je zmagala svetovna prvakinja Dagmar Rohm s časom 1:43.8. pruga je bila Trude Klecker 1:42.6. tretja Žtiekert, četrta Schüch-Proxauf. v kombinaciji je zmagala Schuh-Proxauf s 13.03 točke pred KJeckerjevo 19,63 in Rohmovo 22,37 točke. V skokih je bil vrstni red tale:
1. Bradi 831:8 točke (59 m. 61.5 m). 2.
Leodolter 212.3 (59.5 , 59), 3. Diednch 211,0 (60, 60), 4. Eder (208 (56,5 , 56), 5. Steineg-ger 203.4 (58 . 55.5).
Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije opozarja vse planince-smučarje, naj bodo pri izletih v gore zaradi novo zapadlega snega in možnih plazov zelo previdni.
« A B
Šrajberjev spomin-. ski turnir končan
V Subotici Je bil končam šahovski turnir v spomin Mirka Srajberja. Zaključni vrstni red udeležencev je bil naslednji; 1. dr. Trifunovič 9 in pol, 2. Bertok 9. 3 Tarnaš: 6, 4. Udovčič 7, 5. Vukovič Sava 6, Šegi in Tot po 5 in pol točke rtd.
Simultanka Ivkova. v Pančevu je mladinski šahovski - svetovni- prvak Bora Ivkov odigral- simultanko na 30 deskah. Po 3 umi borbi Je Ivkov zmagal s 23 J točke proti 6.5.
Izdaja: Tiskovni konzorcij OF Slovenije. Direktor konzorcija Rudi Jan-fanba. - Glavni tn odgovorni urednik Sergej Vošnjak. - Uredništvo in upra-va: Ljubljana, Knafljeva ulica s, teleg» 55-22 do 55-26. - Oglasni oddelek Ljubljana, Selenburgova ulica s, tel. 38-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje- naročnike 38-32. — poštni predal številka 39. Tekoči račun NB $01-90321-0. Mesečna naročnina 140 din.
Poštnina plačana v gotovini. ___ Tiska
Uzkanu »Slovenskega poročevalca«.
SPISAL HANS HASS - PREVEDEL AVGUŠTIN PI8NA1 Ji
Podobno igračkanje sem si v teh viharnih dneh privoščil tudi jaz, ker nisem smel zaradi bolnega nosu v preveliko globino. Odkril sem namreč, da je pri velikem valovanju zelo zabavno loviti med razvejanimi koralami.
Morje pomika dolge sipine in z njimi ribe, ki begajo med togim koralnim drevjem sem in tja; spelješ jih pa lahko takole: Kadar se zažene valovanje v koralni gozd, se potopiš, z levico se primes koralne veje, desnico pa pripraviš za sunek. Ko se valovanje vrača, samo prinese vznemirjeno morsko divjačino pod harpuno; ti pa si lahko izbereš najlepši kos kot pri lovu z gonjači.
Tudi te dneve se mi je neka* nenavadnega pripetilo. Ko sem zasledoval barakudo, ki ne je tik,pod površjem zvabila za seboj, sem se tolike oddaljil od obale, da v hudo kalni vodi nisem videl do dna. Nič hudega sluteč sem plaval za barakudo, ki pa je nenadoma izginila; istočasno nastane pred menoj v vod* mogočno gibanje. Pogledal sem ostreje. Videl sem le nerazločne obrise kratkega hloda, ki je stal na površju pravokotno v vodi. Bil je gotovo nad dv; in pol metra visok, počasi in enakomerno je plaval proti meni in sp*-* proč.
Prvi hip sem bil tako neumen in sem mislil, da Je krmilo kakšnega velikega čolna. Ko pa me Je prijela radovednost in sem bolj natančno pogledal ter videl pred seboj v vodi tik pod površjem dolgo, temno senco, nedaleč med valovi pa majhen, črn trikotnik, $em otrpnil
od groze: pred menoj je iz kalne vode molela velikanska repna plavut morskega soma, za katerega bi še danes niti približno ne mogel reči, kako velik Je bil. Prav ob meni se je lepo počasi odzibal proč.
Pobral sem jo na obalo, kar se Je dalo, in bil srečen, da nisem srečal tega strašila od spredaj.
Ko se je vreme izboljšalo, se nekega jutra prikazal čoln z jadri in pred šotorom spustu sidro.
Na krovu smo z veseljem zagledali našega ljubega dr-Diemonda. Bernardo se je z vriskom pridružil našemu veselju, kajti na krova je zagledal očeta in brata.
Dr. Diemund je ljubeznivo povprašal, kako nam gre, in pokazal očetovsko skr’.- z? nas; poleg pitne vode, olja, moke in ostali* reči, ki smo zanje prosili, nam je pripeljal nič manj ko pet velikanskih banan, od katerih je bilo na vsaki gotovo po sto do sto petdeset sadežev, kajti bi' j* prepričan, da »živimo e- banan.» Dal nam je pokositi »jorkic, posušeno kozje meso, in zeleno »kaduši-moko«, ki jo pripravljaj« iz kaktej in je izvrstna za joho.
Coin ni pripeljal vsega, zato sta plavala Engelbart in Leonardo, Bernardov brat, na obalo. Staremu je bilo to v veliko zabavo, škropil je okrog sebe ter se potapljal in kmalu je bela, kodrasta glava rezala valove daleč pred sinom.
»Na vse kriplje sem si prizadeval, da bi vam priskrbel lep čela«, je pripovedoval dr. Diemond, ko smo prišli do šotora, ypa fc tako težkp. «Vsi čoljy sg v obpnem jtpju,
le sEtnac, Engelbat tov čoln, s ' a^-rim smo prišli, bi bil ko nalašč, samo predrag je. Možak ve dobro, v kakšni zagati ste zaradi čolna in da ga nikjer drugje ne morete dobiti: zato zahteva zanj, za Bernarda in Leonarda, ki bi služila kot mornarja, sto dvajset goldinarjev na teden — poleg tega seveda tudi osk-"o.
Sto dvajset goldinarjev! Za nas je to veliko denarja, mnogo več, kot smo računali, poskusil sem še sam pri staremu. On pa se je smukal sem in tja ko mačka, se režal, kot da me ne razume, in spet in spet ponavljal, da čerin sam nujno potrebi'*- in da pri vseh hudičih ne utore popustiti v ceni. Presneti ribič je menda mislil, da
ima vsak, kdor pride iz Evrope sem ribe lovit, doma na mernike denarja.
Na hitro smo se 'osvetovali j denarju, nato smo s kislim obrazom pristali, Saj nam kratko in malo ni nič drugega preostalo. Čoln smo mor?n imeti, pa če bi se vse podrlo; navsezadnje smo v zadnjem tednu veliko prihranili in si bomo lahko pri*" ščiti ta izdatek.
Stari Engelhart ni mogel skriti veselja zaradi dobre kupčije, planil je takoj z razprostrtimi rokami v morje In plaval proti »Etni«. Kmalu se Je spet vrnil z belo škatlo na glavi. in nim' jo dal v dar, pri tem pa se je prekanjeno režal. Radovedno smo dvignili pokrov in komaj skrili presenečenje
Škatla Je bila polna bele moke ir pravih »oblizkov«. Domače prebivalstvo na otoku Bonaire Ima kruh za potrato: in za posebno poslastico. Moko uvažajo iz Severne Amerike in je hudo Ir-ga. Domačini se zaradi tega preživljajo skoraj samo s »funši«, s ceneno koruzno jedjo, kl sem jo že omenil. Takale poslastica je seveda za sladkosnedne zamorce pravi »oblizek«. Ti oblizki so iz sadnega sladkorja in,na paličicah; podobni so našim, ki jib otroci pri lectarjih s takim veseljem kupujejo, in so prav tako sladkL
Zgovorno smo se zahvaljevali, kot je v teh krajih navada; vsak je vzel hitro po eno paličico v usta, da bi se možakarju ne zamerili. Nato nam Je zagotavljal, da bo v dveh dneh pripeljal »Etn '. popraviti mora še nekaj manjših stvari in zmeta'ti ven, kar je v napotje.
♦