leto year xiv. PODPORNE JEDNOTE NA Offles sf pebttoattsa; Mir Os. Law«4«U .vc. TalMkoMi Uvakk IML A VWiNiVMV t ••■»»•^••W »wvw« WB& •s&rsara: s-ydt^v«1^« (N*. 14ft) KANADSKI »3T0ŽBE c^VM^-fflr Ckkafr, IH., torek, II. aprila (April 12) 1921. by tu actw ocuur 0, ltlt, ^'itfVIt^t s«w*«r4pu*» m OO Ycwly. mmm --RUDARJI POZI VAJO AMERIÉKE TOVA-lite NA BOUbJrJIOBT. __ roč, da jo bila is ooved o bombnem napadu aa br- zovlsk izmišljena roč. __—' • SpringifsM, VI. — Lani v septembru ae je rsaSirila vest po tu-ksjSnji okolici, ,la dokeaaae al^h nedoliao»t|^* ^ ,|a l>0(1„tvo kve, a. • 4 1 - ' Hj'-' ■"h ■ AMERlIC _ ^ f POGOJE. te obveznice nosijo po 9% do 6 od IROI DIKTIRAJO j gto obresti, in da je obveznice is-dala država, katere eibvcznice ni-,so bile le nikdar prodane pod Irci v Ameriki so vačji "revota- psr. Želimo, da ljudstvo ieve, ds lucionarji" k»t njihovi rojaki, je te obveznice izdala država, ka- I v domovini. Dublin, Irska. 11. srp. - Neki lje želitoo, ds ljudstvo izve, da Američan je tnkaj izjavil, da ao državna ustava določa, da se te ■riški Irci Večji republičani ka- obveznice ne morejo spremeniti tere dolg je znalaljjvdiz«lajo teh obveznic eamo $278,000. Da- ■kor pa njihovi rojaki doma. Sin- znižati ali preklicati, dokler pbjo 1 n j i )o vel' bi se bili že dsvno pobo- plačane obresti in vsots. Te ob- taliz angleško vlado in sprejeli veznice ^ [zaenkrat avtonomno obliko domi- deralnega iu državnega. Kljub kon ro Ua glasovaH tntolilkHBavarci. kajti Dunaj jpl tJ# '♦prerdečM in preveč ^ brez verski". V slučaju, da Nem-Čija dobi Tirolsko, potem bi se dotikala Italije, bi bilo nekaj aovega v evropskih odnolajlh in NOVA PREDLOGA O DEiAV-|p° mili jen ju f rancoeke diplomaol- sa združenje. 1 o KARL ODIDE "PROSTO-VLJNO" IZ ŠVICE. ' i M* lj AHITO. Westfield, — Senator je nekaj nedopustnega Poroča se, da bo entente opoao-rila avatrijako vlado in sakteva ■ 90,000 delaveev Sdden P. Spencer Iz Missourija da, da mors na vssk način prepre-namerava predloiMi. novo izselje- čiti nedovoljen plebiaelt ns Tirol nifeko predlogo/ Če bo prsdloga sprejete, bo morsl vsak lieeljcnik takoj odpovedati svojo pokorščino deželi, v «kateri ima domovinsko pravico, in pripravili - se bo mOral. da poštene amerllki državljan. O tem predmetu je govoril senator na |avuem shodu v nede- ^.'■■■■■■^MM i uniczv OV WHVI|UiV yi»inv i '"J« za Irsko, ampak irski vodite- Državni prokurator Lettkc jc Iji V (Ameriki, ki financirajo gue- rekel, da je pred ljudstvo »daj po nlsko vojno s Anglijo, so obsalut- stavljeno ^rašsnje, če naj sme-«.. l»roti vsakemu kompromisu H^^J^t^i^ /a i, ie vajo .publiko ali nič. Vslera in CoUins, glavna vedi-l«»J~ nmtJ v ' Ija sinfajnovcev rta popolnoma • . ^^ jc i'" l vplivom amerilkih irskih or- mil ionov dolerjev io Vsled tega je u«l»aiije za mir brez uapeha. ^.L^m • rekel državni prokura- ■ '^hlin, H. apr. - ao bili farmarji prM Francija bi rada doMk «d čijs 140 mfljard. -^¿^ Pariz, 11. apr. — Zbornieni fi načni odsek pravi v svojem poro» čilu, da Francija potrebuje štirinajst miljM''Jbpkirv letno sa deset let ze rekonstrOkeljo krsjev, opustolenlh vsled vojni». Odsek izjsvljs odprto; da Fran dja ne more nikdjer dobiti tolike denerja, in na to pravi r "Denar dati Nemčijg >t sa vss ko ceno. jaka tU ranjena V. Cerku. so Angleži vplenili strojnico in aiO ¡MkloV. 3 4, ,I,ms i* r? je bilo eopsi več mož ubitih v ^^ ^¡¡i^ M an t ". H « rnorujavci. V lUreourtu ' 1jc /arDMrj» stal. pro-> bili ubiti trije Irci in dva ^i^cij«/' Rekel jc. da federalna rezerv-m banks ni pomagala, daairavno je bila uaunovijeaa s nsmenom. da pomaga v takih razmerah, ke-MAJHEM VZROK, VELIK Ikrftne so bile sUorna nstvsrjcne % Severa» lakoti. __Legialatnra je že eprejeie P« O-aha. Mak. - mladeni- trAm .^^fiftSt* v je prillo is biljendafoe i» ..li VMopiti so hoteli v svoj svto- "Prepričani ^ ™ ImI Pričel je detektiv Johni vlagatelji spe^ ^fiT. "••rtizina in jim ukazal, da aaj obveznksamo ^ .....I- NmrtaU ao beeeds/n raba- ba o ka. DetektU je paUgnij/iamflkres .ia IjndskMm^ >. prtčei straliaiMSS i> ^^I t^SČT^M -t relov. En strel ie M • Howard., »akna sta pa P^l obv«^ 'v Kape in tloka E. Webk. *J»h mda Basi» ^ . Z , ' . ' • , k j": _ Popular Blaff, Ma. - Oteriee W. Yates, éerifski d.^utij, je bil ■poznan krivim od porotnikov, da je zepieten v bančni rop v Quill mi. Obsojen je bél ne pet L* jefe ooruii, ia spr. - (Kodcraled Prem.)Dvajset tisoč dslgvcev e korakalo za krsto, v kater» jc bilo truplo WlH»eUua SUta, pred sednika unijo električsrjev, ki je bil ubit v zadnjih bojih med ko-munisti In polkisti v Nemčiji. Hllta je bil umorjen približno tif tek način kakor Liabkneeht iu Roža Lukaenlmrg. Policleti so gs ustrelili v hrbet s izgovorom, da je hotel pobegniti. Klsktričsrji, ectnolsleznilki u-slnžbenei in nsmslčctici pri vodo voda so ustavili delo se čaaa pogreba in vse polnoitevilno udelc-ili aprevods. Mnoge strokovne unije ao položile vence ne krsto govorniki pri odprtem grobu so prisegsll, de bodo revolucionarni delavci malčevelt umor Hllta. || manjšim bankam; $3,000X100 poj-de ze zeadjiftčna posojHs. na katerih je Intabuiiran prvi dolg; S1.000.000 pa za Obratovanje mli-m>v In elevatorjeV, Aplikacije se obveznice $100 do $1000 se morejo ti nersvaoct aa Banko Dekotc v Hismsreku. Je veka« mr (Meti, Ka banka prejme bančno ■EHp^lje takoj o#oE- Ijatclja.latfrimeko potrdilo, sko ni bila bdeaa le ekvesakm i sli se plačuje Je od daesa, ka Jr bU pripravami ss iučsj genersltte tavka. 0M»dba za mobilizacijo s Is v veljavi in gibanje čat n« suhem ln bojnih Isdij se vrli kakor prve dni kriae< ( g Ifornsriški strojniki, ki jih je vlada poslala v spremstvu,vojs-Idh čot obratovat vodne seaalko v poplavljenih rudnikih na Škotskem la v Wslesu, so naleteli tia odpor stavkarjev. V okrožju Flfs-shlre, kjer je oeemintrideset pre-mogovnikov, so rudarji včeraj sestrelili iuje s aesalkaml in izja vili, da se nihče ne dotskne se* aslk„ dokler tu* dobe boljlegs p«» (ssnlls od radarske eksekutivc. Irso javka izvrže vel nega odbora, ki nalaga atevkarjem, da t»l treba I Carigrad. U. apr. — Bojevanje mcd Ork« ia tarlkimi nacionalist v okolišu Brus« v Anatolijl ee Je Tgrlka kavalerije Hlo vito napada z namenom, da prodre gitke fronto med Kestdc kom in Ak-ftajra, vskodno od ~ '1 so zasegli Japouekl pa ni l k ki JewJ*ivedel domov timé Tur-h>«, bWBk vojnih ujetnikov is mW*. Tfuiks vlsds v Csrigra-da je nložlta protcat pri entent p« mika in u- kune, Grčija» 11. apr. - Urad i se parola, da js kéle v kétki e Turki pri Kaklierja 100 mož abi-tik la 9400 raajtnlk Habsburški postopač noče čakali, NAJBRŽ POJDE NA ft*AVB*0<> . Riui, 11. apr. — Uradno poročiT, lo la Luceina ae glaal, ds j« bivši cesar Kari aklenll, da prustovolj* no sapuatl Švico. Kkseesar se idsj pogaja s diplomati neke <|ruge drftsve glede njegovfgs bodoČegs ' bivališča. ^. „14- %A Miti i V Dotičns druiia drŽav, j« sko* raj gotovo ftpanlja. 1 . (Včeraj je bilo poročeno, da js ivk*srskl ivssui svet (parlament) zaključil, da mora Kari zapustili ftvloo ss ksssn, ker je krili prsvo političnega ssila s svojim tsjulm odhodom na Ogrsko in s ivojo monsrhistlčno propagapdo, "Pro Mtovoljni" odhodi iz ftvieo torvj pomeni, da ICorliČc^ neče Čakati, da bi ga Ivioarski policaji odgnali'' na mejo,) Pariš, U, spr, - '!Pstit Psri-sien" poroča, da$s med Anglijo, Itgiljo ln malo onteato i, Čehoalovakljo Is . Vile' pogajanja gledi formule,; katera, hi gareutiiula novim drlavam, «sj^i^ s Og^^ sko, da se gllbanje sa rmtavrira* nje hababurlke dinastije ng, Ogrskem Iu v Avstriji ne bo ve« po-ho vilo. si i* 'L > nju ovirsti vlsdnih sil pri vode, se jim ne zdi dovolj jsstts. Kapit Jl*tu'ni listi poročajo, da škoda • vsled * popis vs rud ul k ne marajo scllt^ nikamormenda smatrajo, ds jc dolžnost KIusIm- iu < njenih kapitlilstlčnlh /aveznikov, da hranijo begunce, ker so se bo« I Jcvall proti iMilJIcvismu. Ameriški Rdeči križ, ki je doaiej ss-kladsl protlrevolueionsrjs s živili, se je tudi le nsvctlčsl mkla datlja. Finska vUda namerava odvaliti akrb za begunce nn llgn narodov ss toliko čsss, dokler ss "ne spremene recaen" v Ruaijil Fort Wayne, In ,»i '* ,]>» !> P PI— ROPARJI SO OBOiOJ CLANB KLtJBA BOO ATINO V. N Baltimore Md -Maskiren i t«T lova jI so eropell éeat na jst členov klube bogatinov na Frarikllnovt esst i sa sedem tisoč iloUrJev. Nekega Uana ao p«ilfMI aa tla. ker nI takoj dvigidl svojih rok kvilko. Chicago in okolica» V sredo Jasno in éor4trjé#. Južni vetrovi. Temperatura v zadnjih H. «rak» «aJvÄJaSf »nJuHJe fl. izide ob « I«, mkl« ob 7 M. ■ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE WAROONE PODPORNE JLl»NOTE I LASTNIKA gLOVP»f<¿JtABOPKt pSfrPokwi Í¿PNoW QCUao. p dof»vo«?L U*o,*d-t» Naročnina: Zed.njono tfržovo Jtevro CWe^o) $5.00 M asi loto ii ti»» «i tri SMifrs; CWcofo »I» aalsla» * P« 11.65 M tri .in Mil ; Chicago $ «tve IS 00 MONARHISTIČNI PODREPKIK JE SNEL RAZ OBRAZ. * Jugoslovanski delavci v Ameriki sej&e dobro sporni-njajo nekega dr. Ljuba Leontiča, ki je Wl po Ameriki na račun jugoslovanskih delavcev in obrtnikov v Ameriki v vojnem času in delal reklamo za zloglasno "Krfsko deklaracijo", obenem je pa farbal jugoslovansko ljudstvo v Ameriki, da bo ljudstvo samo odločilo o bodoči formi vlade v Jugoslaviji. Leontič je bil zagrizen ligjaš in pokorni sluga "Londonskega odbora". Nahrulil je vsakega prav predrzno z izdajalcem, ki se n! strinjal z njegovim čvekanjem na shodih. Ta Leontič se je vrnil domdv, kot so se vrnili vsi, ki jih je pošiljal v Ameriko "Londonski odbor", da v interesu nove vstajajoče avtokraeije v Jugoslaviji begajo jugoslovansko ljudstvo, da bo ložje ribariti v kalnem v interesu monarhije. ~ f. Ta "veleučeni doktore" je napisal v časniku "Riječ", izhajajočem v Zagrebu, članek, v katerem piše o ameriškem jugoslovanskem delavstvu takole: "Splošno po celi Ameriki se je ustavilo vse delo, sto-. tine tisoče delavcev je dnevno brez dela. In iz te delavske mase M rekrutirajo razbojniki H» goljufi. Po ulicah, celo v srcu mesta, maskirani Jwjduki napadajo mimoidoče, rasbijajo trgoyine, podirajo banke. Četudi je policija silno pomnošena, reorganizirana in oborožena % mitra-Ijeanmi (?),in je električni stol za razbojnike neizobežen, pa mora vsak miren državljan ves dan poslušati "hands up t", in pripravljen je brez odpora dvigati roke in pripustiti, da se ga «neusmiljeno izropa. Osebnk sigurnost je torej v Ameriki reducirana na mliri&um. In goljufanje ter tihotapstvo pa je danes priljubljeno delo odpuščenih delavcev, ki zahtevajo, da brzo pridejo do nasleparjenih dolarjev,, da se vrnejo v domovino, kjer bodo radi visokega kurza dolarja dobili ogromen kapital' v kronah in živeli brez vse skrbi. Tihotapi se posebno z opojnimi pijačami, ker je javna prodaja alkohola Že tri leta (?) za-branjena po vsej Ameriki. Tihotapstvo v Amerik} je skrajno nevaren posel. V tihotapstvu so izvtlbani posebni razbojniki. Ti ustavljajo ljudi ob canadski meji, ki so privlekli Žganje preko meje, jih z revolverji prisilijo, da jim izroče dragoceni plen, pa onda ajdi k prodajalcem, ki drago plačajo tako pijačo, ako jih medtem ne prisili policijski revolver, da pijačo izroče policiji." - Mi sicer ne vemo, kje je dr. Leontič dobil stike s takimi jugoslovanskimi delavci, ki so razbojniki, goljufi ali pa tihotapci. Znano nam je sicer, da so monarhistični podrepniki nekoč najeli razbojnike, da so napadli Etbinp Kristana, ko se je vračal domov s srbskega shoda v Chi-cagu. To se je zgodilb ob času dr. Leontičevega bivanja v Ameriki. Ali je imel mogoče dr. Leontič kakšne stike s temi najetem! razbojniki? Znano nam je dalje, da ae^ je ob času drugega zborovanja Jugoslovanskega republikanskega združenja vršil Javen ljudski shod v Narodni dvorani. Na ta shod je prišlo tudi nekaj razbojnikov, najetih od monarhistov, ki so segali po samokresih, ako so govorili govorniki za ustanovitev jugoslovanske republike, a katerim je padlo srce v hlače, ko so videli, da ao krepke roke jugoslovanskih delavcev pripravljene, da jih pograbijo in s samokresi vred pontečejo na ulice. Ali je {dr. Leontič imel kakšne stike s Umi razbojniki, da je tako pozitiven, da se razbojniki v Ameriki rekrutirajo iz jugoslovanskih brezposelnih delavcev? Najprvo se je oglasil Majcen in sagroail, da pretepe vsakega jugoslovanskega delavca t bikovko, ki pride domov in ne bo potrpeiljWo ubogal, kar mu zapovejo monarhistični podtvpnikl. Zdaj as je oglasil še "veleučeni ■ doktore" Leontič In opsoval vse jugoslovanske delavce s raabojnlkl, goljufi in tihotapci, ko se vračajo domov, ker ao si od svojih ust pritrgall nekaj stotin dolarjev, katere so zaslužili pri težkem delu. ftee bttre glave ima Jugoalavija, za to ne more itlezU iz blata, v katerega so jo portalle te "kunštne" butice. Ipiaal Va. X. rast«: Copyright, Mí, by i ated (Nadaljevanje.) fOOLAWB. eu prične Prejalioloj m unije v v*»M deželi tako dole« »zvijejo, <\\ to zgrajene na indiartrijab* ln no samo na otrokova*. m? po tako dale* razvijejo, do po raznih stopnjah razvad, v katerem opaahno tri «lavne Izolacijo. feldereeijo ia v eno telo. V prvi stopnji razvoj* postaji po vol o>»a ni I.|tu»ih strokovnih skupinah v eni industrij! in p odvzame akcijo »ase, ki,- KRINKO imajo prav mala sUe» hk upnik itttereeov. Voled razvijajo* totcligerae, va naralčajočo moc v ¡m da fitroji nadorn u.vnih .lelavcev 4n faktorje, te pridno snovati di tjvne in ofenzivne alti jih privede v drugo fecBO ali v federacijo. Končno »ti fektorji učinkujejo, fcgubivati vredno* federativna forme, daslravno ( je botjfa 6Č, so ae odloČile, da potisnejo delavce zopet v sužnostPri poganski halogi jih in.tovar- rs Združcua akcijo je skoraj zu-uaj možnooti FodoracUt oe na morejo nikdar zediniti na eno vpra-lani«', ravno tako * ne »orejp bojevati uapelno, da izvedejo skupen program. , £ I Železničarji imojo obfcirt» nje s federacijo, in v rajih bi ae lahko navedle te organizacij«, toda ttn bo, te ae omeni, kaj se je z veliki or*aulze«tjski in slsvkl v jaklarAi hi ker federacija vdrlno učinkuje te» smislu. Nerodni odbor ae oraauiSiraaje železa rak tti in jeklarskih driav-eev je velik okaperiment v federaciji. Odbor je zestopel štiri in dvajaet mednarodnih unij, ki ao imele več «ko dva nrfljona delav cev. Daairavno je bito njegove delo le delo vseh foderaeij, je vendar bilo veliko SboljlMije, ker. ai voska unijo delala na evoje pest, vseeno je pa bilo obdarjene z tami in impakami Podobnik organizacij. To je precej pomagalo do V veHkem boju v jejilaraki in-dnetriji je bila solidarnost delav- 7L. scnnctdcr v Bnrttlynu.'ltí je muría 27. j, itrekia željo v avoji oporoki, da ae njeno truplo k remira iu o-heuern éo ««roja abiU njeni »al in kremtralt ter njihov pepel se mnoato zin-1 _ t.iviliatov in dva.polici-a stábHs ubita zfcluji tede» na Irnkem. Puni^lihjeMbjHMn,-stov ki poéfeanrh Sinogo Jiift. mn lo izvršili 27 napadov to iqgtili je hile 61 esek; 81 oaeb je Ml« inter »■ 't- n.---It- itii/iin,iau»ih nirannr.* ove»'»' IIM* mir«iiiiii la de danes Irec v iJutierjn, r»r f+pé, svoj ato-letoi r^sUidan igral žogo. KtoŽ fHa časapU« brez očal in ima. 71-letnega zina. v _ ( Delavci v nemikih ladjedel- stva živa potreba. Jeklarski trasi nleak zo «agroziU z sUvko proti je bil trdno Sdružen. Njegove žile krčenju novega parnlka z ime-so deisle kot perfekten stroj. Ali nom "thideadprf^. Parnltka tako nt Mlo na «trani delavstva tam kjer bi morala btU harmonija In moč. Je b aje- Federacija ni mogla tegg pp' praviti, fttiri in dvajset uhij ni liikdsr združilo svojih me«; nikdar ni združilo svoje volje v^jl-ni odločitvi, ds zmagajo. Od začetka sta jim primanjkovali vztrajnost in odkritosrčno«*, da dosežejo namen. Ker so organkci-||ra»t po 'federalnem «emu. jih niti VaW eilj —'* |>rKariiziranje delavcev v jeklarski indditriji ni atogel ¡pripraviti do enotne dceije. Dalje prihodnjič. OaoMA aiBA. i ",Jt * ie bil glavni *ew Lendon, Dona. — Ko jc kapitan Kllery Thompson iovil ribo z ribiško lodjo "Orače and Lney" Mizo svetilnika Ledga» je opazil, da se je nekaj težkega taknilo v mrežo. Mrežo so viski* in vUkiC nseokrat se je pa pel- CeU pročelna kazal v mreži velik torped, kakr-Inl so v rabi na potopijsčah. Nekateri sodijo, da. je bil torped Iz* Riibljen V*\ vajah. - ^ (Nadaljevanje z 1, strani.) Itrajka ne , ■%'/K Z*'- -i ■ aoboto, da aploinega bo. J. 11 Thomaa, vodja Železničarjev, je dejsi včeraj na javne» shodu železničarjev v Buggbyju "Mi se ne navdušujemo za bUko, ampak če bomo pognani v n|o, m bomo bojevali. Naša metoda mora smirom biti, da dosežemo pravieo brez bitke. Povem vam, da so bil Mmvh °WKe. rovem van, da es tul ^ da rSo- in transportni delav- ÄkTJLS« 'V Pft mderji, ki so včeraj od- i»odpirajo veliki bančni ni*kl Interesi. Zdrava pamet loroj nare ra ogromna železnlčanika armada ... .__it M S. 1 tako združiti, da bo vo- f r^i wpaako ra punov,,» pod dlll «pozicijo napram zvojlm go- ¿•nja^tlnl0; ^ bi ,bil llo8ln' Hpodzrjcm. PO klanji federalni 1)1 ™1,ko formi organizacije se to zgoditi ^ eg», ker se rudarji in njiho-ne more. Združenj« v enem telesu Vl delodajalci ne morejo zporazu-je «Hna re«tev tega «problema.JfU ****** »kupn« konference. Federacija je dobra 4 reč. do- fr^* ^ kler služi namenu. Ona znači va- ; »hližajo _ žen rasvoj delsvSkega ribanja In da ss vsa vpraianja iarav »trokovalh oraanlaseij do raaftad- mirn*Vi nega unionisma. Te jo prisnonje. Socialistični "Daily Herald da so strokovne organisaclje no- plže danea zjutraj sl«deča^iH aposobne voditi akcij« in da s« "Danes se edpre nosa pogaja. Stremi po iadustrijalni solidarna- «ja toed rudarji Is ati. Federacija vselej zstvoi.i « magna«. Vlada je mnaknUa pa-mrtvažkim zvonom navadnemu in gaj, da meraje dafcvei pd eiateiau rokovnemu umomona. ksh prej ssAatt s delom Radar iiSji6 Je ' & nr ** •kmkntiva ai adstopfla niti do«ti daleč. V resnici «ega samo ^ ig^im■ do pol pota. Ker boleha že ga at ro- ladarji bodo aa kovni leanl. razvije vzamo d«l i0u]i ^ pogajanj« s« delavske stoži. Čeprav o« delav«! organlniraal v faderadji lahko ^ ^ ^ ru »essjanja aa taamljn podjetniki le voet no del delavcev proti drugim deiav- eem. da jih tako natepejo vae. , Kadarkoli «topi foderaeija v akcijo, j« takoj oaasiti njeno ai». ^-----.. . . . boat Avtonomnim unijam pri- a f11^»'1" n.anjkuje «mirni sa vstraiaoot «g ^^ skupen iuim«n. .stvari s« sodijo■ — '.'mi. ■X Bela Bnslja ^e stopila v deracijo Sovjetskih republik. I* Pariza javljajo, da marže! Fo4h poseti Ameriko to polet- j ^ .1, Irski repnbftčanski Župan is Corks 6'Oaftagfcan, ki je prifcl Ameriko brez potnega listi, bo najbrž fe te namerava krstiti druga gimeni"Jirßitz" in pa prete družba Vodja faliatov v Boiogni, Italija, je hü v sehplo uWt v^ ki s sociaUati. Siadili so veliki iz- ^r 1 i.,▼■■low, gredi, katera ja petigčUo. voja-stvo. jtym i Narodu» banka v öa*. Kaba, je sjkmbiraia. J'ohoija, va noäkonio tmod aMimuíéA p^fšspjo paed viagatolji, kl so izgubili 2$ m» je. nov dolfttyfV» ^ : gusto Viktorija je t la so hotel ■Brni i jrrHnfl lip-rv iu ^^^HB^gHBaflpieeei v za 30 odstotkov;! a isdatovanj« oh za IHHpjpm^ A- eiotídiiK..... v mm Yorku. ^ | se na vrhovno državno f ^VHtaVka rudarje» v m^mMMMlM''^' apeliran na vlado, da jim presk. L liiiUf IWP 'ÉliAli' In popravljanju cest. Is. rbilsdeljulije poročajo, da je tam 150,000 delavcev brez «I, la; nHB tentf jiwßOO delavcev v atavbiuaki itrdkl! ' S&i É. --VLimi, Peru, j« izbruhnil« -i. 'I'. i*€- i- i . 4P v&inUlt Jr \ toarjef > uslužbencev pri vo dovodnih napravah. Mesto je po noči v temu, . • Wf4¿" - Mlličarjl v öahrestonn, ki so poslani tja proti stavkujočim Itftetsidičnim d< elaveem, zo bili zadnje dni odpoklicani. Aleksander Howat, predsed- " J v Kansas«, jc bil en na globb $200^ ker BÄBXÄtirudaM M moral )porožtva. '""■"O' " r — - wis - v m^M . -r.-----—^ sv. • Rožnega Ven^a se ni mirb. Več ko sto Italijanov ratov in sester v Kristusu, je za-4edks,m » »lljMi'SWic-j« uuiiil MidVe boMbtía. U je ^¿¡Ä ^iü SiÄtÄ^ «í ^SA'tZ „» - ***.—a " J« vrt»u prva ženska konvencija Ske val i Gifckem. B- Br T rnvw- Od M-«« prtvico v" At"«h n«i % * ^ bil ogenj v strelll. Farani so se navsHU na fSmvž, InpnHt > pa menH, ds je najbolj zanj, če jih ne čaka v *rovžn tn je pobesnil mori v New Yocku vsako leto na £ ^J^jL^^ w.f'' stoUne otrok in tkdčč otrok pr ^ ^ ** v je bolanih vsako Ido na tej bole zni. Vsled tega je sdravstveni od- ^nMHW apelirati ns podružnico Bodečega križa, da pomaga zatreti to bolezen in si-eer na ta ngžln. da naj uvede v vseh ottottlh fttcfli |a ljudskih SolHi brezplačno cepljenje mioti. Meja. da se je trabé »fr** P"*"» «oreja rovorit. poteanhi za dobro rash, ostane v «fwmomhi , njihovogo me*lne?. .....4 tftepiri in ^)a«Ha. Nekateri IssmlM m logi». t udi ftsdajstva oo nekaj navadne, bili m svoj« jrws||iJiT IMr TaHt, f. >odo pomagali zdravstvenemu od- nasaenil« v ^Uradnih novinob deTkn Izvesti tb eepljenje vseh o- dne m fobmarj« t L, da je v nih otrok, katerih storižl bodo oUgdiMu ntodnarodae Ipadieij pil voliti. Pole« sta pa sdravstve- «genije "Coleritra" " A-oddelrtt In Rde« križ Msia g^zio internaztonalo di opsMo na vse «Urile, katerih o. ae.M ki «e aakaja ^ uUei *XX ii^LT^li^ V?" aH OtX0hrt y*hk* ljudsko jjelo. da naj pustijo vea- prtljaae. Srf je last potnikov, kt *> Piti otrokom serum zoper dtfte- potovali k Amerike v Jugoolavi-jo. U na ta nPNn jo mogoč« m- jo preko Trata. Laat^kl te prtij| treti ie morilk«, M pefcere vsako «e so nesnani. in rsdltega jfli t« leto na rtnrfe otrok. snearija podvlje v čssopfcju. d« Hploh se pa pozi vije vse sta- saj sa prijavijo in zahtevalo to daM postijo veeplti otro- prtlj«ao HMiemi ki «M da _____ « * najbolj-« njerora prHjaga v tem sklsd»« fcme^rfe aoper diftvrijo alf da- naj opora« to omenjeni agenciji vlee. T*j bolezni oo najbolj pod- \n naj novnf« Številke prtljage * «.^am. m)Vit"* • koterim je prhpe HuHotika dokazuje d» ja tansfco la aHljaga v prktanMVe Trat Prtljaaa. katera lastnik se ne bo javil v Mm ena«a Mk, dana na javni dražbi. - leia ^aa mnsnmv SMi a-trn*. M oo MM Mam na difterijt, sUrih manj kot deset let. F*Q5YETA PRISELJEVANJE V AMERIKO VTEGNE BITI JfREPOVtoANO dltt POVSCSM Um«M» A---aJ Nijvitja Slovanska Binki v Ameriki r Wlllard, Wia — Tukaj «o ee| vrMle Idl^-make volitve 6 .april»; v» cM neki odbor je ostal t r* kak Bloveueev. Za župana js isH voljan rojak Usti Uarganc. ob-1 finskega tajnika Jorip L«ska kt: Magajirtks Onion ZupsrtfU. V4 m,no*sui .Rvolj.si oMineki od bortdki ne biU Izvoljeni s veliko vtJiuo. Vsi ao ps aapasdnfgs mi* «Ijeoja in ds bode driovs-r, 11 vkorks «Mine in vottleev In da iKHh-mm* aplrihioati jiinj ve« kot ps osrimi totersd. — te noaL Glede boja. katerega voOljo delavci v Kanaaeu «oper indnatri jalno aoditfs je izjavil iledaie: "Boj proti induatrijalnemu aodi-Un v Kanaaeu bo prfneael at»vo vaem site. ki se borijo zoper to atftaovo ns kSkorfenkoli na*in 'pa tudi vzdignejo aamo roke v dUMsenje proteata In ta U n»<'i., pomagajo, da bo Pt*J «Iprav-I jen.' «Ws SOVsrnorV Allens je Izjavil, ds ta roorsjn ktlcstl S« veraorjs. ker ts nsalov je enak *oele (Meti laetnorošno podpliess PStrdllo od prejemnika * Deaar po41l)a»e pe dnevne« kurap, Nsl» ' aMi P«»4 drftavnlm nad*oraleom is UUko »a* brc» 1 • v T7^" Ariri poverite «vol deaar. f Prodat«mo voeoc lirike itiftffta )«s vs» psmiko, Isr Vam pripelje...« ludl «rejce I zstsrtfc kraja. Hiotarijamo •udi piae (peae) Is vsa drugo kar je po*o f* potovanj* la Amerfce v domovino Io I« domovls* v Ameriki, ^l^pssn f> tM»i-n»lle v d*ves*rm laalkit - Slavonic Immigrant Bank, O« WKST 39H STR BET KEW YOBC, Ii Y. O delovanju uradidkov 14 di atrlkts se je krasil frio pohvalno in omenil, da je hvalevredno ker vlada smM premoga»* In gradniki (fhsrikta taks riosa te spors««« In dS naj 1wdi» praptfatd; ds kodo vspelt v evojrs» boju, nHtr- J 3? PROSVETA Jlmmle HlfflM. ApM UPTON CEMCLAUL i*" (Nadaljevanj«.) Drugi ¿lani — kot je bil Jimmie Higgins — <**ritoražai ljudje, U oo ae močili in etredali toliko let, da bi dbudiii uelavaki razred. eo «noičsli ia poslušali praplr a krvevoiim ercem. Kaj imajo t»d<*i od tega prepira» Jimmie si je predetav-ljal da je v «Tropi Da, tako mora bitij Evropi, v deieti «rosnega narodnega sovraštva, in tekaj ss js te pote* priklatila v ameriško industri-jalno ttvljeojef Zakaj ue ki delavci v Ameriki delali sleino in ae trudili sa svobodo vseh t Nemci so pa odtaovsrjs»; Stari Granit* je vsega krivi On koše obdržati ameriške delavce v Huinoeti ia sato podkupuje a ruskim zlatom vas povprek. Zakaj ae ne U klelgvei zodlnill sa «tsv-ko, ss boj proti staremu GranithouT Večina «snov ee ja etrinjaU s to Saj niso bili pacifisti, o ne! Prferavljeni eo bih ca boj s kapitalisti, nikdar pa nošejo dovoliti. ds bi bili orodje koga dragega, orodje vladajočega razreda. Oni so pripravljeni nadaljevati stari boj brez odra na jrovorice o nemških vohunih. Jimmie HJmtfaM ai je mislil — in fcnel je prev — de bi kspfealietttni listi v Lceevillu sami naredili nemška Mooe, čeprav U jih ne bilo, sasm da očrnijo socialistično «ribanje. Jimmie je Uvel vee svoje življenje v deželi, v kateri eo trs delodajal» ci izstredavali in iskorittili, in kadar ei je hotel pomagati in ee braniti, je naletel povsod na ba-tlne. Iz toga razloga je Jimmie Higgins zaključil, ds med to ki eno kapitalistično «državo ni ndbene rszlrke in sat» R> pravljice o strahovih, čarovnicah, morskih kačah ki nemildh špionih niso opla- imZ' ' I * Vt 4 jimmie hiooims v jb6x. tftrsnka je imela odslej vnk večer javn| shod lis vogalu bliso Glavne ulice. Jimmie ja redno pomagal kakor je bila njegova navada. Hitro je po večerjal in odhkel na lice mesta. Govornik m-veda ni bil; Jimmie bi se bil zgrozil e* misli, da bi on stopil na teboj ki govoril. Ampak oo je - bil eden tistih, ki so omogočili drugim jpmfofti, in ki m želi sadove gibanja Prijateljski mizar, Id je imel delavnico v bližini vogala, ja naredil premični oder na «tirih no-sah, ki ae je lahko raslefll po končanem shodu. Oder je Ml shranjen v mšaarjcvi delavnici in en sam človek ga je lahko nesel in postevil v par kiutsh. Govornik je stal par čevljev od tal in imel je ttšdi držaio, sa kateregs se js lsUko prijel in udsril po njem, če bi bilo treba. Zraven odra je bil drog s petrolejsko bsšdjo in doNnoat Jkn-miejs je bilg, «a je bila posodies a petrolejem vedno ¿ista in napolnjena. Ko je bil shod odprt, je Jimmie dnlal bakljo, ki je osvetljevala govornika: ako peni držal baklje, je prodajal eoeiaiiatU čne tiskovine poalušsleem, posamezne letiee"De-lavca" in brošure po pet aii deset eentov, ki so bile naročene ki «lavnega stana stranke. Jimmie je prM domov posno v noč, izdelan in truden vsled dnevnega in večernega dala. Padel je «raven lise in «nšpal kakor bi ga dbil. Zjutraj je imele Žena precej napora, Ida ga je abu-dlla, ko je nasnsnlls nn^budlfca, da je treba šepet Hi na tlako, Iapil je skodelieo vro*e kave tal fekoj sc mu je rosvoaljal jezik. Pripovedoval je žHii o dogodkih na ehotdu prejšnjega večera. Zrni-rotn »c je kaj pripetilo. Nekdo ia množice poelu-šalcev je motil govornika, drugič ie je priklatil naokrog pijanec, ki je pričel delati kraval, potem sta prižla najeta pretepače, ki ju je najbrž poelal stari Graniteh — teko je zaključil Jimmie — da $ raabijete shod in tako ni bilo nikoli konec sitno- .1*" «ti \ ■ ' VV-i'' - k; ' TT- Mkzie je keaala popolno sočutje napram soprogu. jezila in emojala ee je s njim kritor zahteve dolžnost dobre, aveate žene — toda v njeni duši je bila vedno tiha žalost, ki je lastna ženskemu konservativnimi temperamentu. NI razumela Jimmleja in njena duša je bila v konflikta a njegovim viharnim, deetruktlvt^m temperamentom. Zaslužil je tdvakrat voč kot kdaj poprej v avojem življenju in Lissie je videla prvo priliko, da bi bili otroci lahko dobro oblečeni in naeiče-ni. a vrhutega bi se par dolsrjev prihranilo — prvič v življenju bedne,družine. Ali Jimmie je bil alehemi večer m socialističnem shodu in namesto, da bi al kil čuval ddbro alulbo. je etoril vse, ker je kilo v njegovi moči, da jo Ampraj iz. gubi t Bil je kakor Človek, ki spleta na drevo in tsge vejo, na kateri sedi t Tsko je modrovala Ltzzie ln njen širok, pri-jasni obraa je voflkrat imel poteze nezadovoljno-ali. s včaai je ddbeU aolaa «diknila po njenik 11-elh. Jimmie ju je bilo šal in trudil ae je. da ji m-zloži, da drugače ne more bki. Ali naj človek vodno misli le na svojo leno in otroke in popolno-me posabi na me druge lene ln otroke delavskega razreda t Zato pa eo delavci le vedtm euflnjt, ker v večini mšeUjo la upse in m vse drugo se ne Lktlgsjo. Ne, sevsdnl delevee mora mlellti na evaj rs sred ln delati kot raared - izrabiti mora me priloftmrni, uflki «ottdarnoat in Sbsjati ms-radnn zavednosti — Jimmie je red ponavljal dolar Is «*!«, ki jlk ja redno slišal na rimdfc. ali M-lo j« zastoni s Umle nI rammirie besed. Tidaj je Jimmie poekusU a kratkimi besedami. Starega Oranitcha imajo adaj v pasti in naučiti ga mam-jo. kaj je dslavčova pmvie. Nobenem pa morajo pokazati delsveem, ka*o velika je njihova moč. Lizzie je smajala a glavo in vadihaila. Ona nI imele upanje. Btari Graniteh ni bU človek v njo-nih očeh, tem reč neka poesbne naravna prikasen kakor zima aH potrm, ki aa ne da pestiti niti od-pravili. i1 e e e Dogodki, ki aa ee naglo vrstili drug m drugim. so kmalu <*rsvMiH LUkis hojmd. T «ovar-ni ss je širila usaadovolionst In agitatorji eo m množili, kakor da romajo la tal t nekateri ea biti nrdvooum ? službi Jerry Col amane, dragi ig es pa zadovotftfi s zavestjo, da pomagajo delavcem, kTse sovražltt ramnere v tovarni V delavnicah ao ee pojavili .gioldsaskl ehdü kar asmi od sebe. ne da bi jih kdo sktteai, in Jkmnie je izvedel, da ee ima vsak čas vnftti glaeovaaje med delavci aa etavko. i^l ./ Toda gnmodar tovarne tudi ni ndroval. Bil je dobro poučen od evojih vohunov, kaj m pripravlja in nekega dne je bilo odeiovljenih'tride-set delavcev, ki so bili najbolj aktivni agitatorji. Ali s tem je stari rGsniteh sunil v sršenovo gaes-do. Čim se je rasneela novica po tovarni o tem dogodku, je kile naenkrat, kakor da bi zagnal gorečo žveplenko v alamo. "fttrajk, fctrajkl" je bU krik, ki je odmgvel iz deUvnice v delzvnico. Jimmie je bil med enimi, ki eo takoj orgenlzjreH pohode. Procesije delavcev eo korakale od oddelka do oddelka vtevarni in pozivale tovariše na boj; delavci eo križati, prepevali, zmerjeli delovodje in vlekli od strojev one, ki eo stali kakor prikovani. nevedoči, kaj bi storili. Komaj desetine delav-cev je sMal nadaljevati'z delom, toda ni bila mogoče. In tal» ae je zgodilo. Ida je mogočna tovarf na Empire Maehlne, ki je imela proizvajati granate lupine ruski vladi, proizvajala tleti dan seme imijsks, eodattrtične in evetovue-kxhietri-jelno -delavake govore. / Jimmie Higgins je bil vee la aske. Plesal je po dvorišču, metal kapo v srak. kričsl, Ba je bil lernst u hripav in malo je manjkale, da ni Skočil na kup deeek in poskusil / govorom. V tovarno Wta prišla Gerrity In Mary Allenove, ko eta prejela vest o stavki, in «njima je prišel avtomobil, ki ja bii.roin "Delavca"; kar celo »dajo liste.ste naložili) i» pripeljala t tovarno. Jkmnie ae je takoj lotil dela hi prodajal Čeešpia. Prodajaš In kričal je toliko Časa, da je prodal vee in njegovi šipi so hoteli počiti od tele eentov in niklev. Ali s tam šc ul kile konec njegove sludbe. Pridružil se je onim, ki so organi&irali delavce in noail sveženj členek^ iiHtkov 111 Hetka Pred njim je kecgkai modak a bikovim gUsom, M je na ^negafelr vabil düavce r rasnih da se naj hitro vgiftejo v strokovno unijo, ter naznanjal; kje m vrže jhvni shodi tisti večer. ^F-Hedtem ko «o ¡jjajilijl imeti svoj plee, eo se že sbisali nad njimi črni oblaki ks Jimmie je Ml kmalu priča nuflmrljivega < dogodka. Nekaj delavcev je vstrajalo pri delu in pred dotične delavnico m je hkro ogrnila ogromna množica stavksrjcv. Delavci se niso upsli ie delavpice, ke je potekel im dsia in te je še fcolj Okorsjülo množico, ki je zunaj obkladala nezveste tovariše s ne baš lepimi priimki. Delovodj|ao mrzlično te-icfonirali na policijeko postajo za pomoč. Večji dal ieasvilake policije je še bfl na lifh mesta in vrhutega je imela drušba svoje privatne čuvaje» ali vs» tk dbdroisos attg ni mčgla voemu kaj. Stav-je bilo preveč in «Kdidati eo ae nervoano gftaU in kmtžkUvno posegali z roko v zadnji hlačni žop^i.S' fi-^v ^VilT-1'1' ^^'f iff? Jimmie fat neki drugi stavkar sta se spravili na prasni zaboj prod oknom c/Wogaae delavnice krvpUa "ja, ja'Al «hn «ta ugledala etavkeka-sa,aU Tekma mld evropskimi lumUlitti za gospodarsko nadvlado. Pariz. — Med evropski aii kapi-t ulistii je nastal hud gospodsmki boj za eksplotaoijo naravnih bogastev v Bvropi in tudi v inozemstvu. Ta boj vodijo francoski, an-gi<«k*m nemški -kapi t al mt i ki hočejo hdcoriftžati sedanji okono-mični položaj Bvrope v svojo lastno korist. Najjasnejšo sliko o tem [boju: ze gospodarsko nadvlado ii', podal francoski ekooossftčar ™m-«ia Delsiai v eni zadnjdi številk liste «Progrese tfvique", ki je tudi Sinsal knjigo "Petrolej", v kateri je opisal boj, kate-regs vodijo angleški in ameriški kapitalisti za olje. Olivni faktorji r »v ropi v bo-ju za gospodarsko nadvlado, ki pildeji v prvi vrati v poštar eo, Hugo'' atine* nemški magrtat; Louis Louchcur. francoski magnet ih politik in lord d*, non, angieiki diplomat in finetič-nik; Po izjavi franocekege ekouomi-farja Deieise je Hugo Htines fak lično nekronani nemški cesar. On ie,orgsnÍ8Íral najprvo trust, ki lastuje nemške premogovnike in železne rudnike, kekor tudi vse i thlotopilnice in plavže; nato je. organizira! truat, ki je prevzel pod svojo kontrolo vse električ-na podjetja. Nato jc p«: združil oba ta truata v eno samo pedjst-j4 ki kontrolira «edaj/ vso rud nifte in električno induetrijo in VposUl nad «00,000 delavcev. Poleg toga koutrofira Hugo Atines ladjedelnice, municijske tovarne, ribištvo, kemUbo industrijo, tovarne leenih i^etkov in teené ká-še. papirnice, tWkarn: I givzemtóf Jhran«-ne v tako velikem obsegu kot Stines v Nemčiji, Louis Locheur. Združil je domi-lega vso firsneosko. industrijo «no podjetje, ki fs imenuje neralni* dnrfba ^ ni eilj angleških kapitalistov je Ul. potegnit) mejo med Nemčijo ln Fretscijo tako, da ima Francija Železne rudnike. Nemčija pa premogovnike; na ta naČki so bili gotovi, da ne bodo nneli v Evropi tekmeca na industrijaIncm polju. Toide načrti predloženi po Hu-go Bteinesu m sprejeti od grupe francoskih kapitalistov je pa grozil uničiti vee načrte angleških kapitalistov, m angleški kapitali; sti ko videli, da se «pojavlja nov tekmah mogoče *e nevarnejši kot je bil pred vojno na industrijal nem polju. In preprečiti to zbliža-nje, je bil sklep grupe angleških bankirjev, pa naj stane kar hoče gjied tey je prišlo do prepira med francoskimi trgovskimi inte resi i» nemškimi vsled trgovine v Avstriji. Na pritisk francoskih kapitalistov v prvi vrstij seveda njihovega oficijelnega zastopnika Loucheura je Avstrija izrodila kontrolo nad svojimi financami ¿pezaiikom. Na tU način je>gu Iii tU sbonem ofiljubiL, da t« Al- MmrnmäfrW* "dobtio ^^^^KKjgUSfl^» iz ^^^^^BHHHHydFwhru IX VIII Ki|oridlro je to lsvedd lord B'Aimoan je temo) odpotoval iz lerliki v Losdon In ObiskalLloyd Mn* V latami času, je bival v Radonu tudi oflcijolni zastopuik 'rantHslkih kapitalistov, bcihour ti m ie izrazil napram Lloyd Ge-orgtt na reparaci jski kcufcrenci*. da Steines mora biti kaznovan". V jezil o ga ja namre^j , to. da je Steines prehHef francoski-angte-škl koneorcij za Čgeplotacijo Avstrije. Nemške nepremišljenost je pe storila ostalo, in 10. marci zjutraj ao zavezniške čete zasedle premogovno polje v Ruhru. I Na ta način so zavezniki oziroma framoski in ang^ški kapitalisti kaanovali Hugo Steinesa, da ko odrezali dobavo premoga za njegova podjetja v Avstriji, za plavže v Trotu in Oraču ter zs rudnike ALpinsko monrtansk^ druž- Kaj se 1)o iz* tega izcimilo, bo pokazala bodočnost. Najbi-že so z istega vzroka dovolili za vezni ki Poljski, da jc zaseda Gornjo ghssijo, kjer so bogati premogov niki, da nemška industrija ne more dobiti premoga za Mvojc potre zagledal^ nekaj drugega. Pred sne tovarniško dvorišče se jf avtomobil, k» js divjaško troUl in amkaj Skrana množica ee je pričela umikati. Avtomobil je bil poln molkih v civilni obleki, ki so pedali drug drugemu ns kolenHi in stsli na su-nanji stopnici. Za tem,avtomo4)ik»m je prldcčat drugi, ki je bil ravno t Ao natlačen. Bili eo pri-vatni poBeiati ia HuM>ardtowna «n poslala jlfti je Huždiafd Engine €oupany, ki je asoir tekmovala i starim Ginnituhoui, ali kadar je bilo traka udarila ipo delavcih, takrat ui bilo tekmovanja. To je tisti kapitalistična solidarnost, o kateri aocialiati venomer pripovedujejo. Mošje so posknkali s avtomobilov in se ps-> kole iz trdega lesa in v sadnjih hlačnih žepih eo kneU rovolverje. («a njihovih dbrasih ni bilo opa-ziti usmiljenja. "Naaaj, naeaj, nesramna baad«!' se ji SgiSlil poveljnik dete. Množica staukarjev je sieer šmnala d^lpor, ali polagoma se je umikala. Par minut pozneje eo imeli polteistf odprto pol db dblagaoe delernke in sUvkokasi ao ae prikamdi skoti vrata. Btavkarji eo vnovič zagnali krik in Od nekod je prilstel kamen. "Primite tega čiovgka!" je sadonelo drugič z avtomobila in Jimmie ee je osri. Videl je mladenlše. ki je stal na ssMu prvega avtomoftilla. "Primite gal" je «avpil drugič ia pokamd s prstom na nekega steVkssja na dvoriššu. Trije policisti eo ptiidli Bi mesto,'ki delevee, ki je vrgel kemen, je hotel pobegniti, tode ni mogel hitro «koal gue^o. Poli-cist ga je.pvijei sa ovrainBl grimje ks ga «ptasll s kolom po glavi, ko se je hotel mož iztrgeti. stali dva strafaika sta pa kazsls kole .pmllm stavkarjem v bližini, ki ab sUiU v njiju. "Polji-te ga v delpvnieot" ukaža mladenič na evtomobi-lu in uttogi rtavfcar. ki ga je stražnik davil s o-vratnlkom. da je bil vm višnjev po obrasu, je v tronotku ieginil skozi vrata. t e s a na avtomobilu se je obrnil proti gtevkarjev. M ee tapirali izhod, ia t*s-zai pcivsmšm policistom: ^Poženite jih I Vrnite jlk sa «sate, preklete pse. počistile dvorišče!" Is ajegovBi ust so m te»p»l«' dinamične psovke in Meavlee, kt as podžgal* strošnlke, da eo eavihleli kola ki «darili po delavcih ' 'AH veš, kdo je onit** vpraša tovariš Jimmie. ja. ki«U «e vedno Štela na sSboju. "To je Ucey | je zsskeleJo tx» vsem telesu do pod-ptetov v djegovth rasUgmilh Čevljih. Laeey Gre-ultekt Vmirih letih, ddkar jemlsdl strojnik ga mi v tovarni Bs*ire. is nI isml priliko vidni mladega gospodarja. T» nI bilo nM «mfeega, kaj-d Imesr je smatral LeeavUU sakotno gnrodo, M sa jo pilastll s svojo pri»<«n»«tJo b enkrst ali dvakml v let« Toda njegov duh je vladal v Isa vill«i mladi Greniteh je bil ljudem hnjna prika-sen «— angel j ia hudtf. kakor se je vseto. Ns m*I aeji krajevne socialistične organiaarije jr IHvji Vlljše vatel In «Mal vrotd nedeljsko tropoltfMIÉK wo ta lord in katera namen je eko nomično rekonstruirati central no Evropo. V tej grupi eo zastopani vid londonski finančniki ko Bothecddldl, Lloydi, London Join City in Midland, Goeohen k Cun life. Morgan, Granfell * Co., drugI bankirji. Mirovna pogodba, po keteri pripade Alzacija in Loren Fran eiji, je odvaela Nemčiji one pokrajine, is katerih je Nemčij« dobivala glavno zalogo žet/rane rude. F rend je Ime torej dovolj že rade, primanjkuje ji pa premog in ook, katerega ima pa Nemčija dovolj» dočkn je primanjkuje Železne rude. Hugo je veled tega pričel delovati. da bi združil francosko in nemško industrijo, v kolikor ee tiče rekonstrukcije <>i>ustošenih pokrajin v Franciji, da bi te dve deželi razdelili naročila medse bojno. Nemčija bi dala na razpolago stroje, materijal in delavce, toda le v toliko, v kolikor bi to ne škodovalo francoski industri ji. S temi načrti je prižel v Pariz junija 1920 in jih pred lotil francoskim kapitalistom, ki ao soglašali s temi nečrtl ftplošno sa bili francoski kapitaliati tako zadovoljni e temi načrti, da je frencoeka vleda na njih pritisk takoj imenovala Charles Leuren U. predsednika Zveze rudniške ki kovinske industrije svojim po Itelanikosa v Berlinu Tode to sbManje francoskih in Senikih kepHaMetov ni bilo prsv nič po volji angleškim kapitali-■■Kajti slanii načrt angle-^ih kapitalhdov je bil popolno izključiti Ji svetovnega trga f*** korinske bdelke (Dklje.) t;|ki ksv.t.llni ao mislili, da so do- m 'r¥ Mm — bila'i Nemčiji v Avstriji ves prestiž m koncesije, .katera je imela že preje. Delaisi je zapisal: "Na ta način je bil kaanovan Stines Toda Nemčije in Steines se pa niste hotela txyiati zaveznikom ampak odločila sta se da bo Nem čija odločno vetrajala na tem, da Se privoli v zahteve Zaveznikov glede reparacijske odškodnine, ln dobiček vsled tega prepira so pa inteU angleški kapitalisti, ker so lahko pošiljali svoje izdelke na trg. kar td ne mogli, kko bi se francoski in nemški kapitaliati ¿družili, kot je predlagal Hugo Steines, da bi se kovinske indu ¿trije obeh dežel združile. Glavno zaslugo je Imel pri tem zopet zviti Lloyd George, angieiki mini straki predsednik, ki je navidez-zno pokazal, da se je podal Fran Francoaki Mspitalkü ao kupil Ôkodove tovarne v Cehoslovaki; in pogajali «o so za nakup ogrskih fceleznic. Med tem so pa angleški kapitalisti dobili pod svojo kontrolo vso plovbo na reki Donavi. Toda na sugestije lorda d'Aber-uona so pi angleški bankirji prepustili francoskim bankirjem vso industrijo v centralni Evropi.. Ni ta način eo angleški bankirji in kapitalisti doeegli svoj cil., ao odvrnili francoske kapital] da ee nieo združili t nemškim talisti Gotovi francoski in So ss nansreč dali zapeljati vsled ponudbe od angleških kapitalistov, da lshko obdrže vse interese v centralni Evropi ta se, vsled česar so se prilČeH odtujeva-ti od Stekipvih načrtov, združiti kovinsko industrijo cbeh dežela. To prišlo je že tako daleč, da jc franc, vlada — gotovo na (pritisk frencoekih bamûcirjev—namorava la odpoMiceti erojega poslanika v Berlinu Charles Lauréate. Januarja meseca je Loucheur zastopnik vseh francoskih kapitalistov predložiP^ reparaeijaki k (nife renais v Parizu načrte se in-dustrijalno dražbo t kapitalom 200 miljonov frsnkov (normalno 40 miljonov dolarjev), v kateri «InObi bi imela Francija. Velike Britanija. Italija in Zdr. države enako žtevilo zastopnikov, in namen te družbe je bil rekonstrukcije Avstrije. AU v kratkih bese-dtfh povodano. kapitalisti omenjenih držSv bi dobili popolno kon-t rolo nad vsem javnim in privatnim bogastvom dežele, katera in-«histrija je bils tekorekoč še nerazvite in je bile še nedotaknjena. Splek kapitalisti bi dobili pepol-■pod svojo kontrolo ne m-In» industrijof ampak tudi vse prebivalstvo. - I Hugo Stein«» je kmalo h po znal, pa s svojim načrtom, katerega je pred lotil francoskim kapitslistom ne bo nič. Veled tega je pričel Is-[kati trge ta iadelke nemške induit rije v drugih krajih ksko* tudi £rsvtti katere potrebujejo ■^■tovarne. Pred nekej te-dni je bil« poročeno da je kupil »,000 delnic Alpineke montsn-ske drolbe. ketere testniki so bl-i ■ italijanski kapitalisti, ki ima svoje rudnike ns dtajerakem. ku-»jUitoi plavi« v Greeu in Tr- F--'' 1 ' AU VE8TE, DA JE VSAK ČLO VBK BIBA, PREDNO JE Na-tapčna pojasnila o tej resni Ci dobite v knjigi "Zakon bioge-nealje,'!'katero ie izdala Književna matica S. N. P. J. Knjiga je trtdo vezana, ima 12 slik in eta-ne I^^mp! Ako hočete «poznati te&ke posledice, ki jih ima y mnogih slučajih samsko življenje oženjene-ga moža, ki puati leno v starem kraju, čitajte knjigb "Zajedalci," katero je izdala Književna matica S. N. P. J. Knjiga je trdo vezana, ima S04 strani in stane $1.75. • Kdor naroči obenem obe knjigi, Zakon biogenezije in Zajedalce, ju dobi za tri dolarje poštnine prosto. Naročila prejema tajnik Književna» matice,: Frank Alesh. 2124 B. Oravrford Ave., Ohieeg* fllinois. (Adv.) Bj —■ 'Mtmi1 —*• nastane dome v domovini, ke-dar dobe vest od srejeev Is Amsrike,. Ali vsselje je vsllko vsčje sko prsjmajo pemeč v denarju od svojih aorodniko la Amsrike. AMERICAN UNION >':: v BANK pošlljs denar v JUGOSLAVIJO najceneis, nsihltrsis In ss-nealjivejŠe. Ako žalite posUU vsi denar v domovine MZO-JAVNO ze aame EN DOLAR, tedaj pižite nam takoj m po-Jaraile, • . ■ naložen. IlpUi.mo m int im bn, n* rtIU , a^pnj. - át'' PRODAJAMO • K "S1FKARTE". ,; : AMERICAN UNION M*.' BANK. JOHN NEMETH, pO Eaat 22md It, Nsw Yovk, N. T» ČEKE IA DJDTAXVX POftL ■f PLJATVE. ' Nj-,jrn, —— V Jugoslavijo pošljemo aa: 2.00 * , . ..K ' 5 00 • , ,.t.. # » « K 62<> 30.00 ..............K ljBO 25.00 .............K 3,160 50.00 .............K MOO 76.00 . . . .....K 10,000 374.00 , . , ...........K 60,000 Za slučaj, da hoče kdo poslati dinar v dinarjih, naj računa 4 krone za en dinar. , r TI-«... -»"^'llJit* , V Italijo pošljemo za 6.00 . .4 lOuOO 23.TK) >. 46.00 . . 222.00 . . Denar naj ae nam poštnih money-orderih ..... 110 lir 210 lir 500 lir 1,000 lir 5,000 lir pošlje po sli p" benčnih draftih ali Bzprem čekih sli v registriranih pismih ns: ZAKBAJftBK k 70—Olh An, Mm Tsrk 0*7