8554
601002'
OSREDNJA KNJIŽNICA
P. P. 126
PRIiviukSKI DNEVNIK
Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 177 (10.396)
TRST, petek, 3. avgusta 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 3. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Klovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PERTINUEVA ODLOČITEV^ PO VRSTI SREČANJ MED TAJNIKI POLITIČNIH STRANK_
Francesco Cossiga novi mandatar
v
Ze v prihodnjih dneh naj bi na lastno pest, po kratkem posvetovanju s strankami, sestavil seznam ministrov Morda že v torek ali sredo glasovanje o zaupnici
RIM — Francesco Cossiga, ki je včeraj začel vzpon na palačo Chigi, “* tnorda uspel. Govori se o «zeIo kratkih, ne kratkih rokih* in Cossiga **Pa, da bo že v torek ali najkasneje v sredo parlament izglasoval zaupnico njegovi vladi. Ko je zapustil urad predsednika Partinija, ki ga ^ na. splošno presenečenje pozval ob 17. uri, je Cossiga namenoma go-',°nl mnogo, a ni povedal nič: sedaj je postalo že jasno, da je treba ?a uspeh pri sestavljanju vlade «premirja» povedati čim manj tako ln^n kot tudi načrtov.
Njegovo ime je začelo krožiti vče-al zjutraj na sedežu KD. Strankino jaJništvo ni moglo prenesti Fanfani-p Potem ko je zaznalo udarec, ker Randolfiju spodletelo. Izbrali so kar je viden predstavnik fnoeagninijeve struje (prizadeval si J* celo pri ustanavljanju te velike jtuje) priljubljen pa je tudi stran-J*i desnici in socialistom, ker je v preteklih tednih naklonjen Lraidjevemu mandatu, čeprav se ni Preveč izpostavil. Zaccagnini si je * kril hrbet, Donat Cattin in Bi-aSha sta ubranila svojo politiko,
® še ni točno določena, socialisti p*) Prisiljeni, da se preveč kompro-Putirajo s predstavnikom zmerne KD v Jutranjih urah so se širile tudi go-°rice o možni kandidaturi Donat attina), končno pa KPI lahko ugo-avlja, da bo prestopil prag palače ^rigi mož, ki so ga celo cenili v
Andreottijevih vladah in ki ohranja ščepec duha narodne solidarnosti. Manjše «laične stranke*, s katerimi se Cossiga sploh ne bo smel pogajati, da bi mu ne spodrsnilo, kot se je to zgodilo s Pandolfijem, bodo vsekakor lahko zadovoljne, saj bo predsednik vlade po svoji izključni uvidevnosti imenoval v vlado nekatere njihove predstavnike. Skratka gre za operacijo «premirja», ki rešuje vse, a ne rešuje ničesar, ker pušča odprte vse perspektive in odlaga vse izbire. Obstaja pa poleg tega iluzija narodne solidarnosti, kateri dejansko nihče več ne verjame.
Poleg tega pa krščanska demokracija na ta način opozarja Crasi-ja, da ne bo postal predsednik vlade, če se bo vezal samo na demo-kršoansko desnico. Do vseh potrebnih razjasnitev pa bo prišlo kasne-
KONČANO ZASEDANJE CK SOCIALISTIČNE STRANKE
Craxi ponavlja stališče o nujnosti «premirja»
Izglasovan dokument večine: poziv demokratičnim silam k skupni odgovornosti za upravljanje države
RIM _ Trenutna vprašanja v
“* * * * v viczi z vladno krizo so bistveno Prernenila potek centralnega ko-vP®ja socialistične stranke, ki se j končal včeraj. Zasedanje CK PSI ,®lo sprva načrtovano kot po-r.opljeno obravnavanje splošnih po-
ti 1vprašanj. Glede trenutne si-
pCije, to je odstopa mandatarja andolfija in podelitve naloge za Ustavo vlade Cossigi pa se je raz-
v	aya razvila predvsem okoli vpra-anja zadržanja socialistov ob se-(J?ji vladni krizi. Prav zasedanje sto -)e namreč povzročilo od-7°P Pandolfija, saj se je na prvem
zasedanja iz ure v uro bolj J.asnjevalo stališče, da bodo so-la,sti glasovali proti taki vladi, akršn° naj bi predstavil Pandolfi.
,Ucli včerajšnji dan zasedanja sofističnega CK je bil osredotočen , a vprašanje vlade. Predvsem je , cba povedati, da je prišlo do daljšo Paritve, ker se je moral Craxi Srez z Žaccagninijem. Po tem lfanju, k0 se je torej vsaj za ne-ze ,e voditelje razplet vladne krito Ze precej razjasnil, kajti ime ancesca Cossige je prišlo na dan ®v med srečanjem Craxi - -Zacca-Sk|lni’ je socialistični tajnik podal ‘ePno poročilo, v katerem je o-p p Pandolfijev poskus kot «mani-
vi	aeijo poskusa sestave začasne dolr^*' Craxi sicer priznava Pan-Venilevemu Poskusu «poštenost», kaf pa pravi, da so ta poskus D^kriviia stališča strank in so ga Polnile P°litične formule, ki so po-tnen°ma 'zven vsakega duha in po-
na y®de dejanskega političnega mj ^‘Da. «Na ta način bi iz pre-,]piJ.a lahko nastal le prepir,* je Šare Craxi' ki je poudaril, da vpra-v7Ja. niso rešena in da, če KD 6(jj aJa pri svojih stališčih ostaja sna-? e m°žnost začasne rešitve, ob dar Vaniu vseb Političnih sil; ven-j. Pa mora ta možnost upoštevati Ijlfojbne.iše politične skupine, da iaentu Pre'’me zauPnič° v parla-
U** pa Craxi poudarja, da je za ,anska demokracija odgovorna in o°’ da ni Prišlo do rešitve krize Vila Ozoril, da je Prav KD zausta-viad	da bi prišlo do nove
Zarit,6, za katero so si socialisti prišel?1' v prvi osebi. Tajnik PSI je .Remiziral z demokristjani, ker djo ^ ajo na sistem svojo notra-in -o r‘zo in s tem tvegajo resno dgj'fično krizo sistema.* Craxi je ip6j 'da noče še poslabšati odnosov I in KD, vendar ne more
jali*
ho n 6!n. 'n celo provokatorskem to-
stranke, da se vzdrži ob glasovanju za Cossigovo vlado, če smatra to za potrebno glede na sedanjo krizo. Proti temu dokumentu ro glasovali predstavnilu skupin poslance ' Achil-lija in De Martina, ki so predstavili dokument, v katerem se poudarja enotnost levice kot predpogoj za politično spremembo v državi, (bbr)
Zanikana vest o atentatu na F. Piccolija
RIM — Manjša eksplozija, ki jo je povzročila okvara varilnega a-parata v delavnici v bližini sedeža osrednjega vodstva krščanske demokracije na Trgu Gesu, je sinod: mobilizirala vse policijske sile v tistem predelu Rima. Tiskovne a-gencije so že objavljale poročila o domnevnem atentatu na predsednika KD Piccolija, lu se je udeležil sestanka med vodstvom KD in man datorjem za sestavo nove vlade Cossigo in v tistem trenutku zapu ščal palačo, ko je rimska kvestura pojasnila, da ni šlo za poskus a-tentata. Agent oboroženega spremstva predsednika KD se je ob eksploziji temeljito prestrašil ter ustrelil in zadel v nogo mladega
je, šele po toliko pričakovanem kongresu KD in, kot pravijo nekateri po upravnih volitvah leta 1980.
Včeraj dopoldne je bil Zaccagnini zelo zaposlen. Srečal se je s tajniki vseh strank, od katerih pričakuje podporo. Craxi se je z njim dolgo razgovarjal po telefonu in zaradi tega je moral odložiti branje sklepnega poročila na centralnem komiteju svoje stranke. Kasneje je bil videti precej miren in je le ponovil zahtevo, naj se pri sestavi vlade premirja mandatar odpove «vsem manipulacijam*. Istočasno se je sestajalo tudi tajništvo KPI, s katerim se je nedvomno posvetoval Zaccagnini, in ki je verjetno zavzelo odgovorno stališče do sestave vlade od strani strank, ki so preprečile sestavo organskega sporazuma s KPI, kar pa zadeva Cossigo, je bila ocena komunistov nedvomno pozitivna.
Cossiga je govoril o posvetovanjih, ki se bodo začela v najkrajšem času s predstavniki ostalih strank, vendar ni nikoli uporabil besede «sre-čanja*. Domnevajo, da bo v nekaj dneh pripravih seznam ministrov, sestavil program in zaprisegel. V ponedeljek ali v torek bi se moral predstaviti zbornicama, razen če se ne pripeti kaj nepredvidenega. Vendar kaže, da do tega ne bo prišlo. Ko se je strankam predstavila možnost, da zaprejo poglavje politične krize, kljub temu, da je Pandolfiju spodletelo, pred velikim šmarnom, je le malo verjetnosti, da si bodo to možnost zapravile.
Včeraj dopoldne so krožila številna imena: Donat Cattin, o katerem smo že govorili, Fanfani, Pic-coli in Stammati. Vse je kazalo, da bo izbira padla na Stammatija, ki ga ima Andreotti raje kot Cossigo. Padli sta kandidaturi dveh velikih, Piccolija in Fanfanija, verjetno tudi zato, ker sta se oba temu odpovedala, Donat Cattin ne bi bil priporočljiv, Stammati pa je bil bolj priljubljen kot Cossiga, tudi zato, ker bo moral novi predsednik vlade v parlamentu ponovno načeti vprašanje preiskave o umoru Alda Mora. Ta predsodek je nato splahnel. Cossiga je po razgovora s Pertinijem u-porabil visoko doneče zahteve, kot «domovina, ljudstvo, delavci* obenem pa skromne besede, ko je dejal, da se zaveda svojih «človeških in političnih omejitev*. Tudi to sodi
INTERVJU DR. GRLIČKOVA TV NOVI SAD
Nezamenljiv delež neuvrščenih v boju za miroljubno sožitje
Član predsedstva CK ZKJ govoril tudi o vplivih blokovskih faktorjev na gibanje - Mednarodni položaj terja odločno dejavnost neuvrščenih držav
BEOGRAD — Član predsedstva CK ZKJ dr. Aleksander Grličkov je v oddaji TV Novi Sad razpravljal o nekaterih temeljnih značilnostih položaja v svetu in o glavnih smereh dejavnosti in vloge gibanja neuvrščenosti ter vsebine politike tega gibanja s posebnim poudarkom na nekaterih idejno - političnih pogojih nastanka in sedanjega delovanja gibanja neuvrščenosti.
Dr. Grličkov je najprej govoril o izjemni zahtevnosti gibanja na svetovnem prizorišču ter o dejavnosti različnih subjektov, katerih delovanje se medsebojno prepleta, poteka vzporedno in si najpogosteje nasprotuje. Govoril je o neposrednem razvoju dveh sistemov — kapitalizma in socializma, o velikih možnostih nadaljnjega razvoja sveta z uveljavljanjem znanstvenih dosežkov, dalje o tokovih antikolonialne in socialistične revolucije. Svet gre skozi enega tistih viharnih obdobij, je dejal dr. Grličkov, v katerem staro kljubuje novemu, naprednejšemu, ki je včasih morda res še premalo oblikovano in dognano.
V zvezi s splošnimi pogoji delovanja gibanja neuvrščenosti na sve-
tu je Grličkov dejal, da ima to gibanje nezamenljivo vlogo na svetu, v boju za detant, za spremembo ozračja v mednarodnih odnosih, za njihovo graditev na načelih miroljubnega sožitja, za uvedbo nove mednarodne gospodarske ureditve ter za pravico vseh narodov, da svobodno utirajo poti lastnega razvoja. To so bistvena vprašanja za neuvrščene države ter družbeni o-kvir za odpravljanje protislovij sodobnega sveta.
V središču nastanka in delovanja gibanja neuvrščenosti ter njegove politike so težnje narodov, da bi živeli v svobodi, da bi uresničevali svoja nacionalna stremljenja in se otresli vseh oblik podrejenosti, je dejal dr. Grličkov.
Ko je odgovarjal na vprašanja, ki so se nanašala na prizadevanja velikih sil in blokovskih faktorjev, da bi vplivali na dejavnost neuvrščenih držav, je dr. Grličkov opozoril, da so bili gibanje neuvrščenosti in vse njegove članice vedno izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom ter vplivom s pozicij blokov in velikih sil.
Vzporedno s svojo rastjo sta gi-
Francesco Cossiga
S FORMALNO ZAHTEVO PO OBTOŽBI KONČANO DELO DRŽAVNEGA TOŽILCA DR. S1AFEE
ŠKANDAL VAJONT: DENAR ZA OBNOVO V ŠVICO NA TEKOČI RAČUN SKUPINE «VELEG0LJUF0V»
Državo so ogoljufali za več milijard lir - Iznajdljiv način trgovanja s «pravicami» prebivalcev, ki so pri naravni katastrofi pred 16 leti utrpeli veliko škodo - Morda že prihodnjo pomlad proces pred pordenonskimi sodniki
• * -• ••	■■ *” ...
Po škandalu barak v	dolini Be-
lice, po škandalu montažnih hiš v Furlaniji, je sedaj eksplodiral še «škandal Vajont*; . «škandal za
_________ _ „	_	’eir
že tradicionalne pesmi, ki žalostno odmeva po Italiji vsakič; ko strese Apeninski polotok naravna katastrofa^ ter se norčuje iz prizadetih ljudi, države in, ne nazadnje, tudi iz nas, davkoplačevalcev. Ta-v igro:	nova	vlada	mora	izgledati! ko je bi]o	po potresu v	dolini reke
dovolj šibka,	da bo	lahko vsakdo	Belice na	Siciliji, tako	je bilo po
občutil,	da jo	lahko	vrže,	takoj ko	potresu v	Furlaniji in,	sedaj tudi
bedo druge igre dozorele. _ _ Po tragediji, ki je v noči 12. oktobra 1963 odplavila Longarone ter teriala nad 2.000 človeških žrtev.
«škandal Vajont* sicer ni izbruhnil v teh dneh; o njem se ie začelo govoriti že pred kakimi desetimi leti; zaradi počasnosti, s katero	se premika	kolesje	italijanskega	sodstva, pa	je bilo	«potreb-
no* čakati deset let preden je pre-
WASHINGTON - Ameriški pred- šl° od ,bessd k de-ianiem- _ sednik Carter je včeraj očital Sovjet- Y bistvu predstavlja. «škanda)» ski	zvezi,	da	ne	spoštuje zaključne-	veliko	goljufiio_ v	višini več mili-
ga	dokumenta,	ki	so	ga sprejeli	na ; Jard 1® na račun	države.	S temi
konfererai za varnost in kooperacijo ’	c“ '**■"•**■««
v Evropi in ki ga je podpisalo 35 držav.
V izjavi ob obletnici «helsinške deklaracije* je Carter dejal, da «pre-stopki proti človekovim pravicam ne
Carter o teptanju človekovih pravic v Sovjetski zvezi
morejo več neopazno* in pri tem je omenil NDR, Češkoslovaško in ne samo Sovjetsko zvezo.
milijardami so se okoristili nekateri podjetniki in vidne osebnosti, ki so si na protizakonit način prilastile prispevke, ki so bili namenjeni za družbeno in gospodarsko obnovo prizadetih krajev.
Že leta 1963 je namreč italijanski parlament izglasoval poseben zakon za obnovo Longaroneja in
Ja|jjb l nekaj besed o nasprotnem, 'n celo provokatorskem to-stratlfka*'er'h reakcij predstavnikov post,k-e relativne večine, ko je sam Cf; ® sestaviti vlado. Sicer i je Pocln; ,eial. da drage stranke niso njegovega poskusa in ciii k da stališče KPI o «opozi-na r,z razbitja* ni veliko, gleda levjc0Sed?nie sodelovanje v okviru Štifto' dobro, da je bila sociali-Ssanvr ranka Pred to odgovornostjo Oh i na* je še dejal Craxi. z Vefoncu zasedanja je CK PSI v kat"10 Slaso • odobril dokument, sile kern Poriva vso demokratične Pravij skupni odgovornosti za u-kibo lanie države in obvezuje stran-Mifodstvo, da zagotovi obdobje tralrfi6*® premirja. Skratka cen-u komite je pooblastil vodstvo
kolego.
KLJUB POMANJKANJU BENCINA ITALIJANI MNOŽIČNO ODHAJAJO NA DOPUST
STAVKA AVTOPREVOZNIKOV RESNO OGRAŽA UGODNO TURISTIČNO BERO
Že danes možna poravnava spora in preklic tridnevne zapore lastnikov avtoeistern za prevoz tekočih goriv
RIM — Pogonsko gorivo vseh vrst bo zopet zmanjkalo v bencinskih črpalkah, če ne že danes, pa vsaj v prihodnjih dneh. To ne zaradi pomanjkanja bencina, ki ga je bilo po zadnji podražitvi, skoraj povsod na pretek, temveč zaradi stavke ali bolje rečeno zapore avtoprevoznikov. Iz protesta proti razsodbi lacijskega upravnega sodišča, ki je razveljavilo dekret o tarifah za prevoze, bodo lastniki avtoci-stern za tri dni ukinili prevoz goriva iz skladišč do prodajnih točk, zaradi česar lahko pričakujemo, da bo promet tako zasebnih kakor tudi javnih prevoznih sredstev popolnoma zamrl. Prav tako je v nevarnosti tudi letalska služba tako na notranjih kot na mednarodnih progah. Aiitalia je npr. že odpovedala 15 odstotkov poletov na srednjih mednarodnih progah in 10 odstotkov na notranjih. Precej je tudi zamud zaradi tehničnih pristankov za tankanje na vmesnih letališčih, ki imajo še bencin na razpolago.
Zaradi zapore avtoprevoznikov, ki
so ponekod z lastnimi cisternami blokirali dohode v rafinerije in skladišča goriva in tako preprečili redno oskrbo benbinskih črpalk s strani šoferjev, ki jih stavka ne obvezuje, postaja položaj ponekod že skoraj nevzdržen. Na področjih Co-melica, Cadore in Cortine d'Am-pezzo, da navedemo vsaj en primer, javna prevozna sredstva o-bratujejo s 25-odstotno zmogljivostjo in celo napovedujejo, da na tem gorskem turističnem področju v soboto in nedeljo ne bo nobenega avtobusa v prometu.
In prav turizmu, in tu mislimo na domače in tudi tuje dopustnike, bo sklep avtoprevoznikov zadal najhujši udarec. To toliko bolj, je noudaril včeraj minister za turizem sen. Egidio Ariosto, ker smo na višku turistične sezone, kakršne že desetletja ni bilo. Upam, je še pripomnil minister, da se bodo avtoprevozniki premislili in preklicali zaporo.
In prav to bodo skušali doseči, predvsem na zahtevo javnega mne-
drugih ©pustošenih krajev. Zakon je predvideval/ da bodo podjetniki, industrijci' in' obrtniki, ki jim
________ -a, je voda odplavila industrijske ob*.
škandalom* se glasi torej refren' jekte in delavnice, lahko deležni
prispevkov iz posebnega sklada 104 milijard lir, ki so ga' ustanovili prav v ta namen. Posebna klavzu la tega zakona pa je predvidevala tudi, da lahko prizadeti prodajo to svojo pravico do prispevkov drugim prizadetim, da bi le-ti razširili svo jo gospodarsko dejavnost na tem območju. In prav v tej klavzuli je tičal zajec, ki so ga znali spretni goljufi dodobra izkoristiti.
Sistem, ki so ga uporabili, je bil v bistvu sila preprost. Kupili so pravico do določenega prispevka (denimo prispevka za ponovne izgradnjo porušene mizarske delavnice). k temu pa so naknadno na lastno pest pripisali še pravico do prispevka za drugi gospodarski objekt (denimo lesne industrije), ki pa ga ni bilo pred poplavo in ga torej voda sploh ni mogla odplaviti. Na ta način so si ti,goljufi zaslužili mastne denarce (od katerih jih je precej takoj odromalo v Švico) na račun tragično prizadetega prebivalstva.
Kot smo že uvodoma omenili, se je preiskava o goljufiji začela že pred desetimi leti, potem ko se je začelo med ljudmi šušljati, da si je ta ali oni prislužil na kupe denarja s «bot trickom* na račun države. Med preiskavo finančnih stražnikov in karabinjerjev so por denonski sodniki izsledil’ 37 takih primerov goljufije in odgovorne prijavili sodstvu. Vsa stvar se je nato zavlekla, dokler ni glavno državno tožilstvo Qred približno enim mesecem predalo preiskavo v roke tržaškemu namestniku državnega tožilstva dr. Robertu Staffi.
Staffa je včeraj na tiskovni konferenci poročal novinarjem o svojih zaključkih. Dejal je, da je obtožil goljufije iih drugih prekrškov 14 oseb, za drage 23 pa je Dred-lagal oprostitev Od teh 14 osumljenih so najbolj na prepihu 56-letni Pierluigi Manfredi iz Vidma, ki je bil že predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustano ve v Legnanu, ravnatelj «(Jdine e-sposizioni* in (glej čudo) tajnik posebne komisije za Vajont, 43-letni trgovec Aldo Romanet iz Pordenona in 50-letni notar Diomede For tuna iz Pordenona, brat socialistič nega poslanca I-orisa Fortune. Lani so vse tri že aretirali ter jih nato izpustili na začasno svobodo.
Manfrediju, Romanetu. Fortuni in ostalim 11 goljufom bodo po vsej verjetnosti sodili v Pordenonu že prihodnjo pomlad. «0 izidu procesa sem še kar optimist*, je med včerajšnjo tiskovno konferenco dejal Roberto Staffa. Vsa italijanska demokratična javnost in predvsem ljudje, ki so preživeli strahotno poplavo iz leta 1963, upajo, da dc ta optimizem obveljal.
MARJAN KEMPERLE
nja in tudi političnih strank, danes zjutraj na sestanku, ki sta ga sklicala ministra za prevoze in industrijo Preti in Nicolazzi med strokovno organizacijo avtoprevoznikov in predstavniki petrolejskih družb. S proučitvijo obratnih stroškov bodo skušali najti kompromis za nove tarife, ki bi zadovoljile lastnike avtocistern. Istočasno je ministrstvo za prevoze pripravilo, po nalogu ministra Pretija, priziv na lacijsko upravno sodišče, s katerim osporavajo razsodbo o začasni ukinitvi veljavnosti dekreta o tarifah za prevoz petrolejskih derivatov.
Kljub nevarnosti, da bodo ostali brez bencina, pa Italijani odhajajo trumoma na dopust k morju ali v hribe, kot so si pač zamislili še pred časom, ko o energetski krizi še ni bilo govora. Vsekakor mislijo in predvsem upajo, da se bo vse srečno končalo: za avtomobiliste, za avtoprevoznike in za ministre, ki bodo imeli skrb manj. Po italijansko pač.
ustavodajno skupščino je nacionalna fronta sporočila, da bo bojkotirala volitve, ker ji niso omogočili, da bi lahko vodila svobodno in u-spešrao predvolilno kampanjo. Iz istih razlogov zagovarja bojkot tudi stranka narodne islamske republike, ki ji načeljuje ajatolah Šariat Madari. Ajatolah Homeini in njegovi privrženci ostajajo torej edini na današnjem prizorišču, saj so sklep o bojkotu sprejele tudi druge manjše politične grupacije, razen Tudeha (iranske komunistične partije) in stranke marksistov - leninistov, obe levi stranki pa nimata nobene prave teže v iranskem dogajanju.
Medtem pa nribaja iz Kuvajta vest, da bo Homeini postal prvi predsednik «Iranske islamske republike*. Uresničujejo se torej pesimistične napovedi, da bo šahovo strahovlado zamenjala v Iranu nič-manj nevarna in nedemokratična teokracija, (voc)
V SEVERNI IRSKI
Bombni atentati terjali štiri smrtne žrtve
BELFAST - Val terorizma je vče raj ponovno zajel Severno Irsko.
Dva angleška vojaka in policist so izgubili življenje v bombnih atentatih, za katere sl je prevzela odgovornost teroristična organizacija «Irska osvobodilna vojska*. Policista so teroristi ubili med pogrebom ubitega kolega/
REGGIO CALABRIA — Predsednik družbe Liquichimica Raffaele Ur-sini se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožbe goljufije. Preiskovalni sodnik v Reggiu Cala-brii je predal v nadaljnji postopek tudi vse člane upravnega sveta družbe potvorbe bilance.
'	N
V RIETIJU
Nov zaporni nalog za terorista Lconeja
RIETl — Sodniki, ki vodijo preiskavo o odkritju skrivališča prevratniške organizacije «Unita com-battenti per il comunismo*, so včeraj izdali zaporni nalog tudi proti Andreu Leoneju, ki je že v zaporu, ker sumijo, da je pripadnik «Pri-ma linea». Preiskovalci sumijo, da je Leone, ki je bil član cPotere o-peraio* zloglasni «Leo», ki naj bi bil duhovni vodja prevratniške organizacije, ki je izvedla vrsto ropov in ugrabitev v sodelovanju s kalabrijsko mafijo.
iiitiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiisiimiiiMituiHiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiMiiiimmiiiiimiiii)
POSLANICA PREDSEDNIKA JUGOSLAVIJE TITA
Začeti resnični proces razoroževanja v svetu
Voščila ob začetku svetovne konference proti atomskim in hidrogenskim bombam - Prizadevanje SFRJ in neuvrščenih
Iranske volitve
TEHERAN - Dan pred volitvami v «skupščino strokovnjakov*, kot v Iranu imenujejo volitve za
BRIONI — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je poslal svetovni konferenci proti atomskim in hidrogenskim bombam, ki poteka na Japonskem, poslanico z najboljšimi željami za uspešno delo.
Tovariš Tito je med drugim zapisal: «Vaša konferenca poteka v času, ko mednarodne odnose obremenjuje tudi nezmanjšana tekma v oboroževanju, posebej jedrska. Le ta neposredno ogroža svetovni mir, otežkoča odpravljanje neenakopravnih političnih in ekonomskih odnosov v svetu kot tudi napore usmerjene k popuščanju mednarodne napetosti, krepitvi vzajemnega sodelovanja in medsebojnega zaupanja.
Nedvomno je eden od poglavitnih nalog mednarodne skupnosti zaustavitev oboroževalne tekme, uresničitev pogojev za začetek resničnega procesa razoroževanja in uporaba sredstev, ki bodo nastala z ukrepi razorožitve za potrebe razvoja, po sebej držav v razvoju.
Jugoslavija si skupaj z neuvrščenimi in drugimi državami na vso
moč prizadeva, da bi čimprej prišlo do tega Dozitivnega procesa. V ta namen so neuvrščene države tudi dale pobudo za sklic posebnega zasedanja generalne skupščine ZN posvečenega razorožitvi. To zase danje je s svojimi sklepi spodbudi lo proces angažiranja celotne med narodne skupnosti v enem od bistvenih problemov našega časa kot je razoroževanje.
Prepričan sem, da ima vaša konferenca izreden pomen kot del širokih naporov v svetu za ustavite-' oboroževalne tekme in začetek procesa razoroževanja, posebej jedrskega. Ta cilj zahteva vztrajne napore vseh držav v prid varnosti in napredka celotnega človeštva in sreče vseh ljudi,* je v poslanici zapisal predsednik Tito. (dd)
BEOGRAD — Včeraj so ob 15 uri 42’34” po jugoslovanskem času zabeležili na področju kakih 300 km jugozahodno od Beograda, to je v Črni gori, potres 5,5 stopenj Mer callijeve lestvice. Ni znano, če je potresni sunek povzročil novo škodo.
banja in politika neuvrščenosti vedno bolj pritegovala pozornost velikih sil ter pogojevala njihovo večje angažiranje, da bi zadržale prodor vpliva neuvrščenih držav. Tako je tudi danes, je opozoril dr. Grličkov. Toda danes so zaradi nestabilnosti v mednarodnih odnosih in zaradi mednarodne napetosti države v razvoju in s tem tudi neuvrščene države manj odporne pred napadi na gibanje, ki prihajajo iz blokovskih in podobnih struktur.
Delovanje blokov je usmerjeno predvsem v razedinitev gibanja neuvrščenosti, pri čemer ni bistveno, ali želijo najprej vnesti spremembe v vsebino in zaporedje prioritet, s katerimi se ukvarjajo neuvrščene države, ah pa želijo doseči tisto, čemur pravijo preusmerjanje nato pa razedinjenje.
Potem ko je dalj časa govoril o stališču gibanja neuvrščenosti do blokov, je Grličkov širše govoril o važnih oblikah pomembnejših zao-
PRED VRHOM NEUVRŠČENIH
Obtožbe Kitajske Sovjetski zvezi
PEKING — Pred skorajšnjim začetkom vrha neuvrščenih držav v Havani na Kubi je včeraj kitajski dnevnik «Renmin Ri-bao» obtožil Sovjetsko zvezo, da skuša «ustrahovati* gibanje neuvrščenih in se poslužuje Kube, da bi sabotirala temeljne principe gibanja samega ter tako ustvarila nesoglasje znotraj njega.
Glasilo kitajske KP nadalie zatrjuje, da si kubanska vlada pod krinko neuvrščenosti prizadeva uresničiti sovjetske cilje ter pripominja, da je Moskva tudi v preteklosti označila za sovražnike gibanja neuvrščenih tiste države, ki so se upirale sovjetski, oziroma kubanski politiki.
strovanj v odnosih med neuvrščenimi državami in o opozarjanju na spore, v katerih je treba iskati korenine razlik ter nasprotovanj ideološke narave. Grličkov je dejal, da so pota, za katera se odločajo te države, vse bolj pestra, kar je neposreden prispevek neuvrščenih držav k obogatitvi sedanjih in utiranju novih poti v razvoju socializma kot svetovnega procesa. Dve tre-tiini neuvrščenih držav, je opozoril dr. Grličkov. se je na svoj način odločilo za razvoj socializma.
Ko je polemiziral s poskusi omalovaževanja in negiranja vrednosti gibanja neuvrščenih in z nazori o nekakšni negotovi prihodnosti gibanja, je Grličkov dejal, da poznano elemente mednarodnega pntožaia in faktorje mednarodnih odnosov, ki bolj kot kdajkoli terjajo odločno dejavnost neuvrščenih držav.
V	zvezi z različnimi tolmačenji radikalizma oziroma o naraščajočih zahtevah neuvrščenih držav, da so potrebni konkretnejši ukrepi za spremenitev odnosov v svetu v korist enakosti in enakopravnosti, je Grličkov dejal, da neuvrščene države agilneje in odločneje opozarjajo na probleme in objavljajo svoje zahteve. To je rezultat in posledica počasnosti ali najpogosteje odsotnosti vsakega napredka pri reševanju najaktualnejših problemov sodobnega sveta. Mednarodni gospodarski odnosi so velik vir njihovih težav. Zahteve, s katerimi nastopajo neuvrščene države za enakopravnost v mednarodnih odnosih so edini res legitimni, saj gre za države, ki se poskušajo osvoboditi okovov in odnosov, ki so jim jih vsilili. Konfrontacije, ki nastajajo in ki so vedno ostrejše, so rezultat pomanjkanja vsake volje na drugi strani, da bi se sedanji odhosi spremenili.
V	tem okviru je dr. Grličkov govoril o konceptu, potrebah, možnostih in realnostih pri uvajanju nove mednarodne gospodarske ureditve, nato pa je prešel na probleme nadaljnje demokratizacije odnosov v gibanju neuvrščenosti. Deial je, da gibanje ne bi moglo biti tako zanesljiva opora v boju proti neenakopravnosti in liderstvu. dominaciji in hegemonizmu, prod blokovski razdeljenosti ,če se proti tem poiavom ne bi bojevalo predvsem v lastnih vrstah in i^kaln novih poti za demokratizacijo odnosov v gibanju neuvrščenosti in v svetu sploh, (dd)
Praznovanja v Makedoniji
SKOPJE — V Makedoniji so včeraj praznovali dvojni ljudski praznik ob 76. obletnici ilindenske vstaje in 35-letnici prvega zasedanja ASLOM (Antifašističnega zbora narodne osvoboditve Makedonije). Glavna proslava je bila v Mana-stirju Prohor Pčinski pri Kumano-vem, kjer je bilo 2. avgusta 1944 prvo zasedanje ASNOJ.
SKUPNO SPOROČILO 0 SESTANKIH NA DEŽELI
Periodično preverjanje naj zagotovi izvajanje dogovorjenega sporazuma
Pospešili bodo postopek za izvajanje deželnega razvojnega načrta ■ Prednost Furlaniji - Pobude političnega značaja za izvajanje osimskih sporazumov
Na sedežu deželnega odbora v Trstu se je v sredo v poznih večernih urah končala serija sestankov med predstavniki petih strank deželne programske večine in za st.opniki enobarvnega demokristjan-skega odbora, na katerih so preverili in ocenili dosedanje delova nje deželne vlade. Po sestanku so predstavniki vseh strank izdali skupno poročilo, iz katerega povzemamo glavne točke.
Delegacije strank, ki podpirajo sedanjo večino v deželnem svetu, so se sestale, da bi nadaljevale preverjanje o tistih točkah, o katerih so na prejšnjih sestankih poročali pristojni deželni odborniki. Deželni odborniki so poročali o deželnem razvojnem načrtu, o vprašanju obnove prizadete Furlanije, o desetletnem stanovanjskem načrtu. o zdravstveni reformi, o izvajanju osimskih sporazumov ter o trenutnem stanju zaposlitve in podjetij v krizi. 0 teh vprašanjih so namreč stranke zahtevale pojasnila
Sestanku je predsedoval predsednik deželnega odbora odv. Comel-li. prisotni pa so bili deželni tajniki in načelniki svetovalskih skupin Braida in Turello za KD, Cuf faro in Pascolat za KPI, Bravo in Zanfagnini za PSI, Bianchi in Ve-spasiano za PSDI, Barnaba za PRI in Štoka za SSk. Sestanka so se nadalje udeležili izvedenci strank ter podpredsednik deželnega odbora Colom ter odbornika za javna dela in obnovo Furlanije Biasutti ter za industriji Rinaldi.
Na sestanku so predstavniki strank obrazložili svoja stališča o gornjih točkah ter o nekaterih dru-kih vprašanjih, o katerih so menili, da je potrebno nujno razpravljati. S svoje strani pa je predsednik deželnega odbora Comelli orisal potek prejšnjih sestankov in podrobno prikazal dosedanjo zakonodajno in upravno dejavnost deželnega odbora, kot jo narekuje programski sporazum. Odborniki pa so dajali pojasnila o raznih točkah in vprašanjih, ki so prihajala na dan med razpravo.
Delegacije strank so poudarile potrebo, da se nadaljuje sodelovanje na osnovi dogovorjenega sporazuma; imele pa so za potrebno, da se uvede periodično preverjanje med tajniki in so že sedaj določile nadaljnje sestanke med izvedenci, na katerih bodo razpravljali o po samezflih točkah sporazuma. Se Stanki bodo v teku prihodnjega meseca, njihov namen pa je iskanje koordiniranih in poglobljenih navodil za pobude, ki jih bo treba nato predlagati deželnemu svetu. Delegacije so se tudi seznanile z dosedanjim delom o glavnih točkah programskega sporazuma. Izražena .je bila potreba po tesnejšem in u-činkovitejšem sodelovanju med svetovalskimi skupinami večine in deželnim odborom, tako da bi se lahko bolje določali termini in način izvajanja sedanjega in bodočega programa.
O deželnem razvojnem načrtu so se delegacije sporazumele, da bodo pospešile postopek, da bi prišlo v kratkem času do izvajanja načrta samega. Potrjena je bila absolutna prioriteta za izvajanje obnovitvenih del v prizadeti Furlaniji; poudarjeno je bilo tudi, da se je treba ob sodelovanju občinskih uprav in skupnosti na organski način spoprijeti s programi obnove naseljenih središč. Do izraza je prišla tudi potreba po pospešitvi terminov in procedure za točno izvajanje zakona štev. 24/1979, ki zadeva izredni sekretariat za obnovo, ter zakona štev. 35/1979, ki prinaša popravke k zakonoma štev. 30 in 63 iz leta 1977.
Kar pa se tiče zgodovinskih središč, so se delegacije sporazumele, da bodo na osnovi predlogov vseh strank večine v teku tega meseca pripravile dokončno besedilo in ga nato predložile deželnemu svetu. Pričela se je tudi poglobljena razprava o stanovanjskem vprašanju, da ba se čim prej začel izvajati desetletni načrt; istočasno so bile sprejete obveze za izredni poseg «una tantum*. s katerim bi se lotili reševanja perečega problema, ki ga predstavljajo stanovanjski sodni izgoni. O vprašanjih zdravstvene reforme so se delegacije dogovorile o načinu procedure, po ka-
teri bo treba deželno ozeml je porazdeliti —- in to bo nemudoma storjeno — na krajevne zdravstvene enote. Kar pa se tiče zakonskih ukrepov, ki jih mora dežela sprejeta na osnovi državnega zakona o zdravstveni reformi, so se delegacije sporazumele, da bodo vpraša nje še poglobile in po počitnicah celotno zadevo predložile deželnemu svetu O vprašanjih krajevnega gospodarstva in industrije pa so potrdile obveze, ki so jih z resolucijo sprejele na zadnji seji deželnega sveta. Glede izvajanja o-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V RIMSKEM GLEDALIŠČU
Plavtova komedija «Amfitrion» navdušila dokaj številno občinstvo
Domiselna režija Nina Mangana in izvrstna igra Ernesta Calindrija, Luiselle Boni in drugih nastopajočih
V okviru poletnih dramskih prh reditev je tržaška avtonomna leto viščarska in turistična ustanova pripravila ljubiteljem odrske umet n osti nadvse prijetno presenečenje. V rimskem gledališču v Uiici Tea tro romano je namreč v sredo zvečer skupina «Gledališča in družba» uprizorila Plavtovo komedijo «Am-jitrion*. Poudariti je treba, da ie bila izbira kraja posrečena, saj je odlično dopolnjevala scensko in interpretativno zasnovo.
Igro je priredil Chigo de Chia-ra, ki je skušal ostati čim bližje originalnemu tekstu, kljub temu da je poudaril zlasti komični mehanizem in ga uokviril v dramske struje — komedijo, shakespearsko far so oz. kabaret, opereto — v katc-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im im im milil iim >ii ii iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i mu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiii im Miiiiiiiiiiiiiiiiiini min ii m m n m nt iiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZARADI TRIDNEVNE STAVKE PREVOZNIKOV NAFTNIH DERIVATOV
Preskrba tržaških bencinskih črpalk od včeraj skoraj povsem ohromljena
Protestno akcijo, ki bo trajala še ves jutrišnji dan, je treba pripisati okoliščini, da še vedno niso bile uveljavljene obvezne avtoprevozne tarife
Včeraj se je začela napovedana tridnevna stavka uslužbencev podjetij, ki z avtod s ternami preskr-bljajo bencinske črpalke. Trajala bo še ves jutrišnji dan torej in hudo prizadeta stotisoča, ki se z lastnimi vozili odpravljajo na bolj ali manj zasluženo letovanje na razbeljene morske plaže, oziroma v svežino planin.
Bencinarji so zopet na tem, da razobesijo opozorila, kot »Gorivo je pošlo* ali «Zaprto zaradi pomanjkanja bencina*. Z razliko od preteklih dni pa bo tokrat položaj domnevno mnogo slabši in kaže, da se bodo avtomobilisti znašli v takšnih težavah, s kakršnimi se mor da v povojnem času med letnimi počitnicami še niso. Seveda le, če pristojne oblasti ne bodo poskrbele za naglo rešitev spora. Čemu stavka?
Ker je lacijsko deželno upravno sodišče sprejelo priziv petrolejskih družb proti uveljavitvi zakonskega odloka z dne 27. junija t.l. o uveljavitvi obveznih prevoznih tarif Odlok je podpisal pristojni minister Preti in je bil objavljen v Uradnem vestniku republike 7. julija, predvideva pa viličasti sistem tarif za prevoze naftnih izdelkov (bencina, plinskega in gorilnega olja idr.). Gre za minimalne in maksimalne cene, ki naj bi ostale v veljavi poskusno šest mesecev.
Obvezne tarife bi bile prevoznikom dobrodošle, saj se že dolgo pritožujejo nad prevelikimi izdatki, nasportno pa se njihovi uvedbi krčevito upirajo industrijci, čaš, da bi se jim stroški za prevažanje goriv povečali v razmerju 40 do 50 od sto. Petrolejske družbe nadalje očitajo ministru za prevoze, da je ustrezni odlok podpisal samovoljno, ne da bd se poprej posvetoval z njimi, oziroma, ne da bi sprožil poglobljeno analizo prevoznih stroškov skupaj z vsemi zainteresirani mi dejavniki. Nazadnje menijo in dustrijci, da bi večje finančno breme zaradi uveljavitve obveznih prevoznih tarif sprožilo verižno reakcijo tudi na drugih področjih.
Kaj pa sodijo sami prevozniki? Ravnanje petrolejskih družb je po njihovem vperjeno izrazito proti njim, češ da hočejo z bojkotom obveznih tarif ošibiti njihovo poga jalno moč. Stavko pa utemeljujejo
12J A V A DEŽELNEGA TAJNIKA KPI POSL. CUPFARA
«Sedanji položaj v deželi zahteva široko enotnost»
Po sestanku med strankami večine v deželnem svetu je deželni tajnik KPI posl. Antonino Cuffaro dal naslednjo izjavo;
«Sestanek med strankami večine je potrdil razloge, na osnovi katerih smo postavili naše zahteve o soočanju o nujnih problemih.
Vprašanja potresa, zaposlitve, stanovanj, izvajanja mednarodnih dogovorov v interesu preporoda deželnega gospodarstva, tržaška kriza in razvojni načrt, zahtevajo v Furlaniji - Julijski krajini skupen napor vseh demokratičnih sil. Poleg tega pa obstaja v naši deželi še druga potreba: deželni odbor mora delovati bolj hitro, bolj učinkovito in bolj rigorozno, predvsem pa mora spoštovati odnose z vsemi strankami, ki sestavljajo večino. Mimo volje, ki jo ima deželni odbor in mimo nekaterih doseženih rezultatov pa je dobro opazna razlika med široko fronto strank, ki se trudijo, da bi premostile nuj-nostno stanje, in sestavo deželne vlade. Ta osnovna slabost vodi do nesoglasij, do zamud in do zaostritve odporov, ki otežkočajo široko povezavo med političnimi silami in rešitviio problemov. Upoštevajoč sedanji položaj v deželi in nujnost, s katero se je treba soočati s problemi, smo hoteli narediti zadnji poskus, da bi povzročili spremembe v ravnanju deželnega odbora ter da bi poživili delovanje večine. Uspelo nam je iztrgati nekatere obveze, ki so v skladu s potrebami našega prebivalstva
(važna so predvsem vprašanja o sekretariatu za obnovo Furlanije, o ponovnem predlogu o zazidavi zgodovinskih in mestnih središč, o razčiščenju odnosov med deželno in občinskimi upravami glede obnovitvenih del v Furlaniji, o zaposlitvi, o finansiranji posegov v korist družin, ki so jih prizadeli stanovanjski sodni izgoni, o problemih obveščanja in RAI TV).
Treba pa bo paziti, da bodo te obveze resnično spoštovane. Naredili bomo kar je v naših močeh, da ne bi prišlo do novih zamud in da bi okrepili enotnost med političnimi silami, ki sestavljajo deželno večino. Gotovo je, da ne bomo mogli sprejemati nadaljnjih od lasanj in neizpolnjenih obvez. V tem pogledu bodo prihodnji tedni odločilnega pomena tako za deželni odbor, kot za večino. Vsekakor pa bo treba z bojem, z obvezo in enotnostjo strank levice, stalno vzpodbujati deželni odbor, da bodo premoščeni vsi odpori do sprememb. da bodo pozitivno rešena še odprta vprašanja, predvsem pa, da bi pripravili osnovo za novo deželno politiko. Pospešiti je namreč treba enotne procese, da bi de žeti čim prej zagotovili tako vlado, ki bi v polni meri odgovarjala potrebam prebivalstva, avtonomije in razvoja.
Kakor kaže postaja vedno bolj potrebna taka vlada, v kateri bi lahko neposredno sodelovali obe stranki levice*.
tudi z vrsto drugih nevčešnosti. V nekaj zadnjih letih je bila avtoprevoznika dejavnost podvržena kar štirim zakonom in 20 odlokom, kar je izmaličilo njen pravni ustroj, medtem ko se javne strukture zakonodajnim predpisom niso ustrezno prilagodile; tako obstajajo npr hude pomanjkljivosti v delovanju pokrajinskih uradov za civilno motorizacijo zaradi katerih morajo prevozniška podjetja čakati tudi do štiri mesece na vpis v stanovsko zbornico v smislu zakona 298 iz leta 1974, to pa pomeni dodatne stroške. In še: zakon 298 ostaja tako rekoč na papirju tudi. kolikor zadeva potrebo po vzdrževanju optimalnega ravnovesja med narašča njem prometa in izdajanjem novih prevoznih licenc. Tu je nato še vprašanje omejitve nosilnosti avto-cistem v smislu zadevnih norm EGS (zdajšnja nosilnost znaša 44 ton). Nazadnje zahtevajo uslužbenci avtoprevozndh podjetij skrčenje delovnega umika.
Povrnimo se k osrednjemu povo-
du za tridnevno stavko, katero so oklicala združenja avtoprevoznikov ANITA, FAl in FITA. Skupina avtoprevoznikov, vključenih v deželno zvezo obrtnikov Furlanije - Julijske krajine, je v posebnem sporočilu ostro obsodila ravnanje la-cijskega upravnega sodišča ter o-značila vedenje petrolejskih industrijcev kot izzivalno in neodgovor no s pripombo, da utegnejo njegove posledice, kolikor zadeva preskrbo črpalk z gorivom, spraviti v nevarnost javni red.
Avtoprevozniki iz Trsta in drugih središč naše dežele zahtevajo, da industrijci brž prekličejo svoj pri ziv, z druge strani pa takojšnjo uveljavitev obveznih tarif za pre voze naftnih derivatov z vzvratnim učinkom od 1. avgusta; obenem naj se uvede strogo nadzorstvo nad spoštovanjem teh tarif. Če gornjim zahtevam pristojni dejavniki ne bodo ugodili najpozneje do 25. t.m., bodo avtoprevozniška podjetja svo- * v
(Nadaljevauje na zadnji strani)
rih se je razvil tekom stoletij. V’ takih okoliščinah je nekoliko za postavil zvestobo originalnemu tek stu, medtem ko je osredotočil dogajanje na odnos med igralci in publiko. V' tem smislu ni toliko pomembno scensko dogajanje, kolikor posledice, ki jih ima na gledalca. Kljub tem spremembam pa komedije ni izgubila glavnih avtorjevih značilnosti, saj je imel Chigo de Chiara ves čas pred očmi n ievo bazilarno strukturo, zaplet in raz plet dogodkov, bistvene značilnosti oseb in prepletanje dogajanja, ki včasih poteka istočasno na dveh različnih prizoriščih.
Fabula komedije je vzeta iz gr ške mitologije. Bog Zeus zapusti Olimp in se poda med smrtnike, kjer se odloči za ljubezenski pod vig z Alkmeno, lepo ženo vojsko vodje Amjitriona, ki se v tistem času bori proti Tebancem. Toda Alkmena ni samo lepa. ampak tudi zvesta svojemu možu. Zato se Zeus spremeni v Amjitriona in Alkmena se mu preda, misleč da ie njen mož. ki se je vrnil iz vojne. Medlem pa se vrne pravi Amfitrion in pošlje svojega služabnika, naj seznani ženo z njegovim prihodom. Zgodba se zaplete, ker najde sel doma sebi enakega dvojčka. Ta je v resnici Merkurij. ki je prišel na svet skupno s svojim očetom Zeu-som. Od lega trenutka dalje nastopata v igri dva Amjitriona in dva služabnika — dvojčka, ki skupaj sprožijo dolgo irrsto nesporazumov. Alkmena je obsojena prešuštva, vendar Zeus na koncu pojasni vse nesporazume in podari Anfitrionu nesmrtnost. Alkmena pa rodi Her-kula, ki je sad božjega (.podviga*
Igra je žela prodoren uspeh med občinstvom. Za to gre najbrž glavna zasluga režiserju Ninu Manganu. nosilcema glavnih vlog Ernestu Calindriju in Luiselli Boni, pa še Giorgiu Naddi, Francu Fiorinu, Francu Alpestru in Robertu Della Časi, ki sta zaradi komičnih scen požela največ aplavzov. Pomembno osvežitev je predstavljal tudi nastop Barbare Barni in Alessandre Palladino, ki sta kljub negodovanju starejših predstavnic nežnega spola v prvem dejanju med osončenjem* odvrgli svoja modrčka. Tudi scena in kostumi so bili pripravljeni izredno okusno in v skladu s časomim dogajanjem. Glasbeni vložki, v katerih je imelo svojo vlogo tudi ozvočenje, pa niso motili predstave, ki je še stopnjevala njihov utrip z odrskim dogajanjem
(ir)
111111111111111111111111111111111111 Hlinili nuni iiimiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiia
TOVORNE LADJE SE VSE POGOSTEJE USMERJAJO DRUGAM
Zelo kritična ocena industrijcev o stanju v tržaškem pristanišču
Zamude pri raztovarjanju in natovarjanju - Premalo delovne sile in neustrezne strukture - Posredovanje pri dr. Zanettiju - Sindikat luških delavcev FULP zavrača trditve melonarskega glasila
Ob pomolih tržaškega trgovskega pristanišča se ustavlja čedalje manj tovornih ladij, v prihodnosti pa se bo njih število še zredčilo. Nič kaj rožnata, a utemeljena napoved, je prišla iz vrst krajevnega odbora za malo in srednjo industrijo v sklopu {»krajinskega združenja industrijcev. Osip je zaskrb-ljiv, ker pomeni hud udarec prometu ravno s tistimi blagovnimi zvrstmi — na primer s kavo, ki so pravzaprav gonilo pristaniških dejavnosti. Poleg tega odjeda redčenje trgovskih ladij zaslužek Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku, kjer ladje popravljajo, ne nazadnje pa tudi tvrdkam, ki plovila oskrbujejo z gorivom in posadke z živežem. V splošnem pa pojav seveda škoduje celotnemu tukajšnjemu gospodarstvu.
Čemu vse to po mnenju krajevnega odbora za malo in srednjo industrijo? Zaradi neprestanih zamud v raztovarjanju in natovarjanju in niza drugih pomanjkljivosti operativne narave. Prečesto se nagnete preveč dela hkrati, tako da mu razpoložljiva delovna sila ne more biti kos, sicer pa naglaša sporočilo industrijcev,' da je luških delavcev vsekakor vedno premalo glede na dejanske potrebe. Tega se tudi sami zavedajo in zahtevajo večjo u-činkovitost luških storitev.
Omenjene zamude prinašajo s seboj seveda večje stroške za ladjarje; industrijci so mnenja, da postajajo ti povečani izdatki že neznosni ter navajajo nekaj zgovornih primerov. Dne 5. t.m. je priplula v luko ladja s tovorom kave, ki bi ga bilo treba po pravilih izkrcati v štirih dneh, v resnici pa se je raztovarjanje pričelo šele 12. julija. Neka druga ladja je pripeljala bale celuloze: raztovarjati so jih začeli pravočasno, naenkrat pa so z delom prekinili ter izkrcavanje nadaljevali dva dni pome je, tako da je trajalo štiri dni.
Vse to se dogaja v času, ko je tovorni promet v naši luki že tako v zastoju v primerjavi z lanskim letom, ki prav tako ni bilo kdo ve kako spodbudno, če upoštevamo, da se v drugih italijanskih pristaniščih blagovni tokovi množijo. Če se po ložaj v najkrajšem ne popravi, ne bo več govor o zastoju, ampak kaj kmalu že o pravem nazadovanju prometa, katerega prva vidna zna menja so že tu; v zadnjih tednih so se že štiri ladje obrnile rajši drugam, kakor pa v Trst zaiarii tukajšnjih »poraznih izkustev*, kot
*' * ;
Včeraj popoldne je skupina kakih 30 avtoprevoznikov s tovornjaki demonstrirala po mestu, da bi opozorila na težave, v katerih so se znašli zaradi stavke pristaniških delavcev na sedmem pomolu. Stavkovno gibanje je onemogočilo, da bi na njihove tovornjake natovorili
v pristanišču kontejnerje, zaradi česar se je sinoči znašlo na parkirišču sedmega pomola več kot 50 tovornjakov, ki bodo morali še da-
nes čakati na tovor. Prevozniki so prevozili Nabrežje, Ul. Milano, Ul. Carducci, Ul. Ghega, Trg della Li-berta in se nato vrnili na sedmi pomol med svojo demonstrativno akcijo so se ustavili na Trgu Unita, kjer je njihovo predstavništvo sprejel dr. Vigone. funkcionar prefekture.
Kot obvešča tiskovno sporočilo Združenja obrtnikov, so prevozniki poslali brzojavke trgovinski zbornici, pristaniški ustanovi in deželi.
ugotavlja nota odbora za malo in srednjo industrijo. Ena se je zasidrala v Benetkah, dve v Genovi, tretji pa še niso določili kraja pristanka, ki vsekakor ne bo pri nas. In s čim so bile, oziroma so natovorjene te ladje? S kavo.
Industrijci navajajo zatem še nespodbudne podatke v zvezi z odsotnostjo delavcev z delovišča: po neuradnih številkah je bilo sredi julija odsotnih 24 od sto luških delavcev zaradi počitnic, nadaljnjih 23 od sto pa zaradi bolezni.
Zaradi vsega navedenega, ki se uokvirja še v splošni zaskrbljujoči položaj tržaškega gospodarstva je odbor za malo in srednjo industrijo naročil predsedniku inž. Pie-ru Vidaliju, naj primerno posreduje pri predsedniku tržaške avtonomne pristaniške ustanove dr. Zanettiju. Obenem pa izraža željo, da bi se vsi, ki jim je pri srcu bodočnost tržaške luke, zagotovo udeležili prihodnje konference o našem pristanišču, ki bn čez kakšen mesec
Usoda našega pristanišča pa le ni vsem pri srcu, sicer si ne bi
mogli razlagati dveh člankov izpod neznanega peresa, ki ju je priobčilo 19. in 26. julija glasilo Liste za Trst »La Voce libera*. Pisec je hotel vtepsti bralcem v glavo, da so deželna uprava, načrtovalna družba Electroconsult in sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL skovale zaroto proti tržaškemu pristanišču. Tajništvo enotne federacije luškiii delavcev FULP je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ostro obsoja tako »tendenciozno in izzivalno* ter neresnično pisanje, katerega namen je umetno ustvarjanje nezadovoljstva in zmede med delavstvom.
Tajništvo sindikata FULP je povabilo anonimnega melonarskega pisca in predstavnike tako omenjenega glasila kot Liste za Trst na javno razpravo o vlogi in bodočnosti našega pristanišča. Sindikalna nota na koncu ugotavlja: »Gambas-sini, predstavnik župana in znan zastopnik LpT, ni kot član vodstva ter upravnega sveta luške ustanove EAPT izrazil prav nobene zaskrb lienosti glede usode pristanišča. Mar ni to čudno?*, (dg)
Gledališča
ROSSETTl
Danes ob 20.30 v gledališču Ros-setti premiera operete «Scugnizza» Carla Lombarda na glasbo Maria Coste. V glavnih vlogah nastopajo: Daniela Mazzucato (Salome), Silvana Moyso (Gaby Schmidt), Linda Moretti (teta Grazia), Luciano Lual-di (Toto), Riccardo Peroni (Chic), Gino Pernice (Toby Schmidt), Gian-franco Saletta (komisar).
Nova scenska postavitev je bila izdelana v delavnicah gledališča Verdi po osnutkih Willyja Orlandi-ja, kostume sta izdelali krojačnici Sarterie Arrigo iz Milana in gledališča Verdi po osnutkih Sebastjana Soldati ja.
Režijo in koreografijo je oskrbel Gino Landi, asistentka režije Luisa Crismani, asistent koreografije Ser-gio Japino.
Dirigent Guerrino Gruber. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Andrea Giorgi. Sodeluje festivalski baletni zbor.
GRAD SV. JUSTA
Jutri ob 21.15 nastop romunskega državnega baleta «Alunelu*, Id bo predstavil svoj bogat repertoar iz romunske folklorne tradicije. Gre za prvo turnejo tega odličnega ansambla Italiji Vstopnice so na prodaji v Pasaži Protti.
Kino
Miramarski park - «Luči in zvoki*: ob 21. uri «Sen v Miramaru (v slovenščini), ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini).
Ariston 21.30 «2001 - Odissea nello spazio*. K. Dullea, G. Lockvvood.
Ritz 18.00 «1 vichinghi*. Kirk Douglas, Tony Curtis, Ernest Borgni-ne, Janet Leeight. Barvni film.
Eden 18.00 «1 misteri delle Bermu-de». Barvni film.
Excelsior 17.30 «Cuori solitari*. U-go Tognazzi, Senta Berger. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00—22.00 «In diretta: La fine del Mondo*. Barvni film.
Mignon 16.30—22.10 «Settimo pote-re». Barvni film.
Filodrammatico 14.30—22.00 «La por-no ninfomane* in «Seximanie di una moglie*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Arriva un cavaliere libero e selvaggio*. Jane Fonda. Barvni film.
Aurora 17.00—21.45 «Una calibro 20 per io specialista*. Clint Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 17.00 «11 pianeta proibito*. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «H cibo degli dei». Prepovedan mladini pod 14. letom
Prosveta
PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo od 20. 8 do vključno 23. 8. v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta.
Izleti
SP1>T prireja ou zj. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Juliji iv, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304).
PD Ivan Grbec iz Skednja prireja 26. avgusta izlet v Metliko - Bela krajina. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure v društvenih prostorih.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. avgusta LIDIJA
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.32. — Dolžina dneva 14.41. — Luna vzide ob 16.03 in zatone ob 1.14.
Jutri, SOBOTA, 4. avgusta DOMINIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,5 stopinje, najnižja 22,8, ob 18. uri 29 stopinj, zračni tlak 1012,9 mb rahlo pada, vlaga 53 odstotna, nebo skoraj jasno, brezvetrje, morje mirno, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. avgusta 1979 so se v Trstu rodili štirje otroci, umr'j pa je 12 oseb.
RODILI SO SE: Kristina Bogateč, Branimir Matteo Puskaric, Giovanni Contrada, Stefanu Rocco.
UMRLI SO: 76 letni Umberto Rio-sa, 83-letni Luigi Zalar, 55-letni Giuseppe Signoretto, 80-letna Ines Ge-renich vd. Dudech, 35-letni Mario Micolaucich, 77-letni Giuseppe Gri-malda, 77-letr.a Anna Carboni vd. Pesaro, 65-letni Giordano Bon, 95-letni Giuseppe Trampuš, 69-letni Giovanni Sponza, 79-letni Pietro Boc-cassin, 67-letni Vittorino Fabris.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33; Ul. Roma 16; Ul. L. Stock 9; P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4
LEKARNE V OKOLICI
Boliunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141: Božje polje, Zeonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje:' tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku, To velja za zavarovance INAM, TNADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V PREČNIKU
PRIREDI
I
3.
i
partizanski praznik v Prečniku
4., 5., 6. AVGUSTA
PROGRAM:
JUTRI, 4. avgusta
ob 15.00: otvoritev, ex tempore za otroke do 14 let, tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami ob 20.30: ples z ansamblom «L. Furlan*
NEDELJA, 5. avgusta
ob 10.00: otvoritev in tekmovanje s ploščami ob 18.00: koncert Nabrežinske godbe ob 20.30: ples z ansamblom «L. Furlan* — tekmovanje z jabolko
PONEDELJEK, 6. avgusta
ob 17.00: otvoritev
ob 20.30: ples z ansamblom «Mokambo», razne igre
PD JOŽE RAPOTEC
PRIREDI 4., 5. IN 6. AVGUSTA
ŠAGRO V PREBENEGU
PROGAM:
SOBOTA, 4. avgusta
—	ob 18.00 odprtje kioskov
—	ob 20.30 ples z ansamblom «SUPERGROUP»
NEDELJA, 5. avgusta
—	ob 9.00 odprtje kioskov
—	ob 9.15 ex tempore
—	ob 18.00 nastop godbe na pihala «BREG»
—	ob 20.00 nastop pevskega zbora «JADRAN*
—	ob 20.30 ples z ansamblom «SUPERGROUP*
PONEDELJEK, 6. avgusta
—	ob 18.00 odprtje kioskov
—	ob 20.30 ples z ansamblom «VESELI GODCI* iz Boljunca.
SEKCIJA KPI KRIŽ
organizira 3., 4. in 5. avgusta 1979
PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA
PROGRAM:
DANES, 3. avgusta
— ob 20.00 pozdrav predstavnika avtonomne federacije KPI -. v-Tnau.-—-*- * l.	— ,

JUTRI, 4. avgusta
—	ob 17.00 tekma v briškoli,
—	ob 20.00 nastop moškega pevskega zbora »Vesna* iz Križa.
NEDELJA, 5. avgusta
—	ob 10.00 ex tempore,
—	ob 17.00 nastop folklorne skupine »Castellani* iz Castel San Pietra - Bologna.
Vsak večer od 21.00 do 24.00 ples ob zvokih ansambla «HARMONY - SOUND*
Dobro založeni kioski, domače vino.
VABLJENI!
Razna obvestila
Zveza vojnih invalidov NOV spo roča, da bodo njeni uradi zaprti še danes, 3. avgusta, zaradi dopusta.
Mali oglasi
telefon f040) 7946 72
PRODAJAM zazidljivo zemljišče o-koli 1000—1200 kv. m, ob cesti Devinščina - Prosek. Telefonirati na št. 225333.
MOTORNI čoln BORA-2, motor VOD VO 110 km, ležišča, kuhinja, WC; za križarjenje in smučanje prodam. Brezovar, Postonjska 11, Ljubljana, tel. (061) 266-710.
PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrb in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugih prostorov Lilija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper.
PRODAM po zelo ugodni ceni 5-me trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacije na tel. štev. 910148.
TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst!
PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rapicio 7, telefon 763-107 Carli.
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji o® Trgu Unita bodo v avgustu nasled" nje razstave:
od danes, 3., do 11. — Fernando Goi" na Gordini in Mauro Travan; od 12. do 17. — Ex tempore «Najr®' da Trga Unita d’Italia»; od 18. do 26. — Bruna Bertotti Frad' sin in Paolo Gerli; od 27. do 3. 9. — Simonetta FertO' glia in Mario Salvo.
« « «
V	galeriji kavarne Tommaseo J*
v teku 3. posmrtna razstava sli® Ettora Piccinija.
Namesto cvetja na grob Anten® Škabarja darujeta Ivanka in Nand*
5.000	lir za Skupnost družina Opčin?’ Namesto cvetja na grob Marij* Škabar vd. Milič (Repnič 21) darujejo Ida Husel 10.000, Boška Kante 5.000 in Peter Milič 5.000 Ur spomenik NOB v Repniču.
V	spomin na Ivana Novaka darujeta Alma in Stojan Pertot 10.000 n* za poimenovanje osnovne šole * Barkovljah.
Namesto cvetja na grob Justin* Vuga daruje Meri Stok 5.000 lir Dijaško matico.
Tržaška federacija PSI izreka smrti tovariša Ivana Novaka n«J" globlje sožalje ženi Pini in svojeri®’
- +
Umrl je naš dragi oče, brat, nono in stric
KARLO BAJC
Pogreb bo jutri, 4. avgusta, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Sinovi, hčeri in sestre z družinami, svaki, svakinje. Justina Barovina in drugo sorudstvo
Prosimo, da namesto cvetja darujete v dobrodelne namene.
Trst, 3. avgusta 1979
Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C



mri
|||/ }■■■/]

h ■> f 11, * j
■ #'	-.:-v:5W ?...-;. 4
p-# ....fl|M|


fjggBgll
IISIIM
/«ifl*l
\ 1P»
m
M
IdfSHHRf


»Ml p.>

BO LETA 1981 UPORABNA CESTA NA SABOTINU?
Uresničuje se dolgoletni sen Bricev o hitri cestni povezavi z Novo Gorico
Državno podjetje za ceste ANAS je oddalo gradbenikom delo za gradnjo ceste na italijanskem odseku - Decembra pridno graditi odsek od Huma do meje - Načrt za most čez Sočo bo gotov do maja 1980
V	kratkem bodo pričeli z gradijo še ene izmed tistih obmejnih infrastruktur, ki so predvidene v Rimskem sporazumu, t.j. sabotin-s*e ceste. Ta cesta, ki bo sicer Prvenstveno služila prebivalstvu jugoslovanskih Brd, t.j. šest tisoč lju-,em, ki jo nestrpno pričakujejo
od leta 19-17, ni nič manj važna od drugih objektov, ki so predvi-oeni v osimskem sporazumu, kot So že zgrajena cesta na Kolovratu,
. mejni prehod Štandrež - Vrtojba |n cestni prehod v Ulici sv. Gabri-lela. Vsaj kar se tiče prometnih infrastruktur se osimski sporazum Plansko izvaja.
V	teh dneh smo v zvezi s sabo-tinsko cesto zabeležili dve važni novici. V Rimu so na sedežu držav-|jega podjetja za ceste ANAS oddali na dražbi dela za gradnjo tistega odseka, ki bo potekal na italijanskem ozemlju. Ta odsek bo Potekal v višini 215 metrov nad toorsko gladino nad vasico Štmaver v dolžini 1.600 metrov po italijanskem ozemlju. Za ta odsek bo ANAS Porabil 1.550.000.009 lir. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Dona iz . ontegrotto Terme (Padova), ki te že znano v Gorici, saj je zgrabi"0 avtocestni priključek Vileš -Dorica, vodovodni rezervoar na Kalanji in še nekatera druga dela v Pašem mestu.
Načrt za odsek ceste na italijanskem ozemlju je že izdelan in se ojema z onim, ki so ga izdelali jugoslovanski strokovnjaki. Ti so si-r®r doslej izdelali le tisti načrt, 111 Predvideva zahodni del te ceste, od Huma do italijanske meje nad Podsabotinom. Denar za ta od-sek je 76 zagotovljen. Gre za tri milijarde starih dinarjev. Z gradbenici deli bodo pričeli na tem odseku letos decembra. Skoro gotovo je, ?a bo tudi italijansko podjetje prišlo z deli že v letošnjem letu.
Čisto drugače pa stoje stvari z Prugim odsekom te ceste na jugoslovanski strani, to je na vzhodni sfrani Sabotina, na tisti, ki bi se P°tem, ko bo cesta zapustila itali lansko ozemlje, spuščala proti Sopi in preko novega mosta, ki ga teorajo zgraditi čez to reko, dosegla C"kan. V Novi Gorici že pripravijo načrt za ta del ceste po Sarinu, za nov most čez Sočo in za Priključek ceste na obstoječe cestni omrežje v Solkanu. Tu so teža-Ve. kajti spremeniti morajo urbanistični načrt tega kraja in najbrž Podo morali podreti tudi nekaj hiš. Novogoriški strokovnjaki so obljubi, da bodo načrt izdelali do mate Prihodnjega leta. Takrat bo tre-ba tudi najti finančna sredstva, da C to delo napravi, če se bodo ho teli držati mednarodnih sporazumov, po katerih naj bi cesto od Prii v letu 1981.
Tudi o tej cesti so se pogovarja-P oajvišji predstavniki vlad Socialistične republike Slovenije in de-tele Furlanije - Julijske krajine tetejšnji teden ob svečanosti odprt-
ja ceste na Kolovratu. Ob tej priložnosti so sklenili, da je treba gradnjo infrastruktur predvidenih v osimskem sporazumu pospešiti.
Kot se spominjamo, so o gradnji ceste na Sabotin razpravljali na več sejah jugoslovansko - italijanske komisije, ki sta ji načelovala Tone Poljšak in dr. Trotta. Te seje so bile lani, večkrat tudi v Gorici.
Sabotinska cesta bo olajšala kre-tanje prebivalcem jugoslovanskih Brd, ki morajo sedaj po 35 kilometrov dolgi poti čez Plave v sredL šče svoje občine, Novo Gorico. Čeprav bo delno potekala po italijanskem ozemlju, bo uživala neke vrste ekstrateritorialnosti, saj bo povezovala le kraje na jugoslovanskem ozemlju. Z italijanskega ne bo mogoč direkten pristop. Pogod-
ba o uporabi ceste med Italijo in Jugoslavijo bo veljala 24 let, podaljševali jo bodo zatem vsakih deset let.
Dr. A. Condordli šolski skrbnik v Gorici
V Gorico pride novi šolski skrbnik. To je dr. Antonino Condorelli. Doslej je bil v službi na deželnem šolskem uradu v Benetkah, leta 1973 in lani je bil nekaj časa na šolskem skrbništvu v Trstu. Zaradi tega je poučen tudi o vprašanjih manjšinskega šolstva.
Šest let je bil za šolskega skrbnika v Gorici dr. Camillo Imbriani, ki je odšel dokončno na novo delovno mesto.
UiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiilHiiiMiiiiHtiiiiiiiiiHiiiiiiiimtmiiHiiititiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiii
SPRIČO VSE VEČJIH POTREB
Od 1. oktobra bo hranilnica v Doberdobu odprta vsak dan
Razmišljajo tudi o premestitvi sedeža v bolj primerne prostore
V telefonski kabini v Tržiču
Najdeno sporočilo komunističnih bojnih enot
V sredo je šlo najbrž zgolj za poskus, včeraj popoldne pa zares. Ponovno so se namreč oglasile samozvane »komunistične bojne enote* ter sporočile, da je v neki telefonski govorilnici, v Verdijevem Drevoredu v Tržiču, sporočilo, ki ga je treba v celoti objaviti. Tudi tokrat so sporočilo prejeli v trži-ški redakciji II Piccolo. Informacija, ki jo je posredoval moški glas po telefonu, se je izkazala za resnično. V telefonski govorilnici so zares našli, zavito v izvod Corriere della sera, dve strani obsegajoče sporočilo, v katerem »komunistične bojne enote* opozarjajo na način poročanja sredstev javnega obveščanja o nedavnih dogodkih, časopisi naj bi nasedali lažem, ki jih širita Digos in general Della Chiesa.
Na prvi pogled kaže, da 'gre za sporočilo, ki so ga razširili oziroma natisnili v kakem drugem kraju severne Italije.
Tudi ob koncu tega tedna bo na Goriškem cela vrsta praznikov na prostem. Taki prazniki so v Ronkah, kjer se je’ na pobudo tamkajšnjega turističnega društva Pro Loco pričelo praznovanje' avgusta. Skoro vsak večer imajo na sporedu kaj različnega. Danes zvečer bodo na pr. nastopili bizjaški literarni ustvarjalci. Podobno je praznik večjega značaja v Gradišču. Tudi tu nastopi letos skupina plesalcev modemih plesov, ki uživa na letošnjih poletnih šagrah kar precejšen sloves. Poleg vseh drugih praznikov, ki j'h tu pa tam prirejajo tudi politične stranke, velja omeniti s posebno pozornostjo onega v Rutarjih v zahodnih Brdih. Tu bo praznik vina trajal cele štiri dni. Poseben poudarek bodo na tem prazniku dali domačemu vinu. Imeli bodo kar tri bifeje in v vsakem bodo prodajali domače specialitete. V prvem bodo
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem izleta na Pelmo, da bo odhod v soboto, 4. avgusta, ob 15. uri s Travnika. Za prevoz morajo poskrbeti člani sami.
V nedeljo, 5. avgusta, pa bo skupina goriških planincev obiskala Krn. Zbrali se bodo prav tako na Travniku, od koder bodo odpotovali točno ob 5. uri. Priporoča se točnost.
na voljo frtaja s panceto in zelenjava s polento. V drugem, bodo postregli s fižolom, domačim sirom in polento, v tretjem pa z domačimi klobasami, piščancem in mesom na žaru. Seveda bo vse to mogoče zaliti z dobrim vinom.
V programu imajo tudi ples, razne domače igre, v nedeljo 12-kilo-metrski pohod. Ob 18. uri v nedeljo bo kot gost nastopila godba na pihala iz Dobrovega v jugoslovanski-. Brdih.
Odščipnilo mu je prst na roki
Nekoliko nenavadna nesreča je doletela včeraj zjutraj 27-letnega vlakovodjo Giuseppa Guzzona iz Trsta, Ulica Scomparini 37. Težka kovinska vrata potniškega vagona so mu namreč stisnila prst na levi roki, ki mu ga bodo morali po vsej verjetnosti odrezati. Nesreča se je zgodila na tržiški železniški postaji včeraj okrog 6.30. Zaradi nesreče je vlak odpotoval z nekaj minut zamude.
V	Ronkah zgorela tehtnica
železniških vozov
V	prvih jutranjih urah včeraj, je v neposredni bližini južne železniške postaje v Ronkah pogorelo poslopje tehtnice za tehtanje železniških voz. Gre za napravo, ki so jo zgradili še pred prvo svetovno vojno za potrebe ladjedelnice in ki je vse do zadnjega uspešno služila svojemu namenu. Ogenj, ki je zajel na pol leseno stavbo, je poškodoval tudi tehtnico, ki je zdaj neuporabna, škode je za približno pet milijonov lir, vendar bo za zgraditev sodobnejše naprave potrebnih kar nekaj deset milijonov. Menda se je ogenj razširil na barako z bližnjega nasipa, kjer je gorela trava in grmičevje.
Kino
Gorica
VERDI 17.36—22.00 »I ragazzi venu-ti dal Brasile*. G. Pečk in L. O-liver. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA 17.00-22.00 «Sex vibra-tion*. C. Beccari. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Controra-pina*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »I leoni della Guerra*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni • Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701.
OB KONCU TEGA TEDNA
Praznikov na pretek na goriškem podeželju
V Rutarjih nastopi v nedeljo godba na pihala iz Dobrovega
Kmečko-obrtna hranilnica v Dober-"“u stopa na pot sodobnejšega fi-ančnega poslovanja. Od 1. oktobra •teiie bo namreč odprta vsak delav-,te, razen ob sobotah, in to v dopol-, anskem času. Poslovala bo po umite ki velja za banke. Redno bodo ®hiestili dva uradnika, predvideva-p)tne doberdobske občine.
Pravzaprav je razširitev dejavnosti w . a ?-e skoraj nujna, pravi dolgo-j tei predsednik upravnega odbora np-^ Gergolet, spričo vse pomemb-®JSe vloge, ki jo ima hranilnica in gojilnica, ustanovljena leta 1908,
Gospodarskem in socialnem utripu tefne doberdobske občine.
Razmeroma hitro se namreč spre-Vl nJa gospodarska podoba kraja, no-jte okolnostim pa se mora nujno prilagoditi tudi dejavnost domačega v pitnega zavoda, če hoče stopati korak s časom in obdržati vlogo,
DrpH^' katere je bil tudi ustanovljen ? ^ dobrimi sedemdesetimi leti, to J za dvig domačega gospodarstva,
(..krat slonečega v glavnem na kme-tetvu, za pomoč domačinom, ki so
se iz takih ali drugačnih razlogov znašli v težavah.
Tako poleg upravljanja denarnih vlog in izdajanja posojil, hranilnica že dalj časa opravlja tudi druge bančne posle. V zadnjem času je prevzela izplačevanje (in to v gotovini) mesečnih dohodkov za kakih 100 delavcev s področja občine, ki so zaposleni v tržiški ladjedelnici. Z uvedbo novega načina poslovanja bo do začeli opravljati še druge bančne usluge. Marsikateremu trgovcu a-li obrtniku, pa tudi navadnemu občanu bo tako prikrajšana pot v Tržič ali Gorico, saj bo lahko obveznosti opravil kar doma.	|
Pa še podatek, ki dovolj zgovorno dokazuje, da imajo Doberdobci polno zaupanje v domačo hranilnico. Lani so hranilne vloge dosegle sko-1 raj 1 milijardo in 200 milijonov lir. Z drugo besedo to pomeni, da je vsak občan v poprečju zaupal hranilnici okrog 900 tisoč lir.
Upravičeno je torej pričakovati, da bodo hranilne vloge tudi letos narastle.
Včeraj popoldne je umrla
IVANA PELICON vd. COTIČ
Žalostno vest naznanjajo sinova, hčere in drugo sorodstvo.
Vrh, 3. avgusta 1979
Sporočamo, aa je v 71. letu preminila naša draga sestra »n teta
MARIJA VIŽINTIN vd. TAVČAR
Pogreb bo danes, 3. avgusta, ob 16. uri iz mrliške veže Soriške splošne bolnišnice na domače pokopališče.
Brat Ivan, svakinja Danica in nečaki
Zagreb, Sovodnje, 3. avgusta 1979
informacije Si P 'Uporabnikom
spremembe telefonskih številk
SIP sporoča, kot je bilo zainteresiranim že javljeno, da so 1. avgusta spremenili telefonske številke 200 abonentom iz Ronk, ki imajo telefonsko številko med številko 77000 in številko 77199.
Novo številko dobimo, če predpostavimo številko 7, kot kaže naslednja slika:
77000 stara številka 777000 nova številka
Omenjeni abonenti so že vključeni v nove telefonske imenike — izdaja 1979/80 — ki jih v tem času razdeljujejo.
Da bi priskočili na pomoč uporabnikom, so ustalili telefonsko tajništvo.
Za nadaljnje informacije se lahko o-brnete na številko 12 (informacije o imeniku abonentov — brezplačna storitev).
SOCIETA’ ITALIANA
PER L’ ESERCIZIO TELEFONICC
v Gorici
* ulci Contavale
nov obraz
pogini pri
srnnoi
NOV NAČIN ŽIVLJENJA V SKUPNOSTI
POBUDA FLORENTINSKEGA CENTRA ZGLED TUDI ZA NAŠE MESTO
Nameni organizacije: vključevanje v skupnost umskih in telesnih pohabljencev, otrok in pubertetnikov
Že vrsto let deluje v Firencah organizacija CTL (Centro del Tempo libero), ki se ukvarja z raznimi družbenimi problemi: vključitev umskih in telesnih pohabljencev. pomanjkanje katerihkoli struktur, kjer bi se lahko srečevali pubertetniki, otroci itd. Ta organizacija se ne sklicuje na socialno službo, ampak deluje posebej in temelji na najbolj modernih načelih pedagogije. Njena dejavnost se deli na zimsko in poletno, obe pa sta tesno povezani med seboj. Pozimi delujejo razni laboratoriji: glasbeni, slikarski, fotografski, gledališki itd., ki so namenjeni predvsem otrokom. Posamezne laboratorije vodijo animatorji, ki so skoraj vedno pubertetniki, ki imajo za sabo večletno izkušnjo v tej organizaciji. Z njihovo pomočjo otroci spoznajo, da lahko izrazijo svoje misli in dogajanja tudi z mimiko lastnega telesa, z glasbo o-ziroma zvoki, z raznimi izdelki iz najbolj nenavadnih materia lov. ne pa samo z besedo, ka kor jih marsikdaj učijo v šoli
Poseben laboratorij je name njen pubertetnikom. Ta skupina se navadno vključi v življenje naj bol problematične mestne četrti in tam vodi razne raziskave (pod pokroviteljstvom mestne uprave), katerih cilj je vključitev najbolj zapostavljenih slojev v družbeno življenje.
Zelo važno vlogo imajo v tej organizaciji tudi starši, ki delujejo kot animatorji. Večkrat predstavlja njihova vključitev velik problem prav zaradi novosti, ki jih doprinaša moderna pedagogija in seveda tudi zaradi razlike v letih z ostalimi animatorji. Zanimivejša je poletna dejavnost.
Po skrbni izbiri takih krajev, ki so z zgodovinskega in socialnega vidika izredno zanimivi in privlačni, se razdelijo v dve izmeni. Prvo skupino sestavljajo otroci do dvanajstega leta, drugo pa pubertetniki. Novost tovrstnih počitnic je v raziskavi, ki jo v različnih oblikah opravljata obe skupini. Na podlagi intervjujev s specialisti, pa tudi s preprostimi ljudmi, ki na lastni koži preizkušajo • zgodovino in sodobnost svojega kraja, zgradijo predstavo in pri tem uporabljajo vsa izrazna sredstva, do katerih so se prikopali pozimi.
Pred dvema letoma so si izbrali kot cilj naše mesto, ki je nedvomno izredno zanimivo. Rezultat počitnic je bila predstava, ki so jo uprizorili tudi v Kulturnem domu in ustanovitev podobne organizacije tudi v Trstu. Delovati je začela sicer šele preteklo zimo, a je že privabila celo vrsto Tržačanov med katerimi
so tudi nekateri Slovenci. Med njene dejavnosti lahko prištejemo tudi počitnice, ki so se pred kratkim zaključile v Miljah. Ta raziskava je bila nekakšno nadaljevanje prejšnje in obenem odskočna deska za tržaško organizacijo.
važnost takih pobud pa ni samo v politični in socialni dejavnosti, ki se nedvomno razvija v takem delu, tudi če ga upravljajo sami otroci. Pomisliti moramo tudi, da si je v Miljah delilo isto streho 130 ljudi, ki so prišli iz raznih krajev in ki so bili najrazličnejših starosti. Take okoliščine so seveda izjema v naši družbi, kjer vsakdo igra točno določeno vlogo: ali očeta, ali mater, ali otroka. Naenkrat se je vse podrlo. Vsi so imeli iste pravice in dolžnosti, marsikdaj so se
morali starši umakniti otroku, ki je že večkrat intervjuval in imel večjo mero izkušnje. Važen je preavsem poizkus, iskanje nekega novega načina življenja skupnosti, kjer so si vsi enakovredni, ne glede na njihovo starost ali položaj. Koristno bi bilo, če bi ta organizacija lahko nadaljevala s svojim delom predvsem v Trstu, ki je izredno problematično mesto s socialnega in političnega vidika.
E. Z.
Ugodne perspektive turizma v Dalmaciji
DOGODKI V SLIKAH
DUBROVNIK — Na jadranski obali je sedaj na počitku okoli 800 tisoč turistov, prav toliko kolikor jih je bilo lani. Povsod razen Makarske in Šibenika, je več tujcev kot domačinov. Na makar-ski rivieri je letos štirikrat več domačih kot tujih gostov.
V Istri in na Kvameru se zadržuje sedaj 350 tisoč turistov, oziroma prav toliko kolikor lani. Na makarski rivieri je pravi turistični živ žav, saj je tam okoli 65 tisoč ljudi, kar pomeni okoli 5 odstotkov več kot lani. Tudi na šibeniškem odseku Jadrana je o-bisk boljši kot lani: tam letuje sedaj okoli 80 tisoč gostov. Nekoliko slabši je obisk v Dubrovniku. Gostov pa je toliko kot konec julija lanskega leta, se pravi okoli 50 tisoč.
Poleg črnogorskega primorja je turistični priliv slabši tudi na za-darskem področju. V Zadru in o-kolici je na oddihu okoli 25 tisoč turistov, kar pomeni okoli 5 odstotkov manj kot lani.
Na splošno pa prevladuje glede turistične bere določen optimizem. V hotelih in kampingih razen na črnogorski obali, ni več prostih mest ter jih bo nemogoče dobiti do druge polovice avgusta. Ležišča v zasebnih sobah se lahko najdejo samo na Cresu, Rabu, Krku, v Trogirju

OB NARAŠČAJOČI ENERGETSKI KRIZI
Poljaki izvažajo premog namesto nekdanjih rudarjev
Prejšnjo soboto v osnovni šoli v Križu: nagraditev najboljših vin letošnje razstave, ki jo je priredil Konzorcij pridelovalcev tržaške obeir.e
, tf-| ■
lili
tridnevnega festivala komunističnega tiska v Samatorci: udeležba otrok na nedeljskem «ex tempere*
VARŠAVA — Smehljajoč se je neki tuji diplomat v Varšavi dejal, da gredo sedaj Poljaki iskat premog na polja s sladkorno peso.
Lublin, ki je zadnje od manjših nahajališč poljskega premoga bo začel izkoriščati svoje bogastvo prihodnje leto. Pokrajina, ki se nahaja 150 km jugovzhodno od glavnega mesta je gola ravnina. Prav tu so postavili prve infrastrukture ambicioznega strateškega načrta: 200 milijonov ton premoga letos, 210 milijonov leta 1985 in 300 milijonov na leto leta 2000. Kot za stavo.
Načrt je izvedljiv, če bo pri njegovi uresničitvi pomagala petrolejska kriza. Povsod, v raznih ministrstvih in drugje, strokovnjaki danes razmišljajo, kako bi reševali energetsko krizo ter ponovno predlagajo ovrednotenje vloge, ki jo je premog imel v preteklosti. Namiga na to spremembo v mišljenju na svetovni ravni sta prišla z vrhov. Konec junija sta evropski svet v Strasbourgu, potem vrhunski sestanek industrializiranih držav v Tokiu obljubila, da se bodo izvajali vsi ukrepi v svrho izkoriščanja v največji meri proizvodnje in trgovine s premogom.
Ta preokret zahodnega sveta
•iitititminiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiuHiiiiiimitiiiiiiifiimiiinmiiitittiMiiiiiiiimiiiiiiHiiiUHiiiiHimHmi*
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte bolj izpopolniti svojo poklicno pripravljenost. Upoštevajte nasvet, ki vam ga bo dala starejša oseba.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Priporočljiva je večja previdnost na področju finančnega poslovanja. Potrebni ste razvedrila.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) En sam zanesljiv prijatelj velja več J kopice prilizovalcev. Glavobol
vas bo spravil v slabo voljo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zagotovljen vam je nepričakovan finančni uspeh. V vašem čustvenem življenju bo vse potekalo v najlepšem redu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsak ukrep prej dobro pretehtajte, vsa vprašanja pa rešujte raje sami. Na potovanju boste sklenili novo prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre-hodne težkoče na delu. Ne dovolite, da bi se vam nekdo nesramno posmehoval. Dobili boste pismo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S pomočjo preračunanega tveganja se boste izvlekli iz nekega ne-všečnega položaja. Bodite v oporo osebi, ki jo ljubite.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11) Danes boste spremenili program, ki ste ga včeraj sprejeli. Vaše čustveno razpoloženje bo dokaj neodločno.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odločno branite neko svojo zamisel. Ogibajte se delikatnih pogovorov, ki povzročajo napetost v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Proučite svoje probleme bolj realistično. Postopen napredek nekega čustvenega vprašanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Na-tančo pripravite program, ki ga imate že v mislih. Obnovili boste mir v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh, ki ga boste dosegli danes, vam odpira nove perspektive. Žrtev boste manjšega izbruha ljubosumnosti.
skušajo izkoriščati Poljaki. Prejšnji teden je Gjerek dolgo govoril v «Beli palači* (sedež centralnega komiteja poljske združene delavske stranke) s francoskim ministrom za zunanje zadeve Jeanom Francois - Poncetom. Francija je že itak prvi zahodni kupec, poljskega premoga: letos ga bo prevzela 5 milijonov ton. Varšava bi hotela, da bi zagotovila redno prodajo svojega premoga, da bi Francija prevzela obveznost še naprej od leta 1982, da bi uvažala premog, ki ga uporabljajo v termičnih centralah na visoki ravni, oziroma vsaj 4 milijone ton letno. Od tod stalni prijateljski pritiski poljskih oblasti na Francijo. Ali bo Pariz sprejel te zahteve?
V prid povečanemu uvozu poljskega premoga govorijo nekatera dejstva. Predvsem je treba zvišati uvoz, ker se premoga pora-bi-Kveč.- Francoski minister za industrijo Giraud trdi, da se ne more vzeti v poštev povečanje francoske. pridelave, premoga, ker je domači premog za 60 odstotkov dražji kot tisti, ki prihaja iz tujine v francoska pristanišča. Sedaj se je zgodilo prvič, da Francija uvaža več premoga (26 milijonov ton), kot ga sama proizvaja (22 milijonov ton).
Potem pa je še neko drugo upanje. Francija želi, da bi se vsaj del deviz, ki jih mora plačevati Poljski za uvoz premoga, vrnil v Francijo v obliki nakupa industrijske opreme. Sedaj sta minili že dve leti odkar francoski industrijci trpijo zaradi drakonskih ukrepov, ki jih je sprejela varšavska vlada v decembru 1976, da bi omejila za vsako ceno svoj trgovinski deficit v pogledu Zahoda (v višini več kot 1000 milijard lir v lanskem letu). Tako se je zgodilo, da je na primer Francija, ki je leta 1977 beležila trgovinski presežek za skoraj 300 milijard lir, lani imela kar kakih 15 milijard deficita.
Vendar pa obstajajo določene nevšečnosti, posebno v zvezi s premogom iz Šlezije. Poljska prodaja Franciji premog, ki je od 10 do 20 odstotkov dražji od svetovnih cen. To pa zato, ker so cene povezane s ceno petroleja, kar dokazuje veliko spretnost poljskih gospodarskih operaterjev in diplomatov. Vendar pa predstavlja ta cena eno od največjih ovir za pozitivno fran-coscko sklepanje. Konec septembra se bo francoski trgovinski minister Deniau pogovarjal v Varšavi o teh vprašanjih.
Poljaki pa so kljub temu optimistično razpoloženi. Pravijo: »Skozi desetletja smo mi dobavljali Franciji rudarje. No, smo pa vendarle zaslužili, da bomo glavni dobavitelji premoga tej državi.*
Stojan Troha šestdesetletnik
Napoleonov a cesta, v ozadju iVluauutr
V Portorožu praznuje v krogu svoje družine, prijateljev in soborcev NOV svoj življenjski jubilej Stojan Troha, eden od organizatorjev prekomorskih brigad NO VJ V južni Italiji in zaslužen družbenopolitični delavec v piranski občini in na širšem območju slovenske Istre.
Rodil se je 6. avgusta 1919 v Velikih Žabljah na Vipavskem in se je po končani osnovni šoli izučil za trgovskega pomočnika. Leta 1939 je bil vpoklican v italijan sko vojsko in je V njej ostal vse do kapitulacije Italije. Ko je njegova vojaška enota prispela na italijansko - francosko fronto (10. junija 1940), so ga skupaj z drugimi Slovenci izločili iz operativne enote in poslali v zaledje (Milan), pozneje pa v Turin. Ko pa bi moral skupaj z enoto oditi v Grčijo, so ga skupaj z drugimi Slovenci ponovno poslali v zaled je, prav tako na območje Milana Odtod je bil premeščen na Azur no obalo in od tam v južno Itali jo, v okolico Brindisija. Tu se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje
Ob kapitulaciji Italije so v taborišču, v katerem je bil tudi Tro-
ha, že bili organizirani za odhod v NOVJ. Po dolgi poti je Trohi le uspelo prebiti se v bazo NOVJ v Bari. Decembra 1943 je bil vključen v 3. prekomorsko brigado, kjer je postal komandir 6. čete bataljona NOVJ, ki se je ob preureditvi preimenovala v 1. četo 3. bataljona 3. prekomorske brigade. S 3. prekomorsko brigado je Troha odšel v domovino in sodeloval v obrambi otoka Visa. Avgusta
1944 se je s svojo enoto udeležil napada na otok Brač, kjer je bil v boju z Nemci hudo ranjen (21. avgusta 1944;, nato pa prepeljan v bolnišnico v Italijo. Po okrevanju se je prostovoljno priglasil za odhod v domovino. Jeseni 1944 je bil poslan v Split in vključen v 5. prekomorsko brigado «Ivana Turšiča - Iztoka*, kjer je postal komandir čete, nato namestnik komandanta bataljona in komandant 2. bataljona. Sodeloval je v očiščevalnih ih varnostnih akcijah, ki' jih je brigada imela v Dalmaciji, nato pa v bojih za osvoboditev Gospiča v Liki.
Aprila 1945 je skupaj s 5. prekomorsko brigado prispel v Slovenijo ter bil po njeni razpustitvi postavljen za namestnika komandanta bataljona v 15. brigadi 15. divizije. Zatem je s to enoto sodeloval v bojih za osvoboditev Dolenjske in Ljubljane.
Po končani vojni je ostal v JLA kot aktiven artilerijski oficir, z uspehom končal dveletno artilerijsko oficirsko šolo v Čupriji, potem pa služboval v raznih garnizijah JLA. Bil je tudi namestnik komandanta artilerijskega diviziona in komandant artilerijskega šolskega diviziona.
Za zasluge v NOVJ in v povojni graditvi JLA je bil Troha odlikovan s številnimi odlikovanji. Ko se je leta 1955 upokojil, se je naselil v občini Piran, kjer je bil aktiven družbenopolitični delavec.
V imenu prijateljev in soborcev 3. in 5. prekomorske brigade ter 15. SNOUB mu kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta.
ALBERT KLUN
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Veliki mojstri klasične glasbe
13.30	Dnevnik — Danes v parlamentu
18.15	Pravljica dneva:
Osamljeni golob
18.50	Moj prijatelj konj Gospodarji savane, 9. del
19.20	Lassie:
Eksplozija ob 10. uri
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Ping pong
Aktualni problemi
21.20	Teleklub, mednarodni televizijski pregled
Končni obračun
Režija: Veh — Matti Saik-
konen
Igrajo: Vesa Makela, Hellin Auvinen - Salmi, Iris - Li-lja Lassila, Eila Halonen
22.50	Jazz koncert
Clark Terry in njegov orkester Ob koncu Dnevnik
Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.15	Nepremagljivi led, dok.
13.45	Iz Alassia: Odbojka Italija — Jugoslavija Program za mladino
18.15	Gledališče v kavbojkah Program z lutkami
18.45	Dominove dogodivščine:
Gor in dol z dvigalom, risanka
18.50	Iz parlamenta Dnevnik 2 — Šport
19.10 Srečanje z ... Batmanom in Supermanom Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Thibaultovi, 3. del
22.05 Srce Jugoslavije sestavljajo mlini, 3. in zadnji del
22.35 Sereno' variabile
Ob koncu	.
Dnevnik 2 — Zadnje vesti I
JUGOSLOVANSKA TV [ Lj'ubljana
18.00	Poročila
19.00	Doživljaji mačka Toše, o-1 troška serija
19.15	Priljubljene, zgodbe, mladinska oddaja
19.40	Obzornik
19.50	Tri srca — Radenci, glas ] bena oddaja
20.15	Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00	Jadranska srečanja, prenos | iz Crikvenice
22.25	Junaki serijskega filma: Nevidni človek
23.15	TV dnevnik
23.30	Nočni kino:
Novi list Koper
20.25	Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	London kliče severni pol Režija: Duilio Coletti Igrajo: Dawn Adams, Curu Jurgens, Folco Lulli
23.25	Propagandna oddaja
23.40	Telesport: Iz Moskve špar-1 takiada Zagreb
19.15	Otroška oddaja	,
19.45	Zabavno - glasbena oddaja |
20.30	TV dnevnik
21.00	Jadranska srečanja:
Prenos iz Crikvenice
22.25	Junaki serijskega filma 00.15 Nočna premiera ,
ŠVICA
19.10 Poletni program za mladino: Aparat za odkrivanje vohu-1 nov, TV film
20.15	Poklicne zvijače, dok.
21.45	Tolpa Sama Polaskyja, TV film iz serije «Karavane | Daljnega vzhoda*
Športni praznik društva »Primorec* v ljudskem domu v Trebčah: množica na vrtu med igranjem »Vesele godbe* iz Boljunca
Še Športni praznik v Trebčah: polne roke dela za pripravo piščancev, čevapčičev in klobas
Pritrkovanje v Prebenegu: prejšnji mesec so prebivalci dobili v zvonik nove zvonove. Na pomoč pri nedeljski preizkušnji so jim priskočili tudi pritrkovalci iz Doline in Boršta
TRST A
7.00	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30,	’ 17.00, 18.00, 19.00 Poročila:
7.20	Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Na počitnicah; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Studio Z, zdaj in nikdar več; 13.15 Letošnja revija «Primorska poje*; 14.10 Za prijetno popoldne:
14.45	Naši nepoznani znanci: 16.30 Rezervirano za .. .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 8.00 Glasba za do-
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, I
15.00,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila!
6.00	- 7.20 Glasba za dobro jutro; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io; 110® Opera kviz; 11.30 Veliki popevkarji: Liza Minelli; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Radio 1 jazz; 14.30 Note iz vesolja: 15.03 Rally; 15.35 Errepiuno - Poletje, popoldanska radijska srečanja: 16.40 Protagonisti resne glasbe; 17.00 Sodobna dekleta: 17.30 Neanderthalska ženska; 17.55 Mala zgodovina nekaterih angleških besed; 18.30 Glas-1 beno srečanje z Rinom Gaetanom;
19.30	Chiamata generale; 20.00 Sodnikove razsodbe; 20.35 Poletne noči: «Endimicna*. radijska prired-
bro jutro; ’9.15 " Vesela glasba; ba; 21.03 Simfonični koncert; 22.40 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z Večerni orkestri, nami je . ..; 10.15 Poje Tereza Ke-sovija; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kim, svet mladih; 11.35 Zig -zag; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Vedro popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Zbor Hlersberg iz Trsta;
16.00	Kultura in družba; 16.10 Orkester Sonny Gleston in skupina Pooh; 16.45 Glasbeni odmor; 16.55 Izletnik; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.32 Nepozabne melodije; 19.00 Lestvica LP; 19.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 - 13.59 Prenos RL; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.37 Naši zbori pojo; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Svirac svira, kolo igra; Od 18. ure dalje prenos RL.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, |
13.00,	15.00, 16.00, 20.00 Poročila;
6.20	Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, j otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.301 Glasbena pravljica; 9.48 Naši U-metniki mladim poslušalcem; 10.05 | Z radiem na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 »Rezervirano I za*...; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših kra- [ jev; 14.30 Priporočajo vam. .
14.50	človek in zdravje; 14.05 Sre; I Čanje, z zagrebškimi solisti; 15.25 Glasba po željah; 16.30 Napotki | za turiste; 16.35 Zabavna glasba;
17.00	»Vrtiljak*: 19.00 Od arije do arije; 19.30 S knjižnega trga: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute | z ansamblom Zadovoljni Kranjci;
21.00	Uganite, pa vam zaigramo...; 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Glasbeni in" | termezzo; 23.30 Besede in zvoki; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Prostor za reprize; 1.05 Nočni pro- j gram.
PO NEDAVNIH IZJAVAH KITAJSKIH VODITELJEV
Dalajlama skeptičen glede vrnitve v Tibet
Bivši tibetski verski in politični pogla. var priznava nujnost socialnih reform
VEVEY (Švica) — Posebni dopisnik pariškega tednika «L’Ex-press* je pred dnevi intervjuval bivšega tibetanskega dalajlamo, ki že od 1. 1959 živi v izgnanstvu. Povod za intervju so bile zadnje vesti o omehčanem stališču kitajskih oblasti do tibetskega «lama-izma*.
Dalajlama je bil med intervjujem precej zadržan, čeprav ni skrival, da bi bil zelo vesel, če bi se to zgodilo.
Dalajlama je zapustil Tibet, kot smo omenili že pred 20 leti. Ko ga je pariški časnikar vprašal, zakaj kitajski komunisti označujejo prejšnji (njegov) tibetski režim kot kruto fevdalno trinoštvo, je dalajlama odvrnil; «Tibet je potreboval socialne reforme.* čez nekaj časa je z nasmehom dodal: »Kitajci so storili še več kot je bilo treba.*
Sicer pa je dalajlama zelo previden pri svojih izjavah ter pretehta vsako besedo, ki jo izusti. Švicarska vlada mu je dovolila tritedensko bivanje v Švici (zaradi revmatizmov) pod pogojem, da se ne ukvarja s politiko. Švicarska zaskrbljenost ni neutemeljena: njena vlada namerava namreč sodelovati pri »štirih kitajskih modernizacijah*.
V svojem razgovoru s francoskim časnikarjem se je zato da-
lajlama omejil na obravnavanje verskih in filozofskih vprašanj. Sem pa tja pa je seveda pogovor nanesel tudi na politične zadeve. Med drugim je bivši tibetski mogotec omenil svoje potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer je obiskal Ulan Bator v Mongoliji, še posebej se je zanimal za avtonomno republiko Burjatov, kjer socializem in budizem živita drug poleg drugega. Dalajlama je dejal, da Kitajci niso še dosegli take zrelosti glede verskih zadev kot Sovjeti. Vendar pa poudarja: «Mi nismo protikomunistično razpoloženi. Jaz sem bil osebno prijatelj tibetskih komunistov, ki so I. 1947 izginili brez sledu v kitajskih zaporih, ker se niso sprijaznili z zgrešenimi odločitvami,*
Dalajlama je svojemu sobesedniku zatrdil, da je gojil veliko spoštovanje do Maocetunga in Ču-enlaja. Žal pa — je dejal — so krajevni zastopniki osrednje pekinške vlade v Lhasi ukrepali drugače.
Zadnje izjave Hua Kuo-fenga in drugih kitajskih voditeljev so sprožile precej optimizma med tibet-skimi begunci v tujini. Nekoliko pa jih je poparilo dejstvo, da so iz Lhase prihajale drugačne vesti: dalajlama, štirinajsti v zgodovini te tibetske vladavine, bo tudi zadnji.
POZITIVEN OBRAČUN OB 35-LETMCI SVOBODNEGA RAZVOJA
Druga mladost makedonske književnosti in jezika
Makedonski narod prvi v Evropi, ki je že v 9. stoletju dobil svoj književni jezik
SKOPJE - Včeraj je SR Makedonija proslavljala 35 Let svobodnega razvoja na vseh področjih življenja in dela. Za novo razdobje po osvoboditvi je bil značilen tudi neoviran razvoj v kulturi in književnosti, kar je. pripe-ljalo danes SR Makedonijo na raven zelo razvitih evropskih književnosti. Zaradi specifičnosti zgodovinskega razvoja, ki je trajal več kot tisoč let, se lahko reče, da makedonska kultura, književnost in jezik doživljajo svojo drugo pomlad.
Makedonski narod je med vsemi evropskimi narodi prvi prišel do svojega narodnega jezika- že v 9. stoletju, zahvaljujoč so ve likemu delu solunskih bratov Cirila in Metoda ter nekoliko poznejši dejavnosti Klimenta Ohridskega in ohridske književne šole, za katero bi lahko trdili, da predstavlja prvo slovansko vseučilišče. Da bi si ustvarili jasnejšo sliko o tedanjih dogajanjih naj omenimo, da v 9. stoletju ni še noben velik evropski narod i-mel svojega lastnega narodnega jezika in lastne pisane besede. Angleži so dobili svoj jezik tri stoletja pozneje, Nemci 1. 1517, ko je verski reformator Luter prevedel v nemščino Sveto pisrtto. _ V Italiji je «vulgarrii» jezik začel prodirati v javnost le malo prod Dantejem Alighierijem. Do tedaj
so vsi evropski narodi uporabljali v književnosti latinski jezik.
V	dobi osmanske vladavine je pisan književni jezik oslabel, toda govorni književni jezik je zabeležil nesluten razvoj ter se je prenašal iz roda v rod. V 19. stoletju je makedonska književnost doživela preporod, v razdobju med obema vojnama pa je po zaslugi Koče Racina in drugih, čeprav v skromni meri, začela vstopati v sodobne tokove jugoslovanske in evropske književnosti. Večji razvoj je bil tedaj nemogoč zaradi nacionalne brezpravnosti makedonskega naroda.
L. 1944 pa je predstavljalo za makedonski narod pravi preokret, saj so bili z osvobodilnim bojem ustvarjeni pogoji za samostojen razvoj na vseh področjih družbenega in javnega življenja. V tistem letu se je začela za makedonski narod nova doba v razvoju njegove književnosti. S tem pa se je začela tudi druga mladost makedonske književnosti in makedonskega jezika.
V	SR Makedoniji je v teh letih pesništvo doživelo velik razmah. Pozornost jugoslovanske in širše javnosti so pritegnila pesniška dela, ki so jih ustvarili sedaj že na evropski ravni razni književniki Radovan Pavlovski, Blažo Koneski, Gane Todorovski, Jonče Kolevski, Bogomil Djuzel,
Ace Šopov in drugi. Med mlad*’ mi se je uveljavila Katica Cula*' kova za katere znano pesnišk* zbirko «Akt» je znani makedoi*' ski književni kritik Duško ^a' nevski dejal, da prinaša v make' donsko pesništvo nove tokove, tako imenovano esejizirano poezijo-
Če se na vsa ta dogajanja g1?' da na tak način, potem ni nlC čudnega, če se ena od presto*' nic poezije, kot so imenovali Strt*' go in Struške večere poezije, nahaja prav v Makedoniji.
V tem novejšem razdobju tudi makedonski roman doživlja *?*T den vzpon. Naj omenimo le naj pomembnejše dosežke na ten področju: »Trdoglavi* Slavka 9a nevskega in njegov nekoliko sta rejši roman «In bolečina in bes* «Kmetje in vojaki* Metoda Fot*-’ va, »Velika voda* Živka Čin#a Od dramskih del naj spomnit**1 samo najnovešja in po oceni Na nevskega najuspešnejša: «Bo#a
nemili* Petreta Andrevskega,
dam* Bogomila Djuzela, »Jane Z* drogaz* Gorana Stefanevskega 11 »Kengurujev skok* Živka Čin#a Velik razmah je dobila v L*4 Makedoniji tudi dejavnost na P0®, ročju seznanjanja makedonske#8 naroda z dosežki tuje literatur*' stare in sodobne. Vzporedno * tem pa gre tudi prevajanje u**' kedonskih del v tuje jezike;
		
atletika
7. EVROPSKI POKAL V TURINU
TUDI TOKRAT OSAMLJEN DVOBOJ MED SOVJETSKO ZVEZO IN NDR?
V boj med velikanoma bi lahko posegla tudi ZRN - Mennea je še vedno glavni adut «azzurrov» - Osmo mesto realno za Jugoslavijo
V Turinu je že vse pripravljeno “‘finale 7. evropskega atletskega P5*"8. Osem moških in prav toli-0 ženskih reprt.-ntonc se bo pote-Sovalo za osvojitev trofeje in za ^tna mesta pod vrhom. Zmaga bo “ atlete velikega prestižnega po-fflena.
^ačje zanimanje velja seveda za »ko tekmovanje, v katerem je
^nkurenca znatno bolj odprta. Tri ^te, ki lahko računajo na uspeh: .— zmagovalka v letih 1970, '5 in 1977, Sovjetska zveza — rivalka v letih 1965, 1987 in 1973 *RN — doslej dvakrat druga.
evropski atletiki je že od lani vzp-nu Sovjetska zveza, ki se je 'kazala tudi na pravkar končani ®tski Spartakiadi. Res pa je, da e 10 tekmovanje služilo bolj za pre-
TAKO V TURINU
MOŠKI
NDR
S®vjetska zveza
ZRN
Poljska
Velika Britanija Francija •Jugoslavija Italija
ŽENSKE
Sovjetska zveza
NDR
ZRN
Poljska
Bolgarija
Romunija
Velika Britanija
Italija
otletea
coopaa™
.orjanje organizacijskega aparata ; da so sovjetske priprave usine-J?1'e v olimpijsko leto. Tako teo-Jo krepijo tudi sovjetski komen-ki so domače javno mnenje nekaterih tekmovalnih neuspehih prijali, (ja so najboljši rezultati ^krbno načrtovane in uspešne pri-Sovjeti nedvomno delajo v ^aj zadnjih letih bolj dinamično.
Njihov namen je več kot jasen in ,>'°tmki se zavedajo posledic.
je menda res edina, ki gre juede priprav lahko po enaki poti. ahlo nazadovanje njihove atletike lahko pomenilo tudi statičnost, °J verjetno pa je, da namenoma ekaj zavlačujejo, da bi še ob kon-Uem sprintu znašli neposredno za ' ■sprotnikom in ga nadzorovali iz hodnega položaja.
nem stremi po individualnih uspehih, srečanje z NDR in SZ pa v zahodnih Nemcih čudežno obudi «sveto dolžnost obrambe*, kar se lahko spremeni v nevarnost za obe pravi veselili. Dobra forma večjega števila zahodnonemških atletov povečuje možnosti te reprezentance, ki si prvega mesta gotovo največ želi.
Poljski se lahko pripiše četrto mesto, za naslednja pa kandidirajo Velika Britanija, Francija in Italija.
Britanci so običajno dobri v tekih na srednje proge, skromnejši pa so navadno v tehničnih panogah. Francozi imajo sedaj nekaj dobrih sprinterjev in bajnega predstavnika v skoku s palico. Italijani kot vedno polagajo vse v Menneo in vanj investirajo na tisoče besed. Za peto mesto bi morala Italija zabeležiti res dober skupni uspeh, kar je ob znatni psihološki krhkosti in ob umetnih polemikah problematično. V tekih je italijansko predstavništvo dobro ali vsaj zadovoljivo, pri skokih je solidno le v skoku v višino, pri metih pa v kladivu. Na vsak način bo pred javnim mnenjem atletski aparat tudi letos preživel morebitni polom. Lani so naprimer štiri zlate kolajne evropskega prvenstva preslepile javno mnenje do nevarne točke, letos pa bo morebitni ekipni neuspeh rešil Mennea, «... še vedno najhitrejši v Evorpi. . .», ker zelo močne konkurence niti nima. Če bo tudi z njim kaj narobe (Ray, Barre, Woronin), se bo v vremenu, progi, vetru itd. že našel razlog, da se bodo ob koncu vsi objeli.
Atletska mrzlica je zajela tudi Jugoslavijo, ki se še vedno ne zaveda, da bo lahko nastopala na EP. Objektivnosti in resnosti zveznega kapetana Korice mučno stoji nasproti škandalistično pisanje nekaterih virov, ki obetajo nogometaško razpoloženim množicam kar šesto mesto. Bodimo sicer previdni: če bi bila Jugoslavija siesta, bi bil to dokaz, da je šlo za razvrednoteno tekmovanje. Realno bo Jugoslavija šla preko osmega mesta samo ob velikem polomu Italije ali Francije.
Dekleta nimajo veliko izbir: Sovjetska zveza je na podlagi' «zadnje borze* lažje favorizirana. «Zadnja borza* pa je Spartakiada in še pred njo lansko evropsko prvenstvo. Kaj bo zmogla NDR, se še točno ne ve. V njeni vrsti je nekaj praznin. Tekmovanje bo pri dekletih privlačnejše, ker nežni spol malo taktizira in gre naravnost na rezultat.
Tretje mesto ni z gotovostjo oddano. Bolgarija ima na podlagi homogene ekipe morda največ možnosti.
kb
DAKAR (Senegal) — Od danes do nedelje bodo v tem mestu na sporedu prve afriške igre v atletiki. Nastopilo bo skupno preko 3.000 atletov iz 23 držav.
........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiulmiimiiniiiiiniiiiiHiiiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMMiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiu.......iiiimmiimimiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiim
Včeraj je bila v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavili letošnji novi odbor Hurlinghama in moštvo, ki bo letos igralo v A-2 ligi. Za nastope mestnega prvoligaša v letošnji sezoni vlada v Trstu veliko zanimanje in fcato je bila tudi prisotnost na tiskovni konferenci dokajšnja. Na sliki: posnetek z
včerajšnje tiskovne konference.
REKREACIJA ;;i REKREACIJA REKREACIJA
Vsi zopet na kolo
Kdo izmed nas nima «na kašči* shranjenega kolesa, s katerim se je v mladostnih letih, pred odkritjem motorja in avtomobila, stalno prevažal ter opravljal krajše in daljše proge. Koliko od teh je že pozabilo, kako se pravzaprav vozi na kolesu? Marsikateremu pomeni danes pogled na kolo le obujanje spominov na preteklost, ko je še mlad in krepak — pravi športnik, v tem primeru kolesar — dirjal po domačih cestah ter podzavestno posnemal Bindo, Coppija ali Barta-lija, mlajše generacije pa Anque
de, med katere sodi tudi uporaba kolesa. V službo se raje peljemo z avtomobilom (tudi ob lepem vremenu) ali z motorjem, čeprav imamo vse pogoje, da bi se peljali s kolesom, ter tako opravili jutranjo dirko namesto jutranje telovadbe, kar je celo zdravniško priporočljivo.
V zadnjih obdobjih človek pogosteje odkriva športno dejavnost v smislu rekreacije in razvedrila, kar je povsem pozitivna, saj človeški organizem potrebuje stalne telesne vadbe in krepitve. š>wrtna rekrea-
m, Adorrdja, Ziliolija, Merckza in cija pa ima vse naiboHe pogoje,
druge kolesarje, vzore posameznih obdobij. «Takrat sem bil res pravi dirkač*, si marsikdo misli «koliko kilometrov sem prevozil. Škoda le, da nisem nadaljeval, prezgodaj sem prenehal. Kolo bi lahko uporabljal še danes za krajše izlete in kroženja po vasi. Pa tudi trebuščka ne bi bilo!*
Današnja stvarnost in tehnološki razvoj silita človeka k vedno večji mehanizaciji, avtomatizmu, sedenju in negibljivosti. Vse to je privedlo k temu, da človek rad po-| zabija na zdrave in športne nava-
KOŠARKA
VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI
Hurlingham za novo sezono
Novi predsednik tržaškega prvoligaša je Renzo Calmonte - Nekaj novih odbornikov - Problem dvorane - Dordei, Tonut in Baiguera napolnili vrzeli

Novi predsednik Hurlinghama Renzo Calmonte
Hurlingham^ 1979-80. Nova sezona za tržaškega prvoligaša, nove ideje, ambicije in zato tudi same novosti v odboru, v ekipi.
Prva velika novost Hurlinghama je novi predsednik. Imenuje se Ren-
ZRN je še zadnji kandidat za zma-zahodne Nemce je značilno 0 decentralizirano delo, ki v glav-
...............................................................................
V MLADINSKIH KATEGORIJAH
ODBOJKA
RAZVEJANA DEJAVNOST V EVROPI
V nedeljo pričetek evropskega mladinskega prvenstva (Italija in Jugoslavija igrata v isti skupini) - Med mladinkami Sovjetinje najboljše
M* bo člansko EP v odbojki pfdobra meseca v Franciji, mladin-nSe bodo pa pomerili v začetku v
j?ga meseca v Portugalski. Prven-- v° mladink pa se je končalo pred
kdnom.
Mlade odbojkarice SZ so postale r J°Pske prvakinje kar šestič zapo-v Qoma. Tudi tokrat so dokazale, da tim Vr°m in verjetno tudi v svetu Sa. ai° enakovredne konkurence, v J s° dokaj prepričljivo odpravile nasprotnice s 3:0. Niti v zadaj*!11’ °dločilnem nastopu proti mlajem ^SSR- ki so osvojile bro-s-jm kolajno, niso prepustile napotnicam niti seta. Na drugo me-Pm® je uvrstila NDR. mično so zaigrale tudi mlade I-S(Janke, saj so osvojile peto mesi . ?a Italijo so se uvrstile na-v.dnje ekipe: Poljska, Madžarska, in Amska' ZRN, Španija, Finska, stvAVstralija. Na letošnjem prven-jj1 Pa ni nastopila Jugoslavija.
so namreč na vrsti tudi sre-ta **nske igre v Splitu in se moralka -?.nsk* izbrani vrsti dobro pri-sta I‘. ker branita prvi mesti, ki bji osvojili v Alžiru, zato so Da mladinke, žal, prikrajšane. To letu, ko so imele največje visoko uvrstitev. Na
ba>Ni
sanskih igrah so mlade Jugo-tin anke prvič osvojile zlato kolaj-tL|'n med drugim premagale tudi tfla"arij°, ki je bila v Madridu čele 'i^Bonem pa velja poudariti, da peDr °rai Polovica igralk članske C^entance še mladink, kar poboju1’ d® je bil ukrep osrednje odrt t-L?r..ske zveze v Beogradu dokaj lj. “stičen in prod vsaki športni etiku’k° se je odpovedala tako važne-
y tekmovanju kot je EP.
itp hedeljo pa se bo na Portugal tej u! Pr*čelo 7. EP mladincev- V
Skupina C (Viana do Castelo): Portugalska, Romunija, Španija in
NDR.
Prvi dve ekipi vsake skupine se bosta uvrstili v finale, ki bo od 9. avgusta dalje.	G. F.
Mladinski turnir v Alassiu
«Azzurri» in «plavi» zopet uspešni
ALASSIO — Jugoslovanska reprezentanca je na mladinskem turnirju za 7. «Trofej Ravizza* dosegla še en uspeh. «Plavi» so po dokaj težki zmagi nad Madžarsko slavili tudi proti Francozom. Jugoslovani so se morali pošteno potruditi, da so premagali Francoze. Posebno izenačena sta bila prvi in zadnji set, med katerima so Francozi nudili Jugoslovanom močan odpor.
Tudi Italijani so slavili proti Madžarom z enakim končnim rezultatom (3:0).
IZIDA
Jugoslavija - Francija	3:0
(15:13, 15:9, 15:13)
Italija - Madžarska	3:0
(15:8, 15:8, 15:11)
LESTVICA
Italija in Jugoslavija 4, Francija 2, Madžarska 0.
PEKING — Kitajski tednik «Šporb je v svoji zadnji številki posvetil
skem
Vj^onkurenci bodo igrali tako «pla-% *ot tudi «azzurri». Jugoslovani ^ ' Priborili neposreden nastop za $tov"Venstvo z osvojenim 5. me-letel' V Montpelleru. Če ne bi nalila/1'' skunino, kjer so nastopali tj J in ČSSR, ki ste izbojevali SW-ln srehrno kolajno, bi' Jugo-ko|J’a verjetno izbojevala bronasto kot ,n°- saj je bila NDR tokrat več IFemngliva. Italijani so bili za Plesti niže na končni lestvici.
EP mladincev so razdelili
Skuic v tri skupine: i a”? A fBarrciro)1 SZ, Franci-Skn' Bolgarija in Poljska.
‘Plin B (Porto): Italija. Nizo triska, Jugoslavija in ČSSR.
veliko pažnjo mednarodnemu športu in še posebej atletiki.
Kitajski uredniki so pripravili daljšo reportažo o italijanski skakalki Sari Simeonijevi in o Sovjetskem a-tletu Vladimirju Jaščenko ter še o nogometašu Pele ju.
Vsi ti atleti naj bi bili zgled za vse Kitajce, ki se ukvarjajo z aktivnim športom.
zo Calmonte, star je 42 let, doma iz Bassana del Grappe, industrialec v trgovini za narejeno obleko. Calmonte je tako zamenjal dosedanjega predsednika Avianija, ki je v dveh letih" opravil dokaj dobro delo.
No, na včerajšnji tiskovni konferenci v nekem tržaškem hotelu se je Calmonte predstavil časnikarjem, prisotnim, javnosti. Prvi vtis je vsekakor pozitiven. Tudi v odbor sta pristopila dva nova člana: Gidr-gio Dragan in Pino Bianchi. Ne-store Črespi, zaradi delovnih obveznosti, se je moral odreči vlogi tehničnega vodje društva. V odboru Hurlinghama pa je še pet prostih mest.
Toliko glede vodstva. Kaj pa z moštvom? Ves novi odbor se je strinjal, da je ekipa v minuli sezoni igrala zelo uspešno. Za nadaljnji kakovostni skok pa je seveda treba moštvo ojačiti. V ekipi sta bili dve veKki vrzeli: pomanjkanje pravega^ «playmakerja» in visokih igralcev. Vodstvo meni, da je v glavnem te vrzeli napolnilo. Baiguera bo zopet zaigral za tržaškega prvoligaša, pod košema pa bosta dala svoj delež nova «nakupa» Dordei in Tonut. Glede Američanov pa stanje še ni jasno. Treba bo počakati, da bo izbira čim boljša. Doslej, meni vodstvo Hurlinghama, je klub imel pri izbiri srečno roko. Upati je, da bo teko tudi letos.
Poglavje zase predstavlja tudi športna palača, ki je bila za velik odziv ljubiteljev košarke v Trstu odločno pretesna. Kaže, da bo tudi v bližnji bodočnosti ostalo to vprašanje nerešeno in vodstvo se je obvezalo, da bi samo poskrbelo za zgraditev primerne dvorane, ko bi seveda imelo na razpolago teren.
Novemu vodstvu Hurlinghama smo tudi mi zastavili dve vprašanji.
Prvo: «Govor je bil o nakupih novih košarkarjev, kaj pa o odstopih le-teh in zanima nas še posebno primer čuk - Starc?*
Odgovor: «Z igralcem Kontovela smo imeli poseben dogovor. Starc ni sodil v seznam letošnjih kandidatov za prvo ekipo. Čuk pa je izrazil željo, da se vrne k matičnemu klubu. Glede Čuka pa je jasno,
da so mu vrata za naslednjo sezono odprta.*
Drugo vprašanje: «Vaše nadaljnje sodelovanje z manjšimi tržaškimi klubi?*
Odgovor: «Mislimo, da je bilo dosedanje sodelovanje s temi klubi dobro in po tej poti nameravamo tudi nadaljevati.*
Hurlingham bo pričel s pripravami za letošnjo sezono že danes, in to v dolinski telovadnici. Tržaški košarkarji bodo trenirali dvakrat dnevno.
B. Lakovič
liiauiiiiMiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiHMiniiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiii
HOKEJ NA LEDU
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga Ljubljančanov
Olimpija je tesno, toda zasluženo premagala Gardeno v prvem srečanju na turneji po Italiji
SPARTAKIADA
MOSKVA — Po treh poskusnih tekmah v lokostrelstvu je Italijan Giancarlo Ferrari na šestem mestu, medtem ko se bije še zelo oster boj med Sovjetoma Eshevom in Maksimovom za osvojitev prvega
me^te.	•,	„	n,.,.,,,	, . .
Ferrari je v tej zadnji serji ciljal precej,..sjabo, tako da verjetno ne mora,	, računati na brpnasto . ko-
lajno, kajti od tretjega mesta ga sedaj loči sedem točk obenem pa je le malo možnosti da bi uspel v preostalih dveh poizkušnjah nadokno-diti zamujeno.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Slaba igra v Beogradu
Partizan in Čelik sta igrala brez gola - Velez sam v vodstvu • Olimpija na odličnem tretjem mestu
r
je dokazala, da sodite ti dve ekipi povsem zasluženo na zadnje oziroma predzadnje mesto prvenstvene lestvice.
Resnici na ljubo je poprečni igri v dobri meri botrovala tudi velika vročina, ki je te dni v Beogradu (35 Celzija). Partizan je večji del tekme napadal, njegovi napadalci pa so bili vselej nespretni in prepočasni.
LESTVICA
Vratar mostarskega Veleža Enver Marič ima prav gotovo' veliko •za-" slug za odličen prvenstveni start svojega moštva. V štirih tekmah je namreč Velež utrpel le en zadetek
V zaostali tekmi 4. kola prve zvezne jugoslovanske lige sta po zelo slabi igri Partizan in Čelik igrala neodločeno 0:0. Beograjska tekma
iiiiiiMiiiiiiiiiMiiimiiMiniiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiitiii
NOGOMET
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Toča golov v ZRN
Hud poraz evropskega prvaka Nottinghama - Tudi Valencia izgubila - Liverpool že v formi (4:2 z Borussio)
Olimpija - Gardena	6:5
(3:1, 0:2, 3:2)
STRELCI: 1:0 Lomovšek, 2:0 Lepša, 2:1 Fill, 3:1 Kovač, 3:2 Kaslat-ter, 3:3 Kaslatter, 4:3 Lepša, 5:3 Savič, 5:4 Oksanen, 5:5 Kaslatter, 6:5 Bahč.
ORTISEI — V prvi tekmi, na svoji šestdnevni turneji po Italiji, je jugoslovanski državni prvak, ljubljan-
Posnetek a mednarodnega Borovega odbojkarskega turnirja
ska Olimpija zasluženo premagala moštvo Gardene.
Olimpija je v tej tekmi stalno vodila, domačini so izenačili le pri rezultatu 3:3 in 5:5, niso pa nikoli nevarneje ogrožali Olimpijine zmage. V vrstah gostov se je najbolj izkazal vratar Prusnik, ki bo v letošnji sezoni zamenjal veterana Albrehta, ki je prenehal z aktivnim igranjem. Sicer pa je ljubljanski prvoligaš, s povratkom odličnega reprezentanta in enega izmed najboljših jugoslovanskih igralcev vseh časov, Gorazda Hitija, letos zopet glavni favorit za osvojitev državnega naslova v stalni borbi z Jesenicami.
BALINANJE
MEDNARODNI TURNIR
V	Nabrežini (udi jugoslovanske ekipe
V	nedeljo bo v Nabrežini zanimiv mednarodni balinarski turnir, na katerem bodo nastop-ie tudi nekatere jugoslovanske ekipe (Buje, Postojna, Kanfanar in Komen).
Na tem turnirju boste sodelovali tudi dve naši društvi: Sokol in O-limpija.
Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri.
Prijateljske nogometne tekme so v tem predprvenstvenem obdobju na dnevnem redu po vsej Evropi. V Italiji, kjer so nogometaši komaj začeli s pripravami, so nasprotniki raznih prvoligašev še v glavnem amaterske ali kvečjemu polprofesionalne e-kipe. Drugje po kontinentu in še predvsem v ZRN pa so te dni na vrsti že prve zahtevnejše mednarodne preizkušnje.
Bayern — Nottingham 5:0
V Miinchnu je tako domači Bayem visoko in dokaj nepričakovano premagal evropskega klubskega prvaka Nottinghama Foresta. Angleškemu prvoligašu so zahodni Nemci nasuli kar pet zadetkov, prejeli pa niso nobenega. Bayem je bil skozi vso srečanje boljši nasprotnik. Prvi gol so domačini dosegli že v 7. min. po zaslugi veterana Honnesa, nato so bili uspešni še Niedermayer (25. min.), Breitner (enajstmetrovka v 47. min.), ponovno Honnes (50. min. min.) in Durberger (68. min.). Le odlični posegi reprezentančnega vratarja Shiltona so rešili Angleže še hujše kazni, ki je posledica neuigra-nosti in slabe telesne pripravljenosti.
Hamburg — Valencia 3:0
Tudi Valencia je doživel v ZRN dokaj pekoč poraz proti državnim prvakom Hamburga. Obe ekipi sta i-grali v okrnjeni postavi. Pri Hamburgu je manjkal angleški as Ke-egan, pri Špancih pa zahodni Nemec Bonhof. Celo prisotnost svetovnega prvaka, Argentinca Kempesa, ki je med drugim zamudil dve solidni priložnosti, ni bila dovolj.
Hamburg je prvič povedel v 31. min. s strelom Hartvviga, ostala dva zadetka pa ste dosegla Reimann v 61. min. in Brubesch v 70. min.
Borussia — Liverpool 2:4
Slavje nemških prvoligašev je delno skazil Liverpool, ki je v Monchen-gladbachu odpravil domačo Borussio s 4:2 (2:1). Za Liverpool so bili u-spešni Kennedy, McDemott, Souness, McGarvey, za Borussio pa Schofer in Lienen.
Nemško-angleški dvoboj sta dopolnili še tekmi med Bochumom in Manchesterom Unitedem (1:1) in Werderjem iz Bremna in Leadsem United (0:0).
sezoni igral za moštvo Wolferhamp-tona. Zanj je te klub plačal le borih 90 tisoč funtov (15 milijonov lir).
LONDON — Branilec Liverpoola in državne reprezentance Emely Hughes bo v prihodnji nogometni
Poraz Kitajcev
WEST BROMWICH - Kitajska d-žavna reprezentanca je na prijateljski turneji po Veliki Britaniji izgubila prvo tekmo z domačim moštvom West Eromvvicha s 4:0 (0:0).
Velež
Napredak
Olimpija
Radmički
Vardar
Dinamo
Sarajevo
Hajduk
Osijek
Rijeka
Slobcda
Budučnost
Željezničar
Borac
C. Zvezda
Vojvodina
Čelik
Partizan
1 1 1 1 1 1 1 1 0 2 0 2
9:1
7:2
4:0
6:3
8:5
7:5
4:2
7:6
3:4
5:9
6:6
1:2
3:5
3:6
2:5
2:5
1:3
2:11
PRIHODNJE KOLO (5. 8.)
Željezničar - Budučnost; C. Zvezda - Vojvodina: Hajduk - Olimpija; Dinamo - Velež; Radnički - Borac; Vardar - Sloboda; Čelik - Osijek; Napredak - Partizan; Rijeka - Sarajevo.
Perugia — Norela 5:0
NORCIA — Kot je bilo pričakovati je Perugia v prvi prijateljski tekmi v tej sezoni visoko premagala Norcio s 5:0 (3:0). S prikazano igro pa Castagnerjevi varovanci še niso zadovoljili in še zlasti se ni uigral z ostalimi Paolo Rossi, ki pa je vseeno dosegel dva zadetka.
AVTOMOBILIZEM
ZELTWEG — Avstrijska televizijska mreža ne bo prenašala posnetkov avtomobilske dirke za Veliko nagrado Avstrije, ki bo v Zeltvve-gu 12. t.m. ORF je izbral te drastični ukrep predvsem iz finančnih razlogov, ker je baje Ecclestone zahteval od avstrijske radiotelevizije preveč denarja.
da pride do izraza v poletnem času, ko lepo vreme vabi človeka v naravo in k telesni vadbi, švortna rekreacija pa ni le tek, igranje košarke odbojke oli nogometa, trim-steza itd., amvak v to zvrst uvrščamo tudi kolesarjenje. Kolesarjenje zahteva sorazmerno majhne navore (vsak po lastnih zmogljivostih) in časovno odmerjen čas.
Najbolj priporočljiva je vsekakor programirana in vsakodnevna vožnja s kolesom. Opravljati bi bilo potrebno krajše ali dališe izlete ali kroženja, toda v enakomerni hitrosti brez pretiravanja. Da ne pretiravajo še posebno priporočamo vzačetnikom*.
Najti čas za kolesarjenje ni vedno enostavna zadeva, zlasti za daljše in zahtevnejše vožnje. Toda tudi to se da rešiti. Naš namen je zatorej v tem primeru precej skromnejši od zgoraj navedenega pravega «športnega kolesarja*, ki vsakodnevno požira kilometre in kilometre. Želeli bi le, da tisti, kateri imajo možnost zahajati na delo ali na krajše opravke,, bi to opravljali s kolesom, ne pa vedno vse z avtomobilom ali motorjem. Tudi to je namreč športna rekreacija, koristna človeškemu telesu. Preveč je namreč takih, ki raje izgubljajo živce z avtomobilom v prometni gneči ali pri iskanju parkirnega prostora itd., ko bi lahko s kolesom (ali celo peš) sproščeno in zdravo dospeli do cilja.
Morda pa nas bo napovedana e-nergetska kriza silila v to. da bomo ponovno todkrili» kolo in hojo. Bencina primanjkuje in se je podražil. Marsikdo bo namreč ponovno staknil kolo s podstrešja ali celo si odštel z žepa stotisočak za nakup novega. Želeli pa bi. da bi ne bila energetska kriza povod, da livdie množično stopiio na kolesa. Raie bi videli, da bi posamezniki čutili potrebo in važnost po gibljivosti lastnega telesa, človeški organizem to potrebuje — kolesarjenje pa na svoj način to omonoča.
Torej za zaključek: človek naj ponovno odkrije kolo. Tudi to ie šoortna rekreacija. Še krajše obvestilo za kolesarje: na cesti tudi kolesarji pioraio biti previdni in spoštovati prometne znake.
rZdraVO, sedaj pa se lahko odpelješ!»
Igor Komel
Grb SZ Dom iz Gorice
Brežani so začeli s pripravami za novo nogometno sezono. Bregovi nogometaši so se tako zbrali na skupnem sestanku, kjer jim je trener nakazal tehnične smernice glede priprav na bližnje nastope v 2. amaterski ligi. Na slikah: posnetki s sestanka Bregovih nogometašev.
dtom
1IJT7
Športno združenje Dom iz Gorice je letos — in to prvič po šestnajstih letih svojega obstoja — dalo izdelati lasten društveni grb. Zamisel je padla v prvih mesecih letošnjega leta, čeprav že v preteklih letih se je o tej pobudi pri goriškem športnem društvu razpravljalo.
Grb ŠZ Dom, katerega je izdelal goriški slikar Silvan Bevčar, simbolizira reko Sočo od Triglava do izliva. Grb je trobarven: rdeč, bel in plav.
Doslej je ŠZ Dom dalo izdelati le okrogle nalepke z društvenim grbom. V pripravah pa je tudi izdelava društvenih zastavic. Nalogo za izpeljavo naslednje pobude pa si je prevzel Oskar Beccia iz Ronk. (ik)
SMUČANJE
PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO
Jugoslovani v Argentino
Jugoslovanski alpski smučarji so včeraj skupaj s trenerjem, Mariborčanom Filipom Gartnerom odleteli v Argentino, kjer bodo imeli enomesečne priprave za novo smučarsko sezono. Smučarji bodo vadili v argentinskem smučarskem centru Bariloche, ki nudi odlične pogoj® za dobro pripravo.
Obenem pa bodo imeli sredi meseca avgusta tudi več tekmovanj teko v slalomu, veleslalomu kot tudi v spustu. Na tekmovanjih bo šlo zares, saj si bodo smučarji prav na le-teh nabirali Fis točke. Te pa bodo kasneje, na tekmovanjih za svetovni pokal, odločale o vrstnem redu in o jakostnih skupinah, v katere bodo posamezni smučarji vključeni.
OBVESTILO
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino SPDT. da lahko to storijo v Tržaški knjigarni! do danes, 3. avgusta.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 Mr — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in Dodjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Poštni tekoči račun za Italiio
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ujubljana Gradišče 10/II nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 onm) 18 800 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozaiia huu m tu mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije -_JuM|SS krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih de v Italiji pri SPI.	.
Član italijanskatedj zveze časopisnih 911« 7aln?niko\/ FlEG
Oglasi
400 lir za
3. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
‘H
ZTT
Trst
KLJUB OSTRIM REAKCIJAM TEL AVIVA
Carter spremenil svoje stališče do rešitve palestinskega vprašanja
Palestinski begunci naj bi se vrnili na svoje domove - PLO ni več teroristična organizacija - Avtonomija Cisjordanijc in Gaze jedro bodoče palestinske države
TEL AVIV — Nedavno zadržanje ZDA do palestinskega vprašanja in pogajanj o avtonomiji Cisjordanije in Gaze je povzročilo včeraj pravo histerijo v Jeruzalemu in med židovskimi organizacijami v Ameriki.
Tel Aviv ocenjuje ameriške pobude kot poskus postopnega priznavanja PLO in uresničitve palestinske države. Povod za protiameriško gonjo so bile predsinočnje izjave ameriškega predsednika Carterja dnevniku «New York Times*, da lahko palestinsko odporništvo primerjamo gibanju za dosego človeških pravic. Carter je v intervjuju šel še dlje. «Mir na Bližnjem vzhodu j- nemogoč brez takojšnje rešitve palestinskega vprašanja.* Po Carterjevih besedah je treba palestinskim beguncem priznati pravico, da se vrnejo na svoje domove. Glasnik Bele hiše pa je priznal, da bi ZDA navezale stike z Arafatovo PLO, če bi ta priznala pravico do obstoja izraelske države. Amerika naj bi za sedaj poverila to nalogo nekaterim evropskim državam, saj se boji reakcij Tel Aviva in ameriških židovskih organizacij. Kot kaže pa manever ni uspel; Tel Aviv je tudi seznanil javnost z zadržanjem ameriške delegacije na pogovorih o avtonomiji Cisjardanije in Gaze. Po izraelskih ocenah so šli Američani dlje od egiptovskih zahtev, ko predlagajo, da bi v novo administrativno tvorbo vključili tudi arabski del Jeruzalema, avtonomija zasedenim a-rabskim ozemljem pa naj bi bila temelj in jedro za bodočo palestinsko državo.
Na Bližnjem vzhodu prihaja torej do pomembnih premikov, rezultati pa ne bodo takojšnji. Zahodni svet si skuša zagotoviti zaupanje Arabcev, kar pa zaskrbljujejo Izraelce, ki se čutijo vedno bolj osamljene. Naftno orožje je končno prepričalo večino zahodnih držav, da je vsako slepomišenje neproduktivno in pravi Damoklejev meč za nafte žejni Zahod. Francozi so prvi spremenili svoje stališče in hočejo ustanovitev •»evropsko-arabskega interesnega območja*. To zamisel naj bi podprla tudi Zvezna republika Nemčija, kar je povzročilo pravo osuplost v Izraelu.
Tel Aviv še vedno upa, da bo nasprotovanje Palestincev do mirovnega sporazuma v Čamp Davidu odvrnilo PLO, da naveže stike z ZDA. To naj bi tudi preprečilo poskuse »deveterice*, ki si ne upa zavzeti
preveč jasnih stališč, da ne bi dregnila v sršenje gnezdo arabskih držav fronte zavračanja, ali pa obšla ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Kot kaže pa vse to Francije ne zanima. Giscard d’Estaing nadaljuje po svoji poti samostojne politike, ki je že tolikokrat razdražila VVashington. Pri vseh teh podtalnih gospodarskih interesih bo morda palestinsko ljudstvo končno uresničilo vsaj del svojih želja. Toliko osovraženi mirovni sporazum v Čamp Davidu je torej neposredno sprožil proces reševanje bližnjevzhod-ne krize. Vse je odvisno od Izraela in od zadržanja Carterjevega naslednika, saj je lahko vsakomur jasno, da je sedanji napad ameriških židovskih organizacij pravi labodji spev za Carterja, ker je za ameriške predsednike bistvene važnosti, da imajo podporo »mogočih židovskih organizacij*. Predsednik Carter
pa je med drugim izgubil podporo večine ameriških gospodarskih krogov, zaradi česar je njegova ponovna izvolitev skrajno problematična.
(voc)
Paragvaj ni odvzel državljanstva zločincu Mengeleju
ASUNCION — Paragvajske oblasti niso odvzele državljanstva bivšemu nacističnemu zločincu Josefu Mengeleju, tako je včeraj izjavil glasnik notranjega ministrstva iz Asunciona, ki pa ni hotel povedati kje se zdaj nahaja vojni kriminalec. Kot je znano, je bil Mengele med voditelji zloglasnega nacističnega taborišča v Auschvvitzu.
NOVA «AKCIJA* RADIKALCEV
«Urad» poslanske skupine PE kar na Trgu Monteciterio
Poslanci radikalne stranke menijo, da nimajo dovolj življenjskega prostora za svoje delo - Nota predsedstva poslanske zbornice
RIM _ Nenavaden prizor včeraj I «transatlantica», vendar jih je ko-zjutraj na Trgu Montecitorio: pov- legij kvestorjev opomnil, naj tega sod stoli in mize, na mizah pisalni ne počenjajo, tako da je vsa za-
«Urad» radikalne parlamentarne skupine pred palačo Montecitorio
(Telefoto ANSA)
stroji, za njimi pa poslanci Melli ni, Roccella, Aglietta, Ajello in drugi. Tako so radikalci protestirali nad pomanjkanjem prostora v uradih, ki jim jih je dodelilo predsedstvo poslanske zbornice v palači v Ulici Uffici del vicario. Radikalni prvak Pannella pa se je sprehajal, oziroma krožil pred vhodom v palačo poslanske zbornice, razkazoval lepak «Radikalci ne morejo biti poslanci* in razdeljeval letake z naslovom: «če ne moremo opravljati poklica poslancev v palači, moramo to delati na trgih, pločnikih in cestah, v drugačnem primeru je treba odstopiti*.
Že pred dnevi je radikalna parlamentarna skupina napovedala, da bodo poslanci prenesli celotno pohištvo iz svojih uradov v dvorano
iiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiinmiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NA HVARU PO TRIDESETIH URAR NAPORNEGA GAŠENJA
Z združenimi močmi končno ukrotili V Argentini ustanovili
PO POLEMIKAH IN OSTRIH SPORIH
požar med Jelšo in Starim gradom
Uničenih 30 kv. km vinogradov, oljčnih nasadov in stoletnih gozdov - Nobenih žrtev ne med domačini ne med številnimi turisti, ki so jih evakuirali
HVAR — Največji požar, ki je kdajkoli zajel hvarski otok, je pod nadzorstvom. Plameni, ki so se zaradi močnega južnega vetra bliskovito širili in zajeli lepe gozdove, vinograde in nasade oljk na področju med Jelšo in Starim gradom, so uničili okoli 30 kv. km zelene površine. Bitka za rešitev gozda je vsekakor izgubljena, vendar se je gasilskim enotam in odredom jugoslovanske armade in tudi mornarice ob nesebični podpori domačinov in tudi turistov posrečilo najprej zajeziti in po 30 urah napornega dela pogasiti plamene, ki so že ogrožali gozdnate predele okoli Vrboske, Starega grada in celo v bližini Hvara samega.
Ljudje prejšnjo noč niso spali in prav njihovemu požrtvovalnemu delu se je treba zahvaliti, če so škodo, ki je seveda zaradi uničenja
stoletnih gozdov, neprecenljiva, precej omejili. Predvsem so rešili nekaj hotelov, in s kopanjem jarkov ustavili ognjeni val, ki ga je veter podpihoval v smeri Prapatne in še dlje do Pitve. Ognjeno stihijo so okoli 4. ure zjutraj ukrotili, jasno pa je, da so ostala še žarišča, ki jih gasilske enote, še posebno, ker je veter pojenjal, brez težav nadzorujejo m so v stalni pripravljenosti za takojšen poseg.
Občinski štab je pod predsedstvom predsednika hvarske skupščine Tenka Domančiča nemudoma brez odlašanja sprejel vse potrebne varnostne ukrepe. Medtem ko so turiste takoj evakuirali iz ogroženega področja in jim nudili trajekte za odhod z otoka, so takoj mobilizirali prebivalstvo Jelše, Vrboske, Pitve, Svirča, Vrbanja in Vris-nika. Predvsem so večji del razpo-
MI IIIII mil iiihiiii lili II lili lil 1IIIIIIIIII iihiiii IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII iiiii lil Hill IMII iiiii lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil II Hlinili lil IIIIIIIIIIIIIIII iiiii iiiii It lili IUIIIIIIIIIII tmiiiiiimiin
Zamberletti danes v Hanoiu
ložljivih sil osredotočili na področju Prapratne in Humca, kjer je požar najbolj besnel. Napor je bil kaj kmalu poplačan in plameni so se morali ukloniti močnim curkom vode, ki so jo na kraj neprestano dovažali s cisternami.
Škoda je res velika, vendar ostaja zadoščenje, da ni bilo, kot bi bilo pričakovati zaradi razsežnosti požara, žrtev in niti ranjenih, ne med prebivalstvom ne med turisti, ki so v velikem številu priskočili gasilcem in Hvarčanom na pomoč.
Vsekakor vlada na prizadetem področju še vedno obsedno stanje, zaradi česar so evakuirali že kakih 10.000 turistov. Pristojni organi so tudi začeli raziskovati vzroke. U-gotovili so. da je treba to katastrofo pripisati nepremišljenosti skupine kmetov, ki so prav na robu gozda zažgali travo. Veter je iskre razpršil po gozdu, ki je bil v tem sušnem obdobju naenkrat zavit v grozeče rdeče zublje.
DENVER — Pilot boeinga 737 a-meriške družbe «Western Airlines* je srečno pristal s 96 potniki na letališču v Buffalu. Dogodek ne bi predstavljal posebne pažnje. Z velikim začudenjem pa je opazil, da je pogrešil letališče in sam sebi se je čudil, kako je sploh zmogel pristati na tako majhnem letališču, kot je Buffalo z nekim boeingom.
novo sindikalno gibanje
Največje breme gospodarske krize nosi delavski razred - Val stavk v Braziliji
BUENOS AIRES — Gospodarska kriza se v Argentini z dneva v dan zaostruje, vojaška vlada generala Videle pa zvrača skoraj vso težo sedanje krize na delavski razred, ki zaradi represije in izrednega stanja, ki vlada v državi, nima dosti možnosti, da se demokratično proti-vi vladajočemu razredu. Sindikal-
Prcd nastopom znanega rock ansambla mladenič ob življenje
CLEVELAND — Ena oseba mrtva, pet ranjenih in 95 aretiranih, je tragičen obračun spora in stre-vhodu stadiona, kjer bi moral na-! vhodu stadiona, ker bi moral nastopiti znani rock ansambel. Med množico mladih (okrog 65.000), ki so prebili noč na prostem, da bi ob odprtju vrat zdrveli na tribune in tako zasedli najboljša mesta, je komaj 19-letni Joseph Wente obležal v mlaki krvi. Njegovega morilca je policija aretirala, obenem pa se je vnel spor, ki ga je policija le po nekaj urah s težavo potešila.
S PODPISI
USTAVNIH SODNIKOV
Pravna utemeljitev razsodk Lockheed
RIM — Z objavo 308 strani dolgega dokumenta se je včeraj tudi formalno končal proces o škandalu Lockheed. Prvih 78 strani predstavlja kronološki o-pis preiskave in razprave pred razširjenim ustavnim sodiščem. Drugjh 200 strani vsebujejo natančno proučitev dogodkov v zvezi z nakupom letal C-130 v luči izjav obtožencev in prič. Zadnjih trideset strani pa obsega pravne utemeljitve razsodbe o nedolžnosti in krivdi posameznih obtožencev.
O prvem, ki dokument govori, je bivši demokrščanski obrambni minister Luigi Gui. Razširjeno ustavno sodišče ga je oprostilo krivde, končni dokument pa poudarja, da je gotovo del lockheedovih podkupnin prejela tudi krščanska demokracija. Po nizu obtožencev, ki so jih o-prostili, dokument navaja razloge bivšega socialdemokratskega ministra Maria Tanassia, in vseh ostalih obsojencev. S podpisom predsednika razširjenega ustavnega sodišča Paola Rossija in ostalih 27 članov je razsodba postala pravnomočna. Kot znano pa obsojenci nimajo možnosti priziva, saj so razsodbe ustavnega sodišča dokončne.
(voc)
no gibanje je bilo v državi vedno zelo močno in precej dobro organizirano, v zadnjih letih pa je vojaška hunta zaostrila represijo in zaprla vse najuglednejše sindikaliste,' od katerih so mnogi za vedno «izginili». Treba pa je poudariti,1 da je bilo argentinsko sindikalno gibanje kljub
RIM — Italija se pripravlja, da sprejme irvdokitajske begunce, ki so jih v Kitajskem morju in vzdolž malezijske obale rešile vojne ladje »Andrea Doria*, »Vittorio Veneto* in »Stromboli*. Notranje ministrstvo je že določilo kam bodo točno vselili vietnamske begunce in sicer v Chioggio, Cesenatico, Treviso ter v Padriče, kjer se že nahaja be gunsko taborišče, ki ga upravlja notranje ministrstvo. Upravo drugih centrov, kjer se bodo naselili begunci, pa bo vlada prepustila italijanskemu Rdečemu križu, ki bo skrbel za vse probleme ljudi, ki so zapustili Indokino in se bodo naselili v Italijo.
Italijanske ladje, ki so sodelovale pri reševalni akciji, pa so včeraj zapustile Singapur s skupno 895 beguncev, kajti nekateri so morali na zdravljenje v bolnišnico in bodo dospeli v Italijo z letalom. Končni cilj ladij so Benetke, kamor bi mo rale dospeti 20. avgusta. Vladni komisar za pobude v korist indokitaj skih beguncev poslanec Zamberlet ti pa je medtem nepričakovano sporočil, da bo danes odpotoval v Hanoi, kier se bo s predstavniki vietnamske vlade razgovarjal o pekočem vprašanju beguncev.
Na sliki (telefoto ANSA - UPI): ena izmed reševalnih akcij.
Jugoslovanski piščanci na iranskem trgu
BEOGRAD — Od 1. avgusta bodo letala JAT štirikrat na teden letela med Beogradom in Zagrebom in Mariborom ter Teheranom z nenavadnimi potniki: vsak teden bodo za iranske kupce prepeljali 400.000 piščancev, če bo šlo vse po sreči, bodo perutninarji tako do konca leta izvozili v Iran kakih 10 milijonov piščancev.
V JAT pravijo, Ja so povsem sposobni opraviti ta in podobna naročila. Če pa bi ne jugoslovanski perutninarji pogodili za še večji izvoz piščancev tudi v druge oddaljene države, potem bi bil JAT pripravljen kupiti še posebno letalo vrste boeing, preurejeno za prevoz piščnm V.
Težava je namreč v tem, da je potrebno piščance najpozneje v 48 urah prepeljati od inkubatorja do rejca, toliko časa namreč zdrže brez vode in hrane, za tisoče piščancev pa je med prevozom težko zagotoviti normalno krmljenje.
...................
VARČEVALNI UKREPI PREDSEDNIKA CEAUSESCA
Romunski bencin samo za žlahtno valuto
Na romunskih mejah ustavljene dolge kolone avtomobilistov iz vzhodne Evrope
BUKAREŠTA - Na tisoče turistov iz vzhodne Evrope je ustavljenih na vseh mejah z Romunijo. Po najnovejših ukrepit, ki jih je sprejela romunska vlada, si morajo turisti, namenjeni v to državo, nabaviti bencinske bone, ki so jih plačali z žlahtno valuto, to je z nemškimi markami, z japonskimi jeni, dolarji, švicarskimi franki. Ni dovolj, da imajo tuji avtomobilisti, ki nameravajo preživeti svoje počitnice v Romuniji bencinski rezervoar poln goriva, ampak dokazati morajo, da razpolagajo z dodatno količino bencinskih bonov. V nasprotnem primeru jim nameščenci bencinskih črpalk ne morejo ustreči.
Že prejšnji teden so romunske o-blasti sporočile, da se bo cena bencina v tem mesecu že drugič povečala. Zaradi globoke energetske krize, v katero je zašla tudi Romuni-
ja, bodo v varčevalne namene prepovedali vožnjo zasebnih avtomobilov vsak drugi vikend, glede na parne ali neparne številke. Kot druge države je tudi Romunija prisiljena plačevati nafto na mednarodnem tržišču v tuji valuti. Bodo te omejitve in posebni ukrepi prinesli v državo dovoij rentabilnega denarja, ali pa bodo te utesnitve znižale letni turizem, ki je bil vse do danes za to državo še kar donosen. Predsednik Ceausescu, ki je te odredbe odločil po znanih razgovorih z Brežnje-vom pred nekaj dnevi, seveda starta za prvo varianto.
Medtem pa je že prišlo do, protestov sosednjih držav. Praška vlada pravi, da te nove odredbe iz Bukarešte niso v smislu dobrih sosedskih odnosov ip dodaja, da do sedaj jim ni uspelo najti rešitve, ki bi bila v obojestransko korist. Češke oblasti
so do sedaj le uradno svetovale svojim avtomobilistom, naj se čimbolj izogibajo letovanja v Romuniji in naj počakajo, da se vode umirijo. Poljska tiskovna agencija «Pap» se prav tako zgraža nad enostranskimi interesi Ceausesca ter dodaja, da te restrikcije v bistvu onemogočajo poljskim turistom, da se podajo na letovanje v Romunijo in jim celo preprečuje, da jo samo prečkajo namenjeni na baltsko obalo. Tistim turistom pa, ki se trenutno nahajajo na romunskih tleh, bodo poljske o-blasti omogočile, da se nemoteno vrnejo v domovino.
Medtem pa se vrste avtomobilistov predvsem na mejnih prehodih z Madžarsko, iz ure v uro daljšajo. Madžarske oblasti so za ustavljene turiste improvizirale obmejne kam-pinge, da vsaj nekoliko potešijo živč nost nemirnih turistov, (kt)
deva zastala. Včeraj pa presenečenje.
V	svojem letaku radikalci pravijo, da »poslanci niso asentisti, ampak so prisiljeni «špricati* seje iz enostavnega razloga, ker nimajo svojega urada, niti telefona in niti sodelavcev, skratka, nimajo materialne možnosti za delo*. «Poslanec ne more v palačo Montecitorio, je še rečeno v letaku, po 21. uri in ob nedeljah in praznikih, poleg tega pa nima niti možnosti, da bi zvedel za uradne interpretacije pravilnika, saj je to privilegij manjše skupine ljudi*. Radikalci nadalje ugotavljajo, da je poslanska zbornica že izdelala načrt, ki bi moral prerasti rte protiustavne ovire*, vendar se načrt izvaja z zamudo in le delno. Vse služnosti si nato prilastijo večje stranke, ki jih podelijo «svojim poslancem z arbitrarnimi in klientelarnimi kriteriji*.
V	letaku je nadalje rečeno, da obstajajo skupine «prve in druge kategorije*. «Manjše skupine nimajo prostorov, da bi zadovoljivo o-pravljale svoje delo*. «Ne bomo čakali leta in leta, da se tako dejansko stanje menja, oziroma o-stane položaj tak, kakršen je danes. Pravice poslancev je treba izbojevati in jih nato braniti, sicer oni ne morejo opravljati svojega dela. S tem pa sta prizadeti demokracija in država sama*.
V	zvezi z «obnašanjem» radikalcev je predsedstvo poslanske zbornice objavilo noto, v kateri je rečeno, da je bil radikalcem takoj ob začetku sedanje «legislature» dodeljen prostor, v skladu s številč nostjo njihove parlamentarne skupine in to po kriteriju, ki favorizira manjše skupine. Te kriterije so sprejele že vse politične skupi ne, ki so zastopane v poslanski zbornici. Da bi predsedstvo doka-
zalo, da je to res, posreduje t*^j nekaj podatkov: medtem ko je z KD za vsakega poslanca na raz' polago 2,65 kvadratnih metrov 1 za KPI 3,45 kvadratnih metrov, * razmerje za manjše politične skupi' ne obme, in sicer: na radikalne® poslanca pride 8,65 kvadratnih m®'
trov, na poslanca PDUP pa 10,27 kvadratnih metrov, (mč)
celo
represiji zelo deljeno, saj so se nekateri sindikati sklicevali na pero-nizem, drugi pa na socialistične in komunistične ideale. Ta razcepljenost je torej samo koristila diktaturi, ki je tako lahko dovoljevala, da se delavci zbirajo v sindikate in jih obenem tudi nadzorovala.
Zdaj pa kaže, da sta se obe največji sindikalni gibanji končno sporazumeli in dosegli akcijsko enotnost, ki bo v bližnji prihodnosti privedla do enotnega argentinskega sindikalnega združenja, ki se bo uradno imenovalo »Začasna komisija delavskega gibanja*. Sporazum med obema sindikalnima gibanjima je zahteval več mesecev	sestankov in
srečanj, na katerih ni	manjkalo po-
lemik in sporov, nazadnje pa sta !e prevladali razsodnost in prepričanje, da je skupne cilje mogoče doseči le z enotnim nastopom.
Videlova vlada ni doslej še u- simskih sporazumov, o katerih de-radno komentirala sindikalno zdru-1 žela potrjuje obveze, ki so v njeni žitev, kajti se gotovo	zaveda moči I pristojnosti, so	se	delegacije	spo-
delavskega razreda v	Argentini, ki	razumele,	da bodo	sprejele	primer
V SOBOTO V PODJUNI
Prva uprizoritev «Samorastnikov»
CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza uprizarja v soboto, in soboto, 11. avgusta slovenske dramo »»Samorastniki*. Predstav® bo na prostem v Spodnjih Vinar®* blizu Zablatniškega jezera v juni. Režijo vodi Marjan Srienc, igra tudi Ožbeja. Vlogo Mete i®ra Sonja Ban, Kamičnika pa M®** Kap. Prostor uprizoritve je kak° ustvarjen za to igro — krasna ja®*j sredi gozda z naravnim odrom, ** se nalahko vzpenja. Dejanje na te1® odru se bodo odvijala na ra" ličnih točkah, ki se bodo zapovrstjo osvetjevale. V preteklih dneh s® z veliko skrbjo pripravljali scen® in tehnične naprave. Za korosk Slovence imajo »Samorastniki* P0] leg velikega kulturnega tudi dodaten aktualni politični pomen: s »Samorastniki* povezujejo tudi svoj® lastno usodo — borbo za narodna enakopravnost.
Na kulturnem področju je uprizoritev »Samorastnikov* edinstven dogodek, saj je takšna scena ®* način predstave več ali manj n°) vost, če izvzamemo podobne upr1' zoritve »»Miklove Zale* pred nekaj leti in isto uprizoritev »Samorastnikov* lansko leto.
Predstave se bodo pričele ob 19-3®’ Ob slabem vremenu pa se bod® predvajale dan kasneje, (sindok)

S TRŽAŠKE STRANI
Periodično preverjanje
(Nadaljevanje z 2. strani)
kljub represiji, lahko močno vpliva na razvoj dogodkov v državi. Pričakovati pa je, da bo diktatura odgovorila na združitev s strogimi u-krepi, ki bodo omejili vlogo sindikatov v tovarnah in na delovnih mestih, čeprav je malo verjetno, da bo prepovedala sindikalno življenje v državi. Duhovni vodja e-notnega sindikalnega gibanja je bivši tajnik peronističnih sindikatov Lo-renzo Miguel, ki je presedel več let v zaporu, sedaj pa mu je sodišče o-dredilo hišni pripor. V Buenos Airesu krožijo govorice, da bo »Začasna komisija delavskega gibanja* že v prihodnjih dneh oklicala splošno stavko v obrambo delovnih mest in zahtevala takojšnjo izpustitev vseh priprtih delavcev in sindikalnih voditeljev.
Vesti o sindikalnih sporih prihajajo tudi iz sosednje Brazilije, kjer pa vlada ni ubrala pot represije in zatiranja delavskih organizacij, ampak je doslej ukrepala za ugladitev sporov med sindikati in delodajalci. Velike stavke so v prejšnjih dneh popolnoma paralizirale vsa največja
ne pobude tudi političnega značaja.
Na sestanku so se nadalje sporazumeli, da se bodo predstavniki večine v kratkem sestali in se spoprijeli z vprašanji, ki so povezana z izvajanjem televizijskih programov v deželi: do sestanka bo tudi prišlo zaradi upravičene zaskrbljenosti o tem vprašanju. Predstavniki strank so nadalje potrdili, da se bodo v teku meseca septembra lotili vprašanja zadružništva, še posebej pa problema delavskih zadrug v Trstu. Na sestanku je bilo nadalje govora o kmetijskih vprašanjih ter o pravici do študija.
Preskrba
(Nadaljevanje z 2. strani)
jo protestno akcijo še znatno zaostrila.
V danih razmerah tega res ne bi bilo treba, saj bi ponovna, druga stavka utegnila docela ohromiti
premet v vsej državi. To pa zato. , ker so v stavko vpleteni uslužbcn-braziiska mesta, v Belu Horizontu, i cj pretežno zasebnih avtoprevoznik
Lr la ctavlroln nar?	Hoa/l z?alav. .	4-*»	KO tv?	DfP
kjer je stavkalo nad 200 tisoč del a v cev, pa je prišlo tudi do ostrih spopadov med demonstranti in policijo, ki pa na srečo niso zahtevali smrtnih žrtev, (st)
Odškodnina za vdovo po Herbertu Kapplerju
BONN — Vdova znanega gestapovca Herberta Kapplerja je zaprosila nemške oblasti za povračilo stroškov za vojno škodo v obdobju, ki ga je mož prebil v zaporu. Če bodo oblasti sprejele njeno prošnjo bo gospa Annelisse Wenger prejela 12 tisoč mark, to je skoraj pet milijonov in pol lir.
Tudi papež je zmotljiv
VATIKAN - Prvič v zgodovini katoliške Cerkve se je papež zmotil med pridigo o veri. Med avdienco 30. maja je namreč pozabil omeniti, da je bila tudi srbščina eden izmed jezikov širjenja krščanstva v svetu. Pomanjkljivost je opazil srbski Ust »Pravoslavje* in tako prisilil papeža Janeza Pavla II., da se je na Trgu sv. Petra javno opravičil.
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATICO
podjetij: ta krijejo 60 od sto pre vozov goriva iz zasebnih petrolejskih družb in 30 do 50 od sto prevozov iz državnih družb AGIP ter IP. Delež slednjih dveh na italijanskem tržišču z naftnimi derivati znaša okrog 40 od sto, kar je spričo trenutnega abnormalnega povpraševanja zlasti po bencinu, premalo.
AGIP ima na Tržaškem 30 ben cinskih črpalk, IP pa 10 od skupnega števila skoraj 90. Črpalke pre-skrbljata družbi z lastnimi avtoci-sternami, toda v danem trenutku jima bodo zaloge pošle (prav gotovo prihodnji ponedeljek), obnoviti pa jih ne bosta mogli tako kmalu, ker slonijo primarni prevozi goriva prvenstveno na plečih zasebnih prevoznikov. V Trstu je po ložaj posebno resen tudi zato, ker so včeraj stavkajoči dobesedno pa-rabziraU promet iz čistilnice Aqui-la, tako da sta jo lahko zapustili samo dve avtocistemi. Do nedelja bomo torej pri nas še kako tan-kali, potlej se ne ve. Obenem se bodo pomnožile vrste pred črpalkami onstran meje. (dg)
Soočanje domnevnega
morilca zlatarja Barucha
s šestimi očividci
Včeraj so v koronejskih zaporih na «ameriški način* soočili 45-let-nega poljskega apolida Bronislavva Knapinskega s šestimi očividci, ki so 15. marca lani prisostvovali ropu in uboju 33-letnega zlatarja Gia comina Barucha v njegovi zlatarni
v Ul. S. Nicolo. Kot smo že poročal1 pred tednom dni. je Knapinski vpj*j ten v rop in uboj ter so ga Prf: kratkim zahodnor.emške policijslt® oblasti izročile italijanskim Pr® zato, da bi razkriU celotno ozadj tega podlega zločina.	,.
Po soočanju z očividci sta bij" preiskovalni svetovalec dr. Bosch1' ni in namestnik državnega tožile* dr. Staffa očitno zadovoljna s Pjjj skusom. Po vsej verjetnosti bi l***j ko izvedli proces proti Knapinskf" mu in njegovemu tovarišu Gregorij* Turskemu, ki je zaprt v zapor®* v Fossombronu, že letos jeseni
iz trgovine ukradli
za 10 milijonov oblačil
Neznani tatovi so pred nek*’ dnevi obiskali trgovino z oblač* «Nacmias» v Ul. S. Lazzaro, ki e last 22-!etnega Lelia Nacmiasa * Ul. Beccaria 8. Iz trgovine so o*, nesli 10 jopičev iz kože v skup*1* vrednosti 2 milijona Ur, 7 plašč® iz kože v vrednosti 4.900.000 lir *, 15 dežnih plaščev v vrednosti . milijonov lir. Skupno so si tor*J prilastili ukradenega blaga v vre nosti skoraj 10 milijonov lir. .
Tatvino se je v sredo popol**** zavedel lastnik trgovine, ki donM% va, da so tatovi izvedli krajo rcfjj soboto zvečer in torkom zjutraj. * je bila trgovina zaprta. Na vrat® ni bilo nobenih sledov vloma.
Nesreča v r -štu
Sinoči ob 23.30 je prišlo na J* sti, ki pelje skozi Boršt, do l**ff prometne nesreče. Iz še neznan* razlogov sta na blagem ovinku tre la fiat 128 in simca. Pri trčeOJ so bili trije potniki obeh a v Uri1 j bilov lažje ranjeni in sicer: 45-lcj, Giuseppe Biagi iz Ricmanj 78/ • ’ Edvard Pregare iz Ricmanj 47 58 letni Giuseppe Godina iz Ul. 3®* Scoglio 205. Vse tri so z rešile6.. Rdečega križa prepeljali v g'a'iL bolnišnico. ZadobiU so le lažje P" škodbe.
Smrtna nesreča pri Moščen zah Na avtocesti Trst - Benetke j® sinoči blizu izhodne postaje pri ” . ščenieah iz šc neznanih razlo®® tovornjuk zavozil s ceste. Vozm*' 32-Ietni Valerio Mannutto iz kr*). San Michele al Tagliamcnto, je h* pri priči mrtev.
Pojasnilo ACT
V zvezi s prometnimi spremembami, ki so bile javljene 1. t.m, in ki sc nnnašajo na nekatere mestne proge, konzorcij za prevoze tržaške občine pojasnjuje, da ostanejo pr°’ ge št. 24 , 40 in 41 nespremenjene.