Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 123. Ljubljane 8 vin. \ DuDljani, v ponedeljek, 2. junija 1913. Leto XLl. = Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . R 26-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . ,,35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. „ • • „ 2* V upravi prejemali mesečno „ 1*70 Sobotn, izdaja: ~= za oelo leti ....... 7 — za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12-— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 „ za večkrat primeren p o past. Poročna oznanila, zahval«, osmrtnice i«.: enostolpna petitvrsta po 18 vin. ^^^ Poslano: -enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izbija vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. CtžT Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ulial št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske st. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. st. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 stran?. Avstrija in novi Balkan, (Dr. J. Žitnik.) Moj Džemilo, moj kokono, t-a prcfša synin e zi! Jeleku mc ar, mos m-uban kjibar. Albanska prislovica. Dne 30. maja med 1.2, in 1. uro popoldne so v Londonu zastopniki balkanske zveze podpisali mir s Turčijo. Bil jc slovesen trenotek za balkanske delegate in zgodovinski dan prve vrste za Evropo, ko jc bila v šestih izvodih izgotovljena nova zapuščinska listina za Turčijo na Balkanu. Madjarov, drugi bulgarski delegat, sc jc prekrižal, ko je prijel v roko pero za svoj podpis z besedami: Podpis tc pogodbe s Turčijo jc zame svet obred, ker uresničila. sc je moja mladostna želja, da je srečno postavljen mejnik najvažnejše dobe v zgodovini bulgarskega naroda. In bulgarski konzul Angelov je v trajen spomin shranil pero, s katerim sla Danev in Madjarov podpisala za Turčijo usodepolno, za balkanske narode nadcpolno pogodbo. Isto so storili ostali delegati. Končan jc zadnji veličastni in pretresljivi prizor četrtega dejanja balkanske drame, ki jo nad 500 Jot pisali Turki z ognjem in mečem in preživeli balkanski narodi v krvi, lugi in trpljenju. Bodrila sta zatirano rajo trdno upanje in živa vera, da pride rešitve in vstajenja dan. In prišel je dan obračuna, ko je T urcija ponižana in osramočena dokončala svojo žalostno vlogo kot. evropejska velesila. Dne 0. oktobra lani je črnogorski princ Peter sprožil prvi top, sredi oktobra so vsi vile tri zvezne države, odprle jezove ljudski sili, ki je kot povodenj podirata turške bojne vrste, in žc 3. decembra je bila prisiljena nekdaj ohola Turčija, da je sklenila premirje z Bulgarijo, Srbijo in Črno goro. Pred Božičem se je v Londonu zbrala mirovna, konferenca, ki je dolgih pet mesecev iskala Črnega Petra, ki na j plača račun, ln našla ga. je, račun pa še pride. Državni tajnik Grov, ki je v konferenci jako spretno mešal in delil karte, je po sklenjenem miru naglaša I v svojem nagovoru, da so ostala na B a1 k a n u nerešena š c m noga v p r a š a n j a, ocl kateri h jc odvisen mir v Evropi. Mir je sklenjen, ni pa. še izvršena likvidacija vojske. Turčija jo še obvisela na kljuki vrat, skozi katera jo danes ali jutri potisnejo v Azijo, kjer je njen prvotni in pravi dom. Na njeno mesto pa stopijo žilavi narodi s svežimi močmi, ki boelo na razvalinah turške uprave stopili kot tekmeci v krog kulturnih držav. Prvi pogoj je, da si balkanski narodi mirnim potom razdelc med seboj osvobojene pokrajine. Le v svojo škodo in v posmeh svojih nasprotnikov bi delali, ko hi se klali kakor preje v Maecdoniji iu Stari Srbiji. Drugi pogoj jc, cla sc oproste vseh političnih jerobov, ki so jih izrabljali dolga desetletja v svoje sebične namene. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peli. Bilanca balkanske vojske ni še gotova, v vsakem slučaju pa. bo za našo državo neugodna v političnem in finančnem oziru. Sedaj, ko so se razvlc-kli črni oblaki, sinemo jasnejše govoriti. Največja napaka je bila, kar smo že večkrat naglašali, cla je monarhija leta 1908. Sandžak Novibazar vrnila Turčiji. Storila je to, da pomiri Italijo in si zagotovi njeno dovoljenje za aneksijo Bosne in Hercegovine. Začetkom balkanske vojske smo na tem mestu rta podlagi zanesljivih informacij trdili, da balkanska zveza računa z novo avstrijsko okupacijo Sandžuka do Mitrovice. Da nismo te trditve iztresli iz rokava, potrdil je srbski ministrski predsednik Pašic ■«- "voiem zadnjem govoru v skupščini, ln naše stališče je bilo ves čas, cla se habsburška monarhija aktivno udeleži balkanske vojske proti Turčiji. S tem hi si bila pridobila simpatije vseli balkanskih narodov. Zasedeno ozemlje pa bi mogla Avstrija. vsak čas porazdeliti med balkanske države in si za u> uslugo zagotoviti prosto trgovsko pot do Soluna. Vojaški strokovnjak nam je ugovarjal, cla Sandžak nima nobenega strategičnega pomena in bi bil lc miš-nica za avstrijske posadke. Razvoj vojske, boj za Skader in samostojna Albanija so dokazi, da sc motijo tudi jioli-lični Bismarcki in strategični Moll-keji. Najslabše, kar smo mogli učiniti, je bila nevtralnost proti Turčiji. Ugovori, da bi Rusija in Italija ne ostali nevtralni, so prazni. Rusija bi zahtevala odprto pot skozi Dardanele in severni kos Armenije. To, kar sc bode gotovo enkrat tudi zgodilo, ne more biti Avstriji v škodo. In naša zaveznika? Jlic Rtiodus, hic salta! Ko sem že pred meseci utemeljeval trditev, da smo vpreženi v Bismarckove ojnice, metali so mi »izdajstvo« v obraz. Dejstva kažejo, da smo ves čas balkanske krize zastopali pravo avstrijsko stališče in zagovarjali življcnsko koristi habsburške monarhije. Isto sedaj dokazuje, »avstrijski patrijot« v svoji razpravi, ki polno diha nemškega duha: »Monarhija nima danes nobenega prijatelja ua Balkanu, ker je s svojo n e m š k o politiko izgubila zaupanje in vpliv. Trozveza sicer še obstoji, toda v njenem naročju je živeli, katerega absolutna zanesljivost je dvomljiva.« »Habsburška monarhija je imela namen, da ustvari samostojno Albanijo.« Tako je grof Sturgkh dne 20. maja odgovoril v poslanski zbornici v imenu grofa Berchtolda na razna vprašanja, kaj je dosegla naša diplomacija v balkanski krizi. Pozorno sem zrl na obraze raznih poslancev, ki so s smehom pozdravili to skrivnostno razodetje. Torej Skader smo rešili bodoči Albaniji, ki sc poraja žc iz Skander-begovc dobe. »Siktir« — bi rekel Albanec — »murgu un, kjykji un, jalla!« Pa dobro, v Skadru vihra danes črno-rdoča albanska zastava. Ako je lo edina. »življenska korist« habsburške monarhije na Balkanu, potem smo jo stokrat preplačali. Ne glede na to, cla smo šli po kostanj v ogenj za Italijo, dosegli bi bili ta namen brez večje mobilizacije, za katero je monarhija po izjavi finančnega ministra Zaloškega šlela nad 250 milijonov. Vloga »oboroženega opazovalca« je bila jako nehvaležna. še bolj pa draga. Toda o tem govorimo še pozneje. Ali naj zdaj skladamo in pojemo jeremijade na razvalinah starih načrtov, ki so jih bili zasnovali princ Evgen in njegovi nasledniki? Ali nas še niso izmodrile razne prevare v zadnjem stoletju, osobito pa v dobi od be-rolinske pogodbe? Nemško časopisje sika najhujšo jezo na Srbe. Da se mi članek zopet preveč ne raztegne pod roko, navesti hočem ravno dva Srba kot klasični priči, da avstrijska diplomacija ni razumela svoje naloge na Balkanu. Petrovič, bivši časnikarski šef v srbskem ministrstvu za vnanjc posle, piše v svoji razpravi o makedonskem vprašanju: »Avstrija ima življenske koristi ob Egejskcm morju. Ako hoče habsburška monarhija uspešno braniti te svoje koristi, mora svojim narodom poleg popolne narodne ravnopravnosti zagotoviti tudi gospodarski razvoj. Avstrijska trgovina pa ostane tako dolgo v svojih ozkih mejah, dokler si monarhija ne zagotovi prosle poti po suhem do pristanišč ob Egejskem morju. Dejstvo je, da Avstrija izgublja svoj trg v Levanti in tudi na Balkanu. Ozko obrežje ob Adriji ue zndogča za avstrijsko svetovno trgovino. Njena naravna put je ob reki Vardarju do So- luna. Dokler pa na tem ozemlju divjajo boji proti Turčiji in albanske roparske čete, tako dolgo ni govora o rednem trgovinskem prometu. Avstrija je zasedla Bosncj in Hercegovino. Odtod more napraviti mir in red tudi dalje clo Makedonije. Berolinska pogodba ji daje pravito, da si zagotovi odprto pot tudi piVko Mitrovice«. Tako piše Srb. avstrijski Bismarck pa je še plačal 5't milijojiov, da se je iznebil mosta do Soluna; Siktir! Ministrski predsednik Pasič \ svojem govoru ihinolo sredo sicer ni zatajil svoje mržnjo do naše države, vendar je priznal, da prijateljske razmere z Avstrijo ne morejo biti Srbiji v škodo. Rekel je: »Vojska s Turčijo je rešila vprašanje, ki jc stoletja delalo Evropi skrbi in trud. To vprašanje so sedaj rešili oni, ki so bili v prvi vrsti poklicani. Ne pozabimo, da smo z rešitvijo tega vprašanja morda oškodovali malerijelne koristi ene države iii da je naša dolžnost tekom časa popraviti lo škodo in ustvariti prijateljske in zdrave razmere z vsemi državami, ki hočejo v miru živeti z balkanskimi državami in so se odpovedale svojim težnjam po prodiranju na Balkanu.« Značilno je, da tega odstavka, ki so ga prvi dan objavili inozemski listi, ni (akoj objavila avstrijska korespon-denčna pisarna. Nočemo regislrovati nagibov, ker Pašičeve besede so jasne in spominjajo na enako izjavo barona Aehrenthala v delegaciji po aneksiji leta. 1909. Razmere na Balkanu so se temeljito izpromcnile in maščujejo se danes stare napake in zmote. Četudi kot opazovalci ne moremo prodreti v tajnosti diploma ličnih kovarjev, vendar moramo lojalno priznati, da so te napake starejše nego grofa Berchtolda ministrovanje. Skrajni čas pa je, da damo slovo staremu sistemu, ki škoduje državi doma in v inozemstvu. Merodajni krogi so dolžni dokazati tudi svojim narodom, da habsburška monarhija ni Turčija. Amani in Čuvaji seveda nc priporočajo avstro - ogrske tvrdke. Balkanski im Mil ZNAMENJA MIRNE PORAVNAVE. MED ZAVEZNIKI. Peterburg, 31. maja. Ruska vlada silno deluje na to. da spor med Srbijo in Bulgarijo prepreči. Zadnjih 21 ur se .ie med Peterburgom, Sofijo in Belgradom neobičajno mnogo brzojavk izmenjalo. Srbska, vlada še ni voljna se ruskemu razsodišču podvreči, vendar se govori, da je Pašič ocl ministrskega sveta bil pooblaščen, nekoliko odnehati. Srbija zahteva končno Veles, Prilep, Bitolj in Ohrid. Sasonov je baje predlagal, naj balkanski delegati pri-, dejo v Peterburg se pod predsedstvom Sasonova o sporu posvetovat. Belgrad, 31. maja. Po semkaj do-šlih vesteh ni v Sofiji razpoloženje za vojsko s Srbijo lako veliko, kakor se poroča. V resnici želita tako Bulgarija kakor Srbija mirne poravnave. V obeli deželah so pristaši balkanske zveze •/. vso silo na delu, da se zveza ohrani. Tudi v Bulgariji se rusofili prizadevajo, da ne zmagajo nasprotniki trajnega sporazuma med Srbijo in Bulgarijo. Solun, 31. maja.. Grški nniisfrski predsednik Venizelos in bulgarski delegat Sarafov sla sc že posvetovala. Izreklo se je načele, naj bi spopadi med četami prenehali. Ako bi se spor glede teritorijev na mogel medsebojno rešiti, noj se prepusti mirovnemu sodišču. Berolin, 31. maja. »Norddeutschc Allg. Ztg.«, glasilo kanclerja, piše z ozirom na podpis miru v Londonu: Državnikom balkanske zveze zaupamo, da. ne bodo puščali v neinar nobenega sredstvu za mirno rešitev m- obstoječih spornih vprašanj. ^ kolikor je mir ogyožeii, se evropska diplomacija trudi posredovati. Vsi razumni razlogi govo«. re pro t i izbruhu nove vojske. Med velesilami samimi je vsaka nevarnost konflikta odstranjena in zadnji oblaki v bližnjem Orientu se bodo, kakor je upati, kmalu razpršili.« Pariz, 31. maja. »Temps« poroča h. S o f i j e: Oficielno se potrjuje, da se je med Srbijo in Bulgarijo dosegel sporazum; na kakšni podlagi, se ni znano. SESTANEK MED PAŠIČEM IN GE« ŠOVOM SE JE VRŠIL! Sofija, 1. junija. Sestanek med Ge-šovom in Pašičem, ki so ga izpočetka nameravali odložili, se je danes vendarle vršil, in sicer v Caribrodu. SILA OSTRO PISANJE »MIRA«. Sofija, J. junija. »Mir« v uvodnem članku »Ncradostcn mir« ostro obsoja postopanje Srbije in Grčije, ki sta toliko časa odlašali s podpisom preliminarnega. miru, da sta koncentrirali svoje, čete proti Bulgariji. Obenem s podpisom miru izvršujejo dejanja skrajne nelojalnosti proti Bulgariji: Skrajno nelojalna in izzivajoča jc izjava ministra Pašiča, ki zahteva del bulgarske Makedonije. Kdor misli, cla bodo Bulgari odstopili Srbom kak del Makedonije, t;i prezira odločilno dejstvo, da so Bulgari Sklenili pogodbo s Srbi samo zato, da rešijo svojo Makedonijo. Ako ne bi bila Bulgarija od Srbije dobila zagotovila, da se bo Makedonija razdelila po določbah pogodbe, ne bi bila nikoli in za nič na svetu zn-čela vojske v zvezi s Srbijo. Bulgarija ne more dovoliti, da bi se razkasavale bulgarsko pokrajine (Makedonija), pač pa je imela žc davno na razpolago druge zaveznike, s pomočjo katerih bi se Srbija razdelila. Srbsko-bulgarska pogodba je lorej za Srbe bolj koristna kol za Bulgare. Srbi vse to pozabljajo ter nas hočejo varati in oropati. Mi smo mirni. Pogum nam daje zavest, da Srbom ne I»i prišlo ka.j takega nikoli na misel, ako naše čete no bi bile daleč od doma zbrane pri Čataldži in Bulai-ru. Srbi nimajo poguma za odkrit viteški boj; to s.o junaki, iz zasede.« — Tako ostro piše oficiozni »Mir«. VOJAŠKE PRIPRAVE IN PODOBNO. London, 31. maja. »Dailv Mail« poroča iz .Sofije, da jc pri Volosu zbrana 140.000 mož močna srbska armada, druga, ki šteje najbrže 100.000 mož, sc nahaja pri Pirotu, tretja pa se koncen-truje pri Vidinu. Atene, 31. maja. Bulgarske. čete sft 30. t. m. cel dan grške pozicije napadale. Nedavno so Bulgari streljali na grško križarko »Spetsai«, ki pa ni odgovarjala. Če Bulgari ne nehajo, bo morala poseči vmes grška eskadra. Grki sloje, 120.000 mož močni, pri Solunu. druga grška armada se zbira 50 kilometrov severno od Soluna. Te čete imajo baje namen združiti se s Srbi pri Volesu. Solun, 31. maja. Bulgarske četo >rv so j/, taktičnih razlogov umaknile iz Gcvgelija v Doiran. Berolin, 1. junija, d.okalanzoigev« poroča iz Sofije: Pričakovati je izpre-membe v kabinetu. (Govori se, da Gešov odstopi in da mu sledi dr. Danev.) Ako Srbija v zadnjem hipu ne odneha, bo vojska. lUisija ne more na Srbijo potom materielnega pritiska vplivati. Avstro - Ogrska pa brez sporazuma z Rusijo tudi ne more intervenirati. Ne ostane torej nič drugega kakor vojska. Bulgarija si jo že zagotovila nevtralnost Turčije, Humunijc in Avstrijo. London, I. junija. »Dailv Mail po-roča. da namerava Venizelos vsled agi< ladje šovinistov clemisionirati. PREPIR ZARADI PAŠIČEVEGA EKS-POZEJA. Peterburg, 1. junija. »Mir« jc vslod opazke Pašiča v njegovem ekspozeju, da je namreč neka velevlast Srbiji ponudila celo vardarsko dolino do Soluna, osumil tega Rusijo (ker je avstrijski korespondenčni urad izjavil, da ta velevlast ni bila Avstrija). Zdaj pa ruska brzojavna agentura insinuacijo »Mira« zavrača in pravi, da je gola izmišljotina. ZATAJENI P ASUS IZ PAŠIČEVEGA GOVORA. Belgrad, 30. maja. Ministrski predsednik Pašič je v svojem ekspozeju o zunanjem položaju dejal tudi sledeče: »Ne sme se prezreti, da se je vsled vojske zaveznikov proti Turčiji rešilo vprašanje, ki je skozi stoletja celi Evropi prizadevalo skrbi in težave, vprašanje, ki je po mnogih vezeh bilo združeno z interesi onih, ki so se morebiti ravno zavoljo tega najbolj obotavljali balkanska vprašanja radikalno rešiti. Ne pozabimo, da smo z rešitvijo tega vprašanja morebiti materialni interes ene gotove države žalili in da imamo dolžnost v teku časa to žalitev popraviti in ustvariti prijateljske, zdrave odnošaje z vsemi državami, ki so svoje teženje po ekspanziji na Balkanu opustile in žele z nami prijateljsko in mirno živeti.« — Ta pasus je precej ironičen, ter posnema govor grofa Aehren-thala ob anekcijski krizi, ko je dejal, da je Avstrija sicer žalila narodne as-piracije Srbije, zato ji pa ponuja prijateljstvo za bodoče. Pašič je to zdaj obrnil. C. kr. korespondenčni urad pa tega pasusa ni prinesel, dasi so ga vse druge inozemske korespondence. Objavil ga je šele sedaj in obenem izjavlja, da se je prvotno »slučajno« izpustil. SILISTRIJSKO VPRAŠANJE. Bukarešt, 1. junija. Pdterburška odločitev glede Silistrije se je sprejela v zbornici s 127 glasovi proti 17. ČRNOGORSKI DEMENTI. Cetinje, 31. maja. Vest »Reichspo-ste«, da sta albanska rodova Hoti in Gruda kralju Nikolaju poslala ultima-tum, naj črnogorske čete izpraznijo njihov teritorij, je gola izmišljotina. KIAMIL PAŠA. Carigrad, 31. maja. Semkaj je dospel bivši veliki vezir Kiamil paša, ki je bil namenjen v Smvrno, kamor pa zdaj ni mogoče potovati. Vlada je dala Kiamil pašovo stanovanje po policiji zastražiti, končno pa je nekaterim posameznikom in diplomatom vendarle dovolila ga obiskati. ARMENSKE HOMATlJE. Carigrad, 31. maja. Armenski patriarh je poslal Porti zopet spomenico, v kateri poroča o novih zlodejstvih Kurdov in zahteva reform. POGAJANJA SRBIJE Z VATIKANOM. Rim, 31. maja. »Zeit« poroča: Že skoraj pred štirimi meseci so se pričela pogajanja Srbije z rimsko kurijo za uvedbo konkordata. Ker dobi Srbija z osvojenim ozemljem mnogo rimskokatoliških podanikov, jim hoče urediti pravočasno njihove verske razmere. Pri prvih pogajanjih je zahtevala Srbija, da med duhovniki, ki bodo prihajali med njene nove podanike, na smejo biti duhovniki iz Avstro-Ogrske in Nemčije, od tujcev pa le Italijani in Francozi. V maju so se ta pogajanja, zopet pričela in Srbija vztra ja baje še vedno na tem, da duhovnikov iz Avstro-Ogrske in Nemčije ne mara. Po somoumoru polkovnika Redla. Oficiozno se začenja Redlova afera nekoliko omiljevati. Da pa ne gre tem poizkusom preveč vere, vsak uvidi, kdor pomisli, da so Rcdla k samoumoru nekako prisilili. Dokaz, da je tu veliko, kar se hoče prikriti. Sicer pa jc »Fremdenblatt«, ki je vcleoficielen, že toliko izklepetal, da sedanja omiljevanja malo izdajo. Jasno se namreč vidi, da obstoja v merodajnih krogih samih struja, ki želi, da vse na dan pride, dočim se jc prvotno skušalo ta go-rostasni slučaj sploh popolnoma zamol-čati. Reporterji dunajskih in drugih listov delajo seveda s polnim parom, da »po-jasne« Redlovo senzacijo. Četudi vodi preiskavo vojaška ublast, se le primerno precej poroča o uspehu preiskave. Najbrže ludi na merodajnih mestih preveč ne molče ... Poročila časnikov so sicer v marsikateri stvari morebiti nekoliko pretirana, a dejstvo špionaže v krogu naj-poučenejših častnikov generalnega štaba škoduje silno ugledu našega častniškega zbora. O Redlovi špionaži se še poroča: Uspehi dosedanje preiskave. Glede na RedlovO izdajalstvo je dosedaj preiskava oficielno dognala: 1. Redi je prodajal kopirane ali pisane akte, tehnične in organizatorične instruk-cije in elaborate, maršne in koncentracijske načrte, kakor tudi železniške vozne rede za slučaj resnega konflikta Rusiji. 2. Svaril je osebe, ki so bile osumljene, da vohunijo v prilog Rusije, nadalje tiste, ki so jih že zasledovali. Onemogočil je tako, da bi se meglo vohunstvo dognati ali pa dokazati. ! 3. Izdajal je imena tistih, ki so v Rusiji za Avsirijo vohunili, da so jih zato. v Rusiji lahko nadzirali ,jih prijeli in kaznovali. 4. Preprečil jc vse preiskave proti vohunom, ker je vedoma napačno o njih poročal in potvarjal poročila, tako da so lahko veleizdaje osumljene osebe ušle zasluženi kazni. Nadalje se poroča, da je bil Redi strokovni izvedenec proti vohunstva osumljenim osebam. V. svojih poročilih je uradno vedno svaril pred prehitrim postopanjem, češ, da častnikom, ki so dokaze zbrali, nc gre popolna .vera in da so sumljivi, da delajo skupno z^nozemstvom, vsled česar se morajo njih izpovedi najprevid-nejše presojati in naj se nc povzroči z nepremišljenimi koraki v inozemstvu kaka napetost. To postopanje dokazuje, kako brezvestno je Redi postopal. Zadnje čase je osumil Redi več višjih avstrijskih častnikov, da vohunijo v prilog Rusiji in da so zato nameravali uvesti energično preiskavo. Material pa ni bil popoln in so morali opustiti nameravano preiskavo. Kmalu nato so pa prišli na sled pomislekom proti Redlu, ki se je moral končno ustreliti, ker se mu je ta izhod dovolil. Redi izdal ruski vladi avstrijske častnike, ki so v Rusiji poizvedovali. — 60 avstrijskih častnikov izgnanih v Sibirijo. — Samo-umori častnikov ruskega generalnega štaba. »Narodni Listy« poročajo, da je Redi izvedel strašno hudodelstvo nad svojimi sotovariši častniki in da je zadnji čas ruski vladi naznanil imena vseh častnikov, ki so nameravali za Avstrijo v Rusiji vohuniti. Ruske oblasti so zato 60 častnikov iz Avstrije aretirale in jih večinoma izgnale v Sibirijo. Med njimi je veliko najnadarjenej-ših častnikov generalnega štaba in drugih čet, katerih usoda niti najožjim sorodnikom ni bila znana, dokler se ni izvedelo, da so jih prijeli v Rusiji in jih radi vohunstva obsodili, dasi so večinoma svoj alibi dokazali. Z Dunaja sc pa poroča, da se je nedavno tudi več častnikov ruskega generalnega štaba in ruskega vojnega ministrstva usmrtilo, ker jih je Redi ruskim oblastem ovadil, da vohunijo proti Rusiji. Zadnje Redlovo upanje pred samoumorom. Dunajski poučeni vojaški krogi trde, da je Redi nekoliko pred svojim samoumorom poizkušal pobegniti in da si je za to pripravil celo civilno obleko. Ko je pa skozi okno pogledal, je videl policijske agente in se prepričal, da ne more pobegniti, vsled česar se je ustrelil. Redi židovskega pokoljenja. »Ostdeutsche Rundschau« poroča, da je Redi v tretjem kolenu židovskega pokoljenja neke židovske rodbine v Galiciji. Če so Redlovi sorodniki znali, kaj da je počenjal, ni še dognano, a »Ostdeutsche Rundschau« trdi, da so nekateri sorodniki Redlovo vohunstvo pospeševali. Delovanje ruskega konzula v Pragi. Že več časa so zasledovali delovanje ruskega konzula Šukovskcga v Pragi, dasi seveda avstrijske oblasti po mednarodnem pravu nimajo pravice, da se vmešavajo v to, kar se v inozemskem konzulatu dogaja. Saj so, kakor znano, poslaniki in konzuli edino priznani špicni, ki jih morajo povsod trpeti, samo vohunske niti morajo znati skriti, da ne nastane kak škandal. Če kak oficielni vohun tega ne zna, dobi modro polo ali ga pa premeste. V Pragi so do-znali, da je občevalo v ruskem praškem konzulatu veliko oseb, ki so bile brez posla in se jim je tudi iz Rusije denar po pošti pošiljal. O višini teh svot seveda ni nič natančnega znano, a velik del tistih 13 milijonov rubljev, ki jih ruska državna policija za vohunske namene dobi, je ostal v Pragi, Redlov prijatelj aretiran. Policija je aretirala poročnika 7. ulan-skega polka Horinko iz Štokerava. Horin-ka je bil Redlov intimen prijatelj. Redi je svojega prijatelja« bogato z denarjem podpiral, llorinka jc tudi v Rcdlovem stanovanju večkrat prenočil. Cesar radi Redlovc izdaje užaljen in razburjen. — Preosnova generalnega štaba. Cesar si je pustil o Redlovi izdaji večkrat poročati. Strašen zločin polkovnika Redla je tudi cesarja razburil in je ogorčeno obsodil zločin. Nasproti neki visoki osebi ie cesar z globoko žalostjo izjavil, da je Redlov slučaj najnečuvenejši za časa njegovega dolgoletnega vladarstva. Neverjetno je, da mu je to storil tisti častnik generalnega štaba, od katerega je tudi cesar veliko dobrega pričakoval. Z ozirom na Redlovo izdajalstvo, ki je ugledu naše armade veliko škodilo in ki je ludi milijonsko gmotno škodo povzročilo (vse načrte avstrijske in nemške armade bodo morali namreč izpremenili), je sklenjeno, da bodo generalni štab popolnoma preosnovali. Česar je že ukazal sestaviti komisijo, ki bo izdelala nova povelja glede na obravnavo tajnih aktov, osobito glede na »ordre de bataille«, mobilizačne in maršne ukaze. Elaborat bo tako izdelan, da se važni akti ne bodo mogli več izdati. Komisija mora svoje delo hitro izvesti. (Težko izvedljivo, ker te stvari dajo dela veliko ljudem. Navadnih manipulačnih del pa končno ne morejo najvišji generali vseh sami izdelati, ko imamo sedaj milijonsko armado.) Vojno ministrstvo izkuša Redlov zločin zmanjšati. Glasilo vojnega ministrstva »Militari-sclie Rundschau« nastopa proti pustolovskim govoricam glede na Redlovo izdajalstvo in obeta, da objavi, ko pride čas, stvarno poročilo o celi zadevi. List trdi, da Redi ni izdal mobilizačnih in maršnih načrtov Nemčije. Temu nasproti se mora pribiti, da so prvotno poizkušali vojaški krogi vso stvar popolnoma zakriti, češ, da se je Redi ustrelil, ker je preveč delal in je zato postal nervozen. Dunajski reporterji pa so v hotelu izvohali okoliščine samo-umora in so kombinirali ter prisilili vojaško časopisje, da je samo priznalo, da se je Redi ustrelil, ker je vohunil in izdajal. Zakrivanje lista »Militarische Rundschau« pa ne drži. »Fremdenblatt«, oficielno glasilo zunanjega ministrstva in avstrijskega ministrskega predsedstva, je namreč objavil članek, ki izvaja, da so Redlu dve leti potem, ko je postal stotnik, naročili proučavati špionažo in protišpionažo in so ga poslali na Kavkaz, da se je naučil ruskega jezika. Izredno sposoben častnik je imel nenavaden vpogled v špionažne zadeve in je bil verziran strokovnjak tudi v vseh naših mobilizačnih zadevah. Redi je nemoralno živel, kot stotnik je s tridesetimi leti zabredel v dolgove, kar so agentje inozemstva znali in ga zapeljali, da je poslal najboljši vohun neke inozemske države. Nevaren je bil zato, ker so mu bili kot častniku evidenčne pisarne dostopni pripomočki strogo tajnega značaja. Redi je bil ob aneksijski krizi namestnik načelnika evidenčnega urada. Kot načelnik generalnega štaba 8. armadnega zbora je pa šel lahko še bolj agentom na roko. Letošnjo zimo je zaslužil 100.000 kron, imel je dva avtomobila, večkrat je prirejal šampanjske gostije. Gotove odredbe, za katere so mogli le nekateri visoki častniki znati, jc dotična sosedna država, še predno so se izvedle, paralizirala. Kaj je Redi ob aneksijski krizi izdal. Trdi se, da so Redlu ob aneksijski krizi poverili posebna dela za obrambo mej in za oboroževanje in da so ga izbrali radi njegovih visokih zmožnosti, da pouči nemški veliki štab o avstrijskih vojnih pripravah. Takrat je bil odlikovan tako od avstrijskega kakor od nemškega cesarja. Redi je že takrat vohunil in opazilo se je, ker jž Rusija znala, kaj da Avstrija namerava in da je nalašč več tajnosti v časopisju objavila. Redlovo razkošno življenje. Za avtomobile jc Redi izdal velike vsote denarja. Nekaj dni pred svojo smrtjo je še naročil pet pnevmatikov po 1000 K. Sami častniki generalnega štaba so Redlu verjeli, da svoj luksus pokriva z dedščino. Njegova hišna gospodinja je pa sodila, da mora imeti Redi kake manipulacije v pisarni. Redi je prirejal s svojim nečakom pariške večere. Radovedna Redlova gospodinja je vprašala Redlovega slugo, kje da dobi toliko denarja. Ta je odgovoril: Kadar pridem v njegovo sobo, šteje tisočake. Drugič je pa rekel sluga gospodinji: Kar znorel bom, toliko denarja leži zopet na pisalni mizi! še en vohun iz visokih častniških krogov? Domneva se, da je Redi izdal Rusiji le stvari, ki sc tičejo operacijskih načrtov ob zahodni avstrijski meji skupno z Nemčijo, da pa drugih stvari ni mogel znati. Zdaj jc pa veliko sumljivih okoliščin prišlo na dan, iz katerih sklepajo, da je moral Redlu hote ali nehote pomagati neki zelo informirani častnik kakega vzhodnega armadnega zbora, ker je namreč Rusija natančno vedela, kako bi sc v slučaju vojske naša armada združila z rumunsko. Preiskava v Pragi. Del v Rcdlovem stanovanju zaplenjenih spisov, aktov, brzojavk itd. sc je odposlal na Dunaj, kjer vodijo nadaljnjo preiskavo. Avdilovja Vorlizcck in Maycrs-bach bosta šc cel teden material prcgle-davala in poizvedovala za zumljivimi osebami, s katerimi jc bil baje Redi v zvezi. Redlove beležke. Redi je v svojem praškem stanovanju napravil popolno rcfiistraturo o svoiem delovanju, tako da sta si avditorja že napravila sliko o njegovem delu. Redi je mislil, da jc varen, češ, da o njem kot polkovniku ne bodo mislili, da vohuni. Izpremembe v poveljstvu praškega armadnega zbora. Glede na govorice, da se izvedejo izpremembe na visokih vojaških mestih v Pragi in na Dunaju, se poroča, da teh iz-prememb zdaj ne bo. Praški zborni poveljnik Giesl, o katerem se je poročalo, da se jc odpeljal na Redlov pogreb na Dunaj, je bil službeno pozvan na Dunaj, da poda nekaj pojasnil. Redlove denunciacije. »Vossische Zeitung« poroča, da so v Rusiji pet častnikov generalnega štaba, ki jih je Redi ovadil, da so vohunili, po kratki ječi pomilostili, ker je smel v neko vohunsko zadevo zapleteni ruski vojaški ataše Dunaj nemoteno zapustiti. Redlova potovanja v Draždane. Draždanski listi poročajo, da v Draž-danih vojaška policija poizveduje, s kom da je Redi v Draždanih občeval. Doznali so, da je občeval v Draždanih z ruskimi vohuni. Presenečenje v Varšavi. Neki Varšavec, ki ima zveze z ruskimi vojaškimi krogi, poroča, da je bil varšav ski generalni štab zelo presenečen, ko je izvedel, cla so Redlovo izdajalstvo odkrili, Redi je občeval z generalnim štabom v Varšavi, ki je pošiljal višjim mestom nje« gove informacije. Poučeni krogi trde, da je bil Redi z Rusijo deset let v zvezi, raz-merje je bilo zadnjih šest let živahnejšet ker se je Redi pred šestimi leti osebno pri« peljal v Varšavo in stopil v neposreden stili z vodstvom generalnega štaba in špio< naškega oddelka. Od leta 1906. nadalje st je Redi dvakrat ali trikrat na leto pripeljal v Varšavo, kjer je ostal dva do štiri dni včasih pa tudi eden ali dva tedna. Leta 1910. je ostal Redi v Varšavi nad pol mese« ca. Takrat se je mudil v Varšavi tudi gene< ral Miszenko, nekdanji ruski vojaški ataše na Dunaju, ki je bil Redlov prijatelj. V Varšavi je živel Redi, ki je izborno rusk« govoril, zelo razkošno. Aretacije v Rusiji. »Rusko Slovo« poroča, da so v neka« terih ruskih garnizijah zaprli radi špionaže več častnikov. Rusko vojno ministrstvo noče ničesar povedati. Dejstvo je, da so ^ ruskem vojnem ministrstvu aretirali vei pisarniških uradnikov, Redlove novotarije v Pragi. Predno je postal Redi načelnik pra?« kega generalnega štaba, je bilo običajno, da so v posebni železni sobi komandature shranjevali mobilizačne načrte. Ko je prišel Redi v Prago, je takoj ukazal, da morajd prenesti rezervatne in tajne dokumente \ njegovo sobo in je ukazal, da mora stati pred njegovo sobo vedno straža, Načelnik generalnega štaba hoče odstopiti Z vojaške strani se poroča, da je radi Redlovega vohunstva podal načelnik ge« neralnega štaba baron Conrad cesarju de-misijo, ki bo pa najbrže odklonjena. Tudi poveljnik praškega armadnega zbora baron Giesl je baje vložil prošnjo za vpokojenje. _»_ v Ljubljani. V soboto zvečer se je vršil v ljubljan« ski mestni posvetovalnici izredni občni zbor »Dramatičnega društva«. Občni zboi se je pričel šele ob pol 9. uri zvečer, ket so udeleženci pričakovali g. župana, katerega pa ni bilo. Vodil je občni zbor predsednik »Dramatičnega društva« profesot R e i s n e r , ki je podal tudi poročilo: Društvo je javilo igralnemu osobju, da mu ne bo moglo s 1, junijem plačati gaž in da ga odveže od pogodb za bodočo sezono. S tem je prenehalo »Dramatično društvo« z rednim prirejanjem predstav v deželnem gledališču. Letos je prejelo društvo največjo dosedanjo podporo 32.000 K, vendar je pogled v finance žalosten. S pokritjem starih dolgov so rasli vedno novi. Sezonski primanjkljaji so vedno rasli, ker se dohodki niso zvišali, pač pa so rastli izdatki. Finančnim krizam se je lani pridružilo še vprašanje, ali bo deželni odbor društvu še dalje dal na razpolago gledališče. Deželni odbor je končno izjavil, da gledališče da na razpolago, ako bo vodja gledališča oseba, kateri deželni odbor ne nasprotuje. Izdatki društva so radi zakasnelosti angaže-vanj lani še bolj narasli; lanska sezona je bila glede denarnega efekta sploh najslabša. Gledališče bi se moralo sredi sezone zapreti, da niso dobili novih sredstev z zastavljenjcm podpore za leto 1913. Kot skrajno sredstvo smo ustanovili Kino-Metropol z. geslom: -Namen posvečuje sredstva«. Finančni uspeh je bil tekom dveh mesecev tako povoljen, da bi se v dveh letih sanacija financ izvršila. (Številk g. Reisner ni povedal.) Dež. glavar pa je ustavil predstave. S tem so bili računi Dramatičnemu društvu« prečrtani; dru- 13023505 štvo ima sedaj tudi pri kinematografu izgubo. ker jc šel zadnji denar za nakup novih filmov. O naziranju, da so bili filmi umazane vsebine, pravi, da je lo naziranje neopravičeno. Predstavljali so najboljše« (detektivske filme, združene z najnižjimi erotičnimi snovmi, slikanjem in upodabljanjem žensk v Evinem kostumu in to vse pred očmi otrok! Op. ured.), reformni kinematograf bi imel prazno hišo, ker odraslo občinstvo bi ga nc obiskovalo. To, kar ljudi zabava, sc smatra za javno pohujšanje! Pasiva so sedaj še obtežena z nakupom aparatov in s pripravami za kinematograf. Razpolagati imamo samo z onim delom podpore, ki zapade 2. januarja 1914 in znaša 16.000 K. Do 31. decembra 1913 smo brez subvencije. Stavi predlog: Občni zbor naroča županu, da izbere deputacijo, ki naj gre k deželnemu odboru prosil, naj da dež. odbor društvu dež. gledališče do 1. aprila n c o d p o v c d 1 j i v o v najem ali pa pod tem pogojem, naj se igra drama, veseloigra in opereta. Opera naj odpade. Gosp. svetnik M i 1 č i n s k i je izvajal: Krize slovenskega gledališča so žc dolgočasne; za izpremembo imamo sedaj katastrofo. Z uslavljenjem gaž, ki bi jih moralo plačati, se je > Dramatično društvo« javilo insolventnim. Katastrofa mu je ljubša kot vedne krize, ker po letih bi prišla sicer šc hujša katastrofa. Sanacija je še mogoča. Napravi naj sc resen načrt, kako naj se sanacija izvede. Za enkrat naj se ne misli na drugega kot na sanacijo. Namesto sijajne operne in operetne sezone imejmo sedaj — samo s a n a č n o sezono. Zadovoljimo se samo z dramo brez zbora in brez Slov. Filharmonije, ki bi dala po dve predstavi na teden proti nizki vstopnini. Naše občinstvo je sito kriz; ima pa smisel za moralno in za sanačno delo. Ljudje pa imajo v sedanjem času malo denarja. Napravi naj se pesimističen račun, tako kot bi bilo 10.000 K manj subvencije. Misel na stalno opero opustimo za vedno. Zagrebško opero pridobimo za gostovanje; misliti bo tudi na stalno zvezo med ljubljanskim in tržaškim slovenskim gledališčem, kako bi njujine obratne stroške skrčili. Za sanačno delo bomo vsaj toliko hvaležni kol za bahato operno sezono, združeno s konkurzom. Dr. 11 e š i č želi moža, ki bi besede o zagrebški operi res izvedel. Govorilo se je o tem doslej dovolj. Prof. R e i s n e r je za to, da se poleg idrame ohrani tudi opereta, ker je v drami nekaj moči, ki so sposobne tudi za opereto in bi ne bilo treba mnogo novih moči. Tudi Slovenska Filharmonija je neobhodno potrebna v Ljubljani. Navezana pa je na dohodke, ki jih ima od gledališča. Svetnik Milčinski: Treba je misliti na amortizacijo dolgov, nakar se doslej še ni nikdar mislilo. »Dramatično društvo« je tako »parter«, da ni poklicano vzdrževati Slovenske Filharmonije! On ni za to, da bi se stavil dež. odboru zgoraj omenjeni pogoj. Stvar ni tako kritična, kar se tiče gledališča. Od deželnega odbora postavljeni revizor ni delal težav. Ako lani ni bilo težav, jih letos tudi ne bo. Ako deželni odbor ne bo pristal na zahtevani pogoj, ni to povod ,da bi se opustila sezona. Ces. svetnik Pire pravi, da je on preglcdovalec računov društva, da ga pa zadnjič na občnem zboru ni bilo. Kljub temu pa je bilo brati v časopisih, da je on pregledal račune. Njemu niso dali računov v pregled že leta in leta. Odkar se je pričelo pri »Dramatičnem društvu« koritar-stvo, od takrat slovensko gledališče ra-pidno propada. Mi niti ne vemo, koliko dolgov imamo pravzaprav, ker se nam niso računi predloževali. Odborniki bi morali tako kot pred leti delati brezplačno. On je za to, cla se letos sploh sezona opusti. Mnenja jc, da samo z dramo ni mogoče shajati. Prof. Rcisner pojasnjuje, da g. Pire ni dobil v pregled računov, ker je dalo zadnja leta -Dramatično društvo« le ime, vse posle je pa vodil od mestne občine postavljeni blagajnik, kateremu je stal ob strani revizor obč sveta. Ccs, svetnik Pire: »Potem pa »Dramatično društvo« tudi dolgov nima.« Prof. Reisncr: Očitka koritarstva g. cesarski svetnik gotovo ni dovolj premislil. V odboru so gospodje delali brezplačno. Za pogoje deželnemu odboru je, ker ne moremo trpeti, da bi visel nad nami Damoklcjcv meč s tisto ostrino kot se je pokazalo to 24. maja. Erotično vsebino nekoliko bolj probujeno občinstvo smatra za nekaj samoobsebi umevnega. Operete ne stoje na višini morale, pa tudi moderna veseloigra ne. Če dež. odbor pristane na naše pogoje, smo pripravljeni plačati tudi nizko najemnino. Prof. Kobal brani g. Zupančiča, Hu-hada in sebe. Za letošnjo sezono koritar-stvo ne velja. Hubad šc do danes ni prejel povrnitve stroškov, ki jih je imel za potovanje ob priliki angažiranja novega osobja. Zupančič jc imel 200 K na mesec, dokler je bilo kaj denarja. Njemu jc župan ohljubil za vso sezono 2000 K nagrade, pa je šc nima. Sicer je imel po 200 K na mcsec, pa jc moral opustiti \sak privaten zaslužek iu ga je sezona finančno ruinirala, Prevzel jc vodstvo le na skrajno prigovarjanje. G. Pire: Svoje besede vzdržuje, lc razumeli so ga gospodje napačno. Na danes navzoče gospode ni mislil, Stoji pa: Ko so prišli plačani ljudje — in tc ima v mislih —, ljudje brez odgovornosti za denar, smo bili naenkrat v dolgovih. Iskali so le svoje slave, na denar pa niso gledali. Prof. Kobal: Res jc to! Harambaša: Zakaj sc niste takrat uprli. Pire: Smo se, pa so dejali: Molčite, Vi nimate govoriti. Delali so brez društva; ko so zavezili, naj pa društvo plača dolgove ter naj društvo prevzame vsa aktiva in pasiva. Pri glasovanju je bil predlog ccs. svetnika Pirca, naj se za letos sezona opusti, odklonjen. Nato sta prišla na glasovanje predloga g. prof. Reisnerja. Prof. Rcisner: Soglasno sprejeto. Svetnik Milčinski: Jaz žc nisem za to glasoval. Ces. svetnik Pire: Jaz tudi ne. Dr. Tckavčič: Jaz tudi ne. Svetnik Pire: Čc bi bil jaz deželni glavar ali odbornik, bi za Vaše pogoje ne mogel glasovati. Končno se sprejme predlog ces. svetnika Pirca, naj se še ostala subvencija v slučaju da sezone nc bo, porabi za domače igralsko osobje. Prof. Rcisner pa izjavi, cla bo društvo za vsak slučaj šc enkrat odpovedalo osobju s 1. junijem. Dnevne novice. -f Železniški minister na Gorenjskem. Ekscelemca baron Forster, ki jc prišel včeraj zjutraj z Dunaja v Ljubljano, da gre inspicirat zgradbo belokranjske železnice, je porabil nedeljo, dn se odzove vabilu kranjskega deželnega odbora in obišče tudi Gorenjsko in si ogleda zgradbo deželne elektrarne. V spremstvu ministra sta dvorni svetnik Bcrtclc in prezidialist dvorni tajnik dr. Horickv. Od dežele sta visokega gosta spremljala deželni glavar dr. šusteršič in dr. Lampe, od deželne vlade grof Chorinskv in dvorni svetnik vitez pl. Laschan. Peljali so se v treh avtomobilih. Na poti si je minister ogledal kolodvor Radovljica. Ve-likansk ju prisrčen je bil sprejem v Bohinjski Bistrici in v srednji vasi. Po obedu na Blodil je bil ogled zgradbe. Minister si je ogledal vso zgradbo in si dal natančno pojasniti načrte. Deželne projekte so ministru pojasnjevali dr. Lampe, v stavbnem oziru stavbni svetnik Geilhofetr in Iv elektrotehničnem pogladu ravnatelj Sernee. Ker ima v vrsti deželnih projektov ravno Završnica poraben ozir na železniško frakcijo (Spitzendeckungswerk), sc jc minister še posebno zanjo zanimal in se z vsem priznanjem izrekel o veliki ideji, kakor tudi o izvršitvi dela. Ministra so tudi tu pozdravili župani z zastopjniki vseh oblastev in ogromna množica ljudstva, ki je spremljala visoke goste po celem obhodu, ki je tra-jla čez dve uri. Natančnejše poročilo nam je obljubljeno. Danes je je peljal minister s poslanci v Belokrajino. + Patentirana »narodnost« in »na-prednjaštvo« liberalcev v Kranju. Pišejo nam: V nobenem drugem kraju na Slovenskem ni toliko baharije o narodnosti in naprednosti, kakor v našem gorenjskem mestecu, v Kranju, kjer imajo prvo in zadnjo besedo lako-imenovani »slovenski liberalci«. Zlate gradove obetajo mnogoštevilnim slovenskim obrtnikom in rokodelcem, pa sc jim sladkajo in z največjo gorečnostjo in ljubeznijo skrbe za njih blagostanje ter procvit, seveda samo le ob vsakokratnih volitvah, kajti drugače so veseli, da nimajo stika ž njimi. Zelo drastično nam zgorajšnjc potrjuje naslednji slučaj: V Kranju je bilo treba •napraviti v Kokerskem predmestju novo mestno centimalno tehtnico. Mislili si boste takoj, g. urednik, da je pre-niodri napredni občinski odbor kr a n J -ski oddal izvršitev tega dela kakemu naprednemu ali vsaj slovanskemu obrtniku, odnosno tvrdki. Kaj še!! L i-b e r a 1 n i o bč i n s k i o d bor n i, kakor je povsod drugod navada, javno r a z i> i s a 1 naprave tak e t c h t n i-c e, tudi ni vprašal, je li bi katera slo venska ali vsaj slovanska tvrd-k a pr e v z e 1 a to delo, temveč je g r a d n j o t c t e h t n i c e k r a t k o -m a 1 o o d dal nemški t v r d k i C. Schember & Soline na Dunaju. Ali je to tisti »preomejen delokrog«, da bi mogla mestna občina kranjska storiti za obrtnike kaj uspešnega, o katerem tako navdušeno pisari za napredno obrtništvo silno vrli deželni poslanec Ciril Pire v svojem lujbžurnalu »Savi«? To je tedaj tisti »obrini konj, kalerega jaše tretjina kranjskih naprednih odbornikov, pripadajoča olirlne/nu stanu.« Obrtniki, zlasti pa liberalni, si iz lega slučaja sami napravite sodbo o »narodnosti« in »naprednosti« liberalcev v Kranju, ki vas poznajo edinole ob volitvah; kadar se gre za kak zaslužek, pa dobi delo — N e m c c. Žalostno, a resnično l Volitev v tretji sarajevski sa-borskl kuriji. N' soboto se je izvršila v Sarajevu volitev v tretji sarajevski sa-borski kuriji. Na splošno iznenadenje je izvoljen z ogromno večino urednik »Hrvatskega Dnevnika :, Ta d in. Dobil je 1109 glasov, oficiclni kandidat hrvašk. saborskega kluba Prccca je dobil samo 452 glasov. Baje je to odgovor volilcev na obnašanje predsednika hrvaškega saborskega kluba Mandiča v železniškem vprašanju. — Avdienca. Cesar je sprejel dne 31. maja v posc;»ii avdienci ekscelen-eo, soprogo kranjskega deželnega predsednika g. Kari o pl. Sehwarz. Odlikovanje. Gosp. Josip Savla, oskrbnik poseslev grofa Auersperga v Želimljah, je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. Občinske volitve v Šenčurju pri Krnnju se bodo vršile, in sicer za pod-občine: Luže, Olševek, Šenčur in Visoko ter za prvi, drugi in Irolji razred dne 13. in 14. junija 1913 v občinski pisarni v Šenčurju. Glasuje se od 8. do 12. ure opoldne. Vsaka podobčina. voli po enega odbornika in enega namestnika, vsak volilni razred pa 7 odbornikov in 3 namestnike. — Leše. Občinski oclbor bomo volili prvič v Lešah dne 4. junija. Ker ni strank, bodo volitve mirne. — Avtomobilna vožnja školja Loka—Žiri. Vest, da jo neko okra jno glavarstvo prepovedalo radi doifoktnosti nekega mostu vožnjo avtomobila med škofjo Loko in Zirmi, ni resnična. Po-izvcdeli smo na najmeroda jnejšem me-slu. kjer o tem njč ne vedo. — Avto še vedno vozi. — Ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku. Dne 12. maja ob 6. uri zvečer sem podpisani zahteval na južnem kolodvoru v Beljaku vozni listek do Cc-lovca v slovenskem jeziku. Službujoči uradnik je na moje razločne besede: Prosim do Celovca,« odgovoril s skrajno ne-uljudnim glasom: >\Vas ist das?« — Ker zaradi odhoda vlaka nisem imel časa, cla bi sc pritožil pri načelniku postaje, sem bil na te besede dotičnega uradnika takorekoč p r i m o r a n ponoviti zahtevo še v nemškem jeziku. Potem šele sem dobil listek. Iz tega slučaja sklepam: I. ali je v slovenskem delu Koroške morda res mogoče, da c. kr. uradnik ne ve imena glavnega mesta v drugem deželnem jeziku; 2. ali pa c. kr. uradnik iz m r ž n j e do tujega jezika nc mara istega slišati. — Prvo kakor drugo je vredno najstrožje obsodbe in bo rodilo skrajni odpor pri prizadeti narodnosti. — Po tem dogodku na južnem kolodvoru v Beljaku se čutim od službujočega uradnika osebno razžaljen in upam, da se mi kaj takega ne pripeti več. Ravnoisti dan okrog 3. ure popoldne je službujoča uradnica na kolodvoru v Trbižu hotela zamenjati Beljak z Bischoflack. Tudi take nemško-duhovilc opazke si bom v bodoče prepovedal. — Drežnica pri Kobaridu, dne 22. maja 1913. — Franc Ločniškar, nad-učitelj. — Majniški Izleti. Gojenci kn.-šk. zavoda sv. Stanislava so šli dne 24. maja v pctili oddelkih na izlet. Eni so šli k Peričniku in Belopeškim jezerom, drugi k Završnici in skozi Vintgar na Bled, tretji v škocijailske jame in Cirk-nico, četrti skozi Vintgar na Bled, peti so se peljali na Vrhniko in so od tam šli peš v Borovnico. Med najbolj poučne in zanimive gotovo spada izlet k napravam za deželno elektrarno ob Završnici pri Žirovnici. To je bila zares krasna fizikalična demonstracija, ki nam jo je pokazal gospod stavbni svetnik Geilliofer. Razkazal nam jc na podlagi načrtov in vselej na licu do-tičnih mest, kako bo ustvarjena moč za prvo deželno elektrarno v velikem obsegu. V la namen je bilo treba iti v dolino Završnice poti prestol snežnobe-lega stola, tjakaj, kjer se nahaja, prijazna kotlina, kakih 1000 m dolga in nekaj sto metrov široka. Ta doslej neplodni pašnik se bo izpremenil čez ne-kaz mesecev v prelepo gorsko jezerce, kakor jih ima Švica na ducate in s|,o-tine, s tem, da se zajezi potok Završnic® s približno 12 do 14 metrov visokim betonskim jezom. In to jezerce, čegar imena doslej ne ve nobena pratika, bo dajalo 4500 konjskih sil. ki se vzamejo za prvi čas v promet. Iz jezera je napeljan naravnost skozi hrib rov, dva meti'« visok in HO melra širok, izsekan v: ne pretrde dolomitne skale ter ogla-jen ob stenah s cementom. Ta kanal pada. v vsej svoji dolžini lr za pol metra pri 1000 in daljave. Konec kanala tvori močan vodni stolp, betoniran v živem hribu in manjša shramba za razne vodovodne stroje v svrho regulacije vode. Ta bo napeljana iz vodnega stolpa, ki se vidi iz železniškega kupeja na postaji Žirovnici gori na hribčku kukih 120 metrov visoko, in sicer po železnih ceveh z 1 ni v premeru. Vse- padca od vodnega stolpa, doli do Piltonove turbine ob savski strugi v smeri proti Bledu je 100 m, a je s tem izrabljena šele prva tretjina Završnič-nega strmca, ki je tako močan, da hrani v svojem šumečem naročju gigantsko silo nad 10.000 južnoameriških mustangov. Ogledali smo si tudi mesto, kjer delavci ravno fundirajo temelje, za centralo ob .Savi. Povsodi je videti velika skrbnost, ki upošteva najrazličnejše eventualne nevarnosti bodočnosti in jih odstranjuje kar a priori, ko gre vse z majhnimi stroški. Delavci, kopači in tesarji, beionirarji — vsi so skoro do zadnjega domačini. — Udeleženci izleta so se sredi gorenjskega raja ob divje romantičnih savskih pečinah gospodu svetniku presrčno zahvalili za prijazno razkazovanje iu so si Še ogledali Vintgar in Bled. — Društvo za oskrbo in varstvo sirot v radovljiškem sodnem okraju ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 5. junija 1913 ob 3. uri popoldne v radovljiški sodniji z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. — Iz Preske. Blagoslovljenjc gasilnega orodja v Preski sc je včeraj izvršilo jako častno in dostojno. Blagoslov je izvršil domači župnik g. svetnik Brencc v spremstvu g. prof. Arha, ki jc imel tudi slavnosti prav primeren nagovor. V imenu kranjske dež. gasilne zveze jc govoril njen tajnik Fran Lavtižar. Brizgalni je kumovala soproga domačega župana gospa Mar. Šušieršič. Slavnosti, pri kateri je sodeloval domači pevski zbor in mengiška godba, so se udeležila vsa sosednja gasilna društva in množica drugega ljudstva. — Novo društvo. Včeraj sc jc ustanovil za Vodice-Šinkov turn, s sedežem v Vodicah, nov oclsck Orla . — Na adreso c. kr. ravnateljstva drž. železnice v Trstu. Gorenjski vlaki so bili včeraj prenapolnjeni. Tudi posebni vlak, ki jc včeraj prvikrat vozil, je bil docela zaseden. Ko so se vračali izletniki na večer proti Ljubljani, jc vladal na gorenjski progi velikansk nered. Vozov jc. bilo premalo in so morali izletniki celo v službene vozove. Vsi razredi so bili zasedeni. V Medvodah in Vižmarjih pa ic moralo nad 100 izletnikov ostali nazaj ter čakali na drug vlak. Komaj začetek sezone in taka nezadovoljnost izletnikov. Ako izdajo blagajne pri postajah vozne karte, ima načelništvo postaje dolžnost preskrbeti prostore in vozove. ..... Razpisane učiteljske službe. Okrajni šolski svet v Kranju razpisuje za šolso leto 1913/1 i naslednja učna mseta: 1. nadučiteljsko mesto na dvo-razrednici v Podbrezjah, 2. učiteljsko mesto na Irirazredniei Preddvorom in 3. voditeljsko mesto na novoustanovljeni enorazrednici v Trebiji, občina Osil-nica. Prošnje je vložiti do dne 15. julija 1913. — Izpremembe v višji vojaški službi. Dopust je dobil na lastno prošnjo podmaršal Lazar C. vitkovič, generalni major Anton L i p o v š č a k je pa iz zdravstvenih ozirov odložil poveljstvo 72. pehotne brigade. — Umrl je v Zagrebu 29. maja, zadet od kapi umirovljcni 721clni general Pro-kop Borota, po rojstvu in prepričanju navdušen Srb. — Požari. V minulem maju smo imeli v okolici Leskovca pet požarov. V Vonišah sta. pogorela Kolih in Hočevar, v Jelšah Mergolc in Sevšek. na Gori nad Krškim vdova Mavsarin Slaj-nar, na Trški gori Puutar. Sinoči, dne 31. maja, pa je bil velik požar zopet v Jelšah. Pogorelo jc 10 gospodarjem vse. hiše, gospodarska poslopja razun enega kozolca, enajstemu so zgoreli svinjaki. Začelo je goreti pod Kosovano-vim kozolcem. Na. sumu so cigani, da so zažgali iz maščevanja do •gospodarja. — Radeče pri Zid. mostu. .Vsled naročila c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem smo morali sneti križ z zvonika, ki se. je že močno nagibal in se je bilo bati kake nesreče. V jabolku smo dobili listino, ki nam je povedala, da je bila sedanja (že slaba'* streha narejena leta 1842. Tedanji deželni guverner je bil ekscelenca pl. VVeingarten, kresijski načelnik pl. Reclibach. patron in lastnik graščine dvor Tomaž pl. Plu-schek, župnik Anton Ivastelic. Delo je izvršil Frane Kinzncr iz Ljubi j rine. Leta 1877. se je streha nanovo prebarvala, leta 1890. tudi. potem ob zidanju cerkve leta 1910. nekoliko popravila in sedaj se mora nadomestiti z novo. — Občinski odbor v Kranju jc imel dne 29. majnika redno mesečno sejo, sia kaleri je župan Ferdinand Polak naznanil, da je okrajno glavarstvo izdalo razsodbo, s katero se zavrne pritožbo občine Hrastje zoper nameravano kanalizacijo mesta Kranja. Pri novozgrajeni mestni tehtnici jc bilo treba postaviti zidano hišico tik zidu »Stare pošte«. Lastniku hotela. »Stara pošta« se bo izstavil revorz. Občinski lov .krauisKi sc je zdražil za lejuiJji 100 kron. Okrajno glavarstvo ni podelilo Mariji SokliČ gostilničarske koncesije. Prečita se okrožnica dež. odbora radi Rafaelove družbe za varstvo izseljencev. Društvu za1 varstvo vajencev se nakloni 20 K. Živinorejskemu odseku se da znesek 50 K v svrho razdelitve premij. Prošnji Janka Engelmana za podelitev gostilničarske koncesije »pri živinskem sejmu« se ne ugovarja. Podaljšanje policijske ure, jkakoršno je sklenila gostilničarska zadruga v Kranju, se priporoča. Nasprotno pa se izreče proti prošnji iste gostilničarske zadruge, da bi se smeli ob nedeljah in praznikih v mestu in da deželi točiti likerji in fina žganja. Za svet posetnic Marije Šumi in Frančiške Ovin v Pun-gratu, ki se vsled novih zidov pri njiju vrtovih odstopi v javne prometne namene, sep ripozna odškodnina 70 kron. Za obravnavo pravde mestne občine proti Štefanu Lubajošku, ki se vrši na Dunaju etne 3. julija t. 1., se najame ondi poseben advokat. Uradne ure poštnega in brzojavnega urada v Kranju, ki so se izpremenile s 1. majem, naj bi ostale pri starem in se sklene ukreniti vse potrebno za dosego te upravičene želje občinstva. Mestna občina prosi železniško ministrstvo, da se radi nujnih lokalnih razmer zopet vpelje osebni vlak št. 1723, ki je odpadel vsled vpeljave brzovlaka na gorenjski železnici. — Umrl je v Zagrebu samoborski župnik g. Franjo Forko. — Poročil se je g. Jakob Horvat, posetnik v Ilirski Bistrici. — Goljuiivec. Po vaseh blizu glavnih cest se klati že mesece neznan, črno oblečen človek. Izdaja se za vrtnarja ali pa kavarnarja. Pravi, da je na potu v Trst in ponuja svojo uro, češ, da je zlata in stane 60 clo 80 K, pa jo cla v stiski za 20 K. Vse po tem sleparju oddane, oziroma prodane ure so iz ničvredne kovine, ki se le nekaj dni kot zlato sveti. Kdor ga sreča, naj ga odda varstvenim oblastem. — Detomorilec pred sodiščem. Dne 29. maja je stal pred celjskim sodiščem 52-letni posestnik Franc Dobrina iz Srcbcr-niga; obtožen je bil, da je svojemu nezakonskemu otroku, za katerega je moral nezakonski materi Jožefi Blakšič plačevati alimente, nalil v usta solne kisline, vsled česar je otrok umrl. Svoje dejanje v polnem obsegu priznava in izjavlja, da je dejanje storil pri polni zavesti. Obsojen je bil na devet let težke ječe. Dobrinova 26-letna hči Cecilija, omožena Blakšič, ki je bila obtožena sokrivde pri detomoru, je bila oproščena. — Samoumor na moževem grobu, 62-fetna postrcžnica Milka Kunjak v Zagrebu se ni mogla potolažiti nad smrtjo svojega dobrega soproga Ivana. Te dni se je zopet podala na pokopališče na možev grob in ondi po kratki molitvi izpila stekleničico strupa. Umrla je čez par ur. — Ženski rokovnjači. V vasi Mir-navas na Dolenjskem je bilo predlansko in lansko leto pokradenega veliko sadja, glavnega zelja, slanine, vina in drugih takih dobrih stvari. Pri Alojziji Skušek v Mirnivasi se je lansko leto na božične praznike kuhalo, cvrlo, pilo in jedlo, da je bilo veselje. Da pa ni bilo Alojziji Skušekovi preveč dolgčas, je povabila k sebi še svoji prijateljici Ano Blažič in Marijo Koprivšek in Jožeta Blažiča. Ti so se vsedli za mizo, »so pili in jedli in veseli bili.« kakor pravi pesem. Pri tej priliki so si odkrivali tudi eden drugemu svoje tatinske grehe in od tega časa naprej sklenili ožjo tatinsko zvezo in družbo z neomejeno zavezo. Ženske so hodile v moških oblekah in škornjih, obraze namazane s sajami na tatvine. Babnice so prišle na to, da nosi Katrca Falctič iz Čučne vasi vedno pri sebi denar in da bi bilo dobro, da sc ji denar vzame. Ker je stara že 70 let, je dovolj, če jo primeta dve. Alojzija Skušek in Marija Koprivšek sta se oblekli v moško obleko, namazali obraze in šli v mraku v gozd čakat Katrco, ki se je vračala v mraku domov. Koprivšek jo je prijela od zadaj in ji z rokama zatisnila oči, Skušek pa ji je odstrigla pri kiklji žep, v katerem je imela 350 K. — Ana Blažič je pa stala med tem na straži. To stvar sta pa zvedeli Marija in Terezija Gričar. Da bi molčali, jima je dala Skušek po 20 K. Sedaj so se pa babnice skregale in zločin je prišel na dan. Vse so spravili v zapor v Mokronog, odkoder jih popeljejo na okrožno sodnijo in jih stavijo pred poroto. Ko je o aretaciji Katrca Falctič izvedela, je rekla: »Jaz sem pa mislila, da me je satan napadel, ker sem se pregrešila in rekla: »Denar bom vzela iz šparka-se, če umrem, da ga nc bodo drugi požrli.« — Kolinska tovarna kavinlh primesi, trgovsko delniško podjetje, poživlja rnvnokar k subskripciji 5000 delnic lit, B po 200 K uom. Ta emisija ima namen razmnožiti lastno oprav-ljajočo glavnico, ker dosedanji delniški kapital 3,000.000 K ne zadostuje zavodu, kateri po zedinjeaju z Buvovo in Bcrgrovo tovarno združuje 8 tovarn za kavine primesi iu 7 sušilnic za ciko-rijo. Želimo tej emisiji mnogo uspeha, posebno pa v trgovskih krogih, katerim se gotovo ponuja ugodna prilika udeležiti se toga simpatičnega podjetja. — Kako je bilo z deželnim avtomobilom. Na dolgovezno dopise v liberalnih listih smo prejeli: Sredi meseca maja sta sc pripeljala v deželnem avtomobilu dva gospoda po cesti od trgovine Kastelic v Kandijo proti bolnišnici. Nasproti pa je peljala v vpreže-'liem samcu gostilničarka Ana Žagar iz Birčnetasi. Konj se je začel plašiti. Šofer pa je avto takoj ustavil in gospoda sta skočila dol. Žagar pa jc še vedno sedela na vozu. Po dolgem se jc izko-bacala iz voza in prijela konja za uzdo. Videlo se je pa, da žena ni vešča pri konju, ki jo jo izpodbil na tla in pocl voz. Avto se je bil odpeljal. Pok Vovk iz Kandije je ženo vzdignil. Zraven stoječi pa so jo nahujskali, cla naj gre clo Štemburja, kjer sta gospoda., cla ji bo-deta kaj podarila. To je tucli storila. Iz ljubezni clo bližnjega in vsled nesrečo podarila sta ji gospoda 10 K. Žena se je zahvalila in odšla. Neki majhni učitelj pa je denunciral, da ji morata ta. gospoda, ker sla/ onadva zakrivila, cla se je ponesrečila, plačati veliko večjo svoto; naj radi tega naznani pri kr-vari rihti. Ženska je to storila in vzrok te ovadbe je bil, da je orožništvo poizvedovalo po Kandiji- Poizvedelo pa je ravno nasprotno, kajti Vovk in Les-jak sta povedala, da je avto vozil zelo počasi in previdno in da ne zadene istega krivda; nesreče si je Žagar sama kriva. Denuncijant je torej slabo opravil. Zadnje vesli. ŽELEZNIČNI MINISTER V NOVEM MESTU. Novo mesto, 2. junija. Danes dopoldne sc je pripeljal v Novo mesto železnični minister Forster. Novo mesto je v zastavah in je ministra zelo lepo sprejelo. Pri sprejemu je bila navzoča meščanska garda z godbo. V imenu mesta je pozdravil ministra župan Rozman. Nato je pogostil ministra in njegovo družbo g. novomeški prošt dr. Elbcrt. Ministra spremljajo deželni glavar dr. šusteršič, deželni odbornik dr. Evg. Lampe, poslanca Evgen Jarc in Dermastija in vodja gradnje železnice Opitz. STRANKA PRAVA. Trst, 2. junija. Včeraj sc je vršilo tu posvetovanje vrhovne uprave Stranke Prava, nakar je bila soja prekinje na. Nato so zborovali zaupniki, naka sc je nocoj zopet zbrala vrhovna uprava. Konferenca je strogo zaupna. Danes izreče vrhovna uprava zadnjo besedo. Konference se udeležujejo člani vseh frakcij, torej tudi takozvani »frankovci«. UGODEN REZULTAT SESTANKA MED GEŠOVOM IN PAŠIČEM. Soiija, 2. junija. ( Oficielno.) »Agence Telegraphique Bulgare: poroča: Po včerajšnjem sestanku med Pašičem in Gešovom ponoči v Caribrodu sta oba ministra po temeljitem razgovoru o položaju sklenila, da se skliče konferenca ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, ki naj skuša vsa sporna vprašanja med zavezniki sporazumno prijateljsko rešiti. AFERA REDL. Dunaj, 2. junija. V Redlovi aferi zasleduje policija sledove neke Rusinje, dozdaj pa se ni posrečilo je dobiti. PROCES LUKACS—DESY. Budimpešta, 2. junija. Pravdorek v procesu med Lukacsem in Desyjem se objavi jutri; socialisti nameravajo na ta dan manifestacije. LUKACS. Dunaj, 2. junija. Cesar je sprejel včeraj min. predsednika Lukacsa v enourni avdienci. ODLIKOVANJE. Dunaj, 2. junija. Cesar jo ministru za javna clela Trnki in poljedelskemu ministru Dlugoszu podelil red železne krone I. razreda. DIJAKI GOVORE. Soiija, 2. junija. Včeraj so priredili dijaki shod proti balkanski zvezi. Govorili so znani pisatelj V a s o v, profesor D a n a, j 1 o in več diiakov( DR. DANEV. London, 2. junija. Dr. Danev je s celo bulgarsko delegacijo razun enega člana preko Pariza odpotoval v Sofijo. V Parizu bo konferiral s Todorovom. Izpred sodišča. POROTNO SODIŠČE V NOVEM MESTU. Nepoboljšljiva tatica je leta 1872 v Polhovemgradcu rojena Helena Krvina. Bila je že mnogokrat kaznovana; zadnjič je radi tatvine presedela pet let ječe. Komaj jc bila lani meseca avgusta izpuščena na svobodo, je že začela izvrševati svoj tatinski poklic. Potikala se je po Ljubljani in Dolenjskem in kradla, kjer je kaj našla. Njena posebnost je, da se vdinja kot kuharica, potom pa ukrade, kar ji pride pod roko. Tako je prišla med drugim v »službo« k okrajnemu sodniku Peitlerju v Višnji gori in pokradla vina, jestvin, smodk, blaga in nekaj gotovine. Tu jc za 20 kron osleparila tudi nekega moža, ki so je tedaj nahajal v sodnijskih zaporih in ji nekoč skozi okno na dvorišču izročil 20 K s prošnjo, cla mu prinese žganja in tobaka. Krvina je denar vzela, mož pa žganja in tobaka nikoli ni videl. Krvina jc v kratkih mesecih izvršila nešteto tatvin, ki so se ji po pričah dokazale. Obsojena je bila na šest let ječe. Dne 27. m. m. je na zatožni klopi sedel 48letni hlapec Bok Vutola iz Les-kovica, obtožen, da je 23. oktobra 1911, ko je prišel Franc. Plut vinjen k njemu v hlev k Hočevarju v Krškem prosit prenočišča, ga zapodil iz hleva in ga zunaj tepel in suval, da je padel in na tleh ležečega opetovano brcnil z obuto nogo v život. Plut je takrat obležal in so ga morali spraviti v krško bolnišnico. Zvedenca sta. takrat konstatirala lahke telesno poškodbe in je bil Vu-talo obsojen le radi prestopka po §411. kaz. zak. na osem dni zapora. Septembra meseca 1912 pa se je Plut pri sodišču oglasil in zahteval obnovo, ker da je vsled takratnih poškodb vodno bolan in hira. Ugotovilo se je, cla je iz takratne poškodbe nastalo vnetje kol-kovega sklepa leve noge in otrpnjenje leivega živca :na. bedru ter oslabelost mišičja.,Pri Plutu je nastalo trajno hiranje in nezmožnost opravljati svoj poklic. Obdolženec se je zagovarjal, da Plutu ni nič žalega storil, cla je ta sam padci. Zaslišane priče so potrdile, cla je Vutalo Pluta zunaj hleva pretepal in suval. Videle so, da se je Plut po vseh Štirih plazil do vhodnih vrat in da ga je Vutala tudi takrat z obuto nogo suval. Vkljub vsemu temu pa porotniki niso bili prepričani o krivdi Vutola in so stavljeno jim vprašanje soglasno zanikali. Sodni dvor jc Vutola oprostil. šlajerske novice. š Nemška vsiljivost. Kraji krog Mar-berga (Marenbcrga) ob koroški železnici izgledajo v narodnem oziru silno žalostno. Nemškutarji tukaj ob Dravi triumfirajo. Selnica, Št. Ožbolt, Brezno, Pernice, So-pota, Muta, Sv. Primož, Trbonje itd. so v zelo žalostnem položaju. Skoro same nemške šole, učitelji, ki so bili nekdaj grand-libcralci, so sedaj najzvestejši pristaši Sud-marke in šulferajna, ker dobivajo od njega podporo*-. Učiteljstvo je, združeno s strupenimi nemškutarskimi krčmarji najmočnejši in najbolj ponemčevalen element v teh krajih. Šola za šolo postane nemška. Kam to vede? Učitelji pospešujejo nem-škutarstvo na vse mogoče načine. V »Gra-zer Tagblattu« 29. maja beremo, kako nemškutarski učitelj v Št. Jerneju nad Muto — skoro popolnoma slovenskem kraju — piše, kako se da tamošnje ljudstvo po-nemčiti. Pri mladini je treba začeti. Da se že mladim srcem vzljubi tuja nemška beseda, prireja la od šulferajna podpiran učitelj razne zabave za šolsko deco. V »Tagblattu- prosi sedaj, naj Nemci darujejo za nek izlet šolarjev. Peljati jih misli po železnici v nemški svet, peljati pa zastonj, da se otroci prepričajo o »ljubezni«, ki jo gojijo Nemci do otrok. In kaj se na slovenski strani stori? Ne spijo samo slovenski učitelji, temveč tudi drugi faktorji. Ciril-Metodova družba ima v Vuhrcdu svojega Pahernika — odbornika, a ta nima časa gojiti narodno zavest v Dravski dolini. Tarok z nemškutarji je boljšil š Od Sv. Križa nad Mariborom se nam poroča: Nedeljsko zborovanje tukajšnje posojilnice in Slovenske kmečke zveze je bilo res veličastno in smo lahko opravičeno na isto ponosni. Nikakor pa nočemo g. nadučitelju od Sv. Jurija ob Pesnici, J. Robniku, podtikati namena, da bi bil on — oziroma vodstvo kmetijske podružnice — sklicalo tudi za ta dan zborovanje zato, da bi kmete odvrnil od našega shoda, kakor se to trdi v »Slovcnčevcm« dopisu z dne 26. maja t. 1. Ni namreč mogoče mis- | liti, da bi li on takrat, ko jc določil shod kmetijske podružnicc za dan 25. maja, tudi že vedel za naše politično zborovanje K. Z., o katerem smo bili mi sami šele o četrtek, dne 22. maja, pozno zvečer po ekspresnem pismu obveščen. Pač smo splošno obžalovali, da je slučaj tako nanesel, da sta bila oba shoda sklicana za isti dan in celo isto uro, ker se tukajšnje prebivalstvo vselej rado udeležuje tudi poučnih shodov kmetijske podružnice, kar jc vse hvale vredno, Saj so ravno naši somišljeniki tudi s častnim številom včlanjeni v šentjurski kmetijski podružnici, ker v gospodarstveno poučnih zadevah ne poznamo nobenega strankarstva. Da pa so tokrat najprej sledili klicu na naše zborovanje, je pač umevno: saj se je šlo za poročilo o stanju domačega denarnega zavoda, ki mora pač vsakemu domačinu biti pri srcu; politična vprašanja so pa ravno sedaj tudi tako v ospredju, da vsakdo že komaj dočaka, da sliši, kako stoje naše zadeve v Gradcu in na Dunaju. Z zadovoljstvom pa moremo poudarjati, da se je po krasno uspelem našem zborovanju, čeravno je isto trajalo nad 2 in pol ure, še mnogo udeležencev podalo tudi na zborovanje kmetijske podružnice v Verdonikovo gostilno — torej ne samo nekaj žejnih bratcev — in so tudi tamkaj še marsikaj koristnega slišali od g. potovalnega učitelja Zidanšeka. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo nikomur krivice delati. Želeti bi pa pač bilo, da se v prihodnje enaki poučni shodi vrše na bolj primernem prostoru kakor jc gostilna, ki je za taka zborovanja pač najmanj primerna. Menimo, da so ravno kmetijske podružnicc v prvi vrsti poklicane, v povzdigo kmetijstva in gospodarskega blagostanja pospeševati protialkoholno gibanje. Zato se podrugod vrše slična predavanja kmetijskih podružnic navadno v šoli, kar bi tudi pri nas bilo mogoče, uspehi bi bili gotovo še lepši kakor sedaj. Končno bodi še omenjeno, da so bili na našem nedeljskem zborovanju tudi naši ljubi sosedje iz Kam-nice v častnem številu zastopani, tako da je bil to res v pravem pomenu besede lep shod obmejnih Slovencev.. Dal Bog, da bi bili kmalu vsi do zadnjega združeni v okrilju K. Z.! š Strel na kaplana. V Majšpergu pri Ptuju je v soboto pred trojičko me-deljo ob belem dnevu iz hudobnega namena streljal na domačega,g. kaplana, domači organist, Fr. Fekonja, doma od Sv. Antona v Slov. goricah. Na vso srečo ga ni zadel. Celo zadevo ima v rokah že sodišče. Nad vse čudno pa je še, cla je ta organist še v službi. š Nedeljski shodi. V N a z a r j i li v Savinjski dolini se je izvršilo včeraj, dne 1. junija, krasno slavije savinjskih mladenk. Slavnostni govor je govoril profesor clr. II o h n j e c. — V Z o-t a 1 a. h je imel dr. K o v a č i č iz Ma,-ribora lepo uspeli shod »Svete vojske«. — Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je imela Slov. kmečka zveza velik političen shod pocl milim nebom. Navzočih do 200 naših pristašev. Govorila sta državni poslanec Miha Brenči č in urednik Ž c b o t. Volilci so enoglasno odobrili politiko naših poslancev Primorske vesli. p Slovanska plovidba na Adriji. V 120. št. je prinesel »Slovenec« Iz Trsta novico, da se snuje nova. prosta plovitba ki bo v slovanskih rokah, in pripomnil, cla bo to edino slovansko podjetje. To pa ne odgovarja resnici. V Dubrovniku obstoje in krasno uspevajo sledeče hrvaške parobrodne družbe: »Unione«, »Napried«, »Kapitan Račič & Co.« in »Zora«, ki se pečajo s prosto ploviibo po vsem svetu. Imajo okrog 30 velikih parnikov z vsebino 3 clo 5000 tonelat in nosečnostjo brutto od 7 do 8000 ton. Pečajo se zlasti s prevozom angleškega premoga, z izvozom drv in prevozom žita iz črnogorskih luk. Pri družbi »Unione« je eden glavnih delničarjev sarajevski nadškof dr. Stadler. Du-brovničani so v parobrodstvu silno podjetni. Njih družbe so poznane po vseh pomorskih lukab. Zanimivo je, cla so imeli Dubrovničarni v rokah največ prevoza iz Italije v Tripolis ob času vojske. Lepo izpričevalo za podjetne Dubrovničane. p Prevoznina v Ameriko. Družba Canadian Pacific je zvišala prevoznino za izseljence iz Trsta v Kanado od 105 na 140 kron. Svoj korak utemeljuje z dejstvom, da zavajajo nizke cene toliko ljudi preko morja, da družbi niti ljubo ni, ker ne more zmagovati točnega prevažanja. p Udarec s kopitom. Šolarja Lucijana Marego iz Majnicc je udaril konj s tako silo s kopitom po glavi, da mu jc natrl lobanjo. Hudo poškodovanega dečka so spravili v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. p Kolesarsko društvo »Gorica« v Go« rici vabi člane k XVIII. rednemu občnemu zboru, kateri se vrši v soboto, 7. junija t. 1. ob pol 9. uri zvečer v društveni sobi hotela »Zlati jelen«. p Dvignjena barka. Barko »Gloria« iz Pirana, ki sc jc bila s tovorom peska potopila v miljskem zalivu, so dvignili z velikim žerjavom in jo spravili na varno. p Imenovan je kancelist pri okrajni sodniji v Kobaridu Konstantin Mlinar za oficijala. p Umrla je v goriški deželni umobolnici ga. Terezija Golja, nad-učiteljeva vdova. — V Brjah je umrl svak pokojnega pesnika Simona Gregorčiča Josip C i b r o n a. p Alojzij Križnič iz Kanala jc bil obdolžen hudodelstva in poneverbe. Kakor znano, so ga svoj čas prijeli v Srbiji in pritirali v goriške zapore. Sklepom z dne 28. t. m. pa je bilo na predlog državnega pravdništva kazensko postopanje proti njemu ustavljeno. p Zle posledice stavk. Stavka v tržaškem pristanišču, ki je trajala lc par dni, je vrgla takorekoč ves promet s tira. Lloydov parnik »Korber«. ki bi bil moral odriniti v Šanghaj, je svojo vožnjo sistiral, »Karlsbad« pa tudi ni mogel kreniti na morje. Vse druge ladje so sc pa znatno zamudile. Stavka je izvenavstrijskim nasprotnikom tukajšnjih parobrodnih družb dala dobrodošel povod za svoj ktj.ikurenčni boj. p Morski volkovi se oglašajo. Iz Tržiča javlja pristaniška oblast, da je videl lastnik barke na jadra »San Mar-co« iz Pirana blizu Devina eno miljo od obrežja pet metrov dolgega morskega volka. Pred dnevi pa sc je bil eden pojavil pri Sv. Savi pri Trstu in pri Vr-sarju v Istri. Kopanje v globljem morju bo skoro nevarno. p Tržaška tramvajska družba je pri svojem rednem občnem zboru, ki se je vršil v soboto, izkazala za 1. 1912 čistega dobička blizu 550.000 kron. Od te svote gre 5000 kron za podporo starim uslužbencenj* p Sleparsko dekle. Pri vdovi Alojziji Lewio v Trstu je služila neka dek-lifia, ki se je izdajala za Marijo Čer-netovo. Pred par dnevi pa je Marija izginila in ko je vdova začela pogledovati okoli sebe, je opazila, da je šla tudi broša z briljanti vredna 600 kron, zlata verižica za 300 kron in nad 100 kron v denarju. V soboto je policija tatico vlovila in dognala, da je to 33 let stara Marija Ivvekova nekje od Sežane. Dobila pa jo je pri neki drugi gospodinji, kjer se jc že bila zavdjnja-la za kuharico kot — Marija Mahni-čeva. p Poizkušen vlom v poštni urad. Od Sv. Vinčenta se nam piše: Ni preteklo še pol leta od tega, kar so neznani vlomilci razbili blagajno italijanske hranilnice in odnesli okrog 3000 kron — kar smo tudi svoječasno poročali —, ko so zopet poizkusili svojo srečo na tukajšnji pošti. Toda topot jim pa sreča ni bila mila. Prepodeni so bili preje, nego so začeli svoje »delo« na blagajni sami. Popolnoči, dne 29. maja je začula gospodarica hiše nekak šum v pritličju. Prižgala je luč in je šla pogledat, nakar so storilci pobegnili. Navrtali so bili že zadnja vrata od hiše s svedrom, s kakršnim se vrtajo luknje na sodih. Toda bili so še pravočasno prepodeni. Čudno je, da so znali, da je malo preje prišla večja po-šiljatev denarja (8000 K) na pošto. Toda dobili bi ne bili ničesar, ker je poštarica — poznavajoč tukajšnje razmere — vzela denar na večer v svoje stanovanje. Na mestu so našli malo stekleničko z oljem, s katerim so prav pridno mazali sveder, da ne bi delal šuma. Orožniki pridno poizvedujejo, toda dosedaj brez uspeha. p Boj Tržačanov za vodo. Pri sobotni seji tržaškega občinskega odbora so se či-tala mnenja veščakov o raznih načrtih pre-skrbovanja Trsta z vodo, o čemur smo že svojčas pisali. Najbolj ugodni so glasovi za »timavski načrt«, v zadnji — četrti — vrsti pa bi prišel v poštev bistriški načrt. Nekako čudno je, da je na zadnjem mestu bistriški načrt, to je oni, za katerega se zavzemajo socialisti. Zdaj bo zanje ta načrt seveda slabo agitacijsko sredstvo. p Konec stavke v pristanišču. Stav-kujoči delavci v tržaškem pristanišču so sklenili v soboto po dolgem in burnem posvetovanju, da začno v ponedeljek zopet delati. Izvolili pa so si odbor peterih, ki bodo pazili, kaj ukrene dalmatinska paro-brodna družba. Ves generalni štrajk je bil volilni manever, ki so ga uprizorili lastniki ladij sami. Ti namreč niso pustili delati svojim italijanskim delavcem, potem pa so zvračali krivdo na slovenske delavce in kazali na posledice, ki lahko pridejo za Italijane. Delali so ljudi ogorčene in jih pripravljali za — volitve, obenem pa so skrbeli, da bi vsak italijanski delavec dobival do volitev po štiri krone na dan. Sedaj pa so si premislili in pozvali svoje delavce ter so obljubili, da hočejo poskrbeti, da dalmatinska družba Slovence odslovi. I o se mora doseči do 8. junija, sicer bo zopet stavka. š Umrl jc v Središču gospod Ivan H o č c v a r. P Smrtna kosa. Sinoči je nagloma umrl Andrej Š t r e k e 1 j, vikar v Pečinah, rojen leta 1877. Pogreb bo v sredo. — iv soboto je umrl bivši nadškofijski sluga Miha Rutar, 67 let star. Pogreb v torek na Sveto goro. p Deček utonil. Pet minut pota od Divače je sredi borovega gozda bazen, kamor se hodi mladina kopat. V soboto proti večeru sc jc šel v ta bazen kopat desetletni Gabriel Obersnel iz Divače, bližini bazena jc pasel. Ker je bila tu v soboto velika vročina, se je šel kopat. Ko sc je stemnilo, je prišla živina sama domov. Dečka so šli iskat in so ga našli mrtvega v bazenu. Skoro gotovo ga j c prijel krč. Govori se, da so bili poleg tudi drugi dečki in so zbežali, ko sc jc pričel potapljati. Pokojni Gabriel jc bil deček blagega, nedolžnega srca. L]util]onsKe novice. lj Krasite s cvetjem balkone in okna! V Ljubljani jc toliko lepega cvetja, raznovrstnega, krasnega. Ali bi nc bilo prav, če bi se krasili balkoni in okna s cvetjem? To bi olepšalo mestu lice. Nekaj pričetkov okrase vanj a je tu, ali bilo bi lahko v lepoto mesta polno cvetja po balkonih in oknih! Tudi nad izložbami trgovin bi se lepo videli umetni okraski. lj Društvo inženirjev v Ljubljani nam piše: »Sklicevaje se na notico, ki je izšla pod označko »Značilno . . .« v 118. št. z dne 27. t. m. vašega cenjenega lista, blagovolite v imenu »Društva inženirjev v Ljubljani« vzeti na znanje, da z ozirom na intimni značaj obiska »Hrvatskoga društva inžinira i arhitekta v Zagrebu« razven odličnega pr-voboritelja za lirvatsko-slovensko vzajemnost na kulturno-političnem polju, g. dr. Fr. Ilešiča, nismo vabili ni enega zastopnika, katerekoli si bodi oblasti ali korporacije. G. dr. Ilešič sam je prisostvoval našim fprireditvam tudi lc na neoficielno vabilo. Veselilo pa nas je, da je podžupan ljubljanski, gospod dr. Triller nepovabljen spontano prišel na korners, pozdravit naše goste v imenu mesta Ljubljane. lj Na oklicih so: Stanko Spreizer, lakirar, z Marijo Teran; Franc Košir, sejmar, s Katarino pl. Rus; Franc Kožar, nadkurjač, z Mino Hudovernik. lj Letošnja košnja obeta vsled ugodnih vremenskih razmer tekom pomladi obilo in lepe krme in to celo v krajih, kjer jo sicer večkrat poplave pokončajo, oziroma izpridijo. Nekateri posestniki so že začeli kositi zadnje dni minulega tedna. Vreme je naravnost krasno. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Ser-njak, sobni slikar, 32 let. — Alojzij Zad-nikar, mizarski vajenec, 15 let. — Ivan Korošec, rejenec, 5 let. — Elizabeta Košir, mestna uboga, 85 let. — Josip Si-mončič, sin izvoščka, 32 ur. — Janez Kuhar, rejenec, 10 mesecev. lj Aretovan je bil včeraj delavec Jožef Peklenk, ker je nekemu spečemu delavcu na Cojzovi cesti iz žepa ukradel 20 kron denarja. lj Sirov sin. Sinoči je prišel 24letni Rudolf Legat, stanujoč pri svojih starših v Rožni dolini, domov ter se začel zaradi večerje prepirati, naposled pa tako razbijati, da sta morala priti dva stražnika, ki sta ga le s težavo spravila v zapor v viški stražnici. Fant je bil tudi v zaporu rabija-ten in je pobil pri oknu šipe, za kar seveda tudi dobi plačilo. lj Izgubljene stvari: 1 zlata ženska ura z enim pokrovom in črko B in 1 zlata moška verižica, 40 cm dolga, z enim ključem, 1 bankovec za 10 K, 1 denarnica z vsebino, 1 zastavljen list m. zastavljalnice in znamke postreščkov, 1 ključ, 1 srebrna žepna ura z verižico, 1 rajava denarnica z vsebino 1 bankovec za 20 K in 1 za 10 K ter 1 listek tvrdke Hamann za perilo, 1 rajava denarnica z lOkronskim bankovcem in angl. obliš, 1 mali prstan z rubinom in 2 diamanti, 1 srebrna ura z pozlačenim obročem s srebrno verižico in 2 prstana, 1 denarnica z bankovcem za 10 K in drobižem in znamke, 1 kuverta z 1 stokronskim bankovcem in 1 bankovec za 20 K, 1 športna verižica, tula srebrna z okroglim obeskom, 1 zlati meda-Ijon z slikami, 1 podolgasta broša z rdečim kamnom v sredi, 1 zlati prstan z belim kamnom, 1 ročna torbica z vsebino: denarnica, žepni robec in 1 ključ, 1 ženska ura z športno verižico, 1 zlata zapestnica z zlatim obeskom, podoben lOkronskemu zlatu, 2 srebrni zapest-Uiici in 1 broša ter lOkronski bankovec. lj Najdene stvari: 1 ženska ročna torbica z vsebino, 1 bankovec po 10 K, 1 črna denarnica z vsebino, 1 športna verižica, 1 srebrna ženska ura, 2 verižicam in obeski. Proda se nova hiša z vrtom. - Več pove Marija Grošel, Šmartno pri Litili. nn Tržne ccnc. Ceno veljajo za 50 kg. Budimpešta, 2. junija 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 11-38 Rž za oktober 1913.....9-36 Oves za oktober 1913 .... 8-37 Koruza za julij 1913.....8'05 trdneje. enifna ponudba Afladenič v srednji starosti in ne-omadeževan se želi poročiti j gospodično, katera na; bi imela lepo posestvo 3 gostilno ali trgovino. Jma več tisoč \ron premoženja po svojih starših- — Ponudbe naj so pošljejo na upravo »Slovenca",pod 3nami^o »Vesela bodočnost 169G". V sredo, 4. junija 1.1. ob 9. dopoldne se bo oddajala za letošnjo leto potom prostovoljne dražbe v najem ob Ižanski cesti. Zbirališče dražiteljev je ob gori navedenem času na Iškem mostu, 1678 nnnnnni " «f"«r*'ine-anr-ir-at-in Iščem v najem dobro idočo pekarijo ali gostilno v mestu ali na deželi. Ponudbe na ime Glavač Janez, Zehnthof-strasse št. 9, Beljak, Koroško. 1700 D pri Ogleju. D n Kakor prejšnja leta jc hiša duhovniškega Q m podpornega društva „Pio Sovvegno" na n U razpolago tudi letos meseca junija, julija U H in avgusta odpočitka ili razvedrila po- [] n trebnim duhovnikom. Cena za hrano in n U postrežbo je zelo zmerna. — Pojasnila Li H daje predsedništvo „Pio Sovvegno" v [j q Gorici (Corte S. llario 7). 1707 q UC3C3C3Cr3C3C3C3C3iaC3C3CnJC3C3C3D Sprejmem otroka čez leto stara, na rejo. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 1712. tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih, stalnih cenah , sasproii slavne pošle. ooabilo h subskripciji 5000 delnic lif. S. „Kai3nsk& forjarne kaoiniEi primesi, trgoo-skega delniškega podjetja" po 200 H komi., s kažertai se ima poufšati delniški kapital 3,000.000 K na 4,000.000 M. Redna polna seja delničarjev jc sklenila dne 13. oktobra 1012, da se delniški kapital ocl 3,000.000 K poviša na 4,000.000 K, ter je obenem pooblastila upravni svet, da to povišanje izvrši. Sklep te polne seje jc bil z izrekom c. kr. ministerstva notranjih zadev z dne 12. marca 1913 št. 6746 odobren. Na podlagi tega obvestila je sklenil upravni svet v svoji seji dne 13. maja t. 1. izvršiti povišanje delniškega kapitala že v sedanji dobi, ter si dovoljuje kar najvljudneje vabiti k 1704 za katero so določeni sled&či pogoji: 1. Subskribiralo se bode 5000 komadov delnic lit. 11. po 200 K nominalne cene. 2. Po § 9. pravil, pristoja lastnikom preje izdanih delnic prednost k nabavljcnju novih delnic po razmerju dosedanje lastnine. To razmerje se kaže pri tej emisiji kakor 3 :1, ali, da lastniki dosedanjih delnic lahko za vsakih 600 K nominalne cene prejšnjih vpišejo eno novo delnico po 200 K nom. itd. Če ima torej kdo izmed dosedanjih gospodov delničarjev 3 delnice prvotne izdaje lit. A. po 400 K nom., lahko na taiste vpiše 2 novi delnici lit. B. po 200 K nom. in ako ima kdo 3 delnice lit. B. po 200 K nom., lahko na tc vpiše 1 novo delnico lit. B. po 200 K nom. Vpisujoči kurs delnic, katere bodejo od dosedanjih gospodov delničarjev na podlagi vpeljane okoliščine dosedanjih delnic vpisane, katere je treba predložiti k izvršitvi prednostnega zakona, je določen na 250 K, za nedelničarje pa, kakor tudi za one dosedanje delničarje, kateri bi hoteli vpisati več delnic, nego na taiste pripada, je določen na 300 K. 3. Zglasitvo bodemo prejemali do 30. maja t. 1, deloma sami v naši centrali v Pragi, Kralo-dvorska ul. št. 23, v naših tovarnah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani, Kromeriču, Pisku, Sadowl-Wiszni, Vysokem-Vescli in Horkah, deloma Živnostenska banka v Pragi ln vse njene podružnice ln Češka banka v Pragi s svojimi podružnicami. 4. Zaradi zagotovljenja dolžnosti izvirajočih iz vpisa jo treba pri vpisanju položiti 100 K kot kavcijo, ostanek pa mora biti deponiran do 1. julija t. 1. Z istim dnevom začenja pravica novih delnic na dividendo upravnega leta 1913/14. 5. Kar se doseže pri tej emisiji čez nominalno ccno (ažio), pripade po naredbi po poravnanju emisijskih stroškov rezervnemu fondu. 6. Po skončani subskripciji izvrši upravni svet reparticijo (zglasitev) in vrne mogoče preplačane zneske s 5% obrestmi dotičnim vpisateljem. 7. Čc bi se kaki prevzeti dolžnosti nc zadostilo, izgubi dotični vpisovatelj pravice ni vpisane delnice in od njega deponirana kavcija pripadla bi rezervnemu fondu. V Pragi, dne 13. maja 1913. Cenek Krička, predsednik upravnega sveta. Kopališkim gostom naToplicah! Podpisani naznanjam, da sem sc preselil iz grajske gostilne v Soteski v lastno hišo p ri T o p 1 i c a h z a p a r k o m poleg mosta ob Krki. Četrt ure dolg in lep izprehod iz Toplic proti Soteski. Skrbel bom za dobro pijačo in točno postrežbo. Ivan Barbič, gostilničar. Razne stvari. Proslava lOOletnice Kolpingovega rojstva. V Kolinu n. H. se bo od 20. do 22. julija t. 1. slavila lOOletnica rojstva Adolfa Kolpinga, ustanovitelja katoliških rokodelskih društev. Določil se je naslednji spored: 20. julija bo imel nadškof dr. Feliks v. Hartmann v stolnici pontifikalno službo božjo. Ob pol 12. predpoldne bo blagoslovljcnje centralnega hospica za pomočnike. Ob popoldne slavnosten sprevod pred Kol-pingov spomenik z ovacijami. Ob 6. zvečer se istočasno vrši več shodov, na katerih bodo govorili: p. Corbinian [VVirz, dr. Tonders, prof. dr. Mayers in deželni poslanec msgr. VValterbach. Večer bo v vseh dvoranah zaključil velik koncert. 21. julija bo ob 8. dopoldne pontifikalna sveta maša. Ob pol 10. bodo zborovali člani katoliških rokodelskih društev: na zborovanju bo govoril provincial M. Kassiepe o »ver-skonravnih nalogah katoliških rokodelskih društev«, diecezanski predsednik Franc Schmitz pa o »nalogah katoliških rokodelskih društev na stanovskem, socialnem in karitativnem polju«. Popoldne ogledovanje mesta. Zvečer se vrši evliaristična slavnost z govorom kolinskega nadškofa in zakramentalno procesijo po cerkvi. 22. julija slovesna zaclušnica za umrle predsednike in člane društev. Ob tej priliki se vrši tudi generalni shod vseh društvenih predsednikov in razstava del posameznih strokovnih oddelkov. Italijanska prostozidarska loža na zatožni klopi. Italijanski »Veliki Ori-ent« preživlja neprijetne dneve. Celokupna domoljubna javnost se je dvignila proti zastrupljanju armade po prostozidarstvu in v rimskem parlamentu so vse stranke brez razlike odločno nastopile proti organizaciji, ki plete svoje mreže v skrivnostni temi in se nc upa na solnce. Vstal jc sam vojni minister Spingardi ter neusmiljeno razkril poguben vpliv prostozidar-stva na armado. Končal jc z besedami: »Vojak ne sme nikdar in nikoli pripadati tajni družbi, katere načela so naravnost diamentralno nasprotna vojaškim dolžnostim.« Kako prav ima Spingardi, priča naslednji slučaj: Mecl častniki generala Fara sc je nahajal neki stotnik, ki je v hierarhiji lože zavzemal višje mesto nego njegov službe-ni predstojnik, to je general Fara. Stotnik je hotel to okolnost iz koristiti ter je izpočetka moledoval pri svojem generalu, da bi ga predlagal v izvenred-no povišanje v službi. Ko se general njegovim prošnjam ni udal, ie ponovil svojo zahtevo, sklicevaje se na položeno prisego, ki velja med prostozidarskimi brati in jih obvezuje k medsebojnemu podpiranju. To je bilo pa generalu Fara le preveč ter je izstopil iz lože. Koliko jc pa drugih visokih in vplivnih oseb v loži, ki se ne upirajo zahtevam svojih »bratov« in jim pomagajo kvišku. Potem pač ni ni čudno, da je v Italiji toliko važnih in odgovornih visokih mest zasedenih s popolnoma nezmožnimi ljudmi. »Velikemu Orientu« je postala sedanja javna pozornost neprijetna, dasi ve, da mu vsaj v doglednem času šc ne preti pogin, ker ima prernogočne zaščitnike, ki so zanj marno na delu. V naglici je sklical »splošno« konferenco, na kateri se je sprejela ta-le resolucija: »Italijanski Veliki Orient odločno in ogorčeno zavrača izjave generala Spingardija in napade posameznih poslancev. Člani lože — pa najsi žc bodo častniki, uradniki, ali karkoli, nc sprejmejo nobenih obveznosti, ki bi bile v nasprotju z njihovimi stanovskimi dolžnostmi.« P.csolucija navaja tudi nekaj imen onih prostozidarjev, ki so padli za domovino na bojnem polju ter zatrjuje, da so prostozidarji dobri patriotje in da se jim ni treba bati javnosti. Zakaj se pa potem skrivajo v teminah tajnosti? Vsa poštena italijanska javnost je danes edina v klicu: Proč z ložo, proč s to strupeno zalego! V Italiji vlada za vse največja svoboda in tisti, ki kljub temu le na skrivnem in v temi deluje, mora imeti namene, ki se boje luči. Socialno demokratični generalni štab. Socialno demokratična stranka v Nemčiji vzdržuje in plačuje cel štab uradnikov, ki so nastavljeni samo za to, da delajo za strankine koristi, bodisi na polju časopisja, agitacije, organizacije itd. V desetletju 1902—1912 je pomnožila ta svoj štab ocl 433 glav na 3297. Bilo jc: 153 delavskih tajnikov, 131 drugih strankinih nastavljencev, 70 poročevalcev, 281 političnih urednikov, 122 pisarniških uradnikov, 305 eksperijentov, 12(5 poslovodij, 1937 uradnikov v strokovnih društvih, 100 bolniško - blagajniških uslužbencev, 48 pisateljev in 24 nastavljencev pri različnih strankinih ustanovah. Tudi avstrijska soc. demokratična stranka razpogala z velikim uradniškim aparatom. Vse te plačane moči seveda vnemo delujejo za stranko, ker delajo s tem obenem za svoj lastni obstanek. Nova avstrijska ekspediciia na južni tečaj. Pod predsedstvom grofa \Vilczka je zborovala 30. maja t. 1. v dunajski trgovinski zbornici konfcrenca, ki se jc posvetovala o avstrijski ckspediciji na južni tečaj. Ekspedicija odrine, če bo šlo vse posreči, maja 1914 iz Trsta čez Buenos Aires v Južno Georgino, kjer se napravi postaja. Stroške proračunavajo s 636.000 kronami, 206.000 kron bo stala ladja »Deutschlandc. Ekspcdicijo bo vodil dr. Konig iz Gradca. »Ven mora!« V neki šoli na Češkem se jc nedavno pripetila ta-le dogodbica: Prišel je nadzornik in učitelj v prvem razredu je z otroci izvajal nalogo 1 -)- 1. Neki deklici pa stvar ni šla in ni šla od rok, to se pravi z jezika. Naj se jc učitelj še toliko trudil, da bi spravil iz nje, koliko je ena in ena — otrok jc ves zmeden molčal. Tedaj ji hoče pomagali šolski nadzornik in ji v znamenje dvigne dva prsta. Deklica se šc bolj zmede in v svoji zadregi pogleduje enkrat učitelja, enkrat'nadzornika. Končno pa boječe pove: »Gospod učitelj, ta-le gospod mora ven!« Belgijska dvojezična armada. Belgijska zbornica je sprejela zakon o jeziku v vojski. Odslej bodo morali vsi belgijski častniki in podčastnki znati oba deželna jezika valonsko (francosko) in flamsko. Polki se ne bodo re-krutirali iz enojezičnih krajev, temveč bodo imeli mešano moštvo, da se mu tako praktično omogoči priučitev drugega jezika. Invalidski dom zgradi srbska vlada na državne stroške. Književnost. * »Matica Slov.« izda za leto 1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižica. (Izviren slovenski roman.) — 2. Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki se jc z lepim uspehom igrala v Ljubljani in v Zagrebu). — 3. Štrekelj - Glonar: Slo-venske narodne pesmi, 15. snopič. — 4. Srbo - hrvatske narodne pesmi (o Kosovom, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Branka Dreclisler-ja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva, ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica sr-bohrvatskega jezika za Slovcnce.) — 5. Mencinger: Izbrani spisi, II. zv. — (i. Dr. Šlebinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). — Poročamo obenem, da izda »Matica Hrv.« za loto 1913. med drugim »Izbor Aškerčevih pesmi« (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazalo) in veliko zgodovino hrvatske literature. * Dve novi igri. Silvin Sardenko je spisal dve novi dramatski deli. — I. Slovo slovanskih apostolov. V treh dramatskih slikah se zelo živahno predstavljajo vzvišeni nagibi, vslecl katerih sta sc sveta slovanska apostola odločila za apostolsko delo med Slovani. Predstava traja komaj pol ure. — 11. Skrivnostna zarota, v štirih dejanjih s samoženskimi vlogami. Splošno se priznava, da je to najboljša in naj živahnejša Sardenkova igra. O obeh igrah se lopo proslavlja moč sv. križa; zato sta prav prikladni za letošnje jubilejno leto, a tudi ob drugih prilikah bodeti zelo ugajali. Cena za obe igri 1 K. Scherlock Holmes. Spisal A. Conan Doyle. I. del: Doživljaji 1.—2., eleg vez. K 4'80. II. del: Spomini 1.—2., eleg. vez. K 4'80. III. del: Vrnitev 1.—2., eleg. vez. K 4 80. Conan Doyle in Scherlock Holmes sta poslali tipični imeni za novo vrsto romana — za kriminalni roman. V pripovednem slovstvu so motivi iz navadnega življenja žc tako izčrpani, da si človek žc prav želi nekaj novega. Zato z veseljem pozdravljamo, ako kdo najde novo polje, na katero sc lahko razširi delovanje nepokojne domišljije. V kriminalnem romanu jc ustvarii Conan Doyle uprav neprekosljive vzore. Zamislil se je z vso bujnostjo svoje domišljije v delo detektiva, ki zasleduje skrivnostne dogodke po vseh temnih in zavitih kotih in potih velikega mesta. Z veliko bistroumnostjo proučuje neznatne malenkosti, iz katerih potem izvaja dalekosežne sklepe, in iz najskritejše slučajnosti dobi ključ do rešitve oddaljenih ugank. Bistroumnost pisatelja jc v resnici občudovanja vredna in tudi čilatclj si s čitanjem teh knjig izpopolnuje svojo iznajdljivost in bistroumnost. Kdor si bo nabavil le eno izmed navedenih treh knjig — vsaka zase tvori namreč celoto — bo brezdvomno kupil tudi ostali dve. Vsi trije deli sc dobe in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Sanatorium Emona Privatno zdravišče zu notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalne kopeli. Lastnik in Jet-zdravnlk: Dr. Fr. Derjanc, prlmar. I. klr. odd, dc?. boln. Novosti v veliki izbiri 768 pri i Ljubljana, Stritarjeva ulica ši. 5 Prodam po nizki ceni I STROJ z vidno pisavo L. C. S^STH ft ISK0S najnovejši model (5.) dobro ohranjen. Vprašanje sprejema iz prijaznosti uprava tega lista. 1589 Hrsžba sfolsc® mriie ■M—M ——MHHHPam—— * ™ ■■■■■■MBMMMMKBiiMIM^MBMBaMMMBMaMgBMai več oralov, za vsake vrsto živino, ob lepi cesti pri Rdečem Križu v Rudniku ■se vrši 1. junij a, oziroma 8. junija t. 1., vselej v nedeljo ob pol 3. url popoldne. Natančnejša pojasnila v tej zadevi se dobe vsak dan do 3/4 7. ure zjutraj v Klodezni ulici št. 5. 1669 in vse potrebščine ima v zalogi Mm" drogerija in fotoMufaktura v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5. Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenike! Električni lokomobil v prav dobrem stanu, skoro nov, ki ima 24 konjskih sil, se proda po prav nizki ceni. Več sc poizve pri lastniku: Ivan Dovžan, Tržič 53, Gorenjsko. iri44 V lepem kraju na Koroškem v Itožni dolini sc odda za poletno sezijo lepo stanovanje z dvema sohama, popolno opravo ter kuhinjo. Naslov pove upravništvo ,,SIovenca" pod št. 1637. (Znamka za odgovor.) 1637 5—1 U malem se da 1666 cnica stoječa ob stalni močni vodi. V kovač-niei je fužina. Zaslužek dober. Pojasnila daje Katarina Cerar, Jarše p. Domžale. priporočan bolnike od zdravnikov, sprejema aa živcih, histerične, bolne na srcu, želodcu, pa lake, ki 50 samo okrepčanja potrebni. — Cene 30 zmerne. Vpraša naj sc pri S pr. f ran Ceh, Gornja sv.^ungola pri /Mariboru. 1204 ji. spretnega in vestnega ter z daljšo prakso v gcodetični in vodograd-beni stroki išče tehnična pisarna . J. Skoberne £ ing. D. Gustinčič Trst, ulica Zonta šJcv. 9. Honorar po dogovoru. 1093 ©TV©R!TE V G ©STILNE. Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da otvoriva v nedeljo 1. junija PlVNICe #R£Fj€R, .JQ C. 19 poprej gostilna Novak. Na razpolago je velik salon za društvene veselice kakor tudi zborovanja. Za obilen obisk senajtopleje priporočava □SmMATIJA IN AMALIJA & ITZ.ŠB □ □□□□□□□□□□paannnaaaapaaani 2SJ2 -TOPLICE (liMfcRO) revmaHzem' Pojasnila in prospekte pošilja . ' gratis ravnateljstvo 1SCH1&S* 1026 Naznanilo in priporočilo. Si. občinstvu vljudno naznanjam, da bom po svojem rajnem možu ustanovljeno dimnikarsko obrt še nadalje vodila pod osebnim vodstvom svojega sina g. Mirka Stricelja in se p. n. občinstvu za dosedanje cenjeno zaupanje zahvaljujem ter še za nadalje najtopleje priporočam. :: z odličnim spoštovanjem :: ANTONIJA STRICELJ vdova dimnikarskega mojstra v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 33. 1662 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.