PRI IV 'b^ Vp0^ DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVn. St. 164 (7952) TRST, sobota, 17. julija 1971 PREDSEDNIK ZDA PREBRAL PO TELEVIZIJI SENZACIONALNO AMERIŠKO-KITAJSKO SKUPNO SPOR OČILO Ki3xovi pojde v Peking Obisk naj bi bil pred majem 1972, mogoče pa še letos - Kissingerjevo tajno potovanje na Kitajsko na razgovore s Čuenlajem - S kitajskimi voditelji se bo ameriški predsednik pogovarjal o dvostranskih odnosih in o vprašanjih skupnega interesa LOS ANGELES, 16. — .Najbolj senzacionalna diplomatska pobuda P° koncu druge svetovne vojne«; to je skoraj soglasna ocena opazo-valcev po nepričakovani napovedi, da bo ameriki predsednik Richard *’|xon še pred majem 1972 obiskal Kitajsko. Sporočilo o obsku so dali istočasno na Kitajskem in v ZDA Sam predsednik Nixon le po televizij! prebral sporočilo, ki mu je dod«l kratko iziavo. Reakciie v«em svetu so v glavnem poz!fvne, «dina vlada, ki je ostro protestirala. I® seveda vlada na Formozi. Nixon je prebral poročilo o na Povedi obiska v študiju televizijskega omrežja NBC v Burbanu v -Kaliforniji. Spremljal ea je niegov zunanjepolitični svetovalec Henry tudi uradno sporočili, da se bo Kis-singer vrnil v pakistansko glavno mesto v soboto, 10. julija, nato pa so povedali, da se bo zaradi »nenadne slabosti* zadržal še en dan v Nathiagali. Ta sporočila niso vzbudila nobenih sumov, šele nekaj dni pozneje pa so se čule govorice, pakistanskega mesta: z rednim linijskim letalom se je namreč odpe- ODMEVI V SVETU Kissinger. ki “se '‘dogo- da se je Kissinger v Pakistanu sre-v®ril s kitajskim vladnim predsed ca * nekaterimi kitajskimi odporom Čuenlajem o obisku. Med , sl^clv kar pa so uradno demantijem zadnjim obiskom po Aziji I teta Sele danes pa se je zvedelo, * bil namreč Kissinger tudi v Pe- i fc b>) Kissinger v resn a ce-ht»Ku. kar pa so sporočili šele da-: llh, ^ kilometrov daleč od nes. — —-------------------------- Nixon je v svoji televizijski iz-»yi najprej omenil, da je v zadnjih treh letih večkrat poudaril, da ¥ nemogoče doseči trajen in tr-n®n mir brez sodelovanja Ljudske rePublike Kitajske in njenih 750 milijonov prebivalcev. Spomnil se na pretekle pobude ameriške vlade za izboljšanje odnosov s Ki-mjsko ter sporočil, da je svojega svetovalca za vprašanja državne varnosti dr. Kissingerja v ta namen poslal v Peking na razgovore s Čuenlajem. Nato je prebral u-ra&io sporočilo, ki so ga istočas-1)0 objavili tudi v Pekingu. »Ministrski predsednik Čuenlai — P.ravi sporočilo — in dr Henry Kis-smger, svetovalec predsednika Ni- *°*ia za zadeve državne varnosti, NEW YORK, 16. - »Sporazum o s[a imela razgovore v Pek-ngu od Ntaonovem obisku Kitajski odpira do 11. julija 1071. llovu poglavje v zgodovini rnedna- x »Ker je pozna! željo predsednika rodnih odnosov*, je izjavil generalni N'xona, da obišče LR Kitaisko, je i tajnik OZN U Tant, ki je tudi izra-ministrski predsednik Čuenlai v i-' zii upanje, da bodo novi odnosi menu vlade LR Kitaiške povabil med Washingtonom in Pekingom Predsednika Nixona, da obišče Ki- poz.tivno vplivali tudi na bodočnost tajsk0 v primernem času pred ma | svetovne organizacije. ljal iz Pakistana v Kanton, od tod pa v Peking, kjer se je že v petek zvečer prvič sestal s Čuenlajem. V nedeljo je bil Kissinger že spet v Pakistanu, na kosilu, ki mu ga je priredil predsednik Jahja Kan. Istega dne se je Nixonov svetovalec odpeljal v Pariz Glede datuma Nixonovega obiska, ki bo prvi obisk nekega ameriške, ga predsednika LR Kitajski, so v San Clementeju povedali, da bi ga utegnili organizirati mnogo pred predvidenim rokom maja 197?. Verjetno je celo. da bo obisk še letos. Glede možnosti, da bi ZDA in LR Kitajska navezala redne diplomatske odnose, bi do tega po predvidevanjih moralo priti istočasno z obiskom. Vsekakor pa že sprejetje povabila v mednarodni praksi pomeni, da ZDA »de facto* priznavajo pekinško vlado. U Tant: Novo poglavje v mednarodnih odnosih Zadovoljstvo na Zahodu, pomisleki na Vzhodu ■ Reakcije v Italiji fem 1972. Predsednik Nixun je to Povabilo z zadovoljstvom sprejel. »Namen srečanja med voditelji Kitajske in ZDA bo iskanje normalizacije odnosov med obema državama ter izmenjava rnneni o vPrašanjih. ki zanimajo obe strani*. Nixon je uradnemu sporočilu do-ool še nekaj »pojasnil*, da bi pomiril svoje azijske zaveznike in s®veda predvsem Formozo »Naša V komentarjih iz vsega sveta je skupna ugotovitev, da gre za zgodovinski dogodek in za izredno važno diplomatsko pobudo. Na Zahodu so povečini mnenja, da bo normalizacija med supersilami imela pozitiven vpliv za mednarodno varnost in utrditev miru, dosedanji komentarji z Vzhoda pa kažejo na določene pomisleke. V ameriškem kongresu so predstavniki tako demokratične kot re- akcija — je dejal - za iskanje publikanske stranke z zadovoljst-novih oblik'odnosov z LR Kitajsko! vom pozdravili sporočilo o obisku. J« bo v škodo naših starih Prija-, Senator Mike Mansfield, eden naj-teijev. Ni naperjena proti nobeni, bolj odločnih kritikov Nixonove azij-hržavi, Mi si prizadevamo za pri s^e politike, je dejal, da se «zače- iateljske odnose z vsemi državami*. N;xon je dalje izrekel prepričanje, na b0 popuščanje napetosti ter iz-“?ijšanje odnosov med ZDA in LR “ tajsko koristi.o vsem državam na svetu V„„, . , .. . . . . „! upanje, da bo obisk pomenil »prvi Vse.r 1 Je odjeknila kot boi a P°: korak k vzpostavitvi trajnega miru rim S"etU' A1«- 51 k!JUb ne\aHna tem driu sveta*. Zadovoljne iz-[)onn5^edn° h° neeostun^/.nakom jp,,e prfheVo iz vseh zahodnoevrop-tQn scanja napetosti med VVashing- gtl|||,|ll||,„„|||tM||||M|IM|||||||||m„||,|a|l„„l TANJUG: uspeh kitajske diplomacije v p.#|dng, 16. — Stalni dopisnik ®niuga v Pekingu Stjepan Pucak iP.°r°ia, da predstavlja napoved '*°novega obiska na Kitajskem po i l, “I Političnih opazovalcev v Pe- n9u enega izmed najvidnejših Pahov kitajske diplomacije. Pri-j"ravl|alnl pogovori so se vršili v °Polni tajnosti ter ni o njih pro-, f * v javnost nikakršna vest. Pe-J.n9 i« bil v teh dneh povsem "'no mesto in diplomati so se od- Bo#n*i*li n* Pn^Unlc*' da *• 0<*‘ Kotli*io na obalah Rumenega morja. ® »o zjutraj po radiu izvedeli za Poved Nixonovega obiska, jim _ ,pr*°»talo drugega, kot da so »lušali radijske postaje In prek Jh »vedeli za novico ali da so u9 drugega seznajali o dokodku r u9ibali o njem. Prav gotovo bo Nixonov obisk Poročil več razmišljanja pri Ki .•e'h kakor pa pri Američanih. Po » u9' strani pa ne obstaja nikakr-"Jdvom, da bo kitajski narod »m ,av‘l *a obi*'< 18 pomembno, a9° kitajske diplomacije. l ^M. 16. — Predsednik republi-ni. s®ragat je danes sprejel zuna-•Jega ministra Alda Mora, ki mu ji» f^cočal o nedavnih pogovorih v 08kvi » voditelji Sovjetske zveze. poved obiska potrjuje možnost pozitivnega razvoja dialoga v svetu med državami z različnimi družbenimi sistemi. Izrazil je tudi željo, da bi v tem mednarodnem položaju našel pravično in mirno rešitev herojski boj vietnamskega in drugih indoki-tajskih narodov, na podlagi zadnjih predlogov južnovietnamske revolucionarne vlade. Previden komentar objavlja dnevnik »Manifesta*, ki ugotavlja, da je še prezgodaj, da bi lahko ugotovili vse možne posledice. Sicer pa napoved obiska kaže, da so morale ZDA po dvajsetletnih poskusih, da bi strle Kitajsko in Vietnam, menjati pot. Svoje zadovoljstvo je izrazil tudi uradni vatikanski glasnik Alessan-drini. ter iz Tel Aviva. Sovjetska agencija TASS je ob javila samo kratko vest o napo vedi obiska brez vsakršnega komentarja. Za države varšavskega pakta pa so značilni komentarji iz Budimpešte in Sofije. Glasilo madžarske KP v članku zunanjepolitičnega urednika ugotavlja, da se je »partija pingponga spremenila v tekmo bezbola*. Vzpostavitev stikov med Kitajsko in ZDA — pravi komentator — bi lahko služila svetovnemu miru, lahko bi pa tudi šla v korist dvostranskih taktik, ki niso brez nevarnosti. Kot primer te ne varnosti navaja list možnost, da bi Nixon utišal javno mnenje glede Vietnama ter tako podaljšal vojno. Radio Sofija pa komentira, da je do napovedi prišlo, ko kitajski voditelji »sistematično zavračajo možnost razvoja odnosov z bratskimi komunističnimi partijami*. Komen tar dopušča možnost, da bi zbli-žanje med obema državama lahko koristilo miru, vendar pa dodaja, da je malo verjetno, da bi Nixon mislil na mir. Italijanska vlada ni uradno komentirala vesti o Nixonovem obisku, v vladnih krogih pa so poudarili, da je dialog med naivečjimi svetovnimi silami vedno koristen za iskanje in utrjevanje miru. Italija — pravijo v teh krogih — ie venomer skušala dajati svoi prispevek v tej smeri, kot dokazuje tudi diplomatsko priznanje LR Kitajske. Senator Fanfani je dal kratko izjavo. v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo predvsem zaradi možnosti, ki se odpira za Kitaisko, da daje svoj prispevek življenju in de lovanju OZN. Tajnik PSI Mancini je poudaril važnost dogodka bodisi ker pomeni, da so ZDA dejansko priznale kitajsko realnost, bodisi ker se s tem Peking avtomatično vključi v svetovni dialog. Predstavnik socialistič ne levice Lombardi pa je dejal, da bi obisk bil lahko pozitivno kot negativno dejstvo, to pa bo odvisno od tega, ali bodo obdržali ali pa zavrnili duha Jalte. Nepojmljivo bi bilo — je dodal — da bi v trenutku, ko bi Nixon pristal v Pekingu, ameriške bombe še vedno padale na Vietnam, Laos in Kambodžo. Po mnenju tajnika KPI Longa na- TAIPEH. 16. - Kot je bilo pričakovati. so bile reakcije Formo-ze na napoved Nixonovega obiska LR Kitajski naravnost histerične. Vlada je takoj poslala v Washington protestno noto, svojega veleposlanika v ZDA pa odpoklicala v domovino. Ta je samo pol ure po sporočilu izjavil, da ne more verjeti lastnim ušesom ter da bo napoved obiska povzročila na Formozi znaten šok. Stari Čangkaišek ni dal nobenih izjav, predsednik vlade Yen pa je dejal, da bi napovedani obisk lahko povzročil «še večjo tragedijo*, kot ie bila izguba celotnega celinskega dela Kitajske s strani nacionalističnih sil. Kaj se bo spremenilo z Nixonovim obiskom? WASHlNGTON, 16. - Napoved Nizonovega obiska v Pekingu bistveno spreminja sedanjo mednarodno politično sliko sveta ter bo imela prav gotovo globoke posledice, ki očitno presegajo ozke meje dvostranskih odnosov. Lahko bi nakazali štiri vprašanja, za razvoj in reševanje katerih bo napovedani obisk imel najbolj občutne posledice ■ 1. Dvostranski odnosi. Normalizacija med Washingtonom in Pekingom je eden od poglavitnih ciljev obiska, kot je poudarjeno tudi v uradnem poročilu. Jasno je, da bodo morale ZDA 22 let po nastanku LR Kitajske končno priznati pekinško vlado, kar pa istočasno pomeni, da bo moral Wa-shington spremeniti svoje dosedanje stališče do vprašanja pekinškega vstopa v OZN. Nepojmljivo bi namreč bilo, da bi ZDA v novem položaju nadaljevale z ob-strukcionizmom. O tem vprašanju bo skupščina OZN razpravljala že letošnjo jesen, «univerzalizacija» svetovne organizacije pa bi lahko bila prvi nedvomno pozitivni rezultat spremenjenih odnosov med Washingtonom in Pekingom. 2. Odnosi med ZDA in Formozo. Do bistvenih, čeprav mogoče ne formalnih sprememb, bo nujno moralo priti. LR Kitajska ima otok za svoje ozemlje, Peking pa upravičeno želi, da bi ga imeli za edino zakonito kitajsko vlado. Vprašanje je zelo delikatno, ni pa nerešljivo, saj je prav Peking v zadnjih časih zavzel v tej zvezi umerjeno stališče 3. Tristranski odnosi Washing-ton - Peking - Moskva. Ena od prvih Niionovih nalog bo, da prepriča Sovjete, da novi odnosi s Pekingom nikakor niso naperjeni proti Sovjetski zvezi. VJashington se verjetno zaveda te potrebe, saj bi v nasprotnem primeru odprtje do Pekinga lahko negativno vplivalo na važna pogajanja, ki so v teku med ZDA in SZ. 4. Vojna v Indokini. Dolgoletna namazana* vojna je doslej dejansko onemogočala vsakršno znatnejše zbližanje med LR Kitajsko in ZDA. Ni verjetno, da bi se lahko dvostranski odnosi popolnoma normalizirali brez korenite spremembe ameriške politike na azijskem jugovzhodu. Neki ameriški opazovalec je danes izjavil, da je napoved obiska v Pekingu pomenila rzačetek konca» vietnamske vojne. Izjava je mogoče preveč optimistična, dejansko pa bo moral Ni xon pokazati na tem področju vsaj nekaj dobre volje. Tudi teza o potrebi po «protikomu- nističnem obroču* okrog Kitajske bo po zbližanju med Washingto-nom in Pekingom močno izgubila na veljavi. Končno je treba upoštevati, da bo napovedani obisk imel določene posledice tudi na notranjo politiko ZDA. Zadostuje, da pomislimo, da bo do obiska v Pekingu prišlo samo nekaj mesecev pred novimi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Richard Nixon Maocetung HiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimuiniiiimimiiiimiiniiiiiniviiinNa Jordanska vojska nadaljuje z napadi na postojanke palestinskih gverilcev Irak pozval Jordanijo naj ustavi vojaške operacije proti Palestincem AMAN, 16. — Že četrti dan trajajo boji med Huseinovo vojsko in palestinskimi gverilci. Poveljstvo palestinskega odporniškega gibanja je sporočilo, da so se danes zjutraj nadaljevali srditi spopadi med palestinskimi gverilci in jordansko vojsko na področju Ajluna v severni Jordaniji. Poveljstvo odpor niškega gibanja je pojasnilo, da je jordansko letalstvo z raketami in z napalm bombami poseglo v boje. Čeprav je jordanska vojska zasedla nekatere položaje okrog Ajluna, pravi sporočilo odporniškega gibanja, gverilci trdo držijo polo zaje v gozdovih okrog mesta in so že prizadeli hude izgube nasprotniku Bejrutski list »Al Kifah* piše. da so jordanske oblasti zaprle urad organizacije palestinskega gibanja v Amanu. List sporoča, da je kraljeva vojska vdrla na sedež te organizacije in ga zasedla V Bejrutu se ie tud' izvedelo, da se ie delegacija netih častnikov sir ske vojske, ki je prišla sinoči v Aman, da bi posredovala med jordansko vojsko in palestinskimi gverilci, sestala z nekaterimi Huseinovimi častniki in z njimi obravnavala možnost, da bi si ogledala področje, kjer so sedaj v teku hudi boji. Voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Arafat je izjavil, da ima ta delegacija nalogo doseči premirje in omogočiti prevoz mrtvih in ranjenih gverilcev v Sirijo. Poleg tega pa je paudaril, da ima omenjena delegacija izključno vlogo človečanske narave in da jo ni nihče AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER V RIMU Sprejem pri predsedniku Saragatu in pogovori z Morom v Farnesini pooblastil, da bi se pogovarjala z jordansko oblastjo o vojaških zadevah. V Bejrutu so danes krožile vesti, da se jordanska vojska pripravlja na »odločilen napad* proti poslednjemu žarišču odpora na področju Ajluna. Hkrati je bilo sporočeno, da so bolnišnice v Mafraku in Irašu prepolne ranjenih vojakov jordanske vojske in jordanske ljudske milice. Posebni dopisniki libanonskih časopisov pa pravijo, da jordanski oklepni avtomobili še niso uspeli zlomiti odpora gverilcev, ki se krčevito branijo. V bejrutskih arabskih krogih so danes sporočili, da se je precejšnje število palestinskih gverilcev umaknilo v dolino Jordana in zapustilo področje Iraša in Ajluna. že včeraj so jordanske oblasti izjavile, «da je njihova vojska izgnala gverilce iz raznih krajev ter jih potisnila na novo področja, kjer naj bi jih nastanili*. V amanskih političnih krogih so izjavili, da vlada namerava odstraniti vse gverilce iz večjih mest, zlasti pa iz Iraša, da »očisti* glavno cesto, ki povezuje Aman s Sirijo, da se «omogoči svoboden turistični promet*. Kljub temu pa je bila tudi danes cesta med Ama-nom in Irašom zaprta. Iraški zunanji minister je danes sprejel jordanskega veleposlanika v Bagdadu. Kot poroča iraška tiskovna agencija, je šef bagdadske diplomacije izrazil jordanskemu predstavniku zaskrbljenost za pokole palestinskih gverilcev, za vojaško dejavnost, ki ima namen odpraviti postojanke odpora na področju Iraša in Ajluna, Po nalogu iraškega predsednika Hasana El Bakra je zunanji minister zahteval od Jordanije, naj takoj ustavi vojaške operacije proti postojankam palestinskih gverilcev. Zunanji minister je dejal, da bi znal Irak sprejeti ukrepe za pomoč palestinskemu odporniškemu gibanju in izraziti najstrožjo obsodbo proti napadom na palestinski narod. Charlesa Yosta. Štiri ameriške osebnosti so se udeležile kot članice ameriške delegacije zasebnih pogovorov v Kijevu o sovjetsko - ameriških odnosih. RIM, 16. — Predsednik republike Saragat je na Kvirinalu sprejel avstrijskega zunanjega ministra Kirch-schlagerja, ki je na uradnem o-bisku v Ritmu. Srečanja se je udeležil tudi zunanji minister Moro. Avstrijski gost je prinesel Saragatu pozdrave predsednika avstrijske republike Jonasa in predsednika avstrijske vlade Kreiskega. Med pogovorom, ki je trajal tri četrt ure, se je avstrijski zunanji minister zahvalil Saragatu v imenu Avstrije za njegov osebni prispevek pri rešitvi vprašanj med obema državama, da se dosežejo vedno boljši odnosi med Italijo in Avstrijo. Saragat se je zahvalil za izročene mu pozdrave im izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo do prijateljstva med obema državama, ki ga tako živo čutita italijanski in avstrijski narod. Pogovori med Kirchschlagerjem in Morom so se začeli danes dopoldne v Farnesini. Na njih so najprej u-gotovili, da se je po srečanju med obema zunanjima ministroma v Ko-penhagnu lanskega novembra končno razvilo plodno sodelovanje med Avstrijo in Italijo na najrazličnejših področjih. Na popoldanskem srečanju sta delegaciji nadaljevali s pogovori zlasti o odnosih Avstrije z gospodarskp skupnostjo. Na večer ji, ki jo je Moro priredil svojemu avstrijskemu kolegu, je v zdravici poudaril, da bodo kmalu premostene težave o tolmačenju in izvajanju pariškega sporazuma De Gasperi -Gruber od 5. septembra 1946, ki so toliko let ovirale dobre odnose med obema državama. Kirchschlager se je zahvalil za prijateljski sprejem in spodbudne besede italijanskega I zomost predvsem vprašanju nemške zunanjega ministra ter dejal, da se J manjšine v Južni Tirolski. Dopoldne z njegovim obiskom v Rimu odpira bosta zunanja ministra podpisala nova pot v zgodovini odnosov med Avstrijo in Italijo. Jutri se bodo pogovori nadaljevali in bosta ministra posvetila po- sporazum, ki spreminja člen 27 — črka A evropske konvencije za mir- Izredni kongres laburistične stranke LONDON, 16. — Tu bo danes izredni kongres laburistične stranke, na katerem bodo proučili vstop Velike Britanije v gospodarsko skup nost po objavi vladne »bele knjige* o tem vprašanju. Na kongresu bo govoril tudi predsednik stranke Wil-son. Prireditelj pravijo, da na njem ne bodo sprejeli nobenih dokončnih stališč laburistične stranke do vstopa Velike Britanije v EGS, temveč bodo samo celotno vprašanje temeljito proučili. RIM, 16. — Danes sta se sestali delegaciji vodstev KPI in PSIUP. Obravnavali sta sedanji politični položaj v Italiji v luči boja proti nevarnosti oživljanja desnice, o položaju na Jugu, gospodarskih in socialnih bojih, ki so sedaj v teku in o političnem odgovoru na reakcionarne pobude glede referenduma za ukinitev razporoke. Na sestanku so ugotovili, da obstajajo velika možnosti razvoja enotnih pobud t vsej državi med političnimi, socialnimi demokratičnimi in levičarskimi silami. iimmiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiimimmiiHiimiiiiiimuiiiiiiiiiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiii ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA EP «KADET0V» V GORICI Italija-Jugoslavija drevi v finalu v Sovjetska zveza-Španija za tretje mesto Kosigin sprejel štiri ameriške osebnosti MOSKVA, 16. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je danes sprejel predsednika »Chase Manhattan Bank* Davida Rockefellerja, generala Jamesa Gavina, bivšega veleposlanika ZDA v Parizu, senatorja no rešitev sporov v odnosih med Franka Churcha in bivšega pred-Italijo in Avstrijo. stavnika ZDA pri OZN veleposlanika Včeraj je v Ulici Pascoll eksplodirala plinska jeklenka v Inštalaterski delavnici I,uciana Tassana. HiSa, v kateri je bila delavnica, je bila zelo poškodovana In je sedaj neprimerna za bivanje. Podrobnejše poročilo berite na tržaški strani Italija in Jugoslavija se bosta drevi spet srečali. Tokrait za naslov evropskega prvaka »kadetov* v košarki. Italijani so sinoči v napeti igri premagali Špance, Jugoslovani pa v še bolj napeti tekmi Sovjete. Jugoslovani in Italijani, ki so bili precej utrujeni od petkove tekme so se pošteno potrudili, da so premagali svoja nasprotnika, ki sta prejšnji večer imela lahka nasprotnika. Po zmagi nad Sovjetsko zvezo so številni jugoslovanski navijači vdrli na igrišče in so z jugoslovansko trobojnico na čelu nesli na ramenih po dvorani trenerja No-vose la. ITALIJA - ŠPANIJA 66:58 (p.p. 32:22) ITALIJA: Furlan 4, Cristafulli 0, Giusti 5, Benatti 12, Villalta 7, Gor-ghetto 0, Vecchiatto 0, Anconetani 4, Borlenghi 11, Giroldi 16, Mascel-laro 7. ŠPANIJA: Filba 8, Lopez A. 0, Lopez Abr. 2, Margal 0, Carod 0, Bethencourt 4, Corbalan 15, Ametller 0, Polo 12, Charles 10, Congora 2, Lopez Valles 5. SODNIKA: Chiratleu (Romunija) in Delassert (Švica). V prvi tekmi so bili Italijani skoraj ves čas v premoči, vendar je Špancem uspelo priti v vodstvo v 9. min. drugega polčasa. Zdržali pa so le tri minute, kajti pozneje so Italijani prevzeli vodstvo in ga niso več zgubili. Španci so se jim skušali zoperstavljati, vendarle jim je to delno uspelo le do 5 minut pred kancem igre. Tedaj so zgubili nadzor nad svojo igro in Italijani so z lahkoto obdržali precejšnjo razdaljo v točkah. Minuto pred koncem igre je Bor lenghi zadel Bethencourta, ki je padel na tla. Pripeljati so ga morali v bolnišnico, vendar se zdi, da njegovo stanje ni nevarno. Med Italijani so bili, kot prejšnji večer, dobri Borlenghi, M as celi aro, Bennati in Giroldi. JUGOSLAVIJA — SOVJETSKA ZVEZA 67:65 (p.p. 31:30) Jugoslavija: Todorovič 6, Tripko vtč 0, Zalokar 2, Kioamovlč 6, Marti novlč 2, Miličevič 10, Blorac 5, Zl-zle 0, Dellbatič 30, Moret 1, Luko-vac 0, Grgin 6, Sovjetska zveza: Pehaiev 0, Za-zimkav 2, Morovav 4, Bololudki 2, Karpov 4, Abln 0, Fedorimov 4, Roli s 15, Gončarov 13, Tritonov 0, Kl-moniiin 14. Sodnllka: Jahoda (češkoslovaška) in Holmtn (švedska). Tudi v tekmi med Jugoslovani in Sovjeti je vladala živčnost, ki ste jo sodnika še povečala. Kar šest igralcev (trije Jugoslovani in trije Rusi) je moralo z igrišča: Kicanovič, Grgin, Trifunov, Biorad in Rolis, ki je bil sinoči brez dvoma najboljši sovjetski igralec. Tekma je bila vseskozi napeta in Jugoslovani so bili skoraj ves čas v vodstvu. Sovjetski igralci so bili v začetku igre zelo točni v prostih strelih, kasneje pa se jih je polastila živčnost, in kljub prizadevanju niso mogli premagati Jugoslovane. Le v 7. minuti igre je Rusom uspelo preiti za kratek čas v vodstvo (12.10), nato pa so Jugoslovani, sicer z malenkostnimi razlikami, stalno vodili. V drugem polčasu so pričeli Jugoslovani svojo ofenzivo in v dveh minutah so pridobili kar devet točk (45:38). Sovjeti so skušali nadoknaditi zamujeno in v 11. min. je bil rezultat 52:48 za Jugoslavijo. Tu pa je Delibatič v pičli minuti zabil kar tri koše in spet povečal razliko. 17. minuta igre je bila spet uspešna za Sovjete, ki so 49 sekund pred koncem izenačili (65:65) z Gončarovom, vendar je takoj Miličevič pridobil drugi dve točki za Jugoslavijo. Ostale sekunde igre niso prinesle spremembe izida. Jugoslovani so igrali sinoči odlično. De-libasič je bil najboljši, vendarle pa gre pohvala vsem, saj so se vsi izkazali. Ostali izidi: Nemčija - Avstrija 80:58 (48:21) Švedska - Švica 76:31 (20:12) Izrael - Turčija 91:50 (42:24) Grčija - Francija 65:64 (31:26) * * * DREVIŠNJI FINALNI TEKMI Tekmo malega finala med Sovjetsko zvezo in Španijo bodo odigrali drevi ob 21. uri, srečanje Italija -Jugoslavija pa z začetkom ob 22.30. m. w. TRŽAŠKI DNEVNIK 17. julija 1971 SINOČI NA SEDEŽU TRŽAŠKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE PODTAJNIK V RIMSKI VLADI BELCI 0 SMERNICAH CIPE ZA POMORSTVO Nepričakovan poseg tajnika KPI Cuffara - Trdil je, da so bili dosedanji načrti CIPE zgrešeni, kar dokazujejo današnja spoznanja • Zahteval je ponovno odprtje ladjedelnic za obnovitev mornarice, ki jo predvideva sam CIPE Podtajnik za zunanjo trgovino v rimski vladi posl. Corrado Belci je včeraj imel v palača «Diana», kjer je sede* KD, zanimivo predavanje o smernicah zadnjega zasedanja CIPE o italijanski pomorski politiki. Predavanja se je udeležilo več vidnih osebnosti iz vršit KD, med njimi inž. Coiautti, dr. Franzil, dr. Russo, inž. Spaccini in drugi. Predavanja se je nepričakovano udeležil tudi pokrajinski tajnik KPI inž. Atomino Cuffaro, ki je s svojim posegom v razpravo razživel ozračje v tolikšni meri, da je kljub vročini in prenatrpanosti dvorane trajala razprava skoraj tri ure. Četverni so kriteriji, po katerih je CIPE sprejel znane smernice, je dejal Belci, ki ga je prisotnim predstavil pokrajinski tajnik KD Co-lcmi. To je predvsem natančna analiza položaja v pomorstvu; realistično ugotavljanje teženj pomorskega tržiSča; nujnost uravnovešeni a italijanske mornarice; upoštevanje socialnih in krajevnih zahtev, ki jih sklepi ne smejo prizadeti. Belci je še posebej poudaril pomen nastopa krajevnih odposlanstev dežele in sindikatov, kar utemeljuje neprikrito zadovoljstvo KD in vseh zainteresiranih krogov ter tiska. Orisal je nato sklepe CIPE in njihov pomen. Dejal je, da je vlada upoštevala deficitarnost v bilanci pomorskih brodnin, ki Jih Italija že dalj časa plačuje tujim brodarjem. Italijanska mornarica, Je poudaril, bi uravnovesila ta deficit, če bi predstavljala 4 odstotke svetovnega brodovja, kar znaša približno 12,5 milijona tonaiže. Trenutno manjka 5 milijonov ton ladjevja, ki ga bo treba obnoviti. Belci je nato orisal osnovne sklepe CIPE: okrepitev trgovinskega ladjevja, kar pomeni tudi uveljavitev Trsta na progah »preko Sueza« ln visoko specializacijo tržaškega LJoyda, ki bo upravljal večino tovornih ladij; finansiranje»dolžnost-nih« prog s celine na otoke; postopna likvidacija deficitarnih potniških prog (te so terjale skoraj polovico vseh državnih subvencij za nad 60 milijard lir) in njihova zamenjava z množičnimi turističnimi problemi v Sredozemlju (te bo prevzela beneška družba »Adriatica«). Taka okrepitev prisotnosti državnega ladjevja na morjih, kot izhaja iz zasedanja CIPE, ki je zavrnil prvotni načrt IRI . Finmare, terja naložbe za več sto milijard ter visoko socialno občutljivost, ker bo treba usposobiti več tisoč uslužbencev na ladjah za druga opravila, tudi v turizmu ali v trgovski mornarici. Podtajnik Belci je pri tem še posebej poudaril, da bodo pomorske družbe ohranile svojo avtonomijo in da bodo lahko uspešno konkurirale zasebnim brodarjem, kar je slednje — seveda — vidno razburilo. Sledila je razprava, v katero je poseglo več udeležencev. Skoraj vsi so postavljali tehtna vprašanja. Med njimi moramo omeniti inž. Oolauttdja, predsednika ustanove za tržaško pristanišče dr. Pranzila in načelnika gospodarske komisije KD Russa. Umirjen, a istočasno tudi kritičen, je bil poseg tajnika tržaške KPI inž. Cuffara, ki je začel rekoč, da so »končno računi točni«, med. tem ko niso bili pred petimi leti, ko je bil sprejet prvi načrt CIPE. Ouffaro je izrekel zadovoljstvo za nove smernice, ker popravljajo osnovne postavke bankrotirane politike, zaradi katere je Trst moral drago plačati. Omenil je predvsem vprašanje obnovitve mornarice za skupnih 6 milijonov tomaže. Kdo bo vse te ladje gradil, če je prvi CIPE zapri ladjedelnice? Ali se Trstu ne odpira možnost, da vsili spremembo teh sklepov in doseže obnovitev ter posodobitev svojih splavišč? Enako, je dejal, velja tudi za ladijske stroje, kjer bi tržaška tovarna strojev lahko opravila še važno delo. Cuffaro je predvsem poudaril, da Je treba v luči pravilne analize, do katere se Je vlada končno dokopala, popolnoma spremeniti politiko v italijanskem pomorstvu, gradnji ladijskih strojev in ladjedelništvu. Končno je omenil proge »preko Sueza« in kritiziral težnje vojaških krogov, (citiral je admirala Btnin-deflttija), ki nočejo odprtja kanala, češ da je strateško nevaren. Odgovoril mu je podtajnik Belci, delno pa tudi drugi, ki so posegli v diskusijo. Belci je glede ladjedelnic vztrajal, da je sedaj le trenutek «visokega povpraševanja« ladij, da pa to ni stalni pojav. Zato meni, da ustreza za nove gradnje ladjedelnica »ItalcantJerl« v Tržiču. Priznal je sicer, da so bili tedanji računi zgrešeni in se opravičeval, da vlada pač ni mogla predvideti drugega zaprtja Sueškega prekopa. Pelanijeva, najhuje ranjena stanovalka hiše v Ul. Pascoli .....""""H..................................................II,■•■■■.................................................. VČERAJ OPOLDNE V INŠTALATERSKI DELAVNICI V ULICI PASCOLI Eksplozija plinske jeklenke povzročila razdejanje in ogromno materialno škodo V bolnišnico se je zateklo dvanajst ranjencev - Stavba št. 32 v nevarnosti, da se zruši V trenutku eksplozije ni bilo v delavnici nikogar - Prefekt Cappellini, župan Spaccini, kvestor D Anchise ter državni pravdnik dr. Santonastaso na kraju nesreče V inštalaterski delavnici Luciana Tassana v Ul. Pascoli 32 je včeraj ob 12.17 eksplodirala jeklenka vte-kočinjenega plina, ki je povzročila v štirinadstropni hiši in v neposredni okolici pravo razdejanje. Na srečo ni bilo v delavnici ob tisti uri nikogar, saj so delavci šli četrt ure prej na kosilo, v hiši pa je bilo le malo stanovalcev. Tako je bilo le nedaj ranjenih, od katerih je najslabša 75-letoa Ermene-gilda Palani, kateri so ugotovili v bolnišnici zlom levega kolena. Kaže, da bo tudi ona okrevala v 40 dneh. Prizor v Ulici Paščoli je bil strašen: na cesti je bilo nekaj prevrnjenih avtov, ulica je bila polna stekla, saj so popokale vse šipe bližnjih hiš v krogu približno 100 metrov. Počilo je tudi steklo izložbe cvetličarne na vogalu Ul. Conti. Tovarna Modiano, ki je prav na sproti Tassanove delavnice, je ostala popolnoma brez šip, še sreča, da so uslužbenci stavkali, sicer bi bilo število ranjencev gotovo višje. Tovarna pa ne bo mogla obratovati še nekaj dni, ker so klišeji, ki jih rabijo za tiskanje igralnih kart, polni drobnih koščkov stekla. Hiša št. 32 je znotraj popolnoma razdejana. Gasilci in agenti letečega oddelka kvesture so ugo tovili, da so vsa stanovanja nad delavnico povsem neuporabna. Razdejana so tudi nekatera stanova- •nciiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuum,,,umniiii,|,n,nn,|ll,lllll|||||,,1||||||||||||||m|| 24 JIH JE IZDELALO, 3 SO BILI ODKLONJENI Izidi zrelostnih izpitov na klasičnem liceju Ivana Placer in Ivana Suhadolc z najboljšo oceno Na klasičnem liceju so včeraj objavili izide zrelostnih izpitov. V primerjavi z ostalimi slovenskimi višjimi srednjimi šolami, ni bil u-speh najboljši, sai so bili kar trije dijaki od skupnih 27 odklonjeni. Zrelostni izpit je s tržaškega klasičnega liceja uspešno opravilo 19 kandidatov od skupnih 22. od petih kandidatov goriškega liceja Po so izdelali vsi. Na tržaškem klasičnem liceju so izdelali: Barbara Baldassi. Ana Marija Bizjak, Ciac Slavica. Cibic Majda. Maja Demšar. Zlatko Jelinčič. Marko Jevnikar, Ingrid Kalan, /Jerino Mocor Igor Mosč, Lučka Pečar, Ivana Placer, Andrej Petkovšek, Peter Starc, Igor Sterni, Ivana Suhadolc. Renato Štokelj, Andrej Tavčar in Adrijan Tomažič. Na goriškem liceju so izdelali: Luciana Budal. Franka Ferletič, Silva Hvala. Marjetica Klanjšček in Nadja Nanut. Najboljše točkovanje sta dosegli Ivana Placer (54/60) ter Ivana Suhadolc (50/60). Odložen sklep o novih urnikih tržaških trgovin Včeraj so se pri odborniku Re-dentu Romanu sestali predstavniki delodajalcev in sindikatov trgovinskih uslužbencev. Razpravljali so o urniku trgovin. Zaradi ostrega nasprotovanja sindikalistov novim urnikom, ki so jih predlagali delodajalci, je odbornik Romano sklenil odložiti sklep do jeseni. V nedeljo poteka 35 let od začetka državljanske vojne v Španiji. Ob priliki prireja odbor bivših španskih borcev intemaciomalistično manifestacijo skupno s krožkom «Che Guevara*. Manifestacija bo v petek, 23. julija, na vrtu ljudskega doma v Ul. Madonoma 19. Odprli bodo tudi razstavo o važnejših dogodkih iz španske državljanske vojne. nja v Ulici Alfieri 7, v hiši. ki je prav za stavbo, kjer je Tassanova delavnica. V pritličnih stanovanjih v Ul. Alfieri 7 je bilo vse razmetano. Stanovalka, ki je bila pravkar pri kosilu, je zaslišala neznansko eksplozijo, z balkona pa so priletele v kuhinjo razne stvari, tako da je ženska v prvem trenutku mislila, da gre za potres. V pogovoru z nekaterimi očividci pa smo ugotovili, da je bila to sploh prva domneva, ki je prišla ljudem na misel. Tudi v stanovanjih, ki imajo okna na Ulico Alfieri, je škoda velikanska. Okna so zleteia iz ‘okvirjev, kos stekla, ki je priletel iz višjih nadstropij, pa je prebil pločevino fiata 500, ki je Pil parkiran pred stavbo številka 7. Zdi se neverjetno: kos stekla se je zadrl kakih pet do šest centimetrov v notranjost avta. Kako je sploh nastala eksplozija? Po prvih ugotovitvah gasilcev se zdi, da je vsega kriva 20-litrska plinska jeklenka, ki je bila skupno s še nekaterimi drugimi praznimi jeklenkami v delavnici. Kaže, da so po navadi pretakali vte-kočinjeni plin v manjše 5-litrske jeklenke, ki so jih potem delavci jemali s seboj, ko so morali opravljati razna dela po hišah. Zdi se pa, da delavci včeraj niso pretakali plina kot to delajo skoraj vsak dan, zato je skoraj nemogoče, da bi kdo od njih pozabil zapreti pipo. Domnevajo, da je bil na jeklenki št. 63 znamke Agipgas pokvarjen ventil, tako da je plin prosto uhajal. Delavci so zaprli delavnico ob 12., dvajset minut potem pa je, verjetno zaradi iskre, ki je nastala v telefonskem repetitorju, prišlo do eksplozije. Da ni bilo smrtnih žrtev je treba pripisati golemu naključju. Tas-san in njegovi sodelavci, ki po navadi hodijo na kosilo od pol eni popoldne, so tokrat prej zaprli delavnico in se odpravili v bližnjo gostilno. Vedeli so namreč, da bodo kasneje gostilno napolnili stavkajoči delavci Modiana, zaradi če sar bi oni kasneje prišli na vrsto-To jim je rešilo življenje, kajti če Razdejano pročelje stavbe št. 32 I stalna komisija. Na tej seji so z večino glasov odobrili zakonski osnutek o rudnikih in kamnolomih. Glasovanja se je vzdržala komunistična skupina. V splošno razpravo o zakonskem osnutku so posegli svetovalci Zor-zenon (KPI). Di Gallo (KD) in Ber-toli (PLI). Ta deželni ukrep predvideva finansiranje raziskav na rudarskem področju. Predvidena podpora znaša 200 milijonov lir za vsako finančno poslovno dobo v letih od 1971 do 1974. Luciano Tassan, lastnik delavnice, kjer je eksplodirala jeklenka bi bili ob eksploziji v delavnici, za njih skoraj ne bi bilo rešitve V bolnišnici, kjer smo obiskali gospo Ermenegildo Palani, ki so jo sprejeli v ortopedski oddelek zaradi zloma levega kolena, nam je ponesrečenka povedala, da je bila v trenutku eksplozije v spalnici, kjer je pospravljala perilo. cNaenkrat pa je vsega zmanjkalo,« pravi. Potem je videla okrog sebe gasilce, ki so jo spustili skozi okno na cesto in takoj odpeljali v bolnišnico. Pretrpela je hud živčni zlom, zaradi česar ni mogia povedati ničesar več- Na kraj nesreče so nekaj časa po eksploziji prihiteli tudi prefekt Cappellini, kvestor D’Anchise, župan Spaccini, državni pravdnik dr. Santonastaso in drugi vidni funkcionarji. Kaže, da je hiša, v kateri je prišlo do eksplozije, po ugotovitvah gasilcev in uradnikov občinskega tehničnega urada, neprimerna za stanovanje. Zato so ukazali vsem stanovalcem, naj jo zapustijo ter naj se oglasijo na občini, ki bo poskrbela za njihovo začasno namestitev v zavodu S. Giusto. Ugotovili so tudi, da je stavba v Ulici Pascoli 32 v neposredni nevarnosti, da se zruši, saj so v glavnih zidovih precejšnje razpoke. Občinski tehnični urad je ukazal nekemu gradbenemu podjetju, naj hišo od zunaj in znotraj podpre z debelimi lesenimi koli. Preiskave policije, občinskega tehničnega urada in gasilcev so še v teku, da bi ugotovili morebitne odgovornosti. Materialna škoda, ki jo je eksplozija povzročila, je o-gromna. Za sedaj je še niso oce nili, govori pa se o 100 milijonih. Del Ul. Pascoli med Ul. Conti in Ul. Canova so zaprli za promet in so jo zastražili. Na kraju je poleg policijskih agentov tudi oddelek gasilcev. V bolnišnici so pridržali na zdravljenju naslednje osebe: Bruno Grubini, 66 let, prognoza 5 dni; Maria Crevatin por Crevatin, 84 let, prognoza 6 dni; Erme-negilda Palani, 75 let, prognoza 40 dni; Elda Pegani, 60 let, prognoza 10 dni. V bolnišnici so se oglasile tudi druge osebe, ki pa so jim nudili samo prvo pomoč, nakar so jih odslovili: Oscar Wagner, 66 let; Mar-cella Fantuzzi por. Grubini, 64 let; Mauro De Bianchi, 11 let; Eleono-ra Canzini vd. Sponza, 62 let; Elda Cisinin por. Godeas, 58 let; Nives Crevatin por. Severi, 42 let; Bruna Bonetta por. Coretti, 31 let, ter Anna Pieruzzi vd. Dodi, 72 let. Včeraj se je pod preasedstvora svetovalca Metusa ob prisotnosti deželnega odbornika za industrijo in trgovino Duloija sestala četrta V ponedeljek, 19. t.m. splošna deželna stavka delavcev gradbene in sorodnih strok V ponedeljek bo po vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini splošna stavka gradbincev, opekarnarjev, kamnarjev in delavcev v cementarnah. Sindikati, ki so jo oklicali, zahtevajo takojšnjo odobritev zakona o stanovanjski reformi in jamstva za zaposlitev zidarjev in drugih gradbenih strok. Včeraj smo sprejeli tiskovno sporočilo gradbinskih sindikatov, da bo njihovo odposlanstvo sprejel vladni komisar Cappellini in deželni odbornik za javna dela Masutto. ZAČETEK OPERETNEGA FESTIVALA V R0SSETTIJU Uspešen debut Abrahamove operete «Havajska roža» Operetni festival «Poletje 71» je stekel. In reči je treba, da je stekel z najboljšimi obeti, saj je bila Abrahamova opereta ■sliavajska ro ža» deležna prav prisrčnega sprejema občinstva, ki je skoraj popolnoma napolnilo prostorno gledališče Politeama Rossetti. Predstava je bila pripravljena skrbno, kar je v čast tako režiserju Massimu Scaglioneju kot koreografu Ginu Landiju in seveda dirigentu Mariu Bugamelliju, ki je, če odmislimo manjše neskladnosti, ki so pri take vrste predstavi, skoraj neizbežne, vsaj pri premieri, zanesljivo vodil celotno uprizoritev. Isto velja za nastopajoče v glavnih vlo- gah, med katerimi so po pevski plati izstopali zlasti Daniela Mene-ghini Mazzuccato v dvojni vlogi havajske princezinje Lape in Susan-ne Provence, baritonist Mario Ba-siola kot princ Lilo Taro in tenorist Sergui Tedesco kot kapitan Stone, kot komiki res neponovljivi Gianni Magni kot John Buffy, Carlo Rizzo kot guverner Harrison, predvsem pa vsestranski Sandro Massimini v vlogi Jima Boya, ki je glede na aplavz očitno postal ljubljenec občinstva. Gloria Paul je kot subret-ka uveljavila predvsem svoje nemajhne plesne sposobnosti in dominirala s svojo lepo vitko postavo tako pevsko kot plesno in igralsko pa je odigrala vidno vlogo Graziella Porta v vlogi havajske deklice Rake. Skladen je bil nastop tudi vseh ostalih, zelo velik delež pri uspe hu celotne uprizoritve pa je nosil številen baletni zbor, ki je izvajal s kar presenetljivo skladnostjo plesne vložke v domiselni koreografiji Gina Landija. Zbor gledališča Verdi je uveibal Gaetano Riccitelli. Slikovite in bogate kostume je zasnoval Sebastiano Soldati, sceno pa Ferruccio Vilagrossi. Na kraju je bilo mnogo zasluženih aplavzov za vse. izjemo italijanskega, francoskega in v določenem pogledu češkega), medtem ko je med kratkometražnimi deli precej kandidatov, ni pa nobenega, ki bi močno izstopal. Kar se tiče posameznikov, pa bodo verjetno spet odločali isti trije filmi. Današnji «Night slaves» bi namreč ne smel prikazati nič posebnega, čeprav bi bilo po drugi strani dovolj le malo. da bi v taki konkurenci ne presenetil. Ostali včerajšnji program ni vseboval nič posebnega. Bolgarski «Pro-metej XX» je bil sicer prav dostojen, angleški «lmages - frontiers of photography» pa je bil tehnično zelo dobro izdelan, toda precej dolgočasen. Še najbolj zanimivi so bili torej ameriški znanstveni dokumentarci, ki so jih prikazali popoldne. Predvsem «Man in space; second decade», ki je prikazal razvoj vesoljske znanosti in astronavtike v Ameriki, nato pa še nakazal najbližje cilje in probleme, ki jih bodo lahko že v tem desetletju re- FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Zaključni dan Kino Exceisior (Retrospektivna kulturna sekcija) od 17. ure »Messiah« (ZDA); «Los Angeles 2017», Števen Spielberg ' (ZDA). Na gradu Sv. Justa od 21.30 »Lunaikhod« (Rusija); «Schia-vi dl notte« Ted Post, James Pranciscus, Lee Grant in Scott Marlowe (ZDA). MIRAMARSKI PARK »Luči ln zvoki«. Predstave Festival znanstvenofantastičnega filma «Man in space» je kar zadovoljil Z ameriškim «Hauser’s memory» smo sinoči doživeli še zadnje razočaranje letošnjega festivala. Televizijska zgodba, o kateri se je pričakovalo precej, je namreč samo še potrdila, da je znanstvena fan-tastičnost nekoliko v krizi, ali vsaj, da ji je, upamo samo trenutno, zmanjkalo novih zamisli. Dogodivščine mladega in ambicioznega biologa, ki si vbrizgne možgansko tekočino znanega umrlega fizika, da bi spoznal njegove iznajdbe, ki pa zaradi tega doživi s spominom vse grozote, ki jih je umrli prestal med vojno, ko je sodeloval pri zaroti zoper Hitlerja, so same po sebi precej banalna tematika, tokrat Pa je režiser temu dodal še pravo zaroto, s katero hočejo češki vohuni biologa ugrabiti. Prišlo je tako_ do precej zapletenega (bolje rečeno nejasnega) razvoja dogodkov, ki so se končali z biologovo smrtjo. Tudi igralci niso bili posebno prepričljivi, tako da lahko to delo črtamo s seznama tistih, ki bi lahko odnesel kakšno nagrado. Sploh pa bo danes delo žirije zelo težko, ker so celovečerni filmi bolj ali manj vsi razočarali (z NAROČITI SC NA Primorski dnevnik! iiiiiiifiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifHiiiiiiiim„iiiiiiiMiiiiiiiiiiimimi„ii||,||ll|||l,ll|lllllll|llmilllll ENOTNI BARKOVLJANSKI ODBOR V torek bodo izročili županu 1.500 podpisov proti cesti Delegacijo bo sestavljalo 13 Barkovljanov - Ugovore bodo izročili danes občinskemu protokolnemu uradu Včeraj je bdi še en sestanek o sporni cesti s Kontovela preko BarkoveliJ v mesto. Tega je organiziral barkovljanski enotni odbor, ki so ga ustanovili prav ob porajanju tega vprašanja. Sestavljajo ga Barkovljamit obeh narodnosti ln vseh političnih prepričanj. V nabito polni dvorani prosvetnega društva v Barkovljah je v imenu odbora spregovorila obč. svetovalka, Barkovljiamka Jelka Gerbec, ki je orisala dejavnost odbora do tega sestanka, ki je sicer tudi zadnji pred zapadem roka za vložitev prizivov. Poudarila je, da je mobilizacijska kampanja sicer dobro uspela, da pa niso Imeli pri tem podpore časopisov, če izvzamemo slovensikl dnevnik. Nadalje je na kratko orisala razloge, M jih navajajo v ugovoru in ki so predvsem škoda prizadetim prebivalcem tega predmestja, kd pa ne bo privedla do splošne rešitve urbanističnih problemov pač pa do poslabšanja prometa v mestnem središču samem. Obenem je podčrtala, da ugovori niso osebnega značaja, pač pa da so v interesu celotne javnosti. Odbor ni pripravil variacijo temu načrtu, kajti to je naloga tistih, ki Imajo sredstva in so za tako delo določeni. Žal prav ti organi niso Izdelali več načrtov, med katerimi bi lahko izbrali najboljšega in niti niso vprašali za mnenje prizadetega prebivalstva. Vtis, ki so ga imeli, je bil, da skušajo zaustavljati delo odbora in to potrjujejo tudi dvomi o dnevu, ko zapade rok za vložitev ugovorov. Prav o tem je bilo veliko govora, saj je bilo na dnevnem redu vprašanje dneva, ko naj se Izročijo ugovori z nabranimi podpisi — ln teh jie do sedaj nad 1.500. Druga točka na dnevnem redu pa je bila Izvolitev delegacije, ki naj ugovore izroči županu. Predvsem pri problemu dneva izročitve ugovorov je prišlo do nesporazumov, kajti po izjavah nekaterih odbornikov ln občinskih funkcionarjev bi moral ta rok zapasti v torek, po drugih virih pa kaže, da zadnji rok zapade že v ponedeljek. Problem so rešili tako, da bodo prošnje izročili na protokol-nem uradu danes ali v ponedeljek, v torek pa bo šla do župana delegacija In mu predstavila fotokopije ugovorov. To delegacijo bo sestavljalo 13 Barkovljanov, med katerimi je tudi barkovljanski župnik. Prihodnji četrtek, vedno ob 20.30^ bo v prostorih P. d. Barkovlje sestanek, na katerem bodo tisti, ki so bili pri županu, obrazložili kaj so od njega dosegli. Priletni upokojenec padel z okna na cesto Medtem ko je 82-letni upokojenec Giuseppe Rampazzo iz Ul. Battera šili. u k Gledališča POLITEAMA ROSSETTI V okviru festivala operete bo jutri ob 18. uri v Politeama Rossetti druga predstava »Havajske rože« s premiersko zasedbo. Vstopnice za drugo predstavo Abrahamove operete in za prvo predstavo Lebarjeve «Vesede vdove«, ki bo 22. t.m. ob 21. url, so na razpolago pri glavni blagajni v pasaži Protti (tel. 36372). V »Veseli vdovi«, ki jo bo dirigiral Guenither Ott, bodo v glavnih vlogah nastopili Gianma Galli, Aldo Bettien, Pierframoo Poli, Rosetta Pizzo, Carlo Rizzo In Sandro Massimini, v stranskih pa Dairio Zerial, Eno Mucchiaitti, Luigi Palchetti, Maria Loredan, Giorgio Valletta, Gianma Jenco, Gianfranco Saletta ln Anna Becchlmussi. Gtao Lamdi je oskrbel režijo in koreografijo, scene je pripravil Maurizio Momte-verde, kostume pa Sebastiano Soldati. Šolske vesti 28 sinoči malo pred 23. uro potego val posušeno perilo z - -- :- vrvi, se je preveč nagnil čez okno, pri čemer je padel s prvega nadstropja na cestni tlak. Hudo potolčenega upokojenca, ki je imel tudi več zlomov, so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na ortopedskem oddelku. SPDT priredi v nedeljo, 25. Julija avtobusni Izlet na Nevejsko sedlo z vzponom na Kanin. Žičnica do koče Gilberti (1.850 m) deluje. Vpt sevanje do 21. julija v Ul. Geppa 9 Cena: 1.600 člani, 1.800 nečlani Vpisnino Je treba poravnati v Ul Geppa. Vpisnin na avtobusu ne bo mo sprejemali. Ravnateljstvo Državnega znan. stvenega liceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Ravnateljstvo državne srednje šole «Ivan Cankar« in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24. julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24. julija t. 1. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois« v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24. Julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje sole «Simon Gregorčič« v Dolini spo-roča, da Je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1. Ravnateljstvo Državne srednje šo. le s slovenskim učnim jezikom Cirila in Metoda v Trstu, z oddeljenimi razredi na Katinari, sporoča, da je vpisovanje za vse tri razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Fran Erjavec« v Trstu, Ul. Montor-sino 8, sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki so izdelali v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do Istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dijaki, ki imajo popravne Izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo Ravnateljstvo državne srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan do vključno 24. julija. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo ln obrt sporoča, da je v teku vpisovanje za novo šolsko leto 1971-72. Prijave sprejema tajništvo srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1. Danes, ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi «Masslmlliano e Carlot-ta« v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus «6» ln proga »M« od Barkovelj do Mira-mara ob 21. url ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL ln komitive 300 lir. Nazionale 16.00 «La grande batta-glto del Paclfico«. Crnobeli dokumentarni film. Fenice 16.00 «Bllly Jack«, Tom Lail-ghlln, Delores Taylor. Technioo-lor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «La časa che grondava sangue«. Film grozote. Christo-fer Lee. Technicolor. Grattacielo 16.00 «L’uomo delila por ta accanto«, Eli Walaok. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior IX. festival znanstvenofantastičnega filma.. Ritz 16.30 zadnja predstava ob 22. «James Tont operaziane U.N.O.«. Lando Buzzanoa. Technicolor. Alabarda 16.30 «L’uomo dagli occhl di ghiaccio«, Antonio Sabata, Barbara Bauchet, Faith Domer-gue. Technicolor. Filodrammatico. Zaprto. Aurora 16.30 «L’ultimo tramonto suito terra del McMasters«. B. Peters, NancyKwan. Technicolor- Impero 16.30 «Beato fra le donne«. Technicolor. Crislallo 16.30 »Stanza 17-17, palaz-zo delle tasse, ufficlo imposte«. Ugo Tognazzl. Technicolor. Capital 16.00 «Un uomo oggi«, Paoli Newman. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 »La morte risale a ieri sera«, Ral Vallone, Eva Ren-zi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 17.00 Revija filmov grozote. «Te7 n. wv""' : mji | K Izbor drugega domačega avtorja katt Josipa Stritarja je mnogo pomemb- tspi nejši, pa čeprav gre za dela, ki no niso namenjena branju, torej za bt0] neleposlovna dela, in za spise, ki kaši sodijo bolj v našo literarno zgo- derr dovino. Toda danes deloma po kri- p-j vici pozabljeni Stritar je s svo- spi-jimi deli, objavljenimi prav v tal P knjižici, pomagal slovenski litero- teki turi na pravo pot. Seveda so ® je tej izdaji kritični spisi objavlja- s . ni v izboru, pač toliko, da današ- Pad nji mladi bralec spozna nekaI hbe tovrstnih izjemnih stvaritev Josi- bi pa Stritarja, ki so pomenile da- lahl janje vodenja mladega pesniškega pri« in pisateljskega rodu v drugi vo- *ad lovici preteklega stoletja. klat Urednik tega izbora, ki seveda j|a v eni knjižici ne more prinesti Soh vsega, kar je Stritar napisal * ''m. tridesetih letih, France KobW poudarja, da Stritarjevo kritično ban delo obsega tri dobe: načelno ob- wo! Sl. Ru. t>ra E (Nadaljevanje na 6. strani) pičr ________________ »ni; Huliganstvo in kriminal v Leningradu bol *a cen mit ŠVo ti dof 2a Pri nas se v zadnjem času v«- j,a llko govori o nekakšni eksplioel- do Ji kriminala. Tako rekoč ne ml- - goc ne dan, da ne poročajo o kakem vlomu, ropu ln podobnih počet- j' jih. Mislimo izključno na kriminal, ne pa na nerede političnega značaja, ki so tudi na dnevnem redu. S pobalinstvom ln kriminalom pa se oblasti ne otepaj® 2 le v Italiji, pač pa tudi drugod 3' po svetu. Moskovska «Pravda» j* 4 pred nedavnim objavila intervju z načelnikom uprave za notranje zadeve v Leningradu Aleksandrom Ivanovičem, ki je dopisni- jj ku moskovskega časopisa priktr .“ zal nekatere vzroke kriminala i« !; ugodne posledice kampanje *• '' pobijanje kriminala. Sef leningrajske policije j« mnenja, da kriminal v Leningradu pojenjuje. Hkrati pa je rekel* da statistika dokazuje, da Je največ kriminala med tisto mladino) ki ni dokončala šole. «Devet mladih prestopnikov od desetih J* bilo vsaj enkrat izključenih i* šole zaradi slabega znanja ali slabega obnašanja« — ugotavlja Alaksamdr Ivanovič. «Ko so šolske oblasti v zadnjih letih poskrbele za boljši pouk in so S« negativne ocene skrčile za 50 odst. v primerjavi s prejšnjimi leti, se je tudi mladinski kriminal na področju Leningrada Skrčil.« urugi moment, ki je po mnenju iiačelmta leningrajske policije pri tem pomemben, so mladinske organizacije ln krožki-Leningrad ima 286 mladinski« društev, ki se ukvarjajo s športnimi in drugimi dejavnostmi. V njih Je vključenih 65.000 mlada- Fotografija-razglednica bazovske «Lipe» leta 1909. ničev I11 deklet. Ko si Je mladih* zadala nalogo, da pritegne v svoje vrste tudi huligane in druga prestopnike, se je pojav huliganstva. zmanjšal. V letu 1969 je * študentovskih delovnih skupinah sodelovalo 900 mladoletnikov. Lani se je število teh dvignilo na 1500. Napredek je treba pripisati posebni akciji leningrajske mladine. Ob koncu svojih izvajanj Je načelnik leningrajske policije dodal, da sta pri pobijanju mladinskega kriminala zelo pomembna — alkoholizem ln splošna zavzetost državljanov. Po njegovem vsa vnema policije ne zaleže, 6* ta nima opore pri množloah. TONE SVETIKA 1SS. LHASA DRUGA KNJIGA Adjutant Je poročal, da so vozila nared ln varnost zagotovljena vzdolž vse poti. Cee nekaj minut je po glavni cesti proti Trstu zavijala kolona motociklov in avtomobilov. General, zleknjen v naslonjač, se je oziral po pokrajini in govoril Wolfu: «Lepa dežela, Helmut. Ali ni častno poelan artvo, napraviti jo nemško?« Oziral se je po gozdnatem gričevju ki je vzniknilo iz ravnine in zastiralo obzorje. Povsod zeleni gozdovi in travnik*, ki so jih poživljali potoki in potočki... General se Je rad vozil tod. Čeprav ni bilo varno, je rad tvegal in se pred podrejenimi delal pogumnega. »Razmišljam, zakaj nam v Sloveniji stvari ne gredo tako, kot si želimo. Poglejte: ftthrer nam je kmalu po začetku vojne dejal, da pameten zmagovalec postavlja premagancem zahteve v obrokih. Sele potem lahko računa s tem, da narod, Ici Je postal neznačajen — tak pa je vsak narod, ki se prostovoljno ukloni in kljub nasilju ne čuti razloga, da bi segel po orožju. Cim več doživi nasilja, tem bolj voljno ga sprejema Zaradi novih, na videz posamičnih nasilstev, ki so pravzaprav ponavljajoče se in čedalje večje zatiranje, se ljudem zdi nesmiselno, da bi se ti postavili po robu. Raje molče in voljno prenašajo manjše gorje od hujšega zla, ki bi prišlo med nje, če bi začeli vstajo. Ta podmena je na Balkanu povsem odpovedala, čeprav Je drugod po Evropi obveljala. Kar poglejmo Francoze in Poljake, ki imajo večji materialni in ljudski potencial, pa jih koljemo kot ovce. Tu pa deluje misel, ki sem vam jo nakazal, v obratni smeri. Vprašujem se, zakaj. Več nasilja — večji odpor... To je blazno ljudstvo. Samomorilsko ljudstvo, ki ne zasluži obstoja na tej zemeljski krogli.« Wolf se je skrivnostno nasmehnil. «Tisti, ki je potuhtal to teorijo, ni upošteval izjemnega razloga. Ta pa se je pojavil na Balkanu. Niste upoštevali posebnega značaja Jugoslovanov. Bojeviti so, svobodo ljubijo bolj kot denar, ki ga komaj poznajo. Skromni so in fanatični. Kazno je, da so bili obroki zahtev, ki ste jih postavili, že v začetku preobilni. Zdaj, ko se je sprožil plaz — kdo ga bo zaustavil? Podcenjevali smo komuniste, ki so izrabili uporniškega duha množic in se prilagodili njihovim težnjam.« «Morda imate prav. Toda zdaj smo v vojni in moramo se držati logike strahu, sile in protisile, če hočemo obdržati vajeti v rokah. Smo na ozemlju, kjer lahko pričakujemo drugo fronto. Kar poglejte jih, saj se borite z njimi že četrto leto. To je sovražnik, ki ne pozna nobenih človeških čustev. Kruti so, lokavi in brezobzirni tudi do lastnih ljudi. Držijo se spontane taktike bojevanja, česar smo mi naše ljudi učili s težavo Prisilili so me, da ukazujem po načelu vojne nuje. To pomeni, da naš cilj odreja sredstvo in način. Mi ne bomo popustili Nasilje bom stopnjeval do neslutenih meja. In presegel bom nasprotnika! Vidite, to ostrino, ki sem Jo uveljavil na svojem območju, bi rad razširil tudi na tržaško območje, in to brezpogojno. Ne bom dopustil, da bi se kitili z mojimi lovorikami, Jaz pa odgovarjal za njihove polomije!« Generalovo razlago je prekinilo nekaj novega. Pripeljali so se v gozdnat kraj, kjer se je cesta približala železniški progi. Zagledali so množico civilnih delavcev in kolono voja ških kamionov, ki so stali ob cesti. «Vozite počasi, da vidim, kako popravljalo progo,« Je ukazal general šoferju. ■ Pred seboj so videli mnogo ljudi, prisilno mobiliziranih kmetov in delavcev iz vseh bližnjih naselij. Moški, ženske in celo otroci so nosili tirnice in jih polagali na progo, kjer so se z njimi ukvarjali nemški monterji. ((Poglejte no, to drhal! Kako se leno giblje!« je viknil general, ki mu je jeza pognala vso kri v obraz. «Pri takih delih bi bilo treba uporabljati palico.« Pri prvem znaku poveljstva inženirske enote, ki je vodila dela na progi, pa je velel general ustaviti. Poskakali so iz avtomobilov in se napotili na progo, da bi si general ogledal rušilno moč angleškega eksploziva. Med vojaki in civilisti vzvalovilo. Množica se je začela hitreje premikati, kot bi napolnila ude nova moč. «Helmut, ali vidite moč avtoritete? To je gola sila strahu,« se je samozadovoljno zarežal general in skočil na nasip, kjer je velika skupina delavcev vzdigovala podrto železno ogrodje. Tu so bili na delu tudi varilci, ki so ogrodje rezali. Iz ruševin čuvajnice, pokrite s šotorskimi krili, je pritekel častnik in raportiral generalu. Ta je malomarno poslušal in zamahnil z roko: ((Nehajte! Raje poglejte te lenuhe. Kakšna lagodnost! je ji nameravate počakati na upokojitev ali ustrelitev na tej progi? Zakaj ne uporabljate sile? Zavedajte se, da morajo po «*j progi v najkrajšem času voziti vlaki našo vojsko na italijansko fronto.« Častnik je bledel in kimal. Potem si je general ogledal nekaj kosov pretrganih tračnic in vzel v roke kepo razstreliva 808, ki mu ga je na izrecno željo prinesel častnik. Po-duhal ga je in se zaničljivo namrdnil: «Diši po angleški aristokraciji in njenih nadišavljenih ritih. Popoldanski prigrizek! Se vi poduhajte,« ga je pomolil Wolfu. Ko mu ga je vrnil, ga je jezno vrgel predse. Ko je zapuščal razbito progo, je bil besen. «Vidite, dragi major, to je delo Anglosasov. To Je narod, ki je napolnil Ameriko s črnimi sužnji. To so apostoli demokracije. Vedno imajo nekoga, da gre zanje v žerjavico po kostanj. Nam očitajo nasilje, sami pa že stoletja širom po svojem imperiju v krvi dušijo upore. Kaj vse so počenjali po uporniških vaseh! Moške so najraje privezovali na topov- ske oevi, ženske, starce in otroke so žive sežigali, musliman« pa so po navadi zašili v svinjske kože in jih utopili. Naš« okupacija je v primeri z njihovo pravo samaritanstvo.« «C’est la guerre, pravijo Francozi, gospod general. Mislim, da to pojasnjuje vse, kar se sicer ne da pojasnita z običajno pametjo.# Pripeljali so v Postojno. V mestu se je življenje normaliziralo, vendar pa so bile ulice prazne. General se je ustavil na mestnem poveljstvu. Čeprav je imelo svoje starešine V Trstu, se je namenil, da ga bo nekoliko izprašil. Wolf je stal ob strani, ko je general tolkel s koščeno pestjo po mizi Prisotni ofocirjd so bledeli, nikogar ni bilo, ki bi mu ugovarjal- «Kaj delate tukaj? Spite? Pred nosom vam zažgejo pogonsko gorivo in razbijejo progo. Kaj bo jutri, če se začn« izkrcavanje? Mar mislite, da bomo napajali tanke z vodo? Podavild vas bodo v posteljah!« Potem so se zapeljali pred Jamo. Ko Je general v spremstvu oficirjev in policije stopil na betonsko ploščad, se J« razgledal in med zobmi dejal Wolfu: ((Poglejte no to svinjarijo.« Vhod v jamo je bil podoben izžaganemu očesu. Skale so bile črne, ožgano drevje pa je kazalo, kako visoko so segali plameni. General si je v spremstvu Woifa ogledal podzemlje. Prav* podoba pekla... Vsepovsod čadasto ogrebeno skalovje in skrivenčeni ostanki raztaljene kovine, ki mu je škripala pod šKomji... Kmalu ga je posilil kašelj, čeprav je pritisnil n« usta robec. Bilo mu je, kot bi stopil v krematorij. Iz tem® podzemskih prepadov je prihajalo šumenje reke in m« pekleno grizlo oholo samozavest. Vrnil se je na prosto, kjer je sijalo sonce in se zrcalilo v ostankih razbitih oken ožganega Jamskega poslopja. General je bil zelen od jeze. Da se ne bi spozab«, J« ukazal odpeljati naprej, proti morju. «Kaj mislite o tej stvari, major?« ((Velika zanilkmost, lagodnost, slaba bojna pripravljenost. Predolgo so imeli mir.« KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE'» 'Merck pred vrati prestolnice x v rumeni majici Lip,. P®?, 16. — Preostalih 95 le krenilo na pot v hudi K sreči se je nebo kmalu ročini. us- iv- Krtačil0, pa tudi ploha se je u-te- Bejja a*° da je postala vožnja znos- |taV°-^a J.e bila sicer že od začet-S>evam° a’ vendar so se začeli Po r»tajSl sunk' v ospredju šele bil iKrle“Setem kilometru. Najbolj je 'a, katorS!Sen. pri tem Italijan Ballini. b- lst)p|prna..Je Pr' 18. km kočno le Id Po Njegov naskok je stal- iil; .vi.,,,-,;™ v Id Pa čili,, ,?’ tlk za njim pa so ti Sehlo JiU p®dl* Wolfshohl, Paolini in « lini ! •' Medtem ko so morali Pao-ir p"piiJin Schlecka prepeljati zaradi ' E£*a v bolnišnico (oba sta se t Cltr- udarila), je ostal Prav ■® 53111 nepoškodovan, če- - DanJ* Patlec povzročil on. I itičnonaŠlya etepa ni prinesla prak-'Pi wnl. ne spremembe na skup-boiijj Vlc>, razen te, da so nekateri *a tekmovalci še bolj zaostali C Txom' Zatn že lahko re-P>>r JL . 'e na «Touru» zavladal svoiji?0, ^'barju. Merckx ob pomoči Ži Jv . klubskih sovozačev trdno dr-dootiJz “ ^irke v svojih rokah, ne *a i„t5 Presenečenj in zato tudi Pa 'rc' ,n'č ne kaže, da bi prišlo do m km dolgi etapi od Bloisa godkovsaiIlesa do nepredvidenih do-1 Lest,,; ' ' j j.lca današnje 18. etape: Vmi,gU,']laume (Fr-)> ki je preti 244 km dolgo pot od Bor-V auxa do Poitiersa v 6.30’33”. ..fiegovem času 2 v j,5e: 3' ptekels (Niz.) » 4' Pryot so prispeli na ; is«' 1i t bleck f 1.1,1, (Nem.) u: uaeck (Luks.) ^an (Bel.) 6.33’31" Skupna lestvica 1. Merckx (Bel.) 90.13’06” 2. Van Impe (Bel.) 5’38” 3. Zoetemelk (Niz.) 613” 4. Thevenet (Fr.) 10’42” 5. Mortensen (Dan.) 16’32” 6. Agostinho (Port.) 19’24” 7. Guimard (Fr.) 19’29” 8. Labourdette (Fr.) 24’30” H060UET JUTRI ZVEČER Brazilija-Jugoslavija na italijanski televiziji ob 19.55 na 2. sporedu RIM, 16. — Mednarodno nogometno tekmo med Brazilijo in Jugoslavijo v Rio de Janciru, s katero se bo slavni Pele poslovil od brazilske državne reprezentance, bo prenašala tudi italijanska televizija. Neposredni prenos sc bo začel ob 19.55 na drugem sporedu. I lil«TfiTI Poročali smo že, da sta se v preteklih dneh srečala Ocana in Merckx. Na sliki vidimo Merckxa in Ocano, na pragu Spančeve hiše, v kateri si zdravi posledice usodnega padca ...■milim ■mili......mm....................................................................■""»•»m Č.THT. 7 'H' NA SVETOVNEM SABLJAŠKEM PRVENSTVU NA DUNAJU Je bil Maffei res dopingiran? Svetovni prvak odločno zanika hude obtožbe, naperjeno proti njemu * So obtožbe sad spletk med sodniki? DUNAJ, 16. — Na svetovnem sabljaškem prvenstvu na Dunaju je prišlo do škandala: organizatorji so namreč sporočili, da ie bi! eden izmed tekmovalcev dopingiran. Uradno poročilo imena tekmovalca ni vsebovalo, toda časnikarji so brez težav prav kmalu ugotovili, da bi lahko bil to le Italijan Mi-chele Maffei. Maffei osumljen Komisija je namreč opravila pregled za preprečevanje dopingiranja piri 18 tekmovalcih, sporočila pa je, da je eden izmed finalistov imel pozitiven izvid. Ker so bili od finalistov pregledani le Poljak Paw-lovvski, Sovjet Sidijak, Francoz Bon-nissant in Italijan Maffei, se je krog osumljenih zožil na enega od te četverice. Ker pa se je po zasedanju komisije za ugotovitev jemanja dopinga, uprl podpisovanju zapisnika o tem dogodku italijanski delegat Brusati, je seveda glavni sum takoi padel na Maffeia. In tako je počila «bomba*. Italijani ne verjamejo Reakcija v italijanskih sablja-ških krogih je bila takojšnja in na Dunaj je že odpotoval prof. Montanaro, predsednik Zveze italijanskih športnih zdravnikov. Prof. Montanaro bo na Dunaju sam preiskal vzorec Maffeieve organske tekočine, v kateri so na Dunaju zasledili sledove dopinga. Površna preiskava Italijanski delegat na svetovnem sabljaškem prvenstvu, Brusati. je izrazil svoje pomisleke o možnosti, da bi bil Maffei dopingiran. Nje- PODVIGI ŠVICARSKEGA SMUČARSKEGA UČITELJA SAUDANA s S smučmi preko alpskih sten Med drugimi je presmučal tudi severno steno Mont Blanca NoOb flkir i -& Švicarski smučarski učitelj Silvan Saudan ima v teh mesecih, ko je v visokih gorah snega manj kot pozimi, svojevrstnega konjička, s smučmi se spušča preko najbolj strmih in prepadnih alpskih sten. Saudan je star 36 let. Živi v Cha-monixu. Razen s smučanjem se ukvarja tudi z alpinizmom in golfom. Toda smučanje je njegova pra- __TW*1 Nr . t*n J^lasni steni Grand Jorasses je opravil Saudan skoraj neverje. v*6; 2.500 metrov višinske razlike je presmučal v manj kot Štirih urah in je pri tem opravil nad 2.000 zavojev va strast. Ker pa je posebnež, si je izbral tudi svojevrstno smučanje. Ko se odloči za ta ali oni podvig, ga s helikopterjem prepeljejo na vrh 3 tisoč ali tudi nad 4 tisoč metrov visoke gore. Tam si natakne smuči in — smuk! v globine. Poti si pri tem ne Izbira tam, kjer je čim lažja in manj nevarna, ampak drvi čim bolj naravnost proti dolini. Izogiba se le ledeniškim razpokam, štrlečim skalam in seveda prepadom. Tega seveda ne stori kar tako. Ko se odloči za nov podvig, steno, preko katere se namerava spustiti s smučmi, temeljito prouči. Celotno progo najprej prehodi, oz. bolje povedano, prepleza navzgor. Pri tem si zapisuje vse podrobnosti in značilnosti, fotografira, riše. Doma ves ta material podrobno preštudira in nato krene na svoj podvig. Doslej je presmučal že vrsto izredno strmih in nevarnih sten. Spustil se je po severni steni Mont Blanca. Z 2.000 zavoji je presmučal zloglasni Grande Jorasses (višinska razlika 2.500 metrov), na Monte Rosi je opravil spust po ku-loarju Marinelli. Zdaj pa se pripravlja na nov podvig. Spustil se bo z vrha najvišje avstrijske gore, Velikega Kleka (Gross Glockner). Povabili pa so ga tudi že v Severno Ameriko, kjer namerava opraviti izredno tvegan spust s 3.600 m visokega Mont Beckerja. Vsi ti podvigi Saudana so ne le naporni, ampak tudi izčrpavajoči. Običajno nekaj dni po opravljenem spustu sploh ne more stati na nogah in mora le počivati, saj bi se sicer zrušil na tla. Toda to ga ne moti. Še nadalje dela načrte za svoje edinstvene podvige «seste stopnje (zgoranja meja)*. ATLETIKA V okviru srednjeameriških športnih iger je Quarrie z Jamajke pretekel 100 m v 10”2. VATERPOLO V Lodiju je 'italijanski vaterpolski klub Fanfulla igral proti romunski ekipi Dinamo iz Bukarešte neodločeno 3:3. m • ■ ‘i pan Tako se je Saudan spustil preko severne stene Mont Blanca in je po uri in pol prismučal v dolino govemu mnenju se je pridružil tudi uradni zdravnik italijanske reprezentance na Dunaju prof. Tuccimei, ki je tudi podvomil v učinkovitost in natančnost sistema, katerega u porabljajo v avstrijski prestolnici za ugotavljanje kršiteljev določbe o jemanju poživil v športu. Po njegovih besedah nai bi pri Maffeiu opravili le dvakratni pregled organske tekočine, medtem ko je treba po pravilih to opraviti večkrat. Maščevanje? Na Dunaju pravijo, da je prišlo do Maffeievega primera iz maščevalnosti. Neka tekmavalna žirija, v kateri so bili italijanski sodniki v večini, je namreč pred dnevi diskvalificirala sovjetsko sabljačico Gorohovo (v floretu za posameznice), ker ni branila dovolj odločno svojih možnosti, kot to zahteva pravilnik tega športa. V italijanskem taboru naj bi zato že pričakovali tako ali drugačno «maščevanje» zaradi te odločitve italijanskih sodnikov, in «kazem naj bi zdaj padla na Maffeia. Maffei zanika Maffei sam pa je o svojem primeru dejal: «V teku vsega prvenstva smo morali prenašati politične spletke žirij, naperjene proti nam, tudi če ne omenjam še posebej tega, kar se je zgodilo v polfinalu »sablje* za ekipe proti SZ. Zdaj nam hočejo Zadati s tem nesmislom milostni udarec. Pri vsem tem pa moram reči, da na Dunaju nadzor nad dopingom ni strog. Jaz, na primer, sploh nisem podpisal etiket na epruvetah z mojo organsko tekočino. Lalhko so vso stvar tudi potvorili.: Sicer pa že moje zadržanje v. finalu, kjer. sem moral biti res miren, izključuje možnost, da bi bil dopingiran.* Nostini: «Ni mogoče!« Te njegove izjave je potrdil tudi predsednik Italijanske sabljaške zveze in podpredsednik CONI odv. Nostini: «Ne ozirajoč se na poskuse iliiiiiiiilllllliiiilliiiiliilliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii z organsko tekočino, ki so bili površni, je zadržanje Maffeia več kot močan dokaz: tudi v odločilnih trenutkih to ni bil tekmovalec, ki bi bil pod vplivom poživil. Zdravniki in maserji so mi potrdili, da se nikakor ne bi mogel tako boriti, če bi použil sredstva za dopingiranje.* ATLETIKA Kitajci v Albaniji V kratkem bo gostovala v Albaniji ekipa kitajskih atletov. Gostovanje je vzbudilo veliko pozornost v športnem svetu, saj bo to po daljšem času prvi nastop Mao-vih atletov izven Kitajske. V ekipi kitajskih atletov bo tu-: di Ničičin, ki je neuradni svetov-1 ni rekorder v skoku v višino *z značko 229 cm. Tega njegovega dosežka/ pa doslej niso uradno priznali, ker Kitajska ni članica Mednarodne atletske zveze. Pred kratkim so njegov rekord izenačili v ZDA. V kitajski ekipi bo tudi vež odličnih atletinj: Hocufen (z osebnim rekordom 11”5 na 100 m), Wufušan (182 cm v višini) in Čiehping (644 cm v daljini). TENIS / 36-letni Avstralec Roseuvall je na mednarodnem teniškem turnirju v VVashingtonu premagal svojega rojaka Laverja s 5:7, 6:3 in 6:1. AVTOMOBILIZEM Truplo mehiškega dirkača Pedra Rodrigueza so včeraj z letalom pripeljali v mehiško prestolnico. Tam se je zbrala večtisočglava množica, da bi počastila spomin ponesrečenega dirkača. k » --------- V ATLETIKA ANCONA, 16. — Jutri se bo začelo v Anconi mednarodno žensko tekmovanje, Bolgarije in Italije. Nastopile /bodo le tekmovalke pod 18. letom starosti, torej mladinke. 'OBVESTILO ■ ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI ; PRIREDI , od 10. do 20. avgusta desetdnevni NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ v Mozirju pri Celju, pod vodstvom ! znanega slovenskega igralca in trenerja Edvarda Vecka. Cena tečaja je (vključno z vožnjo) 10.000 lir, ki se morajo obvezno vplačati ob vpisu. Prijave morajo prispeti najkasneje do 23. julija na naslov: ZSŠD - Namiznoteniški odsek, Ul. Gep-pa 9 - Trst. Zaradi omejenega števila mest se morebitne prijave brez vpisnine ne bodo upoštevale. V primeru večjega števila vpisanih bodo imeli prednost člani društev registriranih v FITeT. imiiiiiuiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiimmimimnmHuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V HITROSTNEM SMUČANJU V CER VINII CASSE184 KM NAMO Svetovni rekord je izboljšal kar dvakrat CERVINIA, 16. - Italijan Ales-sandri Casse je kar dvakrat izboljšal dosedanji svetovni rekord v hitrostnem smučanju z letečim startom, ki je bil dosedaj last Japonca Moriš i te. Casse je v prvem spustu dosegel poprečno hitrost 184,143 km na uro, v drugem pa celo 184,243 km na uro. Dosedanji Morišitin rekord, ki ga je postavil lani, pa je bil 183,392 km na uro. Današnji najhitrejši spusti: Casse (It.) 184,243 km Vaohet (It.) 182,741 km Bec (Nem.) 180,183 km Caffoni (It.) 180,180 km Masaru (Jap.) 179,640 km Morišita (Jap.) 177,777 km KOŠARKA V mednarodnem prijateljskem košarkarskem srečanju v Milanu je ameriško moštvo Gillette premagalo italijanski klub Simmenthal z izidom 95:88 (44:48). * * * Znano tržaško košarkarico, Ful-vio Lesico, ki je nastopala za Julio iz Trsta, je kupilo društvo GEAS. Lesjca je stara 18 let ter je visoka 174 cm. « # • V mednarodnem košarkarskem srečanju v Conceptionu je Argentina premagala Jugoslavijo s tesnih izidom 76:75 (42:32). ''Zarurna me rezultat preiskave. Na pomoč sem jim poslal Najboljših kriminalistov. Zaprli so mnogo ljudi.» ■ritclii Z^teba časa, gospod general! Medtem ko se bomo mi >i tJLtukaJ> bodo partizani odkrili novo ranljivo točko. Rajši le$rm pregledali zavarovanje. Tudi pobijanje talcev je Hiši; if1, .p°strelili bomo nedolžne, drugi bodo^ iz ^ ^strahu iho'*.* bjta... Ne delajmo si novih sovražnikov, ko jih ima-tako dovolj. Dognal sem, da imajo vse te akcije enega krvoiXLrežiserja. Proučeval sem stil. Po sledi ga poznam kot vu_.°oneira v Trotu Vin v n odkrila isti način, boste videiT^Sa tigra. V Trstu bova odkrila isti način, boste da p' sP°mnite se, da sem vam poročal, ko mi je javil Hrast, Podvi91*10 Pripravlja okoli sebe skupino asov za vrhunske ^“Likvidirajte mi no tega hudiča! Ali pa mi predlagajte tea jih onemogočimo.« svoji a Zc*aJ ne vem nič pametnega. Množice ljudi imajo na Nasi njihove oči in ušesa segajo med nas in opazijo r&zuiu!bk°sti tam. kjer jih mi ne vidimo. Njihov uspeh je čiri, p lagodnosti in samozadovoljstva naših vojaških veli-akoij.ret*en ste me klicali, sem razčlenil njihove najuspešnejše dr^ ' Mse so izvedene na meji fantazije in realnosti, zelo tenat.il,iZ vebkim tveganjem, ki so mu dorasli samo rojeni teerni čredno pogumni posamezniki, žilavi ljudje s pri-m vojaškim znanjem.« b° (vjtev imate,« je prikimal general. «Toda zavarovanje nam Vt0*0 na(ialjnje, že tako omejene rezerve.« Štabni terste sta se prepričala, da je Wolf pravilno sklepal. S je (Jr11 oficirji sta si ogledala notranjost poslopja, kjer se sicer ®ra,la diverzija. Ruševine so bile v glavnem odstranjene, soban razdejanja ni bilo moč skriti .General je stal sredi Jeng • držeč roke na hrbtu, zmajeval z glavo in gledal oka-6 Pa krvave lise na njih. djjf s No je obupno gospod general,« mu je tolmačil polkov-je bil ob eksploziji v stranskem prostoru, so Prvimi sem bil v dvorani. V oblakih dima in prahu proti , 34111 ranjenci drug čez drugega in čez raztrgana trupla ^odu. Med reševanjem ranjencev je nekdo zavpil: .Pazite eksplodirale bodo še druge mine! Rešite nas!’ To Je preplašilo reševalce. Nihče si ni upal v dvorano. Med navalom proti izhodom je množica pomendrala nič koliko ljudi. Pravi kaos, gospod general. Kaj takega še na vzhodni fronti nisem doživel. Nobeno povelje ni zaustavilo preplašene množice, ki je drla iz poslopja. Red je napravila šele enota, ki je prišla od zunaj in ni bila okužena s strahom po eksploziji. V obeh dvoranah smo imeli sto petdeset mrtvih in več ko dvesto ranjenih.« ((Pošastno... Posameznik nam povzroči toliko žrtev, kot jim jih pobijemo z drago, skrbno pripravljeno ofenzivo... Elitne ljudi nam morijo... In kako je s preiskavo?« ((Nobenega rezultata.« «Saj sem vam dejal, kako bo,» je skromno pripomnil major Wolf. «In kakšne so domneve?« ((Raznovrstne, gospod general. Morda taista oseba, ki je bila v kino dvorani... Ali pa kdo od osebja.« «če je tako, gospod polkovnik, vam bo naslednja mina eksplodirala v poveljstvu vojnega področja« je porogljivo dejal general in pritaknil: «Kaj takega se pri nas ne bi dogodilo. Ali ne, gospod major?« «Da, gospod general. Kaj takega se pri nas prav gotovo ne bi dogodilo!« «In povračilni ukrepi?« (/Tu delamo v rokavicah. Samo petdeset talcev smo pobesili skonca te ulice, nekaj pa postrelili, za strah mestnemu prebivalstvu, da ne bi nasedalo komunistični kugi« «Malo cenite svoje ljudi. Otepalo se vam bo, da niste bolj ostri, še bolj vam bo vroče,« je dejal general, ko se je spuščal po stopnicah in se zagledal v zidovje umazano sive barve, oškrabano od strojničnih rafalov. Na kosilo je bil general povabljen k poveljujočemu gene ralu SS, major Wolf pa je dobil prosto do naslednjega dne. Ko sta se z generalom razšla, mu je ta dejal: «Dragi Helmut, zdaj pa odprite oči in napnite ušesa, zberite mi čimveč podatkov! Zanima me prav vse, kar se dogaja v tem mestu.« 13 Po obisku v uradu gestapa je Wolf odšel v hotel, da bi se odpočil in se duhovno pripravil na srečanje z Romano. Zelo je bila vznemirjena, ko ji je bil po telefonu sporočil, da pride v mraku. Zvest je ostal načelu, da opravlja skrivne posle samo v okrilju noči. Slekel je uniformo in se zavalil na posteljo. Zaprl Je oči in skušal zadremati. Zaman si je dopovedoval, da je truden. Motilo ga je bleščeče okno, v katero se je upiralo sonce, hi Je kot žareča krogla viselo nad morskim obzorjem. Z ulice pa je odmeval nenavaden hrup. Vstal je in zagrnil zavese. Objel ga je prijeten somrak. Spomin na Romano ga je prijetno razburjal ter mu hkrati vzbujal občutel moškosti. Z njeno pomočjo se je visoko povzpel v očeh svojih šefov, hkrati pa je izpopolnil arhiv svojih seksualnih izkušenj s posebnostmi napolitanske folklore in italijanske aristrokracije. Romana je bila dama iz visokih krogov. Zrastla Je v svetovljanskem okolju in temu primerno se je tudi obnašala. Z njo se je bil seznanil po naključju pozimi 1942. leta, ko je z možem, visokim vojaškim funkcionarjem, obiskala Bled. Tam se je navdušila nad belino snega, lepotami zamrzlega jezera in mirom, ki je vel z visokih, zasneženih gora. Po vsi sili se je hotela naučiti smučanja. Mož je bil vesel, ko se je odločila, da bo še ostala, ko je on odpotoval. Za nekaj časa se je znebil te vsestransko zahtevne žene. Major Wolf je naletel nanjo na smuških planjavah za hotelom, kjer je s svojo lepo zaobljeno zadnjico delala luknje po snežini in vznemirjala policiste smučarskega oddelka, ki so se urili za boje s partizani. Wolf je bil zvedel zanjo že prek urada. Nekaj elegantnih kristijanij in zavojev v modnem slogu je bilo dovolj, da ga je opazila. Nekajkrat ji je ljubeznivo pomagal na noge, V četrtkovi tetam med Italijo in Jugoslavijo, m evropskem košarkarskem prvenMtvu »kadetov« v Gorici, so navijači prišli povsem na svoj račun. Srečanje je bilo namreč napeto dn borbeno prav do zadnje minute. Se nekaj sekund pred koncem ni bilo povsem gotovo, če bo Italija lahko obdržala svojo tesno prednost. Igralci obeh petek so se zavedali pomembnosti srečanja, saj je odločalo o tem, kdo se bo v polfinalu pomeril z močno postavo Sovjetske zveze. Da je bilo napetih trenutkov pod koši dovolj, potrjujeta tudi naši sliki: Italijan Boriemghi je ((napolnil« koš iz Izredno visokega skoka (zgoraj), s podobnim skokom pa se je izkazal tudi Jugoslovan Morel. (Foto FUMO — Gorica) medtem ko so se vsi njeni dotedanji oboževalci razpršili in brez boja priznali Wolfu pravico močnej,šega. Bila je dovolj pametna, da je to tudi opazila. Tudi srečanje z Wolfom je podkrepilo njeno odločitev, da bo še ostala v alpskem raju, saj je sveži zrak odlično vplival na njeno telo in dušo. Vidno se je mladila in sijala od zadovoljstva nad novim poznanstvom. Wolf pa je ni očaral samo na smučeh. Bil Je imeniten družabnik. že v prvih dneh poznanstva mu je dejala: «Nam, Italijankam, so vcepili v glavo, da ste Nemci surovi, hladni in računarski ljudje, da ste zgolj vojaki, tovarnarji in trgovci, ki ne razumete skritih potreb ženske. Prav vesela sem, da mi je usoda naklonila možnost prepričati se, koliko je pri tem resnice.« Wolf je mižal in si pričaral predstavo njenih čudovito zvedavih oči, ki so sijale temno kot žametna noč, njeno nenavadno zadržanost, zvodljiv smehljaj in stalno pripravljenost za razpravljanje. Bila je skupek nasprotij. Temni lasje so obkrožali ljubko lice, ki je izražalo včasih nenavadno milino, včasih pa neko čudno resnobo. Oba sta bila dovolj bistra’ da sta vedela, da duševna in telesna privlačnost, ki sta jo čutila drug do drugega, ni edini vzrok za njuno zbližanje. Kmalu sta vedela drug za drugega, kako in kaj je z njim. Njuno približevanje je bilo nekaj omamno nevarnega — Wolf si je kasneje dejal, da sta se zbliževala ko dve sorodni zveri v mraku džungle, ki ju vleče skupaj nagon parjenja. Wolf je kmalu spoznal, da je Romana občutljiva za svojo ženskost, zagledana v svoj nedoumljeni in osamljeni jaz, preveč pametna za svojega moža, ki ni vedel, kaj ima, in se za osvojene barikade ni več zanimal. Kot zvest pristaš eskpan-zije italskega duha je stremel po novih zmagah in odkritjih sicer starih stvari. To spoznanje je bilo Wolfu ključ do njene duše in njenih skrivnosti, ki so bile pravzaprav skrivnosti moža in njegovih prijateljev — ti so sedeli v Italijanskem vojnem ministrstvu in so njihove zveze segale daleč na zahod. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Monfecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava rfcST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir celoletne 11.000 lir. Letna naročnine za inozemstvi. 15.500 lir. V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 17. Julija 1971 Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-tfJ «ADIT» * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200, finanči* upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali ofl"| 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Itallf Glavni urednik Stanislav Renko « Izdaja In tiska ZTT' Odgovorni urednik Gorazd Vesel ZARADI DESNIČARSKE POLITIKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Italijanski socialisti grozijo z izstopom iz vladne koalicije Zastoj pri reševanju zakona o stanovanjskem vprašanju Socialdemokrat Preti napada demokristjana Trabucchija RIM, 16. — V krogih vladne koalicije vlada spet precejšnja napetost. Kot smo že pričakovali, ni * preverjanje* štiristranske koalicije pometlo z ovirami, ki otežko-čajo sodelovanje med strankami levega centra. Glede številnih vprašanj (stanovanjsko vprašanje, davčna reforma, izvolitev ustavnega sodnika, ki naj bi zamenjal prof. Bran-co, nezadovoljiv odgovor ministra Restiva ter zaskrbljujoči dogodki v Reggio Calabrii) se je večinska koalicija znašla razbita in negotova Ministrski predsednik Colornbo se je moral še enkrat posebno zavzeti, da bd obdržal vlado ter jo ščitil pred nenehnimi napadi od vseh strani. Pripomniti pa moramo takoj, da ima Colornbo največ težav prav s svojo lastno stranko, to je s tistimi krogi KD, ki vedno jasneje in odločneje potiskajo strankino politiko proti političnim rešitvam z obeležjem desnega centra. Dogaja se namreč, da je KD, glede vseh vprašanj, ki smo jih omenili zgoraj, zavzela stališča, ki gredo od objektivne opozicije reformam, oziroma do nevarne to lerantnosti do določenih dogodkov (Reggio Calabria) ali pa celo do odkritega sodelovanja z desničarskimi krogi (primer izvolitve Bassa za predsednika ustavnega sodišča). Vse to je hudo razburilo socialiste, ki danes grozijo (v poročilu senatorske skupine in v dveh krajših člankih, ki sta bila objavljena davi na strankinem glasilu »Avan-ti»). da bodo izstopili iz vladne koalicije. V enem izmed omenjenih člankov je rečeno med drugim (uvodni članev pod naslovom »Un punto Limite*): »Sprejeli smo vladne obveznosti, da bi izvedli nekatere bistvene reforme, ki niso niti prevratniške in ne demagoške temveč samo kulturne in demokratične: reforme, ki nai bi s podporo delavcev učvrstile demokraci jo in njen urejen razvoj. Reforme, ki zasledujejo cilj. da bi prišlo do poštenih odnosov med državo ki ljudskimi množicami, ki so dolgo v preteklosti smatrale prav to državo za či-nitelj, ki rim ie bil sovražen, ali pa brezbrižen do njih. če smo zgrešili pri ocenjevanju pripravljenosti drugih političnih sil. da se uresničijo ti cilji, bomo kmalu ugotovili in potem bomo sprejeli ustrezne sklepe. Prav gotovo pa je, da ne bomo nudili nobene podpore tistim silam, ki bi hotele, da bi se napad na socialiste razširil od Reg- katerih členov na prihodnji teden. V poštev pridejo členi 17. 26, 27, 35, 60 in 67. Ob dokončni ureditvi teh vprašani bo komisija sklepala prihodnji torek popoldne. Odložitev je povzročila ostre polemike. Predstavniki KPI in PSIUP ter neodvisne levice so izdali poročilo v katerem grajajo sklep, da se seja odloži. Opozicijske stranke obtožujejo predsednika komisije To-gnija, da je sprejel ta sklep, ker se vladne stranke še niso sporazumele glede nekaterih bistvenih vprašanj zakona. Po mnenju levičarskih strank to dokazuje dokončno, da vlada v vladni koaliciji še vedno huda razprtija glede zakona, ki ga je sama vladna večina predložila parlamentu in senatu. Predsednik senatne komisije Togni pa je na drugi strani izjavil, da je odložitev le začasna in da bo na vsak način komisija pripravljena, da že 23. julija predloži senatu dokončen zakonski osnutek o tem vprašanju. Homatije in razprtije obstaiajo tudi glede vprašanja davčne reforme. Pri tem ■ je treba omeniti predvsem izjavo socialdemokratskega ministra Pretija, ki se je spravil na demo-kristjanskega prvaka Trabucchija, ki .je bil že svoj čas minister za finance. Na današnji seji senatne komisije za finance in zaklad je Trabucchi baje izjavil, da bi bilo treba odložiti obravnavo o vprašanju davčne reforme na jesen. Ta izjava je Pretija zelo prizadela. Socialdemokratski minister ie v svo-$ precej žolčni kritiki proti demo-kristjanskemu predstavniku izjavil pred drugim tudi, da se bodo morali italijanski industrijski podjetniki zahvaliti prav Trabucchiju, če se bodo v kratkem znašli v takih razmerah da bodo morali plačevati hude penale Evropski gospodarski skupnosti, prav zaradi tega, ker Italija ni po zaslugi Trabucchija in njegovih prijateljev spoštovala obvez, ki so bile sprejete v preteklosti. Stroj skalpiral tekstilno delavko BERGAMO, 16. — Izredno huda nesreča se je pripetila v tekstilni tovarni pri kraju Grumello del Monte. 21-letna delavka Luciana Finazzi se je sklonila, da bi pobrala orodje, ki ji je padlo iz rok. Lasje so se ji zapletli v kolesje, ki ji je posnelo kožo od čela do polovice hrbta. K ponesrečeni delavki so priskočili ostali delavci, ki so z grozo v očeh ustavili stroje in rešili dekle. Finazzijevo so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer bo morala ležati najmanj 40 dni, nekaj mesecev pa bo potrebovala za popolno okrevanje. Dodali bi še, da v nekaterih tovarnah prepovedujejo delavkam, da bi nosile dolge lase, samo v redkih tovarnah pa so postavljene varnostne mreže. Mati vrgla skozi okno tri mesece starega otroka MILAN, 16. - Osemintridesetletna ženska je zaradi nenadne živčne krize vrgla skozi okno samo tri mesece starega sinčka. O-trok je na srečo padel na neki avtomobil. Nemudoma so ga pobrali nekateri občani, ki so ga odpeljali v bolnišnico in obvestili policijo. Čeprav je dobil zelo hude poškodbe, je otrok še živ. Ženska ima še štiri otroke. POLICIJSKI ORGANI IŠČEJO ŠE DRUGIH 30 LJUDI Morda kmalu nova racija za sicilskimi mafijci Obtožujejo jih, da so zagrešili konkretna zločinska dejanja PALERMO, 16. — Kot smo že poročali, je sedaj zaprtih v palermskem zaporu Ucciardone 32 domnevnih mafijcev, ki so obtoženi, da so sodelovali pri «zločinski organizaciji*. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da preiskovalni organi, to je poveljstvo karabinjerjev v Palermu in palermska kvestura, i-ščejo še nekatere druge čiane organizacije «Nova mafija*. Baje gre še za kakih drugih trideset ljudi, ki živijo delno na Siciliji, delno pa tudi v drugih krajih Italije. Policijski organi nadaljujejo preiskavo, toda ta je zavita v popolno tajnost. Govori se. da je v načrtu ponovna racija, ki bi morala zajeti celotno državno ozemlje. Nadaljuje se tudi iskanje 15 domnevnih ma fijcev, katerim se je posrečilo v prejšnjih dneh. da so zbežali, oziroma niso bili odkriti, ko so policijski organi izvedli prvo racijo. Do sedaj so pristojni preiskovalni organi izjavljali, da so bili aretirani mafijci obdolženi le prekrška «zločinske organizacije*. Kot je zna- OB ZAKLJUČKU OBISKA ZUNANJEGA MINISTRA ZAR |P0 POLDRUGEM LETU OD EKSPLOZIJE NA TRGU FONTANA Mahmud Riad se je zahvalil izginila je glavna priča Jugoslaviji za stalno podporo za proces proti Valpredi Riad in Tepavac sta se pogovorila tudi o vojni v Indokini in o zadnjih do„-dkih v Maroku (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — V skupnem po-roč:!u o obisku podpredsednika vlade in zunanjega ministra ZAR Mah-muda Riada, ki je odpotoval danes iz Jugoslavije, se med drugim u-gotavlja, da sta Riad in Tepavac s svojimi sodelavci izmenjala mnogo misli o položaju na Bližnjem vzhodu in o drugih mednarodnih vprašaniih ter o dvostranskih odnosih. Pri tem je prišla do izraza enotnost pogledov o najvažnejših rhedHfiriidhlh vprašanjih. Ministra sta ugotovila, da zaradi zadržanja Izraela ni upanje, da bi hu da kriza na Bližnjem vzhodu kma-’u rešena. M'r je na tem področju možen samo z umikom izraelskih čet z vseh zasedenih ozemelj in s podelitvijo zakonitih pravic palestinskemu ljudstvu. Ker Izrael ni še izpolnil odlokov svetovne orga na celotno italijansko politično njzacjj€> lahko to ograža varnost torišče. Treba .ie pribiti, da se morajo tega vsi zavedati V okvir vseh današnjih političnih dogajanj v Italiji spada seveda tudi odložitev del senatne komisije za javna .dela. ki je sicer v prisotnosti ministra Lauricelle odobrila štiri zadnje člene od 75. ki sestavljajo zakon o stanovanjih. Komisija pa ie odložila obravuavo ne- sredozemskih in drugih evropskih držav. Zastopnika Jugoslavije in ZAR sta v razgovorih potrdila podporo junaški borbi narodov Indokitajske in afriškim narodom za svobodo in neodvisnost. Ministra sta dalje izrazila zaskrbljenost zaradi poslabšanja gospodarskega položaja držav v razvoju in opozorila na potrebo VESTI IZ JUGOSLAVIJE Toma Granfil o obisku in pogovorih v Italiji Odobritev kredita 75 milijonov dolaijev • Odnosi z EGS (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — član zveznega Izvršnega sveta Toma Granfil je sinoči ob povratku z uradnega obiska v Italiji v izjavi novinarjem poudaril važnost kredita v višini 75 milijonov dolarjev, ki ga je I-talija odobrila Jugoslaviji za premagovanje plačilnih težav in za izboljšanje likvidnosti, kar bo omogočilo Jugoslaviji, da nadaljuje z liberalizacijo svoje zunanje trgovine, da obogati svoje sodelovanje z Kalijo in z drugimi državami. Na vprašanje, kako Italija gleda na stalni trgovinski deficit Jugoslavije, je Granfil dejal, da se po mnenju Italije mora najti način za povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo, istočasno pa se ne sme zmanjšati italijanski izvoz v Jugoslavijo. Ker je italijanska zunanjetrgovinska bilanca deficitna, skuša Italija zadržati aktivno bilanco z Jugoslavijo. Vendar je eden od razlogov odobritve novega finančnega kredita Jugoslaviji tudi želja, da bd Jugoslavija z italijansko pomočjo premagala težave sedanje plačilne bilance, ki izhajajo predvsem iz tr govinskega deficita z Italijo in z nekaterimi drugimi državami. Granfil je nadalje dejal, da se je med razgovori v Rimu dotaknil tudi odnosov Jugoslavije z EGS. pri čemer je poudaril, da je predsednik Saragat pokazal veliko zanimanje za to vprašanje. Saragat meni, da bi morala Jugoslavija razširiti svoje sodelovanje z EGS. Granfil je še dejal, da je predsednik Saragat poudaril važnost politike Jugoslavije in njene vloge v svetu ter da je izrekel posebno priznanje načinu, s katerim Jugoslavija in njen predsednik Tito vo dita to politiko. »To pomeni*, je poudari GranfU, »da se mora naše sodelovanje s skupnim evropskim trgcm razširiti, toda ostaiti moramo na pozicijah, ki jih ima Jugoslavija kot neangažirana in neuvrščena dežela.* R. B. NEW DELHI. 16. - Francoski mladenič Bernard Grimot, ki je sklenil, da bo obkrožil svet s petimi franki, je dospel v New Delhi. Bernard Grimot je star 24 let. Iz Pariza je odpotoval 2. junija in prepotoval skoraj celo pot z avto-stopom, razen dela od Teherana do Karačija, ki ga je opravil peš. po učinkovitejših ukrepih za zmanjšanje razlik med razvitimi in nerazvitimi državami. Govor je bil tudi o vlogi in pomenu svetovne organizacije, o potrebi po spoštova nju načel njene listine, o sprejemu LR Kitajske med člane in o necb-hodnosti neprenehnega delovanja neuvrščenih držav zaradi uskladitve stališč posebno v zvezi z vprašanji, ki bodo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije. Z za dovoljstvom sta zastopnika ugotovila uspešen razvoj prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med obema državama in potrdila neob-hodnost vlaganja novih naporov za krepitev in razširitev že obstoječega sodelovanja. Jugoslovanski državni tajnik je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče ZAR. Mahmud Riad je pred odhodom iz Beograda na tiskovni konferenci izrekel posebno zahvalo Jugoslaviji in predsedniku Titu za stalno pod poro ZAR v krizi na Bližnjem vzhodu. Riad je poudaril, da se ZAR zavzema za mir, ki pa je mogoč samo na osnovah resolucije varnostnega sveta. ZAR je po besedah Riada pripravljena spoštovati pogodbo o premirju iz 1949. leta, toda pod pogojem, da Izrael zapusti zasedena ozemlja. Rešitev krize na Bližnjem vzhodu je po mišljenju Riada v veliki meri odvisna od zadržanja ZDA. »Če bodo ZDA še naprej nudile pomoč Izraelu, ne bo miru na tem področju,* je izjavil Riad. Zunanji minister ZAR je poudaril, da bo ZAR morala uporabiti druga sredstva za o-svofooditev svojih ozemelj, če se bo prepričala, da ni to mogoče na miren način. ZAR je pripravljena pristati tudi na navzočnost čet svetovne organizacije na področju Bližnjega vzhoda, vendar samo pod pogojem, da se Izrael umakne. Riad je dejal, da ima ZAR zelo dobre odnose z Marokom. Izrazil je obžalovanje zaradi zadnjih dogodkov v Maroku in upanje, da se bo stanje v Maroku kmalu normaliziralo. Na vprašanje o možnosti diplomatskih odnosov arabskih držav z Zahodno Nemčijo, je Riad dejal, da bi arabske države lahko preverile svoje odnose z Zahodno Nemčijo, če bi ta dokazala, da ne bo več nudila vojaške pomoči Izraelu, in če bi se zavzemala za umik izraelskih čet. B. B. Po uradnih vesteh je taksist Cornelio Rolandi umrl zaradi pljučne embolije MILAN, 16. — V svojem stanovanju v Milanu je preteklo noč nenadoma in nepričakovano umrl taksist Cornelio Rolandi. S tem ie izginila glavna priča na procesu proti anarhistu Valpredi, ki ga obtožujejo, da je postavil bombo v Kmečki banki na Trgu Fontana. Zdravniki, ki so ga pregledali, trdijo, da je Rolandija strla pljučna embolija. Rolandi je nekaj dni po eksploziji bombe v Kmečki banki, ki je terjala 16 žrtev (petnajst v banki, nato pa še anarhista Pinelliia, ki je padel z okna milanske kvesture, ko so ga zasliševali) izjavil, da je Valpredo peljal do banke s svojim avtomobilom. Pozneje je nekemu časnikarju zaupal, da so mu na policiji pokazali sliko anarhista, ki ga je prepoznal, vendar ni ločil med slikama Valprede in fašista Nina Sottosantija, ki mu je na las podoben. Vsekakor bodo na procesu poslušali registrirano pričevanje, ki presenetljivo vsebuje formulacijo »spo menica za bodočnost*, s katero se začenjajo pričevanja tistih, ki so v smrtni nevarnosti. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Zvezni izvršni svet o neizpolnjevanju postavk stabilizacijskega programa (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zvečani izvršni svet je na današnji seji, katere so se udeležili predsedniki oziroma podpredsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov ter zastopniki sindikata, po izčrpni anar liži gospodarskega gibanja v tekočem letu, ugotovil da se osnovne postavke stabilizacijskega programa ne izpolnjujejo kot je bilo predvideno. Zvezni izvršni svet je skle. nil, da se morajo onemogočiti gibanja, ki so v nasprotju s sprejeto gospodarsko politiko, in se zavzel za dosledno Izvajanje programa stabilizacije. V skladu s tem se je zvezni izvršni svet z zastopniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dogovoril o ukrepih, ki jih bo vsakdo v okviru svojih pristojnosti Izdal. Gre predvsem Preizkušnja avtomobila "» '*r v.,zl!o lahko vzdrži pronicanje vode ln ohrani učinkovitost zavor za več ukrepov na področju Investicijske osebne in splošne potrošnje, za ukrepe na področju plačilne bilance, na področju kreditno-monetame politike in na področju cen. Pričakuje se, da bodo prvi tozadevni ukrepi izdani že v teku prihodnjega tedna. B. B. Dve knjigi domačih avtorjev (Nadaljevanje s 4. strani) ravnavanje slovstvenih vprašanj v razpravi o Prešernu, praktično vodstvo slovenskega kulturnega, zlasti slovstvenega življenja v Zvonu ter poučno razpravljanje o umetnostnem dogajanju doma in v svetu. Sicer pa urednik poudarja v svoji spremni besedi pomembnost nastopa Stritarja za tedanji kulturni, zlasti literarni razvoj Slo vencev. Ta pomen skuša urednik prikazati razen s spremno besedo predvsem z izborom Stritarjevih tekstov. Najprej je objavljena razprava o Prešernovih poezijah, izdana v Klasju leta 1866, potem je izbor iz Kritičnih pisem ter iz Pogovorov sestavki o Levstiku, Jurčiču, gledališču in romanu. Iz Dunajskih pisem pa je objavljena razprava o socialnem vprašanju Za prijatelje domačega slovstva torej zanimiva izdaja, čeprav v izboru skromna. E. Kostand: CYRANO DE BERGERAC številko 120 nosi v Kondorju heroična komedija Edmonda Rostan-da CYRANO DE BERGERAC v odličnem prevodu Otona Župančiča, za današnji čas nekoliko mo derniziranem. Knjižico je uredil Jože Javoršek, ki je prispeval u-vodno besedo ter nekaj opomb. V spremni besedi prikazuje delo in pomen dramatika Edmonda Ro-standa (1868—1918) ter analizira značaj komedije, objavljene v knjigi. Pomen te komedije je predvsem v tem, da je oživila galskega duha v obdobju, ko je bila Francija konec preteklega stoletja v duhovni krizi. Za slovensko izdajo pa poudarja prepesnitev Otona Župančiča, ki je opravil edinstve no delo in ustvaril umetnino zase. Denis Didcrot: RAMEAUJEV NEČAK. PARADOKS O IGRALCU Denis Diderot je bil duša fran coskega prosvetljenskega gibanja v drugi polovici 18. stoletja in eden izmed mož, ki so s svojimi nazori in delom pripravljali pot duhovni tn družbeni revoluciji ob koncu stoletja. Diderot, ki je napisal veliko del, da bi tako posegel v idejni boj svojega časa, seveda ni pisatelj, čigar delo bi bilo namenjeno razvedrilu. Njegovo delo je izrazito filozofske in idejne na rave, kar kažeta tudi v Kondorju, s št. 122, objavljeni deli. To sta v obliki dialoga napisan filozof sko satiričen spis RAMEAUJEV NEČAK in prav tako v dialogu napisana razprava o igralcu PA RADOKS O IGRALCU. Rameauje-vega nečaka, ki so ga igrali tudi v ljubljanski Drami, je prevedel Janko Moder, drugo delo, Paradoks o igralcu, pa Janez Negro. Bogo Stopar je za to izdajo napi sal krajšo spremno besedo o Diderotu, J. Moder in B. Stih pa opombe k tekstoma. no. ta prekršek italijanska zakonodaja smatra za zelo težkega, tako da policijskim organom ni potrebno niti zaporno povelje državnega pravdndka za aretacije osumljencev Zdi pa se, da so obtožbe, ki bremenijo vsaj posamezne aretirance, številnejše in da ne gre samo za generično sodelovanje pri »zločinski organizaciji*, temveč za konkretne zločine. Ta domneva izhaja iz iz jave, ki jo ie podal danes odvetnik Luigi Russo, ki zagovarja 41 letnega Giuseppeja Li Bolsija iz palermske skupine. Odvetnik Russo je pred časom že branil Salvatoreja Fer-ranteja, ki je bil ored kratkim oproščen obtožbe, da je sodeloval pri umoru državnega pravdnika Pietra Scaglioneja in njegovega šoferja Antonina Lo Russa. Odvetnik je dobesedno izjavil: »Moj varovanec se bo moral zagovarjati ne samo obtožbe, da je pripada! »zločinski organizaciji*, temveč tudi obtožbe, da je sodeloval pri ugrabitvi Vincenza Guercia*. Russo je še pristavil, da so preiskovalni organi obtožili za ta zločin tudi nekatere druge osebe, katerih istovetnosti pa on ne pozna. Prav iz te izjave je razvidno, da so policijski organi sprožili to veliko racijo za vidnejšimi predstavniki mafije ne samo zaradi generične obtožbe «zločinske organizacije*, temveč tudi na podlagi konkretnih zločinskih dejanj, ki so jih prizadeti baje zagrešili in za katere preiskovalni organi razpolagajo že s precej izčrpno dokumentacijo. Časopisna agencija ANSA je medtem posredovala vsemu italijanskemu tisk kratke življenjepise aretiranih mafijcev. V velikem številu primerov gre za ljudi, ki so že i-meli opravka s policijskimi in sod-nijskimd organi, ki so bili zapleteni v aferah tihotapstva s cigaretami, mamili, ali pa obtoženi umorov, poskusov umorov, itd. V nekaterih primerih gre za ljudi, ki so bili na splošno znani kot neoporečni državljani, katere so vsi spoštovali. Zamisel bo verjetno uspela... (Iz pariškega International Herald TriW* nimf V BELFflŠKI BOLNIŠNICI R0YAL VICTORIfl HOSPlTjj Pristaši IRA odvedli ranjenca iz bolnišnice Mladenič je bil ranjen med manifestacijo, ko je i* gnal bombo proti policiji, ki je začela streljat) BELFAST, 16. — V Severni Irski se je zadnje dni ozračje nekoliko sprostilo. Po ponedeljkovih manifestacijah Oranžistov je napetost dosegla res neznosno stopnjo. Vsako noč so pristaši organizacije IRA — in predvsem najbolj voja-ško urejena skupina «Provisionals» — izvedli nešteto manjših in večjih atentatov, javno mnenje pa je najbolj razburil umor dveh britanskih vojakov, ki so jih republikanci u-morili, da bi maščevali smrt dveh civilistov, ki sta izgubila življenje, ko je med manifestacijami začela streljati policija. Poročali smo že o številnih aretacijah, katerih točno število pa ni znano. Policija je seveda aretirala tudi tiste ranjence, ki so se zatekli v bofaišnioe po prvo pomoč ln so bili politično sumljivi. Med temi je bil tudi 19-letni Stuart Fitzgerald, ki je bil ranjen med demonstracijo, med katero je baje zagnal bombo proti policiji. Mladeniča je strel zadel v nogo, zaradi česar so gi odpenjali v belfaško bolnišnico, kjer je bil pod stalno policijsko stražo, štirje do zob oboroženi možje so davi vdrli v Royal Vioto- Mornar samotar čez Atlantski ocean ST. JQHN’S, 16. — Norveški mornar Hans Pholtrup se je včeraj izkrcal na polotoku New Poundland potem ko je preplul s šestmetr-sklm čolnom Atlantski ocean. Goto razpolaga z dvema motorjema z 90 KM. Pholtrup je odpotoval z Danskega 19. junija. Izjavil je, da se Je podal na pot zaradi stave s prijatelji. Poudaril je, da so vode ob grdmlandljskl In lslandijski obali precej čiste, medtem ko so ob kanadski olbail zelo onesnažene. Pholtrup je danes odpotoval v New Yoirik, kjer se bo Vkrcal na letalo, ki ga bo odpeljalo na Dansko. ria Hospital, nemoteno prišli oddelka, v katerem je ležal iri** nič, razorožili dve straži in sli ranjenega mladeniča. , Republikanci so tako rešili ^ deniča gotovega procesa in oW" be. Agenti, ki so stražili pred nišnico, so lahko opazili, kaJtf Fitzgeralda naložili na avto glo pognali vozilo. Kljub takdj^ mu zasledovanju ln kasnejšim iskavam pa policija ni našla Šr za republikanci. Policijski gl®' je Izjavil, da so mladeniča vedjt odpeljali v katoliško četrt Tj Road, od koder ga bodo slWj skrivaj odpeljati v kako boli*®* na ozemlju republike InSke. P** ja seveda nadaljuje s preiskal**1' ANKARA, 16. — Pred sodiščem v Ankari se je zač** , nes proces proti 23 pripadi^ tajne organizacije Turška osvoWj na vojska, ki so jih obtožili bitve petih ameriških vojako* poskusa prevrata turške cl je. Obtoženci so pozdravili sodiš** petjem revolucloramlh pesmi ** pestjo. w TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 «Pr’ uiogiarjlh)); 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.46 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 O-peretne melodije; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Igrata John ln Jerry; 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov; 19.25 Nekaj jazza; 19.45 Zbor RTV Beograd; 20.00 Spori; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Veseloigra v enem dejanju; 21.20 Maurlatov orkester; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Oddaja za počitnice; 15.50 Koncert trla Ebert; 16.25 Zbori. KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 9.30 Glasbena matineja; 10.15 Znane plošče; 10 30 Plošča za poletje; 11.00Včerajšnji in današnji uspehi; 11.30 Znani pevci; 11.45 Glasba ln pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 15.05 Ansambel Šantl Latora; 15.15 Pesmi za poletje; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob Juke borcu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Plošče; 18.45 Kvizi; 19.00 Izbrali ste; 20 00 Whl takerjev orkester; 20.30 Prenos RL; 23.20 Glasba, glasba; 24.00 Prenos RL NACIONALNI PROGRAM 7 00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist Glannl Rai- SOBOTfl, 17. JULIJA 1971 mondl; 12.10 Italijanske zgodbice; 13.15 «La oorrida»; 14.09 Spored z Albertom Lupam; 15.50 Srečanje z znanostjo; 16.30 Dva + dva = pet; 17.10 Veliki variete; 18.45 »Beto, rdeče, rumeno«; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz koncert; 21.05 Radijska igra; 22.10 Pogovori. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 9.35 Drama v 30 minutah; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Zabavni spored; 12.35 Veek-end z Raffaello; 14.00 In 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Pesmi; 16.35 «Alto gradimento«; 17.40 Izven sporeda; 18.50 Spored z M. Martino; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 F. Cilea: «A-driema Leoouvrer«; 22.40 Štafete; 23.05 Lahka glašba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Vera v glasbi; 12.20 Italijanska klasična glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna glasba; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.10 Rahmaninove romance; 17.35 Glasba izven sheme; 18.20 Lahka glasba; 18.45 J. C. Fischer; 19.15 Vsakovečernl koncert; 21.30 Simfonični koncert; 22.55 Radijska enodejanka. FILODIFUZl JA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Klasična glasba; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.00 Klasične skladbe; 12.20 Anton Dvorak; 12.30 Včerajšnji in današnji Izvajalci; 13.30 Claude Debussy; 14.45 Graunova sonata; 15.30 Lahka glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 10.00, 13.00, 18.00 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionir- ski tednik; 10.35 Z ansamb!^ Maksa Kumra; 10.50 Zavaroval^ ca Sava radijskim poslušalce!*' 11.15 Pri vas doma; 13.10 Papandopulo: «Beatrice Cencb 'j glasba iz baleta; 13.30 Kmetij*: nasveti; 13.40 »Po domače« z “J mačimi ansambli; 14.15 Zabave* glasba; 15.10 Igrajo veliki zab#\ ni orkestri; 15.30 Poje bariton15. Vladimir Ruždjak; 16.30 GlasbeJ intermezzo; 16.40 Pesmi in pj*8 jugoslovanskih narodov; 17.40 bimo se ob isti uri; 18.10 Greri, v kino; 18.50 Godala v ritrot,| 19.15 Aci Bertoncelj igra Grieg*' 19.45 S knjižnega trga; 20.00 L®* ko noč, otroci! 20.15 Minute z samblom Borisa Franka; 21.00 čer z napovedovalcem Borute^ Mencingerjem; 21.30 Zabavna dijska igra; 23.20 Oddaja za še izseljence; 24.05 S pesmijo H plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 18.45 TV za otroke; 19.50 Spo^ nd dnevnik in kronike; 20” Dnevnik; 21.00 «Senza. rete*1 22.15 «A—Z«; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Evrovizijski prenos de France; 2100 Dnevnik; 2t*i Risanke: 22.10 Klasiki nernefr filma; 23 20 Teden v pariažOfP tu. Koprska barvna televizij# 17 00 Teilešport; 18.15 Jug. P venstvo vaterpola; 20.00 Ri#**J ke; 20.30 Dokumentar; 20-^ «Dvajset minut z...»; 21.00 zag; 2110 Francoski nemi fl®**'' 21.35 «Ilddja "71» - festival f pevk. JUG TELEVIZIJA 17.00 Atletska tekmovanja ^ memorial Ferda Skoka; Glasbena medigra; 19.30 OMjfi nik; 19.45 Bratovščina sinjega j£u| leba; 20.30 TV kažipot; 21.00 j! dnevnik; 21.35 Igre brez mejit 23.00 Svet otokov in atalov; 23-^ Maščevalci; 00.15 Poročila. ,