Poštnina platana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
tr -n/
n w ! ('Cena posamezni Morilki Din 1*60.
------ n	............................
TRGOVSKI
Časopis ko trgovino, Industrijo In obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Jž leta 90 Din, za Ji leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v četrtek, dne 22. avgusta 1935.
štev. 82.
\Jtoya	mest
v fyospoda
Mnenja smo, da ne vodi pot k napredku podeželskega gospodarstva in k rešitvi kmetijskih vprašanj iz kakšne upravne centrale direktno v vas, temveč da je kmetijsko gospodarstvo v najbolj ozki zvezi z mestnim in da vodi prava pot iz mesta v vas. Od stanja gospodarstva v mestih je odvisno stanje kmeta in vzrok, da je kmetijsko gospodarstvo v neugodnem položaju, je v neugodnem stanju mestnega gospodarstva. — Pri nas pa se je delalo v napačnem mnenju, da je neugodno stanje kmetskega gospodarstva vzrok poslabšanja gospodarskega stanja v mestnem gospodarstvu. Nasprotno smo mi opozarjali, da je začelo najprej nazadovati gospodarsko stanje v mestih in nato potegnilo s seboj še podeželsko. Ko je potem še to zašlo v krizo, je do konca pobilo na tla še ono malo gospodarstva, ki je ostalo v mestih.
Opozorili smo na zgodovinsko dejstvo, da še nikdar ni bilo na svetu napredne vasi, a gospodarsko zaostalega mesta, temveč je gospodarski napredek vasi imel vedno svoje izhodišče v gospodarsko naprednem mestu. Pa tudi če bi hoteli postopati vprav nasprotno tem gospodar, zakonom, bi bilo nemogoče, da bi najprej dvignili vas in potem šele mesto. Naša splošna gospodarska struktura je takšne narave, da je takšen načrt neizvedljiv in da ga ne more izvesti nikaka upravna kombinirana politika. Preje bi povzročila splošno zmedenost v proizvodnji in v gospodarskem življenju in nastala bi samo nevarnost, da bi propadli še zadnji ostanki mestnega gospodarstva.
Zato smo svetovali, da se najprej vprašanje gospodarske krize vasi dobro prouči, preden se napravijo kakšni sklepi. Ena slaba odredba more povzročiti zelo slabe posledice, kakor so razni ukrepi pod prejšnjimi režimi podirali samo to, kar je bilo zdravo: Saj še ni pozabljena napačna finančna politika — finančnega hazarderja Gjorgjeviča, bivšega finančnega ministra.
Pri obnovi podeželskega gospodarskega življenja je zato treba začeti pri mestu. Dvigniti najprej to, kar je porušeno v mestih, obnoviti najprej mestno gospodarstvo in potem podeželsko, ker na mestno se naslanja kmetovalec.
Prvo mesto v mestnem gospodarstvu je od nekdaj zavzemala trgovina, ki je bila glavni iniciator gospodarske delavnosti in ki je odpirala blagostanje ne samo mestu in deželi, temveč vsej državi. Vedno so bile v dobrih gmotnih razmerah one države, ki so imele dobro razvito trgovino, s tem blagostanjem pa je bila dokazana tudi politična moč države. In celo dane9, ko se skuša trgovini odrekati njen veliki pomen, je dokazala žalostna izkušnja, dosežena z omejevanjem zunanje trgovine in z raznimi eksperimenti v notranji trgovini, da sveta ni mogoče postaviti na glavo, temveč <la je treba hoditi po starih in dokazano pravilnih potih.
K sreči niso vse države skušale z nesrečnimi eksperimenti škodovati trgovini. Te države so skušale nasprotno ohraniti svojo trgovino v stanju, v kakršnem se je nahajala in zato so ohranile svoj doseženi nivo blagostanja, dočim so druge države s svojimi eksperimenti ustvarile samo kaos in zmešnjavo. Tudi mi spadamo v vrsto onih držav, ki so polnih 18 let samo eksperimentirale. Ce se je le kje na svetu pokazalo nekaj novega, takoj smo bili pripravljeni, da sprejmemo to tudi mi. Uredba se je vrstila za uredbo, da se z njimi uredita naša trgovina in naše gospodarstvo. V trenutkih pa, ko je bilo res treba nekaj storiti, smo sedeli s prekrižanimi rokami in se izgovarjali, da bo že naravni razvoj stvari V9e opravil. Tako smo pustili pred leti, da ie prišlo v konkurz veliko število trgovcev z deželnimi pridelki, ki so vzdrževali vas. Ti trgovci so propadli zaradi slabe valutne
politike, do tal pa so bili pobiti z uredbo o zaščiti kmeta ter z raznimi poldržavnimi ustanovami.
Predaleč bi prišli, če bi navedli, kaj se je vse zagrešilo na škodo trgovine in kdo vse je kriv propadanja trgovine. Poudariti hočemo samo, da je danes, ko hočejo odločilni činitelji obnoviti gospodarsko življenje in obvladati sedanjo krizo, prvi pogoj ta, da se dvigne trgovina, ker je trgovina glavna hrbtenica podeželskega gospodarstva.
Trgovina mora razviti promet in sprejeti vse deželne pridelke in to se bo trgovini tudi pbsrečilo, če se odpravijo vse ovire trgovini, zlasti vse favoriziranje konkurentov trgovine in če bo trgovino podpirala tudi preudarna državna finančna politika.
Mnenja smo, da je trgovina certralna točka, okoli katere se giblje vse naše gospodarsko življenje in v prvi vrsti tudi ono na deželi. Le če bomo obnovili trgovino, bomo tudi premagali gospodarsko krizo.
vr
Zd&znice nesep vSiot/eniji
Zagrebška revija »Ekonomist« je objavila podatke o dohodkih posameznih žel. direkcij v Jugoslaviji. Po teh podatkih so znašali v proračunskem letu 1934/35 dohodki (v milijonih Din) direkcij v od potniškega blagovnega
prometa
Beogradu
Ljubljani
Sarajevu
Subotici
Zagrebu
136,4
95,6
41,9
78,8
137,7
302.5
348.1
119.2
250.6
370.2
do vseh dohodkov 23-3% 23-5% 8-5% 17‘5% 27-2%
Na posamezna ravnateljstva odpada železniških prog:	beograjsko 2024,1 km,
ljubljansko 1146,8 km, sarajevsko 1465,2 km, subotiško 1900,1 km in zagrebško 2189,9 km.
Rentabilnost 1 km proge znaša torej: v ljubljanski direkciji	334.717	Din,
v zagrebški direkciji	231.765	Din,
v subotiški direkciji	173.413	Din,
v beograjski direkciji	167.279	Din,
v sarajevski direkciji	110.012	Din.
Te številke dovolj jasno dokazujejo, kje se najbolj izplača graditi nove železnice, toda tudi ta opomin številk za nekatere še ni dovolj jasen.
Rentabilnost železnic je v Sloveniji največja deloma tudi zaradi precejšnjega mednarodnega tranzitnega prometa, ki gre skozi Slovenijo. Kako pa bi se šele dvignil promet, če bi imela Slovenija svojo železniško zvezo z morjem in če bi bile gotove tudi železniške proge Sevnica— Št. Janž in Črnomelj—-Vrbovško, da ba imel tudi Maribor svojo najkrajšo zvezo z morjem! Donosnost teh zvez je izven dvoma, a kljub temu se te železnice ne grade, pač pa železnice, ki skoraj ne morejo biti rentabilne;
Velik dohodek železnic v Sloveniji pa
tudi zahteva, da železniška uprava nekaj stori za zboljšanje prometa v Sloveniji.
Tu je v prvi vrsti omeniti ljubljanski kolodvor, ki je že davno premajhen in ki bi moral biti že davno zgrajen nov. Posebno ob sobotah, nedeljah in praznikih je naravnost čudež, ,da se kar redno ne dogajajo nesreče. Je sicer res, da se vse uredništvo in vse osebje na ljubljanski postaji naravnost požrtvovalno trudi, da se odvija veliki promet brez nesreč, toda tudi oni so ljudje in tudi od njih se ne sme zahtevati nemogočih stvari. Danes pa se te že zahtevajo.
Kakor na ljubljanskem kolodvoru, tako je tudi na večini drugih postaj v Sloveniji železniško osebje preobremenjeno s službo, ker se pač v Sloveniji vse preveč »varčuje«, Primer z gorenjskim tovornim kolodvorom to zlasti jasno dokazuje, ko se je brez vsake prave utemeljenosti napravila trgovcem in podjetnikom iz zahodne Ljubljane prav občutna škoda.
Pa tudi vagoni osebnih vlakov v Slpve-niji so takšni, da se potniki upravičeno jeze. Končno je vendar Slovenija letoviški kraj, kamor prihaja polno tujcev, ki pač niso navdušeni, če vidijo same stare in že davno za skladišče zrele vagone.
Sploh bi se moralo za tujca napraviti na naših Železnicah nekaj več, kakor pa se dela. Tako n. pr. manjka v Grobelnem,-kjer morajo potniki z Madjprske Čakati na zvezo poldrugo uro, vsaka udobnost za tujca. Morda bi se dalo v zvezi s kopališko upravo v Rog. Slatini kaj storiti v tem pogledu. Tudi nepotrebna čakanja bi bilo mogoče odpraviti z motornimi vagoni.
Toda v Sloveniji, kjer so železnice najbolj rentabilne, motornih vlakov nimamo, pač pa vozijo skoraj prazni drugje.
Več treba storiti za napredek železnic v Sloveniji, pa bodo že sedaj znatni dohodki železnic še bolj narasli.
Zaposlitev
Doiufata je ceuinija vstU dasedaj LzdaniU dovolpnj tujcem
»Industrijski pregled«, ki je danes gotovo ena maših najboljših gospodarskih revij, piše o vprašanju zaposlitve tujcev pri nas
naslednje:
»V prašanje primarne važnosti za nago industrijo, njeno osamosvojitev od tujine in ostvaritev njene neodvisnosti ko tudi zavarovanja pred tujo industrijsko špionažo je vprašanje zaposlitve tujih državljanov v našf Industriji. —~	"I
Nova uredba, s katero šfetičfeja vprdšdnje zaposlitve tujcev v naši državi, je bila objavljena nedavno nadomestila ono iz leta 1925., ki je bila — more s© reči — neka vrsta zakonitega kanala za dotok tuje delovne moči in njene zaposlitve. In takšna kakršna je bila, neprestano menjavana, dopolnjevana popravljana, da ni bil skoraj niti en njen predpis jasen in kategoričen, je pomenila samo zlo za našo narodno industrijo in za njeno ustvarjanje. — Nova uredba, izdana po 141etni izkušnji, je mogla biti in bi tudi morala biti boljša, toda pri nas je že navada, da se pri stilizaciji in izdaji gospodarskih zakonov in uredb ne vprašajo za svet gospodarske organizacije in ustanove, torej oni, ki imajo v teh stvareh največ praktične izkušnje. Zato imajo vsi ti predpisi mnogo preveč značaj biro-
kr&tičnega, pisarniškega in teoretičnega Pojmovanja posameznih šefov oddelkov, načelnikov dn referentov, katerimi je poverjena njih izdelava. Birokratizem v gospodarstvu pa je parazit, ki ne samo ovira, temveč naravnost ubijal
Ne spuščamo se v kritično presojo uredbe. Hočemo eamo predlagati potrebne izpre-membe glede njene uporabe in njenega izvajanja.
Imamo eno najbolj modernih zakonodaj. Kljub temu pa je socialno vprašanje in njegovo pojmovanje pri nas na še zelo nizki stopnji, To se najbolj vidi tudi iz one kampanje, da treba socialno ministrstvo odpraviti, ker da je nepotrebno dn odveč! Zalibog pa se smatrajo ti naši moderni zakoni pri nas kot zakoni tretje vrste in v njih določene zakonite pravice — bolj kot miloščina dn dobrodelnost kakor pa kot pridobljene in z zakonom sankcionirane pravice!
To nerazumevanje socialnega momenta v našem javnem in gospodarskem življenju je privedlo poleg še nekaterih drugih razlogov do zaposlevanja tujcev pri nas, zlasti v naši industriji. Nimamo —r in mnenja smo, da je sploh ni! — natančne statistike
o zaposlitvi tujcev pri nas, vendar pa je mogoče sklepati, da jih je vsaj toliko, kolikor je pri nas nezaposlenih delavcev. In takoj se pojavlja jasna dn nepobitna resnica: če ne bi bilo teh tujcev, ne bi bilo pri nas nezaposlenih delavcev!
Mnogo je podjetij, pri katerih delajo tuji delavci in katere bi mogli zamenjati našd delavci. Največkrat brez dovoljenja za zaposlitev ali le z začasnim dovoljenjem, ki se stalno podaljšuje ter se s tem formalno skrijejo za zakonito zaščito, ki je najbrže nitd zakonodajalec sam ni predvidel. Razne konvencije z drugimi državami, ki smo jih morali sprejeti zaradi drugih uvoznih koncesij, so nam vsilile tuje moči dn omogočile tujini, da pri nas zaposli svoje delovne moči in s tem olajša svoje socialno vprašanje. Imamo tudi tuje državljane, ki so nastavljeni pri nas že pred letom 1922; m ki so s tem pridobili pravdeo za zaposlitev, pa čeprav kot tujci niso hoteli sprejeti našega državljanstva. A poleg teh imamo tudi takšne, ki niso naši državljani, ki niso nastavljeni pred 1. 1922., ki nimajo dovolila za zaposlitev, niti formalnega niti začasnega, katerim je celo delo prepovedano, pa vendar — delajo in so nastavljeni (primer s tvornico konoplje v Baču), ker se vedno najde »način«, da ostanejo na delu, dn to pred očmi oblasti, ki bi jih morale izgnati.
Bojimo se, da se bo vse to dogajalo tudi po novi uredbi. Res je, da je tudi tuji državljan človek in da človekoljubje igra tudi tu svojo vlogo, toda to človekoljubje ne sme pomeniti nehumanosti do našega lastnega delavca in nameščenca ter biti v nasprotju z interesi naše domovine in njene obrambe. Vzgledi za to nam nudijo baš postopanja »kulturnih« držav, ki so mnoge naše državljane deportirale, z njih rodbinami dn otroci vred ter jih s tem uničile, pa čeprav so dvajset in več let delali, v teh državah. Valimo, kaj vee tuji delavci delajo, izvedb ter poročajo 6 industrijah, v katerih' so zaposleni, svojAm doma in kakšne posledice nastajajo paradi tega. Vidimo, da se vse tuje industrije emancipirajo od tujih delavcev, in zakaj potem pri nas ta pretirana obzirnost! Ali iz človekoljubja ali zaradi nepojmovanja posledic, ki morajo nastati ali zaradi kaprice nekaterih šefov podjetij ali — kar se nam zdi najbolj verjetno — zbog honorirane tolerance onih, ki bi morali uporabiti zakon?
Treba je zmanjšati in reducirati zaposlitev tujega delavstva pri nas in deloma ga popolnoma izključiti iz posameznih' industrijskih delavnic, kjer to zahteva interes državne obrambe. To je dolžnost oblastil
Potrebno pa je, da tudi zasebna iniciativa stori svoje! Snobizem igra tudi tu svojo vlogo. Nastavi 9e francoski kuhar — zaradi reklame. Ali češki, da bi privabil Cehe, kakor da bi prihajali k nam Cehi zaradi češkega kuharja. Nekateri zopet mislijo, da bodo več blaga prodali, če ga barvajo Nemci, drug pa zopet misli, da bo zanj bolje, če naglasi, da nadzira njegovo tvornico čevljev Švicar iz Balijevih tvornic. Moremo celo reči, da ni tujca, ki ee ponudi za delo, da ne bi dobil pri nas mesta, če je le količkaj možnosti za njegovo zaposlitev.
Še nekaj! Tujci prihajajo k nam, delajo, zaslužijo in odhajajo. Ljubosumno čuvaj® svoje znanje, da bi nas prisilili, da zopet inastavimo tujca. In naše delavstvo? In ustvarjanje našega lastnega delavskega kadra? In ustvarjanje naše lastne delovne moči za primer vojne, ko bodo tujci odšli, da vzamejo puške, s katerimi bodo streljali na nas!
Namestitev tujih delavcev ni interna stvar podjetij. Ona se tiče javnih, obrambnih in gospodarskih interesov države in naša dolžnost je, da o tem vodimo račun.
Imamo novo uredbo. Potrebno je izvesti revizijo vseh do sedaj izdanih dovoljenj, izdanih po stari famozni uredbi. Vse one, ki nimajo v resnici pravilnih, po zakonu predpisanih dovoljenj, je treba odpustiti. Vse one silne šefe, direktorje, knjigovodje in
nadzornike! In vse strojepiske in vse delavce, ki delajo brez pravice! Naj postavi' tuji kapital svoj© opazovalce, zastopnike, kontrolorje in podobno — toda zaposleno naj bo le naše delavstvo in uradništvo! Vemo, da bo tudi to glas vpijočega v puščavi, ker bodo nekateri častilci denarja odstopili svoje ime in pustili tujcem, da delajo, kar hočejo.
Junija 1933 je razložil v »Industrijskem pregleduj gosp. Blaškovič nekatere poglede glede zaposlitve tujcev v naši industriji. Od takrat se žal stanje ni izpremenilo in naj so bila njegova izvajanja še tako pa-triotičua, strokovnjaška in nujna. Birokra-
tizem nima časa, da bi slišal glas javnosti in glas onih, ki vedo, kaj treba storiti.
Francija, Turčija, Avstrija, Madjarska, Italija — o Nemčiji niti da govorimo — pa tudi Romunija in Bolgarska ustvarjajo svoj delavski kader ter temeljito in brezobzirno odpuščajo tuje delavce, pa celo naše izseljence. Zato se pa pri mas še vedno šopirijo mnogi tujci, ki se nočejo naužiti niti našega jezika in ki niti nimajo dovoljenja za bivanje v naši državi. Potrfebna je boljša uredba kakor pa je bila stara. Toda še bolj potrebna je vestna in stroga kontrola. Ker to je imperativ našega uSposobljenja m de-lo, pa tudi naše industrijske neodvisnosti!«
TcošocUk* na etektufai tok tcefra
znižati
Najbolj napačna so ona davčna bremena, ki obremenjujejo proizvodnjo, ker se s tem preprečuje vsako oživljen je gospodarske delavnosti. Zato so gospodarski krogi od vsega početka ugovarjali uvedbi trošarine na električni tok ter dokazovali, kako mora imeti ta trošarina samo kvarne posledice. Toda vsi njih ugovori so bili zaman in trošarina na električni tok je bila uvedena in da bi se njena škodljivost še bolj izkazala, je kmalu nato prišla še banovinska trošarina.
Kakšne so bile posledice te trošarine, dokazuje poročilo Kranjskih deželnih ele-ktraren, ki so za Falo naj večje električno podjetje v Sloveniji. Z uvedbo državne trošarine 70 par za kilovatno uro je bila cena toka povišana približno za 21 odstotkov, dstočasno pa je padel konsum toka v posameznih področjih za 20 odstotkov. Pri električnem toku za obrtniške in industrijske ^namene znaša povišanje cene toka samo 5 do 10 odstotkov, vseeno pa je padel konsum, ker je postala cena za nekatera industrijska podjetja previsoka.
Druga važna ugotovitev Kranjskih deželnih elektraren je, da znašajo njih stroški pri izračlmjanju in nakazovanju državne trošarine 10% vsega donosa, ki ga daje državna trošarina. Poleg tega pa zahteva tudi kontrola državnih oblasti nad dohodki državne trošarine velike izdatke, da gre velik del trošarine le za neproduktivne namene. Uvedba državne trošairihe na električni tok je nadalje zahtevala nabavo na tisoče električnih števcev, kar pomeni, da so šli za te števce milijoni dinarjev v tu-
jino. To tudi mi bilo v korist našemu gospodarstvu.
Kakor kažejo računi posameznih podjetij, pomeni državna trošarina na električni tok tudi preveliko obremenitev končnega izdelka. Najbolj je od trošarine zadeta lesna industrija, kjer znaša obremenitev tudi šest in več odstotkov cene finalnega izdelka. To se zlasti 'kaže pri proizvajanju rotacijskega papirja. Anketa, ki jo je o posledicah državne trošarine na električni tok priredila Zveza industrijcev v Ljubljani, je odkrila, da je ta trošarina kriva, če se nekateri rudniki ne elektrificirajo.
Zato je nad vse upravičena zahteva gospodarskih krogov, da se sedanja trošarina na električni tok odpravi ali vsaj temeljito revidira. Najmanj, kar pa bi se moralo zgoditi, je to, da se za tok za razsvetljavo obrtniških in industrijskih delavnic ter dvorišč predpiše ista trošarina kakor za tok, ki služi kot pogonska sila. Posebno znižano trošarino bi bilo inadalje treba uvesti za rudnike ter znatno znižati trošarino za tok, ki se uporablja pri proizvajanju celuloze in lesovine.
Banovinske trošarine na električni tok pa bi se morale sploh odpraviti ali pa vsaj podobno reducirati kakor državna trošarina. Enako bi se moralo določiti tudi glede občinskih trošarin, ki dostikrat s svojimi velikimi razlikami škodujejo tudi konkurenčni sposobnosti podjetij. Cas je, da že enkrat obvelja načelo, da davčna bremena ne smejo podraževati produkcije. In zato se morajo trošarine na električni tok odpraviti ali pa vsaj bistveno znižati.
Peter IHagerl
OdfUauttti nacct <za zadcu&M’ •zvvzz
duu/skt ba*twU*e-
Na osnovi Čl. 2. pravilnika k členu 5. uredbe o izpreniembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov r dne 3. avgusta 1934 je kmetijski minister odobril z odločbo od 1. maja 1935, št. 25.408/V, ta odplačilni načrt ža Zadružno zvezo v LjnMjani, registro-vano zadrugo z omejeno zavezo,
Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani, re-gistrovano zadrugo z omejeno zavezo, Zvezo, gospodarskih ladnig za Jugoslavijo v Ljubljani, registrovano zadrugo' z omejeuo zavezo, po katerem bodo zadruge, včlanjene v imenovanih zvezah, izterjevale od dolžni-kov-kmetov svoje stare terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932.
Čl. 1. — Kdo ®e smatra za dolžnika-kmeta, je določeno v čl. 2- uredbe o zaščiti kmetov z dne 8. avgusta 1934.
Čl, 2. — Zadruge računajo dolžnikom-kmetom od 1. januarja 1935 največ 6% obresti letno za nazaj1- Le zadruge, ki imajo več ko 25% svoje obratne glavnice (t. j. vseh lastnih in tujih sredstev) izposojene od drugih denarnih zavodov, smejo računati dolžnikom-kmetom od 1. januarja 1935 dalje največ 7'/*% obresti na leto.
£1. 3. — Dolžniki-kmetje morajo vsako leto najkesneje do konca meseca novembra plačati obresti od dolžne glavnice po čl. 2. tega odplačilnega načrta. Od dne dospelosti se rač unijo zamudne obresti v
enaki izmeri.	.	,
čl. 4. — Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki- kmetje, izvzemši primer po čl. 5., v 12 letih po naslednjem načrtu: v letu 1935. en odstotek, v letu 1936. dva odstotka, v letu 1987. tri odstotke, v letu 1988. Štiri odstotke, v letu 1989. pet odstotkov, v letu 1940. sedem odstotkov, v letu 1941. devet odstotkov, v letu 1942. enajst odstotkov,
v letu 1943. trinajst odstotkov, v letu 1944. štirinajst odstotkov, v letu 1945. petnajst odstotkov, v letu 1946. šestnajst odstotkov.
Kot dolžna glavnica se smatra stanje dolga, izračunjeno po čl. 3., odstavek 5., uredbe z dne 3. avgusta 1934.
Odplačilo na glavnico je plačati vsako leto najkesneje do 30. novembra.
Cl. 5. — Če dolžna glavnica pri zadrugi ne presega zneska Din 6000’—, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakolotaifc presti.: letno najmanj V* dolžne ^avMcfc, fh sicer' do konca novembra vsakega leta.
ČL 6. — Če dolžnik ne plač® obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta.
Čl. 7. — Ako zadruga ugotovi, da dolžnik otujuje aM obremenjuje ali pustoši svoje premoženje, tako da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta z dnem, ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo o tem.
Proti taki odločbi zadruge ima dolžnik v roku 15 dni od prejema obvestila pravico do pritožbe na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča dokončno.
£1 g _ Obresti, ki bi jih moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934, se smejo po prisilni poti izterjati po preteku 15 dni po objavi odplačilnega načrta v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Čl. 9. — Predpisi uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934 se smiselno upo rahljajo, kolikor ne nasprotujejo določilom tega odplačilnega načrta.
Čl. 10. — Odplačilni načrt dobi obvezno moč z dnem, ko se objavi v ^Službenem ltetu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Načrt velja torej od dne 20. avgusta
dalje.
V visoki starosti 74 let je umrl v Peklu pri Mariboru graščak Peter Magerl, bivši Župan občine Pekel. Pokojnik je bil daleč na okoli znan kot dober gospodar in mož lepega značaja, ki je vedno rad pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna. Zlasti je skrbel za procvit gasilskega društva v Peklu, ki ga je v priznanje njegovih velikih zaslug za društvo izvolilo tudi za častnega člana. Za ves kraj pomeni njegova smrt veliko izgubo, Pogreb blagega pokojnika je bil danes v četrtek iz Pekla, od koder so prepeljali truplo v rodbinsko grobnico v Poljčanah. — Bodi ohranjen vrlemu možu časten spomin! Njegovi težko preizkušeni rodbini pa naše iskreno sožalje!
Ljubljana v jeseni
Dela za veliko razstavo »Naš Jadran« se
bližajo zaključku. Razstava, ki bo v okviru letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma od 5. do 16. septembra, bo po svojem obsegu in bogastvu ena največjih doslej prirejenih razstav v naši državi. Poleg pregleda delovanja Jadranske straže nam bo razstava podala zgodovino pomorstva na Jadranu, orografijo, geografijo, meteorologijo, jamarstvo, živalstvo, rastlinstvo, narodne noše in običaje, pomorski promet, tujski promet, razvoj in pregled naše vojne mornarice, moč naše trgovinske mornarice, slikarsko umetnost v zvezi z našim morjem in gospodarstvo na Jadranu. Vse to pa bo izpopolnjeno z veliko razstavo živih morskih rib. Da bodo obiskovalci mogli primerjati morske ribe s sladkovodnimi ribami, bo v velikem podzemnem bazenu tudi razstava teh rib. Uprava Ljubljanskega velesejma je poskrbela, da bo tudi zabavni del razstave najzanimivejši in v duhu našega Jadrana.
Pohištveno mizarstvo bo zopet bogato zastopano na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 5. do 16. septembra. Razstava bo nudila vsakemu dovolj možnosti, da si izbere pohištvo po svojem okusu in razmerah. Naš pohištveni obrt od leta do leta vedno bolj napreduje in tako bo tudi letos pokazal svoje možnosti in napredovanje n. pr. v interijerih, oblikah arhitekture, tehnično-konstriiktivneni izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Obiskovalcem jesenskega Ljubljanskega velesejma priporočamo, da si temeljito ogledajo tradicionalno, pa vendar vedno znova zanimivo pohištveno razstavo v paviljonih E in F.
Trg. nadaljevalna šola v Ljubljani
Šolski odbor Združenja trgovcev v Ljubljani naznanja, da bodo popravni izpiti na trgovski nadaljevalni šoli dne 2. septembra 1935 ob 2. uri popoldne.
Vpisovanje novincev v I. razred bo dne 3. in 4. septembra v prostorih Združenja trgovcev, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. Vsak prijavljenec mora predložiti izpričevalo, da je dovršil najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole ali pa višjo narodno šojo. Pri Vffisu predloži vsak zadnje in zdravniško izpričevalo.
Vpisovanje v ostale razrede bo 3. in 4. septembra istotMH, vtui^kokrat-od 2. do 5. ure popoldne. Pri vpisu se mora izkazati vsak z lanskim izpričevalom in plačati predpisano šolnino v znesku Din 500'—.
Novinci pa plačajo poleg te šolnine še Din 100*— vpisnine.
Redni šolski pouk se prične dne 9. septembra t l. ob 2. uri popoldne.
Natančni razpored bo razviden ma soiski
deski. — Soiski odbor.
•pcnudibe
rnSmJS^SSm^SmmSSimm
Velika švicarska tvornica, ki se bavi s proizvodnjo ravnil, metrov, ravnil za risanje, premernih ravnil (Baumessklup-pen), letev za merjenje (Messlatten), letev za niveliranje, miz za merjenje, miz za risanje, meril, trikotov, pantografov, kotomerov itd., išče za kraljevino Jugoslavijo enega ali več strokovnih zastopnikov. Interesenti naj se z omembo referenc obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu.
Švicarsko podjetje, ki se bavi s proizvodnjo strojev za seštevanje z 10 tipkami, išče v stroki dobro uvedenega zastopnika za kraljevino Jugoslavijo. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu.
Politične vesli
Revolucija v Albaniji se je predvsem ponesrečila, ker so zarotniki v mestu Fieri prekmalu udarili. Povod za njih prezgodnji nastop je bil nepričakovani prihod generala Giliardija, ki je tako še enkrat rešil kralja Zogua. Zarota je bila zelo široko organizirana in je imela za cilj proglasitev republike, kateri naj bi predsedoval Fan Noli. Zarota j.e bila organizirana od neke tuje države, da bi imela vzrok za intervencijo.
Baron Aloisi je pri svojem odhodiu iz Ženeve odkrito izjavil, da je zelo skeptičen do vseh poskusov, da bi se rešil italijansko abesinski konflikt mirno. Cilje italijanske politike v Abesiniji je odkrito razložil Mussolini Edenu že v Rimu in o teh ciljih je podrobno' poučena tudi francoska vlada. Vojaške operacije Italije v Afriki pa ne bodo imele nobenega vpliva na njeno politiko v Evropi.
Kljub tej izjavi italijanskega delegata pa upajo Angleži še vedno, da bi bilo mogoče mirno rešiti italijansko-abesinski konflikt. Listi napovedujejo, da bo Anglija v Ženevi zelo energično pritisnila na Italijo. Na seji angleške vlade se bo razpravljalo predvsem o tem konfliktu, ker je v nevarnosti tudi Društvo narodov. Angleški listi napovedujejo, da bo Anglija najbrže preklicala prepoved dobave orožja in vojnega materiala Abesiniji.
V Londonu je bila važna seja vlade, ki so se je udeležili zunanji minister Hoare, visoki komisarji za Avstralijo, za Novo Zelandijo, za Kanado in egiptski poslanik. Podpredsed. min. sveta Macdonaldje izjavil, da smatra sedanji položaj za najresnejši po 1. 1914.
Italijanski listi pišejo, da bo italijanska vojska že v treh mesecih v Adis Abebi ter bo nato proglasila za abesinskega cesarja nečaka sedanjega cesarja 151etnega Ras Makonena. Toda drugo vprašanje je, če niiso italijanski listi malo preveč optimistični, ker pišejo drugi vojaški strokovnjaki z ozirom na francoske izkušnje v Maroku, da bi bilo mogoče Abesinijo popolnoma zasesti, tudi če bi šlo vse po sreči, šele po dolgiih letih.
Fašistični glavni tajnik Starace in vsi pokrajinski tajniki stranke so pisali du-ceju, nnj Jtti poSl^e v Abesfriijo kot prostovoljce.
Za namestnika propagandnega ministra — Mussolinijevega zeta grofa Ciana, je bil imenovan predsednik literatske korporacije Dino Alfieri.
Italijanski Usti naglasa jo, da bo pri letošnjih manevrih sodelovalo pol milijona vojakov iin da pomenijo ti manevri prvi poskus splošne mobilizacije.
Italijanska vlada je zaprla vse blagovne bo«©, da prepreči špekulacijo v terminskih kupčijah. Cene rastejo namreč v Italiji neprestano, zlasti pa cene živil.
V japonskih krogih v Adis Abebi se trdi, da bo dala Japonska Abesiniji v primeru vojne večje posojilo.
Španska vlada je sklonila, da ostane Španija v primeru afriške vojne nevtralna in je že odposlala na važne mejne točke Maroka gorsko , topništvo, ojačenja pa dobe tudi vse posadke ob gibraltarski ožini.
Vsa abesinska vojska šteje danes 450.000 mož. S tanki in letali upajo Italijani, da bodo to vojsko premagali v treh mesecih.
Na pariški boroi so padli papirji Sueške prekojme družbe za 260 točk, ker so se ponesrečila pogajanja treh. Očividno računajo delničarji z možnostjo, da bo Sueški prekop zaprla Anglija za italijanske ladje.
Proizvodnja tvorni« za orožje in vojni material je po podatkih Društva narodov v letošnjem prvem polletju narasla skoraj v vseh državah, najbolj pa v Italiji in Nemčiji. Proizvodnja se je znižala samo v Franciji in Nizozemski.
Nemška mornarica je dobila baje nove torpedne čolne, ki bodo imeli hitrost do 40 vozlov na uro. Za posadko bodo^ uporabili samo mornarje, ki se^ prostovoljno prijavijo za to nevarno službo, ker bo vsak mož posadke v primeru vojne skoraj gotovo
zapisan smrti.
Carinska afera, ki so jo odkrile francoske oblasti v pristanišču Le Havre, zavzema vedno večji obseg, Dosedaj je ugotovljeno, da je bila francoska državna blagajna zaradi teh poneverb oškodovana za eno milijardo frankov.
Ekvadorska vlada je proglasila diktaturo predsednika Ve!isqua Barka, čemur pa se je vojska uprla in aretirala vso vlado kar v glavnem mestu Quitu. Po deželi ni bilo boja.
gen arefvo
Optimistična izjava guvernerja Narodne banke
Guverner Narodne banke g. dr. Radosavljevič je po povratku iz Zagreba, Ljubljane in Varaždina izjavil, da more ugotoviti zopetno vračanj© zaupanja v denarne zavode in neko okrepitev gospodarske' aktivnosti. Nadalje je izjavil, da sedaj dovoljuje Narodna banka kredite zlasti izvoznikom, posebno v nemškem in italijanskem prometu. Na seji Narodne banke, ki bo dne 26. t. m., s© bo nadaljevala razprava o kreditiranju denarnih zavodov.
Po padcu leja
ftumunski lej je na tujih borzah padel za 20%, na nekaterih celo za 30 odst. Ta padec je bil posledica neplačevanja rumun-skih obveznosti v tujini in tuji kapitalisti, ki so povzročili ta padec, so hoteli Rumu-nijo prisiliti, da začne zopet v redu plačevati svoje obveznosti. S padcem leja so hoteli prikazati svojo moč Rumuniji. To moč so Rumuniji sicer res pokazali, obenem pa ji silno ustregli, čeprav nehote. Padec leja se je dogodil tik pred začetkom izvozne sezone in Rumunija bo mogla sedaj, ko je lej nižji, izvažati. Večji izvoz pa pomeni tudi zboljšanje na notranjem trgu. Odkupna cena pšenice je bila v Rumuniji določena tako visoko, da se pšenica ni mogla izvažati. Pa tudi oslabljena kupna moč domačega potrošnika ni mogla zmagati te previsoke cene. Končno pa tudi državne finance niso bile tako dobre, da bi mogle trajno plačevati razliko med določeno ceno in ceno, ki bi odgovarjala svetovni pariteti. S padcem leja so vse te težave bistveno zmanjšane. Poleg tega pa je olajšan tudi problem kmet. dolgov. Kmet bo dobil sedaj za iste količine pšenice več lejev in bo laže začel odplačevati dolgove, katerih višina ostane ista. Nerodno je le to, da je padel lej kmalu nato, ko je bil oficialno stabiliziran. Pa ta uradna blamaža je z drugimi prednostmi devalvacije več ko plačana. Sicer pa ni Rumunija edina država, v kateri se je stabilizacija tako dobro obnesla.
Francoska banka
izkazuje v poročilu 16. avgusta padec svoje zlate podloge za 47 na 71.583 milijonov rankov, zastav in menic za 46 na 7832,
• menic za 36 na 6686, lombardnih posojil za 57 na 3190 in obtol 81.490 milijonov frankov. Narasle so njene 'kratkoročne obveznosti za 542 na 13 672. Zlato kritje se je povišalo od 75.13 na 75.22%.
našem i/ tujini
Leg in lesni izdelki:
763 — Hamburg; ponuja se zastopnik za izvoz vseh vrst lesa v prekomorske zemlje;
764 — Aleksandrija: lesena kopita za čevlje, lesene pete in druge drobne izdelave iz lesa za obrtništvo;
765 — Oslo: leseni sodi, prostornina 175 kg za olje;
785 — Lipsko: raznovrsten les in furnirji;
786 — Praga: bukov, borov in m e česnov les.
Poljedelski proizvodi in zdravilne rastline:
766 — Omdurman (Sudan): moka od žitaric;
767 — Dunaj: med od akacij in lipov cvet;
768 — Koblenz: ponuja se zastopnik za fižol in stročnice;
769 — Dresden: predivo in preja;
770 — Berlin: koruza, moka za živino in otrobi;
771 — Berlin: oljno seme in predivo;
787 — Praga; predivo in preja;
788 — Kopenhagen: hmelj;
789 — Heisingfors: stročnice in ostala povrtnina;
790 — Dunaj: predivo in preja;
791 — Heisingfors; razna živila.
Sadjarstvo:
772 — Omdurman (Sudan): sadne konzerve;
773 — London: sveže in suhe slive;
774 — Berlin: sok iz raznega sadja (marelice, imaline, jagode);
775 — Koblenz: ponuja se zastopnik za suhe slive;
776 — Berlin: suhe slive v sodih po 80 kg;
777 — Casablanca: suhe slive in suhe marelice.
Živinoreja, perutninarstvo in ribar$tvo:
778 — Berlin: perje in puli;
779 — Kairo: ponuja se zastopnik za vse suhomesnate proizvode;
780 — Bruselj: postrvi iin polži;
781 — Omdurman: morske ribe ter žive in zaimrzle rečne ribe;
782 — Haifa: isto;
783 — Berlin: volna, žima, kozja dlaka, ščetine in sirove kože;
802 — Gottbus: svinjska čreva;
803 — Anvers: sir, posebno Emmentlial;
804 — Praga: živa perutnina;
805 — Kopenhagen: čreva;
806 — Kairo: ponuja se zastopnik za sir kačkavalj.
Rudarstvo;
807 — Bruselj: svinčena, cinkova in antimonova ruda;
808 — Dunaj: barit.
Industrijski izdelki:
809 — Kopenhagen: tuljci za klobuke;
810 — Praga: ponuja se zastopnik za ke-mijsko-industrijske izdelke.
Razno:
784 — Haifa: vsakovrstni predmeti za nakit, bižuterija in galanterija.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. role dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
2unan/a
trgovina
GS
ma hvcnihcL
*
milijone dolarjev novega papirnatega denarja izdajo Združene države Sev. Amerike za konverzijo farmarskih hipotekarnih dolgov. Predlog te razdolžitve je bil v senatu že sprejet in se predloži zdaj zbornici.
Glede novega aflP>«ii£k«|a bančnega zait.
je bil dosežen spoiazum ned državnimi in zasebnimi bankami. Prve bodo imele v osrednjem bančnem odfboru 8, druge pa .5 zastopnikov. Predsednik Roosevelt pa bo imel pravico, da imenuje na izpraznjena mesta nove člane odbora.
      ------------------------------------
Statistika konkurzov in prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletrgovcev v »ni objavlja za dobo od 1. do 31. ju-1935 naslednjo statistiko (številke v "epaju se nanašajo na isto. dobo preteklega leta):
1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski bano-
(2), v Savski 3 (5), v Vrbaski — Primorski - (2)v v Drinski - (4), v »unavski - (3), v Moravski 1 (1), v Vardarski - (4), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—).
2. Razglašene prisilne poravnave izven •»nkurza: v Dravski banovini 9 (11) v Savski 4 (9), v Vrbaski - (2), v Primorski — (2), v Drinski 1 (3), v Zetski — (l), v Dunavski 2 (8), v Moravski — v Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—).
3. Končana konkurzna postopanja:	v Dravski banovini 4 <4), v Savski 3 (6), v Vrbaski - (2), v Primorski 1 (3), v Drinski 1 (4), v Zetski — (1), v Dunavski 7 (5), v Moravski 4 (1), v Vardarski 3
), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (1).
. 4- Potrjene prisilne poravnave: v Drav-banovini 9 (9), v Savski 2 (8), v Vrbaski — (—), v Primorski 1 (5), v Drinski — (1), v Zetski — (1), v Dunavski S (2), v Moravski — (—), v Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—).
Društvo induštrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o oborjenih in končanih konkurzih iin prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. idlo 31. julija.
OTVORJENI KONKURZI:*
a ^	Savska	banovina:	Iliršl	Leon,	lastnik	par-
Z? _°a ^morije »Bflsa«, Bjelovar; Kralj pletiona
čarapa Dukra ti 'Zagrebu, lastnica Trauta Kralj iz Zagreba; Zentner Julija, spec. in kol. trg., Zagreb, Sv. Duh 18.
Mororaka banovina: Letiča Danica, vdova Mihajla,%g., Negotin.
Zetska banovina; Universal, d. z o. z., poslovodja Karel Havelka, Dubrovnik.
Beograd, Zemun, Pančevo; Jurišič Dušan, trg., Beograd, Prestolonasljednika Petra ul. 19.
RAZGjLAŠBKE PRISILNE PORAVNAVE: Sfcvsfca banovina: , Preliler Joeip, lastffik
Mvarne »Croatia«, Zagreb; Lučevič Hege i
Jun« D jakovo; Kožuh Martin in Kožuh Rozika, solastnika tt. Kožuh i drug, Zagreb, Draškovičeva ul. 7.
Drinska banovina: Lazič Andre, Sremska Mitroviča.
Donavska banovina: »Jugoslovanski dnevnik«, lastnik dr. Fedor Nikič, Novi Sad; Bičanski Peter, trg., Irig.
Beograd, Zemun, Pančevo; Panič Miloš M., trgi z železnino, Beogcad, Trg. Aleksandra št. 147.
KONČANA KONKUftZNA POSTOPANJA: Primorska banovina: Sosič Viktor, trg. z barvami, Šibenik.
Moravska banovina: Dimitriievič Hrani-trg., Aleksiuac; M* A«, Pa
vit* Radomir,. trgovec, Negotin.
Vardlarska banovina; Stefanovič Slobodan, cambas, Jovan S. Petkovič, kasapin, Djordje Mladenovič, kavarnar, Vranje;' Živadinovih Ilija, Strumica; »Jovič i Todorovič«, Leetoovac.
Savska banovi«*.: bodali ja Franjo, Viro-vitica; Erdeš Imbre, Cakovac; Hiršl Gustav, trg,, Bjelovar.
Drinska banovina; Krilič Hajredin i Mu-stala, Sarajevo.
Beograd, Zemun, Pančevo; Radosavljevič Milan T., trg., Beograd; Stefanovič Bra-nivoj, kapadžija, Beograd; Benoion Hainn, trg., Beograd; Pečenič Vukalin, krojač, Betv grad.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Fumič Tomislav, trg., Zagreb, Varšavska ul.
Primorska banovina: Čieim-Šajn i brat, Martin i Andrija, Vodice, podružnica Stan-kovci.
Donavska banovina: Bek Andrija Marija, Ciba; Jovanovič D j ura, trg., Vel. Bečej; Vasiljevič Vojislav, krojač, Subotica.
Beogradi, Zemun, Pančevo: Veselinovič Ljubomir S., lastnik tvrdke parfumerije in bazar »Sloga«, Beograd.
] POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU:
Savska banovina; Šalgo Makso, k. d., Osijek.	„	:
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih, kvotah itd., daje tajništvo druitva.
Konhuvzi im pri* silne popitvnave
Razglašen je konkurz Ivanke štrukelj, “trg. v Ljubljani. Sodnik Avsec, upravnik Lojze Zajc. OgMieitveni rpk do, 4. *(8ptem bra, ugotovi%eni jnarolf 77 še{nertit)ra'i>1 pol devetih, lis Kf i %
Konkurz tt. jliher <*., drtSKhe	v
Ljubljani. Sodflik Avsec, upravriffi dr Benkovič, odl^jl LjubJjgnJ^PrSi ■bfr«p« nikov je bil avgdlfc, ‘^lAait^eart do 8. septembra, ugotovitveni narok dne 13. septembra ob devetih.
Odpravljen Je konkurz tvrdke Čadež Brear d. z o. £jfeL<jubljani,_ker je bila razdeljena vsa uta*.
Marije Škofič v Konjicah, prej v Ljubljani, ker ni kritja tetstroSke 'postopka,
Uveden je |H(|vtaatai postopek Frane* trg. in p. v Smledniku. Poravnalni »odmik J. Gregorc, upravnik df. A. Megu-. Šar, odv.. v Kranju. Narok dne 12. sept, ob devetih v K«raj»; f«k ogtesitve do & septembra.
Uvedena je poravnava Zvezno knjigarne dr. % o. z. v Ljubljani. Sodnik Avsec, por. upravnik Lojze Zajc, lastnik kom. pisarne v Ljubljani. Narok dne 80. avgusta ob pol enajstih, tok za oglasitev do K. avgusta ob ponudbi 90 odstotkov.
Poravnalni postopek Franca Korošca, peka v Celju. Sodnik J. Božič, upravnik dr. Voršič A., odv., narok dne 26. septembra ob 9. uri, rok za oglasitev do 20. septembra.
Končane poravnave: Klana J. v Farni vasi, trg. z mešanim blagom,
Dragotina Sttpiža v Mariboru, trg. z me-šainiim blagom, in
ZapttSiine po pok. v«leti«oveu Francu Stupici v Ljubljani.
Pred jugoslovansko-italijansko gospodarsko konferenco v Rimu
Ob svojem obisku pri predsedniku italijanske vlade je jugoslovanski poslanik Dučič razpravljal predvsem o ureditvi gospodarskih stikov med obema državama, ki so zastali zaradi zastarelosti dosedanje trgovinske pogodbe in pa zaradi italijanskih uvoznih omejitev. Na konferenci se je poudarjalo, da je potreben pretres vseh skupnih gospodarskih vprašanj. Iz Rima poročajo, da si v italijanskih uradnih krogih žele takojšnjega sklica konference, po možnosti že pred začetkom jeseni, dočim se ha jugoslovanski strani šele urejajo priprave za takšno konferenco.
Zakaj ne napreduje naš izvoz
Dne 17. t. m. se je začel v Brčkem trg za sveže češplje, ki so namenjene za izvoz. 2e par dni preje so prišli trgovci iz Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije, da nakupijo češplje. Dovoz češpelj je bil silno velik in v kratkem je bilo pred železniško postajo več ko 300 voz. V začetku je bila cena češpelj precej dobra in so se plačevale po 260 Din za 100 kg. Ze eno uro kasneje pa je začela cena silno padati in dopoldne je že padla na 160, potem pa celo na 140. Prodajalcev se je polastila panika in začeli so prodajati češplje za vsako ceno. Vzrok padca cen je bilo baje to, ker so bile češplje nezrele. Še mnogo bolj verjetno pa je, da so se tuji trgovci lepo med seboj dogovorili, kmetje pa so si drug drugemu kvarili ceno. Tako so dobili tuji trgovci sladke bosanske češplje za nizko ceno, kmetje pa so bili ob dobiček. Radovedni smo le, če ni nobene zadruge, ki bi skrbela, da bi kmetje dobro spravili svoje proizvode v denar. Tu, kjer so zadruge potrebne, jih ni, kjer pa je treba domačemu človeku znižati zaslužek pa so takoj na delu razne nabavljalne zadruge.
*
Prvo smederevsko grozdje, ki je leto® zelo sladko, se je že začelo izvažati v Češkoslovaško. Vinogradnikom so izvozniki plačevali prvo grozdje po 2 do 3 Din za kg.
Pijavke in žabe so začeli v velikih količinah izvažati iz krajev ob Neretvi. Pijavke se pošiljajo večinoma v Francijo, žabe pa gredo v Italijo. Za žabe in pijavke so dobili letos prebivalci v teh krajih okoli enega milijona dinarjev.
Na Bolgarskem je bila sklicana posebna konferenca za povečanje izvoza grozdja. Lani je izvozila Bolgarska 21.509 ton grozdja, letos pa upajo, da bodo povečali izvoz na 30.000 ton. Največji konkurent bolg. grozdja na tujih trgih je Grčija. Bolgarsko 'grozdje j« posebno iskano v Avstriji, Če-škoslovaSfci, Nemčiji in Angliji,
Pasiva italijanske tunanje trgovine I Je^pšnjih fsedmih mesecih znaša 1305 milijonov proti lanski 1549 v fej| J|obi. eatfinskih, podatkih je; fcila jvrSflrtošfc uvoz® v.*|em čdiu letos 4.4li, ^re&nost izvoza p£ Ipfconof;* lii tt <J SIJ I J 1 . etov|ii prourvoAnja nafte.se j« v lotoJ-polletju povišala na 78‘i6 unilijonof »v, kar pomeni za 8,2*/o večjo pMzvod? njp kakor je bila lani.	|
| 4nomaKja na trgu kositra v Londonu se Himetno nadaljnje, tako da je klju| j^Ufmnim žalogam nepo&rtedna cena 'm, 8% nad terminsko. Z druge strani th&Š čajo, da f6 tej ahMiJi virttk 're#tm> premočna onrejrtev -produkcije. - Poraba kositra . se je povešala- v ameriški avto-mobilski ihdi£tr!)i* zWti j* povsfl zari-di večie produkcije konzervnih Skafel. Ob fconeu	pričltl	'A
obnovo kartala, pri l^aterem imajo vse dr-Žavfe VMhd bfeeao.
Že v 24 arah
tttrva, pisiin la k«* mlin* inail oblek«, Uobnke Itd. SkroM In iretlaUka .r^M, omitafl* tn mulet«. m, nMga la 4fca iHmai« perila
tovarna JOS. REICH
PoIJaatU nuip 4—6. Selenbargova iLI Tcletan tt. U-7L
Službeni list
Dravske banovine z dne 21. avgusta objavila: — Navodila za izvrševanj© finančnega zakona za proračunsko leto 1935/36. itd.; — tlredbo o predpisu in vplačil« prispevkov v gasilski sklad — Odredbo banske uprave o postavitvi komisarjev za pregled izvoznega sadja.
TRGOVSKI LIST, 22. avgusta 1935.
n	......
čudno postopanje glavnih funkcionarjev Narodne banke s sušaškimi gospodarstveniki
Pod tem naslovom prinaša »Primorski Lloy<k:
Tukajšnji izvozniki lesa, živine in žita so opozorili svoje vodilne gospodarske ustanove o veliki nevarnosti, ki je nastala za naše izvoznike v Italijo, ker je Narodna banka od danes na jutri ustavila vsak odkup lir, nekaj kesneje pa pristala na odkup lir, toda ne po 2°/o, temveč po 5%. Jasno je, da tako visokega odstotka odkupa de more prenesti izvoz preje navedenih predmetov, ker je zaslužek izvoznikov neprimerno manjši od tega odstotka. Kako visoka pa je obrestna mera pni 5% odkupu za 6 ted^ nov, ni treba poudarjati.
Na te in druge težave pri izvozu v Italijo so bili opozorjeni Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, trg. ind. zbornica v Zagrebu ter podružnica Narodne banke na Sušaku, katero so izvozniki tudi naprosili, da prideta gospoda guverner in gen. direktor Narodne banke, ki »ta imela konferenco z denarnimi zavodi in privred-niiki v Zagrebu, Ljubljani in Varaždinu, tudi na Sušak ter naj imata z izvozniki konferenco, na kateri bodo izvozniki navedli razloge, ki onemogočajo naš izvoz v Italijo ter obenem predlagali, koko te ovire odstraniti. Gosp. upravnik susaške podružnice je spoznal potrebo takšnega sestanka ter je takoj ta predlog usvojil in ga sporočil svojim predpostavljenim. Konferenca bi morala biti 18. ali 14. t. m., o čemer so poročali tako zagrebški listi, ko tudi »Primorske Novine«, katere uredništvo je celo voščilo gospodom od Narodne banke prijetno bivanje na Sušaku. Njun prihod je bil nato napovedan za 13. avgusta med 3. in 4. uro popoldne. Gospoda sta tega dne tudi dejansko prišla iz Ljubljane, a se nista hotela ustaviti na Sušaku, da zaslišita želje in predloge izvoznikov, temveč sta po krajšem odmoru odpotovala s parnikom ob 4. uri v Crikvenico in potem naprej na Plitvička jezera,
To postopanje glavnih funkcionarjev Narodne banke je nerazumljevo. D očim se izvozniki mučijo in gledajo katastrofo našega izvoza v Italijo, v prvi vrsti zaradi malomarnosti naših pristojnih faktorjev, in ko hočejo govoriti z zastopniki Narodne banke, da se napravi temu neznosnemu stanju konec, se ti gospodje, ki imajo odločilno
besedo v teh vprašanjih, nanje sploh ne ozirajo.
S tem nista gospoda od Narodne banke pokazala potrebnega zanimanja za naš katastrofalno padajoči izvoz v Italijo, obenem pa sta tudi razkrila, kako cenita Sušak, naše najmočnejše izvozno pristanišče. To čudno in nerazumljivo postopanje glavnih funkcionarjev Narodne banke je napravilo mučen vtis v vodilnih gospodarskih krogih Sušaka.
Brez vsega 'moremo dostaviti, da tudi v vseh drugih krogih. Pri takem omalovaževanju našega izvoza pač ni čudno, če naš izvoz zastaja. Samo kje naj dobi Narodna banka devize, če ne od izvoza 1
f> cin a in po svetu
Nj. Vel. kraljica bo na svoje stroške šolala 151etnega slikarja samouka Neuheizerja iz Kovinja, ker iima izireden talent za slikarstvo.
Direktor »Putnika« Vladimir Perše je bil odlikovan s franooskim redom legije časti. Čestitamo 1
Za upravnika zagrebškega gledališča je bil vendarle imenovan dr. Šenoa. — Proti prejšnjemu upravitelju Konjoviču je bil v zagrebških krogih silovit odpor in združenje gledaliških igralcev je celo določilo vsoto 200.000 Din, da se doseže odpoklic g. Konjoviča. Upamo, da je bil razpis te vsote samo lepa gesta.
17 bivših bojevnikov iz Petrovgrada je poslalo ptismo abesinskemu cesarju, v katerem ga prosijo, da jih sprejme kot dobro-voljce v abesinsko vojsko, če pride do vojne z Italijo.
Pri Sarajevu je prišlo do težkih izgredov zaradi nekega prepira med 'muslimani in pravoslavnimi. Orožniki so skušali napraviti red, a je množica navalila nanje, da so morali uporabiti orožje. Posledica tega je bila, da sta bila dva demonstranta ubita, nad dvajset pa ranjenih. Od kamenja je bilo ranjenih pet orožnikov in njihov komandir.
Nova avtomatska telefonska centrala se je začela montirati v Sarajevu. Centrala bo imela 2000 številk, njena kapaciteta pa se bo mogla polagoma povečati na deset tisGč številk.
Banska palača v Novem Sadu se prične v kratkem zidati in so stroški preraču-
njeni na 30 milijonov dinarjev.
V Bonačevi tvornici v Količevem je na-
stala stavka, ki pa nima mezdnega značaja. Vodijo se med tvornico in delavstvom pogajanja, ki bodonajbrže v kratkem uspešno zaključena,
V berlinski radijski razstavi je nastal požar ter velik del razstave popolnoma uničil. Pri gašenju se je ponesrečilo več gasilcev, več delavcev pa je dobilo zaradi požara težke opekline. En delavec je umrl.
Podzemeljski predor, ki ga grade na bul-varu G6ring v Berlinu, se je sesul. Takoj so začeli z reševalnimi deli, da rešijo zasute delavce, vendar je nevarnost, da večine delavcev me bodo mogli več rešiti.
'Število radijskih naročnikov v Nemčiji se je povišalo od 4,3 milijona v letu 1932. na 6,7 milijona v letošnjem letu.
Italija je diosedaj plačala za prevoz svojih vojakov skozi Sueški prekop okoli 200 milijonov dinarjev.
Francosko križarko »Dunkerquc« so hoteli pri zadnjih nemirih v Toulonu potopiti francoski komunisti. Samo stroge odredbe pomorskih oblasti, ki so zaprle vse dohode k ladji, so preprečile nesrečo.
Carigrad ima 1291 tiskarn, v katerih se tiska 159 listov, med njimi 20 dnevnikov.
Jugoslovanski izvoznik jajc David Finzi je kupil na Dunaju hišo Huberte Marisch-ke za 220.000 šilingov, okoli 2 milijona dinarjev. Jugoslovanski producenti jajc pač niso tako srečni, da bi si kupovali hiše.
Nemška vlada je sklenila, da se vsa nemška policija vključi v nemško vojsko,
Sprejem učencev v Državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju
Ta zavodi ima namen izvežbati praktično ■in teoretsko v pletarstvu in vrbogojstvu učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati kot domačii obrt na svojih domovih.
Vpisovanje traja do 1. septembra t. 1. in se lahko izvrši tudi pismeno. Prijava, kol-kov&na z Din 5-—, mora vsebovati krstni list (dokaz, da je učenec star najmanj 12 let), domovnico, odpustnico, odnosno zadnje Šolsko izpričevalo (dokaz, o dovršenih najmanj 6 razredih osnovne šole), izjavo staršev, ali varuha, s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev..
Pouk še priče v četrtek 5- septembra t 1. ob 8. uri.
^^OtroSki kostimi^
po raznih cenah 2e od Din 60'-dalje. -- Dobre, trpežne in cenene so samo
TIVAR OBLEKE
za vse otroke
[p0l>ttvc4icžfflc)(|f»
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 28. avgusta ponudbe o dobavi 60 m gonilnih jermenj, 50 kg čistega angleškega kositra, 2 krmilnih batov za parni izvozni stroj, 300 sodarskih zakovic in 35 plošč iz črne pločevine.
G j ubij
ana
Petek, 23. avg.: 12.00: Skladbe vel. mojstrov (plošče); — 12.45: Poročila, vreme.— 13.00: Cas, obvestila. — 13.15 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14.00: Vrenie, spored, borza. — 18.00: MandolinistiČni sekstet. — 18.40: Nekaj zabavnih besed (Fr. Lipah). — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Zagreba. — 22.00: Čas, poročila, spored. — 22.10: Cvetke iz naših in tujih logov (plošče).
Sobota, dne 24. avgusta: 12.00: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00 Čas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14.00: Vreme, spored. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Zunanji politični pregled (dr. Jug). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Ob 50 letnici prvega slovenskega izleta v Prago (dr. Ivan Lah). 20.00: Pester večer: Sodelujejo: radijski orkester, radijski jazz, Akademski pevski kvintet, radijski dramski studio in plošče. — 22.00 Cas, vreme, poročila. — 22.10: Nadaljevanje pestrega večera.
.KUVERTA*
D.Z o.z.
LJUBLJANA
Tyrl«va cm ta M. %1
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
KU$EJE
vseh vrši- joar> folografii ah* SP risba k
If vri m/#
« ajtoiidneji*
ki iit €M ma
ST-DIU
HUBI] ANA
HttMATINOVAlJ
2f$TOvcil ^apoča/ie blagojpvt
tvrdkah, 2taiez>e oglašajo v „lrgovsfecm listu“ l
Vsemogočni je poklical danes ob pol desetih k sebi po večno plačilo po dolgi in težki bolezni, previdenega s svetimi zakramenti, v starosti 74 let, našega ljubljenega očeta, ozir. starega očeta in tasta, gospoda
Petra Magerla
lesnega industrialca, graščdka, bivšega župana občine Pekel, častnega Člana prostovoljnega gasilskega društva v Peklu i. fcd.
Vse svoje delovanje je posvetil družini. Njegova izguba je nenadomestljiva.
Pogreb bo v četrtek 22. avgusta ob pol 16 v rodbinsko grobnico pokopališča v Poljčanah. Sveta maša zadušnica se bo brala v petek, dne 23. avgusta ob sedmih v župni cerkvi Sv. Križa v Poljčanah.
Pekel-grad Viltuš, dne 20. avgusta 1935.
KAREL, sin, MICI, hčerka, ADELA in MAGDA, vnukinji
•1 f*Tt.
r^iii M •
nSUHU MERKUR. Umut
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke itd-
Račun Poštne hranilnice št. 13.108. Telefon 25-52
Gregorčičeva 23 iuiu*.,«™«.
Ureja ALEKS AJDER 2ELEZNIKAEL — Za Trrorako-indastrijnko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.