IL, E T3 E oJJ S5 JKI Letna seja sindikata Na letni seji sindikata smo se zbrali v petek, 3.3.1989. Kljub temu, da so delavci izrazili željo, da bi bil v dvorani na Stavbah, je bilo nujno potrebno, zaradi finančne situacije sindikata, sestanek organizirati v menzi. Udeležba ni bila najboljša, kajti od 80 vabljenih se je seje udeležilo le 39 delavcev. Kljub temu pa lahko ocenimo, daje bila razprava razgibana in polna pobud za boljše delo sindikata. Na seji so bili navzoči skoraj vsi poslovodni delavci. V začetku seje je tov. Jože Mirtič navzoče seznanil z vsebino te-lexa, katerega so nam poslali delavci DO Tekstilne mašine iz Valjeva. Njihovo sporočilo smo tudi v prevodu objavili v dnevnih informacijah. Odgovor na telex so pripravili na strokovnem kolegiju, v prisotnosti predsednice delavskega sveta. Prepričanje, da se velika večina delavcev z vsebino odgovora strinja in ocenjuje primerno, da je o tem seznanil tudi delavce na letnem sestanku sindikata. V nadaljevanju, smo že po utečenem redu izvolili organe letne seje, vodenje seje pa je bilo zaupano tov. Ivanu Žičkarju, kije svoje delo dobro opravil. Navzoči so ugotovili, daje poročilo omejeno zgolj na delo sindikalne konference. Ker vemo, da so tudi komisije (komisija za šport in rekreacijo, komisija za pomoč delavcem, komisija za pogrebne svečanosti in druge) zelo aktivne, njihova aktivnost pa tudi obogati delo sindikata naše delovne organizacije so predlagali, da se podano poročilo dopolni tudi s poročili komisij, kajti le tako bomo imeli celotno sliko o delu sindikata v naši tovarni. O delu sindikata in o pobudah za delo v letu 1989 smo razpravljali tudi na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Delavci večih samoupravnih delovnih skupin se ne strinjajo s ključem določanja delavcev, ki jim letovanje plača sindikat. Predlagajo, da se to uredi na nivoju DO in ne SDS, kot je to sedaj. Delavci si kljub temu, da sindikat ni trgovina itd., želijo in v sedanjih razmerah tudi potrebujejo organizacijo nakupa raznih artiklov po najugodnejših pogojih. Želijo si tudi izletov in razvedrila. Predlagajo pa, da se to racionalnejše organizira in sicer naj bi se izleti strokovno organizirali po izmenah in ne po SDS. Na nivoju DO pa je potrebno najti takšne vrste kulturnih in rekreativnih dejavnosti, v katere se bo vključilo večje število delavcev in bodo morda tudi cenejše. Na eni samoupravni delovni skupini pa so celo predlagali, da naj v delovni organizaciji ostane višji procent članarine sindikata, katero bi lahko preusmerili za koristi delavcev (brezplačno letovanje itd.). Žal o teh predlogih na letni seji ni bilo razprave. V razpravi so bila izpostavljena naslednja področja: kvaliteta izdelkov, nagrajevanje in organizacija dela. Odgovarjali so Andrej Štritof, Franc Lesjak in Jože Mirtič. Ugotovili so, daje v naši DO še vedno problem kvalitete. Iz razprave pa lahko povzamem, da smo v naši DO na področju kvalitete že veliko naredili, aktivnosti pa še vedno tečejo, v kar nas neprestano silijo tudi tržne razmere. Poleg tega je glavni direktor izkoristil priložnost in navzoče seznanil s trenutno gospodarsko in politično situacijo v državi. Poudaril je, daje velik del tekstilne industrije v Sloveniji na robu eksistence, veliko jih posluje z izgubo. Ker zahtevam tekstilne industrije ne ugodijo, smo prišli že tako daleč, da so delavci zrenja-ninske tovarne preprog Proleter pozvali vse tekstilne delavce k splošni stavki, v kolikor se trenutno stanje ne bo obrnilo na bolje. Gospodarstvo je primerjal s športom. Le trud in napor daje določene rezultate, za katere pa se je potrebno neprestano boriti. Le (Dalje na 2. strani) Vse kaže, da bomo morali že letos porušiti tovarniški dimnik, saj se je začel nevarno nagibati. Pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane smo namreč naročili pregled tovarniškega dimnika, ker smo opazili na dimniku večje deformacije. S preciznim teodolitom Zeiss Theo OIO so izmerili odstopanje dimnikove osi od vertikale, obenem pa si z istim instrumentom, ki ima znatno povečavo ogledali poškodbe na dimniku. Strokovnjaki smatrajo, da so glavni vzrok poškodbam udarci strele in potresni sunki. Rezultati meritev so torej prikazali dokajšnje odstopanje dimnikove osi od vertikale, kar je lepo vidno na sliki, zato s porušitvijo dimnika ne smemo odlašati. V tej številki • Nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka • Dobiček in zadovoljstvo delavcev — edino merilo uspešnosti poslovanja • Usposabljanje za delo • Letovanje v letu 1989 — prijavnici za letovanje • Občni zbor predilniških gasilcev • Nagradna križanka Letna seja sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) eden je praviloma prvi in eden zadnji. Poudaril je, daje med drugim naloga sindikata, da skrbi za svojega človeka (ekologija, nagrajevanje, varstvo pri delu itd.), nesporno pa je prav gotovo, da moramo vsi strmeti k napredku, napeti moramo vse sile k ciljem za doseganje boljših rezultatov. Tudi način kritizerstva, ki smo ga vajeni, je neprimeren. Vse kritike morajo biti argumentirane. Poudaril je, da smo v naši DO pravočasno dojeli problem kvalitete in je kvaliteta pri nas prva pri vseh odločitvah. Dve leti dosledno z diagrami spremljamo kvaliteto vseh naših izdelkov in trdi lahko, da smo naredili velik korak naprej. Sicer je vzrokov, ki vplivajo na kvaliteto več, vsekakor pa moramo odpravljati subjektivne faktorje. Vsi moramo svoje delo najbolje opraviti in rezultati prav gotovo ne bodo izostali. Tudi na vprašanje oz. pripombo, da nimamo dobre organizacije je odgovoril. Poudaril je, da je naša Predilnica specifična in ni tako »komplicirane« predilnice v celi Evropi, kot je naša. Zato jo je prav gotovo težko obvladovati in organizirati. Se vedno so možne izboljšave, toda bistvenih premikov tu ne moremo narediti. Le bolj se moramo prilagajati raznovrstnosti proizvodnje, do podrobnosti razdeliti dela, izboljšati pripravo dela itd. Glede nagrajevanja pa je poudaril, daje nujno potrebno delavca, ki več in bolje dela, tudi bolje nagraditi. Iz analiz je bilo ugotovljeno, da so skoraj vedno, po izračunanih indeksih, najboljše iste izmene. Seveda na to vpliva več dejavnikov (organizacija dela, koriščenje dopustov, pridnost in solidarnost delavcev na izmeni...). Vsekakor bomo morali v naši delovni organizaciji opraviti diferenciacijo pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Opredeliti bo potrebno odgovornost posameznikov. V sistem nagrajevanja moramo vgraditi motivacijo za nagrajevanje po rezultatih dela. Le to je spodbuda za večji napredek. V nadaljevanju pa je Sašo Furman pripomnil da delavci smatrajo, da so premalo informirani, niso pa tudi zadovoljni z nagrajevanjem v obliki + in - % od OD. S tem le oni plačajo slabo kvaliteto, vemo pa, daje odvisna od več dejavnikov. Vera Bric je pripomnila, da bi se za dobro informiranje morali zavzemati prav vsi delavci. Vemo, da nimamo več zaposlenega novinarja, delavca, ki bi skrbel samo za obveščanje. Delavci, ki pa sedaj delajo na področju obveščanja in informiranja pa si prizadevajo in tudi iščejo pobude vseh delavcev, žal pa odziva ni. Tudi sam pregled oglasnih desk delno pokaže na to pomanjkljivost. Pri oblikovanju našega glasila želimo čim več predlogov in pobud. Predlog Jelke Meserko, da bi v Litijskem predilcu namenili kotiček za NOVOSTI IZ SINDIKATA, je podprla, v kolikor bo sindikat pri oblikovanju teh informacij sodeloval. Franc Lesjak in Andrej Štritof pa sta zatrjevala, da se odločijo za + oz. - % le v primeru velike malomarnosti ali opuščanja določenih predpisov, krivda pa je neposredno dokazljiva. Po sprejemu poročila in po končani razpravi smo navzoči sprejeli tudi program aktivnosti sindikalne konference naše tovarne, katerega smo dopolnili še z ažuriranjem kadrovske evidence ter finančni načrt za letošnje leto. Izvedli smo tudi kadrovske spremembe in sicer za predsednika IO OOZS predilnica izvolili namesto Marjana Kotarja Danila Cvetežarja in predsednika IO OOZS predpredilnice namesto Jelke Meserko Franca Raspot-nika. Razpravljali pa smo tudi o zaupnici predsedniku sindikalne konference, kajti na občnem zboruje bilo sklenjeno, da se njegovo delo in aktivnost še posebno ocenita na letnem sestanku sindikata. Njegova prizadevanja pri' vodenju sindikata naše DO smo ocenili pozitivno in tako še nadalje vodi sindikat naše DO. Ob koncu pa se je v razpravo vključila tudi tov. Martina Kralj, sekretarka občinskega sindikalnega sveta. Poročala je o delu slovenskega sindikata v preteklem letu in ocenila delo sindikata naše tovarne. Glede na družbene zahteve so bile narejene korenite prenove v sindikatu. Opazimo lahko, da je vedno več delavcev nezadovoljnih. Za kvalitetno delo sindikata je nujno potrebna osamosvojitev sindikata. Strmeti moramo k razbremenitvi gospodarstva, boljši organizaciji družbene nadgradnje itd.v Še posebno skrb moramo posvetiti socialnemu položaju delavcev. Sindikat se bo zavzemal za minimalni osebni dohodek. Delitvena razmerja naj bi se ne Kljub manjšemu številu udeležencev letne seje sindikata je bila razprava zelo pestra. Delavci so se želeli pogovarjati in seznaniti s problemi iz svojega delovnega okolja. spreminjala, nujno pa je stimulativno nagrajevanje strokovnega in inovativnega dela. Ker pa je del sindikalnega boja tudi boj za uveljavljanje pravic, smo sprejeli tudi sindikalna stavkovna pravila. Zaradi prestrukturiranja delavcev je vedno več tehnoloških presežkov delavcev. Tudi v razreševanje te problematike se bo vključeval sindikat. Sprejeli smo nov zakon o podjetjih. Na podlagi tega zakona si moramo delavci izboriti obseg samoupravljanja in sindikata v svojih samoupravnih aktih. Seznanila nas je tudi z novo organiziranostjo sindikata. Zavzemati se moramo za boljšo obveščenost o delu sindikata. Za delo sindikata bomo potrebovali predane aktiviste. Zaradi nalog sindikata bo potrebno v večjih tovarnah delo sindikata profesionalizirati. Delo sindikata bo potrebno preusmeriti na ključne probleme. S tem je bil uradni del zaključen, v družabnem delu pa smo v prostem pogovoru o že izpostavljenih problemih in vprašanjih razpravo nadaljevali. Vlasta Grom Nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka Zaradi pogostih vprašanj v zvezi z izračunavanjem nadomestil delovnim invalidom navajam v tem članku nekatere bistvene povzetke, ki zadevajo to področje. Z novosprejetim sistemom invalidskega zavarovanja, ki velja od 1. 1. 1984, so se številne obveznosti do delavcev, pri katerih je prišlo do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, prenesle na delovne organizacije. Ob trajni spremembi v zdravstvenem stanju, ki bistveno vpliva na delavčevo delovno zmožnost, delavec pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja, ki se nanašajo na opravljanje drugega ustreznega dela, skrajšanega delovnega časa idr., ter ustreznih nadomestil. Sistem odmere nadomestil je precej zapleteno in občutljivo področje. Nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga dobiva zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega in osebnim dohodkom, ki bi ga dobival, če bi opravljal ista dela poln delovni čas. To pomeni, da delavec prejema dejan- sko enak osebni dohodek, kot gaje prejemal pred invalidnostjo II. kategorije. Precej drugače pa se odmerja nadomestilo delovnemu invalidu, ki mu je priznana invalidnost III. kategorije kar pomeni, da dela na drugem ustreznem delu. Nadomestilo predstavlja razliko med osebnim dohodkom oz. osnovo, iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu. Nadomestilo se odmeri enkrat letno, do takrat pa delovni invalid prejema akontacijo. Poudariti je potrebno, da se v osnovi za izračun nadomestila upoštevajo tudi: — delovni rezultati, kijih je delovni invalid dosegel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti (norma); — vsi v pokojninsko osnovo všteti dodatki, ki jih je delovni invalid prejemal pred invalidnostjo (npr. nočno delo, delo v drugi izmeni). Pri določanju višine nadomestila se osebni dohodek, ki gaje delavec prejemal v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti uskladi na leto, za katero se določa nadomestilo, glede na porast osebnih dohodkov v delovni organizaciji. Kot koledarsko leto pred nastankom invalidnosti se šteje tisto leto, v katerem je zavarovanec pred nastankom invalidnosti nazadnje delal in prejel osebni dohodek vsaj za šest mesecev. V začetku leta se odmeri akontacija nadomestila na podlagi podatkov o osebnih dohodkih iz preteklega leta, ko se ugotavlja dokončna odmera; med letom pa ob periodičnih obračunih na podlagi podatkov o medletni porasti osebnih dohodkov. Pri dokončni odmeri se poračunajo tudi morebitni preveč izplačani zneski. Nadomestila se delovnim invalidom izplačujejo v mesečnih zneskih skupaj z osebnim dohodkom. Delovni invalidi, ki se ne strinjajo z dokončno odmero nadomestila uveljavljajo zahtevek za varstvo pravic pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, brez predhodnega postopka v delovni organizaciji. Ani Povše Delo sindikalnih komisij Na letni seji žal ni bilo predstavljeno delo sindikalnih komisij. Nekatere med njimi so zelo aktivne, čeprav se formalno na sestanku zberejo zelo poredko. Bolj aktivne so v svojem delovanju, tudi izven delovne organizacije. Komisija za pomoč članom delovne organizacije Komisija za pomoč članom delovne organizacije pri sindikatu ima za svoje delo poslovnik, ki ga je sprejela sindikalna konferenca. V letu 1988 smo se sestali 1 krat. V skladu s poslovnikonrobiskujemo naše upokojence v domovih za ostarele občane. Upokojence obiščemo 3 letno in sicer ob 8. marcu, tovarniškem prazniku in Novem letu. Ob tej priliki jih obdarimo s šopkom in manjšo denarno nagrado. Obiskujemo pa tudi naše delavce, ki so več kot 4 mesece v bolniškem staležu. Denarno pomoč izplačamo tudi delavcem, ki so več kot 60 koledarskih dni v bolniškem staležu. Ob koncu leta skromno obdarimo tudi otroke naših umrlih aktivnih delavcev in naše delavce na odsluženju vojaškega roka. V letu 1988 smo dodelili posojila socialno šibkim delavcem (2) v višini — 240.000.— din. Pri obiskih delavcev, ki so več kot 4 mesece v bolniškem staležu smo večkrat naleteli na probleme. Težko je sproti, torej tekoče te de- lavce obiskati. V letu 1988 smo opravili 64 obiskov na domu. Želimo, da člani sindikata sodelujete s predlogi za izboljšanje dela naše komisije. V sedanjih gospodarskih razmerah je potrebno posebno skrb posvetiti delavcem, ki so na robu socialne varnosti oziroma moramo skrbeti in preprečevati padec osebnega standarda. Magda Verbajs Komisija za šport in rekreacijo V našem vsakdanjem načinu življenja in dela pripisujemo športni rekreaciji vedno večji pomen. Postala je nenadomestljiva in zelo pomembna v življenju delovnega človeka. Zaradi sprememb v načinu življenja, ki je v dobi razvojne znanosti in tehnike vse večje, ki pa ne zmanjšuje vsakdanje potrebe po fizičnem in psihičnem delu, sta postala šport in rekreacija nepogrešljiva potreba človeku. Tudi v naši DO je rekreacija zaradi narave dela zelo priporočljiva. Rekreacija je namenjena vsem delavcem in delavkam v DO. Komisija za šport in rekreacijo je v preteklem letu organizirala športne igre PL v 10 panogah: šahu, odbojki, košarki, malem nogo- metu, namiznem tenisu, balinanju, kegljanju, streljanju z zračno puško, vlečenjem vrvi in ribolovu. Iger seje udeležilo približno 160 delavcev in delavk, zaposlenih v naši DO. Sodelovali smo tudi na občinskih sindikalnih igrah. Organizirali smo smučarski izlet v Kranjsko goro. Udeležili smo se zimske Teks-tiliade na Rogli. Komisija se je v preteklem letu sestala 8 krat. Izdelali smo tudi plan za leto 1989: 1. Športne igre v PL 1989 2. Udeležba na občinskih sindikalnih igrah 3. Rekreacija v telovadnici OŠ na Graški Dobravi 4. Rekreacija na kegljišču 5. Smučarski izlet 6. Tekstiliada na K obli 7. Druge oblike rekreacije Jože Groboljšek SKUPNI SESTANEK ČLANOV ZK PREDILNICE LITIJA Dobiček in zadovoljstvo delavcev — edino merilo uspešnosti poslovanja Živimo v času, ko prihaja do vse hitrejših sprememb, ki postavljajo pred nas nove vrednote, ki zahtevajo drugačne načine dela. Vedno bolj se v našem gospodarstvu priznava za vrednost tisto, kar priznava celoten svetovni trg. To sprejemajo sedaj vse socialistične države. Poti nazaj ni več. Politika in gospodarstvo morata biti med seboj ločena, vendar pa eden brez drugega ne moreta, uspeh enega je neločljivo povezan z uspehom drugega. Tudi pri nas, v Jugoslaviji.se v zadnjem letu dogajajo spremembe, ki kažejo na konec nekega obdobja v katerem je država kot celota izgubljala na vrednosti v svetu na račun slabega dela elementov, ki so zajeti v to državo. Zelo pozno smo prišli do spoznanja, da bomo tujini vrnili vse, kar nam je dala in zaradi našega siromašenja na svetovnem trgu še veliko več kot samo realne obresti. Če hočemo to čim bolj preprečiti, se moramo vključiti v svetovni trg in tam doseči čim boljši rezultat. To je verjetno edina pametna pot. Zadnji dogodki v Sloveniji jasno kažejo, da prihajajo drugačni časi. Nič več ne bomo toliko živeli na račun dohodka pridobljenega z inflacijo, ampak do realno ustvarjenega dohodka, pridobljenega na domačem in tujem trgu. To jasno kaže, da bodo morali tisti, ki notranje niso orentirani za realno tržno pridobivanje dohodka čim hitreje spremeniti miselnost — ustvariti podjetje, ki bo v borbi z okoljem doseglo čim večje možne dobičke ob splošnem zadovoljstvu vseh delavcev. To je naš cilj, za to pa rabimo jasne cilje, strategijo, poslovno politiko in razvoj. Ugotavljamo, da v naši delovni organizaciji veliko govorimo o zunanjih vplivih na naše poslovanje, čeprav na to lahko zelo malo vplivamo. Na ta način samo zmanjšujemo oziroma prikrivamo naše notranje slabosti. Jasno nam mora biti, da lahko največ naredimo sami pri sebi, da se z boljšo organiziranostjo, večjim znanjem in jasnimi cilji usposobimo za čim boljše prilagajanje na zunanje pogoje poslovanja, jih čim bolje izkoristimo z pravočasnim ukrepanjem. Naj naštejem nekatere naše probleme, ki v veliki meri vplivajo na naš profit in zadovoljstvo pri delu: — ugotoviti moramo, zakaj ne dosegamo ciljev zastavljenih z našo novo investicijo tako količinsko kot finančno — imamo sistem nagrajevanja v katerem vlada uravnilovka, ne motivira za boljše delo, ne vzpodbuja želje po znanju in pretoku znanja, vsi ukrepi, ki izhajajo iz njega, peljejo v še večjo uravnilovko (zadnji sklep DS) — izdelati moramo jasne razvojne programe za vse nivoje poslovne politike, opredeliti cilje in strategije, da bodo delavci v njih videli svojo dolgoročno eksistenco — kako znanje uporabljati sistemsko za doseganje čim večjega dobička na trgu kako obstoječi kadrovski potencial čimbolj izkoristiti — stalno ponavljanje, da nimamo kadrov je neproduk- tivno — nimamo jih, ker jih nismo hoteli imeti — kako dosegati na trgu dobiček, ki bo večji od standardnega — itd. Ti problemi oziroma naloge jasno kažejo na naše velike potencialne možnosti in rezerve. Naš cilj je moderno podjetje, ki se bo sposobno, čimbolj uspešno prilagajati trgu in bo na ta način zagotavljalo odbiček, ki bo delavcem omogočal dolgoročno zaupanje v podjetje in mu zagotavljal normalne pogoje za življenje. Kaj si predstavljamo pod imenom moderno podjetje: — pošteno in strokovno podkovano vodstvo — moderno organizacijo dela (jasno opredeljene naloge, odgovornosti in pričakovalni rezultati) — marketinški pristop ■— jasna, vsem čim bolj znana poslovna politika in plan razvoja po vseh segmentih — fleksibilnosti kapitala — delovanje vseh poslovnih funkcij v smislu pridobivanja čim večjega dobička — oblast mora imeti tisti, ki bo sposoben ustvariti čim večji dobiček v dobro vseh delavcev — jasno opredeljeno kaj je uspešno in kaj neuspešno — med delavci gojiti kulturo, ki bo podpirala cilje DO — nizka hirarhija vodenja — stalna skrb za nadpovprečno konkurenčnost — hitrost glede reagiranja, prilagodljivosti, produkcije — racionalna izraba kadrovskih resursov — stalna skrb za čim učinkovitejši servis za kupca Najvažnejši element je sposobno in uspešno vodstvo, saj je le-to zadolženo za izdelavo in izvajanje poslovne politike. Na drugi strani pa uspešno vodstvo vzbuja zaupanje vseh oziroma večine delavcev, povečuje motivacijo itd. Komunisti se moramo zavedati, da so naši člani na najbolj odgovornih delavnih mestih. Na njih leži največja od- govornost, saj morajo zagotavljati uspešno poslovanje, njihova uspešnost pri tem najbolj vpliva na ugled ZK med delavci. Naš maneverski prostor je zelo majhen, umika ni. Avto, ki tiči v blatu moramo spraviti ven sami ali pa priznati, da rabimo pomoč. S skupnimi močmi gre lažje. Politika ZK v Predilnici Litija je jasna. Točno vemo kaj hočemo! Ali lahko storimo še več, ne da nam bi pri tem očitali, da hočemo totalitarno oblast!? Č. S. V predmešalnici vlaken in v prehodu iz čistilnice v novi prizidek so delavci Komunalnega podjetja Ljubljana položili liti asfalt. Postopno bomo zamenjevali parket z litim asfaltom, ker ni občutljiv na vlago, ima pa podobne toplotno-izolacijske lastnosti kot parket in je dvakrat cenejši. Marjan Sonc Usposabljanje za delo Nenehno ponavljamo, daje le znanje tisto, ki nas bo pripeljalo iz krize. Izobraževanje nedvomno mora biti trajen proces. Vsestranski razvoj človekove osebnosti terja od posameznika in družbe, da nenehno dopolnjuje svoja znanja, spretnosti in sposobnosti. Toda je v praksi res tako? Mislim, da je še vedno preveč zakoreninjena miselnost, da so le delovne izkušnje tiste, ki največ prispevajo k delavčevi uspešnosti. Morda se vsi s tem ne strinjate!? Toda dejstvo je, da v naši tovarni ni velikega zanimanja za izobraževanje. V sistemu nagrajevanja nimamo vgrajenih motivacijskih faktorjev za izobraževanje. Se vedno je precej začasnih odločb, ker posamezna dela in naloge opravljajo delavci z neustrezno strokovno izobrazbo. V raznih razpravah v jesenskih in zimskih mesecih smo poudarjali, da začasnih odločb ne bo več, da bo osnovni pogoj za razporejanja na dela in naloge ustrezna strokovna izobrazba, toda v praksi je vse drugače. Ker smo nagrajeni po delu in ne po izobrazbi, imajo s tem višje OD oziroma opravljajo zahtevnejša dela in naloge, kot pa je njihova strokovna izobrazba oz. usposobljenost. In kaj je pri tem narobe? Nič, če bi lahko merili rezultate njihovega dela. Ocene so samo subjektivne, le te pa imajo več negativnih lastnosti. In kaj bi morali narediti, da bi na tem področju naredili korak naprej? Zelo veliko! Najprej moramo spremeniti miselnost! Tega pa se ne da narediti čez noč, niti ne morajo biti uspešni posamezniki! Naš sistem smo začeli graditi z usposabljanjem novosprejetih delavcev. Že v letu 1984 smo k temu sistematično pristopili. Vse novosprejete delavce, ki se zaposlijo v neposredni proizvodnji programirano uvajamo v delo in jih usposabljamo za dela in naloge I. stopnje zahtevnosti. Program temelji predvsem na pridobivanju ozko strokovnih znanj, delovnih spretnosti in navad, kijih zahtevajo dela in naloge pomožnega tekstilca. Trenutno je v ta program vključenih 19 novosprejetih delavcev. Ker delavce sprejemamo posamično, smo se odločili, da usposabljanje organiziramo za nekoliko večjo skupino. Usposabljanje oz. uvajanje v delo traja tri mesece. Od tega je šest delovnih dni namenjenih za posredovanje teoretičnih Adolf Pajtler je inštruktor praktičnega usposabljanja v oddelku predilnice. Skrbno spremlja svoje »varovance« in »varovanke« in jih uvaja v čim uspešnejšeopravljanje bodočega dela za stroji. Na sliki se posvetuje z že uspešno predico Angelco Černe. vsebin (slovenski jezik, varstvo pri delu, samoupravljanje, organizacija dela in seveda tekstilna Frl 1 Ura požarne varnosti! Dežurni gasilec Rudi Štrus udeležence usposabljanja seznanja z uporabo ročnega gasilnega aparata na CO2. Ob morebitnem požaru jim bo to znanje prišlo še kako prav! tehnologija). Ostali čas pa je namenjen za proizvodno delo, ki se opravlja v neposredni proizvodnji. Prvi dan usposabljanja smo delavcem predstavili tehnološki postopek, katerega so si tudi ogledali. Seznanili smo jih z osnovami SLO in DS v naši delovni organizaciji, s sistemom nagrajevanja v naši tovarni, ter jih poučili o osnovah iz varstva pri delu ter požarnega varstva. Proizvodno delo poučuje inštruktor praktičnega dela. Njegova naloga je tudi, da ob praktičnem delu razloži tehnološki postopek in predstavi materiale, kijih uporabljajo pri delu. Njihova naloga torej je, da podane teoretične vsebine iz tekstilne tehnologije povežejo s praktičnim delom. Pri proizvodnem delu pa največ časa porabijo za usmerjanje v tista dela in naloge, ki jih bo delavec opravljal po končanem programu. Ves ta čas pa udeležence usposabljanja spremljamo in ocenjujemo. Ob zaključku usposabljanja mora udeleženec opraviti preizkus znanja iz teoretičnega dela, medtem ko njegovo praktično delo oceni inštruktor. Pri tej oceni pa ne upošteva samo usposobljenost za delo (spretnost), temveč tudi delavčev odnos do dela in disciplino. Ravno pri oblikovanju njihovega odnosa do dela, pa lahko veliko pripomoremo vsi delavci s svojim zgledom. Ker pa morajo svoje znanje izpolnjevati tudi tisti delavci, ki morajo v okviru svojih delovnih nalog skrbeti za usposabljanje svojih delavcev (mojstri, delovodje, inštruktorji, mentorji ipd), moramo tudi zanje pripraviti ustrezen izobraževalni program. S takšnim načinom izgrajevanja izobraževalnega sistema v naši DO bomo v končni fazi le dosegli, da bomo vsi spremenili svojo miselnost in bomo ugotovili, da je znanje potrebno in gaje potrebno tudi dopolnjevati. Vlasta Grom Srečanje DITT Predilnice iz Škofje Loke Naše društvo inženirjev in tehnikov je tokrat organiziralo srečanje s tekstilci iz Škofje Loke. Srečanja se je udeležilo 35 predstavnikov gorenjskih tekstilnih tovarn (Odeje, Etikete Žiri, Seširja, Gorenjske predilnice) in 13 predstavnikov Predilnice Litija. Iz tega podatka je razvidno, daje bila naša udeležba zelo skromna. Kljub temu lahko rečemo, da je srečanje uspelo. Gorenjski tekstilci so si po uvodni predstavitvi tovarne ogledali našo proizvodnjo. Sledilo je predavanje tov. To-mata o trenutnem položaju tekstilne industrije v Sloveniji. Najbrž vas bo zanimalo, kaj smo izvedeli novega. Položaj tekstilne industrije na slovenskem in jugoslovanskem področju ni bleščeč. Večina tekstilnih tovarn se otepa z izgubo ali pa je na svoji realni ničli. Tekstilna industrija predstavlja kar 10,7% slovenske proizvodnje. Ep5 | ■g 1 c1 Ob vhodu v tovarno so goste sprejeli: predsednik našega DITT-a Anton Požek, direktor proizvodnega sektorja Andrej Štritof in vodja priprave dela Marta Grošelj-Sašek Strokovni de! srečanja je vodil Vili Tomat, sekretar Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije rovin prinašajo v letu 1989 tekstilcem možnost ugodnejšega poslovanja. Seveda samo tistim, ki bodo te ugodnosti znali izkoristiti. Predavanju je sledila kratka diskusija in s tem smo zaključili strokovni del srečanja. Sledil je ogled gradu Bogenšperk in družabno srečanje. Gorenjskim tekstilcem smo pripravili kratek program, ki gaje izvedla folklorna skupina Javorje, ki nam je predstavila nekaj slovenskih plesov in starih ljudskih običajev. Ples in zvoki glasbe so ustvarili prijetno ozračje tako, da smo kasneje zaplesli še mi. V prijetnem ozračju smo se v pogovorih izmenjali številna mnenja. Srečanje se je zavleklo do ranih jutranjih ur. Na koncu naj še dodam, da takšna in podobna srečanja veliko prispevajo h graditvi dobrih medsebojnih osebnih in poslovnih odnosov. Marta Grošelj-Sašek Njen delež pri slovenskem izvozu pa je 9,7%. Iz podatkov vidimo, da kljub zapostavljenosti tekstilna industrija le ni tako nepomembna. Še nekaj besed o tržišču tekstilne industrije. Najbrž ni potrebno ponavljati, da se naš domači trg vse bolj oži. Kupna moč naših državljanov še vedno pada. Tekstilci in trgovci poslujejo le z minimalnimi zalogami. Glede na dogajanja na domačem tržišču ne moremo pričakovati ugodnih premikov. Iz tega sledi, da tekstilcem preostane le ena pot — pot v izvoz. Na zunanjem tržišču pa se srečujemo s hudo konkurenco drugih izvoznikov tekstila. Najbrž ni potrebno ponavljati, daje tekma za ceno in kvaliteto na zunanjem trgu neusmiljena. Kljub temu pa je to edina, odrešujoča pot tekstilne industrije pri nas. Iz tega sledi, da bodo prizadevanja za boljšo kvaliteto in znižanje stroškov dobila še večjo vlogo. Novi razbremenilni ukrepi na področju uvoza su- Folklorna skupina Javorjeje pri svoji opremi bogatejša za en klobuk — domiselno darilo so jim podarili naši gostje iz Gorenjske DOPUST '89 • DOPUST '89 • DOPUST '89 • DOPUST 89 • Letovanje v letu 1989 Za razvoj celotne človekove osebnosti, za dobro zdravstveno počutje in delovno sposobnost je pomembno, kako človek preživlja svoj letni oddih in prosti čas. Mnogim delavcem Predilnice Litija so počitniške zmogljivosti naše delovne organizacije edina možnost za dopust. Poskušali bomo organizirati naše počitniške zmogljivosti tako, da bo lahko letovalo čimveč delavcev. V letošnji letni sezoni bomo lahko letovali: v počitniškem domu, prikolicah, dveh premičnih bivalnih enotah in Gozd Martuljku. Počitniški dom Novigrad V letošnjem letu bo počitniški dom v Novigradu odprt od 17. 6. do 9. 9. 1989, to je 84 dni. Predsezona traja od 17. 6. do 30. 6. Glavna sezona traja od 1.7. do 31.8. Posezona traja od 1.9. do 9. 9. Letovali bomo 7 oziroma 10 dni, le v primeru prostih zmogljivosti 14 dni. Razpored izmen za letovanje 7-dnevnc izmene od 17. 6. do 24. 6. od 24. 6. do 1.7. od 1.7. do 8. 7. od 8. 7. do 15. 7. od 15. 7. do 22. 7. od 22. 7. do 29. 7. od 29. 7. do 5.8. od 5. 8. do 12. 8. od 12. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 26. 8. od 26. 8. do 2. 9. od 2. 9. do 9.9. 10-dnevne izmene od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 9.8. od 9. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8.9. Cene letovanja v Novigradu Predlagane cene: za člane Predilnice Litija in njihove svojce (nepreskrbljeni otroci, zakonci, nepreskrbljeni starši in upokojenci Predilnice Litija) na dan: Turistična taksa Plačevanje turistične takse določa odlok SO Buje. Turistično takso bomo plačevali sami. Gozd Martuljek Za tiste, ki boste letovali v Gozd Martuljku velja isti znesek regresiranja, kot v Novigradu. Prikolice V letošnjem letu bomo lahko letovali v dveh premičnih bivalnih enotah na otoku Krku, dve prikolici bosta v Stupicah dve v Fazani. O lokaciji namestitve dveh prikolic vas bomo obvestili naknadno. Stroške prikolic bomo plačevali dnevno 60.000 din, ne glede na število prijavljenih, če sta oba zakonca zaposlena v Predilnici Litija. Doplačilo za zakonca, kije zaposlen v drugi delovni organizaciji je 20.000, ravno tako za nečlana. Izpolnjevanje prijav za letovanje Pri izpolnjevanju prijavnic za letovanje bodite natančni in izpolnite vse rubrike. Tako nam omogočate hitrejše razporejanje delavcev v naše počitniške domove. Če sta zaposlena v Predilnici Litija oba zakonca vpišite pod točko f skupno delovno dobo vsakega zakonca posebej. Pri razporejanju je pomembno tudi minulo letovanje, zato prosimo, da vpišete v prijavnico pravilno letnico. K letnici letovanja vpišite tudi kraj letovanja. V kolikor želite za otroka, ki še ni star 4 leta penzionske storitve, označite to na prijavnici. pred in posezona glavna sezona a) odrasli 35.000 din 50.000 din b) otroci od 4. do 14. leta 21.000 din 30.000 din c) zakonci, zaposleni drugje 56.000 din 80.000 din d) nečlani 70.000 100.000 din e) otroci nečlanov od 4. do 14. leta 42.000 din 60.000 din Za otroke mlajše od 4 let je potrebno plačati 3.000 din dnevno za komunalne storitve, ne glede na članstvo oz. čas letovanja. Perilo je vključeno v ceno penziona. Le v primeru posameznih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati ekonomsko ceno (do 3 dni). Plačilo letovanja Stroške letovanja bomo plačevali v treh obrokih. Prvi obrok bomo odtegnili od osebnega dohodka, ki bo izplačan v juniju, pri naslednjih izplačilih pa ostala dva. Tisti, ki se boste odločili za plačevan- Turizem nas bogati je letovanja v enem znesku, boste to storili s priloženo položnico mesec dni pred pričetkom letovanja, iv Jor ne bo v roku plačal, izgubi pravico do tega letovanja. In še to! Tisti, ki boste letovali v prikolicah, morate pregledati ves inventar in pomanjkljivosti vpisati v knjigo gostov. Prikolico bo potrebno izprazniti do 10. ure zjutraj. Tudi hišice v Novigradu je potrebno izprazniti do 10. ure zjutraj. Pazite, da boste zapuščali hišice in prikolice čiste in urejene! Razpis traja do vključno 14. aprila 1989. Prijave bomo zbirali tudi po roku, pri prvi razporeditvi bomo upoštevali samo tiste prijavnice, ki bodo oddane do razpisnega roka. Izpolnjeno prijavnico oddajte v kadrovsko splošnem sektorju Heleni Hi-ršel, poslovna zgradba, soba 24. Prijavnico mora obvezno podpisati neposredni vodja. OPOMBA: O cenah letovanja bodo sklepali še delegati delavskega sveta. V kolikor se bodo cene spremenile, vas bomo naknadno obvestili. Helena Hiršel Varujmo okolje Skrb za čisto okolje je eno izmed velikih gesel današnjega časa. Vedno več poslušamo o onesnaženosti zraka v Mežici, Zasavju... Vse večje avtomobilskih izpušnih plinov ter umirajočih gozdov, meduz in vse bolj gnojnega Jadrana. Redko ali nikoli se ne zavemo, daje umazanija, s katero vsak dan sleherni posameznik onesnažuje okolje še kako konkretna. Tu gre predvsem za smeti, kijih vsakdo med nami nenehno pušča v okolju. Dobrih 300 kg na prebivalca se jih nabere v letu dni, kar so ugotovili strokovnjaki iz Francije. Na našem planetu gotovo ni bitja, ki bi puščalo za seboj vsako leto štirikrat več odpadkov, kot tehta samo. Sprehodimo se malo po našem okolju in videli bomo nešteto divjih odlagališč odpadkov. Nekatera se nahajajo kar v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Veliko teh odlagališč vsako leto očistijo komunalni delavci, pa nič ne pomaga, saj je kmalu vse po starem. M.Sonc Takih prizorov v naravi se lahko samo sramujemo — žal jih ni tako malo DOPUST '89 • DOPUST '89 • DOPUST '89 • DOPUST '89 Podpisani.....................................................................delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč .............................................................................................................. (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za letovanje v počitniškem domu NOVIGRAD GOZD MARTULJEK FAŽANA PUNAT STUPICE (ustrezno obkroži) za .................................dnevno letovanje v izmeni od.................................do.................... Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od ..........................do .......................... Za letovanje prijavljam Ime in priimek datum rojstva sorodstvo zaposlen odd. L 2. 3. 4. 5. 6. Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta: ..... kraj ...................................................... a) sem delovni invalid ................................... b) udeleženec NOV......................................... c) samohranilka oz. samohranilec.......................... d) delam v nočnem delovnem času .......................... e) vzdržujem nepreskrbljene družinske člane................. f) skupna delovna doba..........let Vzdržujem..................nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE) Ceno letovanja bom poravnal: TAKOJ V OBROKIH dne’................ Podpis nosilca prijave: Z navedbo letovalne izmene se strinjam. Podpis vodje enote: DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE DOPUST ’89 • DOPUST ’89 • DOPUST '89 • DOPUST '89 • Razpis letovanja na Veliki planini Letovanje na Veliki planini razpisujemo od 1. 5. do 15. 11. 1989. Tisti, ki bi radi preživeli svoj letni dopust v gorah, se boste prijavili za letovanje na Veliki planini. Morda bodo počitniški dnevi preživeti v neposrednem stiku z naravo najlepši. Koča na Veliki planini nudi vse kar človek nujno potrebuje za dopustniške dni. Pri razporeditvi letovanja na Veliki planini bomo upoštevali določila pravilnika o letovanju ter o poslovanju in uporabi koče na Veliki planini. Stroške letovanja bomo plačevali 10.000 din dnevno, ne glede na število prijavljenih, če sta oba zakonca zaposlena v Predilnici Litija. Doplačilo za zakonca, ki je zaposlen v drugi delovni organizaciji je 2.000 din, za nečlana je 4.000 din, za otroke nečlanov do 14. leta je 2.000 din. Poleg tega je potrebno še plačati turistično takso, ki znaša 300 din, otroci od 7. do 15. leta, učenci srednjih, višjih in visokih šol pa plačajo 150 din, prav tako tudi upokojenci. Turistične takse so oproščeni delovni in vojni invalidi ter otroci do 7. leta starosti. Prosimo, da prijavnico točno izpolnite, ker bomo le tako lahko prijavljence hitro in pravilno razporedili. Navedite dva termina v katerih želite letovati. Letovanje bo potrebno plačati 30 dni pred pričetkom letovanja. Prosimo, da ob prevze- mu ključa prinesete s seboj vse osebne izkaznice za vse prijavljene odrasle in rojstne podatke otrok, ki bodo letovali z vami v koči na Veljki planini. Če ste se odločili za letovanje v koči na Ve- liki planini v letni sezoni, izpolnite prijavnico in jo oddajte najkasneje do 14. aprila 1989 v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, Heleni Hiršel. Helena Hiršel Prenovljene prikolice že čakajo na tovarniškem dvorišču. Kamjih bomo premestili? Predlogov naših delavcev ni bilo veliko. Nič zato! Bomo potem, ko bomo prikolice postavili v kampe ob našem Jadranu raje modrovali, kje bi bilo bolje! Sklenili bomo pogodbo z Zdraviliščem Laško Za Zdravilišče Laško smo se odločili za- na Savinjo. Poleg hotelskih uslug nam nudi-radi cene, kije približno za 30% nižja, kot v jo neomejeno kopanje v termelni vodi, kjer ostalih zdraviliščih. je temperatura vode od 32 do 34 °C. Pogodbo bomo sklenili najprej za zakup ene sobe v hotelu Vrelec. Obljubili so nam Pristojni delavci Zdravilišča Laško so nas dvoposteljno sobo z balkonom in pogledom seznanili z novim zdraviliškim programom, V okolici Laškega je veliko možnosti za lepe sprehode — za bolj in manj zahtevne sprehajalce posebej prilagojenim za zdravljenje obolenj, ki nastajajo med delovnim procesom, kot posledica prisiljene telesne drže, enoličnih gibov in podobno. Ti programi so plod dolgoletnih izkušenj s področja zdraviliške dejavnosti. Morda bomo kasneje tudi mi koristili vsaj del njihovih zdraviliških programov, kot preventiva delavcev Predilnice v proizvodnji. Namen te dejavnosti je preprečevati nastanek obolenj in kasneje invalidnosti, kot posledica istih obremenitev organizma. Končni pečat celoviti zdraviliški ponudbi daje odlična kuhinja ter bogata družabna in kulturna dejavnost. Zdravilišče Laško prireja enkrat tedensko ogled Pivovarne Laško z degustacijo piva. Morda se boste odločili za krajši sprehod na grad Tabor, kije obnovljen. Tisti, ki pa se raje odločate za daljše sprehode, si boste ogledali Hum ali Šmihelj. Upamo, da boste v Laškem preživeli prijetne dopustniške dni in si nabrali dovolj energije za premagovanje vsakodnevnih težav. Helena Hiršel DOPUST '89 • DOPUST '89 • DOPUST '89 • DOPUST '89 PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani............................................................ delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč................................................................................................... (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za................dnevno letovanje v izmeni od .....................do........................ Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od .........do.................... Za letovanje prijavljam: Ime in priimek Dan, mesec in leto rojstva Sorodstvo Zaposlen pri Oddelek L 2. ■ 3. 4. 5. 6. • Zadnjikrat sem letoval v počitniških koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta............ a) sem delovni invalid................................................................................ DA NE b) udeleženec NOV..................................................................................... DA NE c) samohranilka oz. samohranilec ..................................................................... DA NE d) delam v nočnem delovnem času....................................................................DA NE e) vzdržujem nepreskrbljene družinske člane........................................................... DA NE (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem................nepreskrbljenih družinskih članov. g) skupna delovna doba............let (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov. V.......................dne,................ Podpis nosilca prijave: (podpis vodje enote) Potrjujem prejem prijave dne................................ ................................................................................ (podpis) Upokojili so se... V februarju seje upokojilo sedem delavcev. Kot navadno, smo se tudi tokrat zbrali v posebni sobi obrata družbene prehrane. Vabilu pa se nista odzvali dve upokojenki. Sprva malo težje, nato pa vse lažje so mi pripovedovali o svoji delovni poti v tovarni. Predvsem delavke so prehodile podobno življenjsko pot. Naporno delo v tovarni, izven nje pa skrb za družino. Vsa leta. Frančiška Čoi Frančiška Čožje prišla v Predilnico leta 1963. To je bila njena prva zaposlitev. Iz oddaljene Račiče seje prvih 10 let vozila na delo s kolesom, naslednjih 9 let z motorjem, le zadnja leta pa z avtobusom. Vsa leta je delala v oddelku predilnice, sprva kot snemalka in nato do predčasne upokojitve kot predica. Najbolj nerada se spominja ostrih zim z veliko snega. Prevoz ni bil mogoč, zato je moral do tovarne pešačiti kar tri debele ure. Večino dopusta je zato prihranila za zimske mesece. Franc Tišler se je prvič zaposlil v Predilnici kmalu po osvoboditvi. Opravljal je različna transportna dela in dela v vlagalnici. Za krajši čas je delo v tovarni prekinil. Zaposlil se je v Lesni industriji v Litiji in pri Tehniki v Ljubljani. V našo delovno sredino se je ponovno vrnil leta 1952. Vsa ta dolga leta je opravljal različna dela v vlagalnici, predpredilnici, čistilnici, čistilnici odpadkov in sukalnici. Pravi, da so se v teh 37 letih dogajale res »čudne« stvari. Najtežje pa je bilo v času, ko so se v hudi zimi postopno selili iz stare v novo sukalnico. Več let pred upokojitvijo je tov. Tišler opravljal dela mojstra v sukalnici. Rad je imel svoje delo in rad je delal z ljudmi, čeprav je tudi prihajalo do prepirov, posebno še v novem oddelku, PRIŠLI — ODŠLI v mesecu februarju 1989 Prišli: L 2. 1989 Matjaž Podbregar, Prvomajska 2, Litija, predilnica rezerva; 13. 2. 1989 Janez Grošelj, Leskovica 13, Šmartno, mešalnica 2. izmena; 13. 2. 1989 Peter Vaš, Ustje 114, Šmartno, mešalnica 2. izmena; 20. 2. 1989 Martina Nikler, Stara Gora 6, Primskovo, sukalnica rezerva; 20. 2. 1989 Simona Matko, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, predpredilnica 1. izmena; 1. 2. 1989 Franc Učakar, Praprošče 7, Litija, predpredilnica 1. iz.; Odšli: Upokojitve: 17. 2. 1989 Franc Tišler, Cesta komandanta Staneta 1, sukalnica 27. 2. 1989 Magdalena Požun, Valvazorjev trg 7, Litija, predpredilnica L izmena; 28. 2. 1989 Matko Savšek, Cesta zasavskega bataljona 5, Litija, komercialni sektor; 28.2.1989 Terezija Donik, Prvomajska 2, Litija, sukalnica rezerva; 28.2.1989 Marija Lavrič, Ulica solidarnosti 2, Litija, predpredilnica 1. izmena; 28. 2. 1989 Angelca Strmljan, Prvomajska 2, Litija, vzdrževanje predpredilnice; 28. 2. 1989 Frančiška Čož, Račiča 8, Šmartno, predilnica 3. izmena; Pismeni sporazum: 23. 2. 1989 Marija Funkl, Lazišče 8, Rimske Toplice, remont predilnice sintetike; V delovni organizaciji je bilo na dan 28. 2. 1989 zaposlenih 640 žensk in 350 moških, skupno število zaposlenih je 990 delavcev. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 38 mladoletnih oseb. J. Zupančič kjer je veliko delavcev skupaj. Svojim sodelavcem, ki se jih bo še rad spominjal, se najlepše zahvaljuje za praktično darilo in jim želi še veliko delovnih uspehov. Marija Lavrič je pred zaposlitvijo v Predilnici delala v tovarni Zmaj v Ljubljani. Od leta 1965 dalje pa je hodila v službo v Predilnico, vsa leta v oddelke predpredilnice, kjer je posluževala česalne in dublirne stroje. V vseh teh letih so bili njeni mojstri Milan Majcen, Franc Borišek in pred upokojitvijo Mirko Lovše. Zelo rada je opravljala delo v 4 izmenah. Tov. Lavričeva seje odločila za predčasno upokojitev. Magdalena Požun se je zaposlila v Predilnici 16. 4 .1958. Prvih sedem let je delala v oddelku predilnice kot snemalka in predica. V letu 1965 je hudo zbolela. V bolniškem staležu je bila kar leto in pol. Po vrnitvi na delo je krajši čas opravljala lažja dela, nakar je bila razporejena v vlagalnico. Polnih devet let je bila vlagalka. Ko so v tovarni uvedli v oddelku predpredilnice 4. izmensko delo, je prosila za razporeditev v ta oddelek, kjer je delal tudi njen mož. Tako sta si lahko sama organizirala varstvo otrok. Na flyerjih in raztezalkah je delala vse do upokojitve. Odločila se je za predčasno upokojitev. Matija Savšek odhaja v pokoj s polno pokojninsko dobo — 40 let. V njegovi delovni knjižici je napisana le ena delovna organizacija — Predilnica Litija. Ni bilo še 15 let, ko je prvič prestopil prag tovarne. Delal je kot vozač pred-preje, mazač strojev in po vrnitvi iz JLA kot dvigalničar. Od leta 1955 pa do leta 1971 je delal pri remontu. Magdalena Požun h Marija Lavrič Ko se je leta 1971 upokojil skladiščnik tehničnega materiala, je bil v skladišče razporejen tov. Savšek. Ta delaje opravljal vse do upokojitve. Ko razmišljaš o Matu Savšku, se ti nehote vsilijo v misli vse tiste njegove aktivnosti, ki jih je opravljal poleg dela. Pa naj mi ne zameri, če bom nekatere od njih izpustila, saj se o tem na razgovoru nisva pogovarjala. Še živo se ga spominjam kot igralca na odru litijske dvorane na Stavbah, ko je prepeval v operetah. Dolga leta je član moškega pevskega zbora Lipa iz Litije in nema-lokdaj je kot solist zbora požel prisrčne aplavze poslušalcev. Daje vnet ribič, ni potrebno posebej poudarjati. S svojo umetniško nadarjenostjo, ki jo prav gotovo ima v sebi, pa je izdelal že niz prelepih spominkov, ki krasijo marsikatero steno v domu njegovih prijateljev in znancev. Da, tudi kožuh Dedka Mraza sije nadel in razveseljeval naše malčke ob Novem letu. Še posebno pa se mu moramo zahvaliti za njegovo pripravljenost, da je ob smrti naših sodelavcev bil eden redkih, ki se je v imenu kolektiva od njih poslovil. Angela Strmljan in Terezija Donik se našega poslovilnega srečanja nista udeležili. Strmljanova je delala v Predilnici od leta 1963, vsa leta v oddelku predpredilnice. Odločila se je za predčasno upokojitev. Donikova pa seje zaposlila v tovarni leta 1958. Delala je v oddelku predilnice in sukalnice. Od leta 1982 dalje pa je vse do upokojitve opravljala delovno področje poenterke. Vsem upokojencem želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! Vera Bric Matija Savšek Prisrčna proslava ob dnevu žena Po enoletni prekinitvi (toda ne po krivdi učencev OS iz Litije) so nam naši malo večji malčki ponovno pripravili prisrčno prireditev ob prazniku vseh mamic in žensk. V oddelku čistilnice so tako na dan praznika veselo zapeli učenci Osnovne šole iz Litije, kijih je vodila tovarišica Jožica Juvančič. Tovarišica Olga Gradišek pa je pripravila recital pesmi in vseh tistih lepih misli, kijih ob takšnih prireditvah znajo najlepše povedati naši otroci. C IZ ZGODOVINE NASE PREDILNICE J Spodnji članek je vrsto let hranila naša upokojenka. Po njeni smrti so ga našli sorodniki in nam ga odstopili, da ga objavimo. Iz vsebine članka lahko zaključimo, daje izšel v letu 1949. Pripadnost delavcev naši tovarni je bila zelo velika. Predvidevamo, daje bila avtorica članka Darinka Rappl, takratna profesionalna tajnica sindikata. Pa naj nam bo le del vsebine članka za vzor tudi danes! Pismo iz litijske predilnice Naš delovni kolektiv sicer še ni dosegel polletnega plana, vendar se borba razplamteva iz dneva v dan. Polletni plan smo do sedaj izpolnili z 98%. Imeli smo objektivne težave, kakor pomanjkanje električne energije in surovin. Mnogo naporov nas je stalo, da smo se obdržali na tej višini in ne moremo mimo naših prvobork za naš plan, mimo delovnih brigad in posameznih predic, ki so na vsakem nedeljskem delu in ki prostovoljno delajo po dve izmeni ali celo tri nepretrgoma. Vzoren primer takega prostovoljnega dela je tovarišica Karlovšek Ana, ki se ne ustraši naporov, samo da bi plan bil dosežen. Seveda jih je še mnogo udarnic in drugih, ki pridno delajo, in tudi ob nedeljah delajo po 16 ur, kakor predsednica sindikalnega pododbora Beber Martina, Švare Ivanka, Karlovšek Marija, ŠulerFani, Gril Poldka, nosilka medalje dela, Kos Marija, prav tako odlikovanka z medaljo dela, večkratna udarnica udarne brigade Piki Ljudmila in druge. Pa tudi nameščenci niso med zadnjimi. Pomožna nameščenska brigada dela samo ponoči, ko primanjkuje delovne sile, in to že 14 dni vsako noč po ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta VLADIMIRJA ZEVNIKA iz Litije se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na zadnjem slovesu. Sin Lado v imenu sorodstva štiri nameščenke. Dobro so znane te članice Partije, ki poleg dela v pisarni, delajo še ponoči v produkciji in ob nedeljah še 16 ur za plan. Razboršek Pavla in Angelca Volčanšek iz personale in normirka Vozlova, Tišlerjeva, Meta Brinjevec in druge. Tako naša mladina in žene odgovarjajo na klevete — samo vse za plan — da dokažemo vsemu svetu, da je naš plan realen in vsem delovnim ljudem Jugoslavije sveta stvar. Naš racionalizator in nosilec red dela III. stopnje, tovariš Cvetežar, se pa ukvarja tudi z zelo važnimi na- logami, kako bi spravil v življenje svoj racionalizator-ski krožek. V tednu tehnike so ustanovili komite ljudske tehnike, postavili pripravljalni odbor in racionali-zatorji so sprejeli obveznosti, kijih bodo izpolniti do 29. XI. 1949. Ključavničarska ekipa je v tednu tehnike napravila delovno akcijo na Vače. — Kar cela truma jih je pričakala in zakrpali so 380 kom. posode, popravili 52 kos, 43 vil, 12 železnih grabelj, 1 črpalko za bencin, in en škropilni aparat, več komadov strojnih delov in orodnih delov. Vrednost akcije se ceni na 11.000 din. V tednu »Učencev v našem gospodarstvu« je pa vsak vajenec izdelal samostojno razno orodje — in smo predmete razstavili v izložbi »Naše knjige«, ki vzbujajo pri mimoidočih veliko zanimanje. Ne smemo pa pozabiti tudi žena, ki so včasih delale v naši to varni in nam pridejo ob nedeljah pomagat boriti se za naš plan, ki je naš naj višji cilj. R. D. Slikopleskarska dela v garderobah in sanitarijah Zadnja leta nam vse več primanjkuje finančnih sredstev za vzdrževalna dela. Zato tudi za slikojrleskarska dela namenjamo manj denarja. Čeprav je veliko prostorov potrebnih za obnovitev slikopleskarskih del, smo v mesecu februarju prepleskali le moško garderobo v predpredilnici in sukalnici, žensko garderobo in sanitarije v predilnici II ter garderobo in sanitarije za transportne delavce. Ti prostori so bili po mnenju posebne komisije najbolj potrebni obnovitve slikopleskarskih del. Predvsem v moških garderobah predpredilnice in sukalnice so bile stene umazane ob posodah za odpadke zaradi brezbrižnega odnosa uporabnikov teh garderob. Stene ob posodah za odpadke nadomeščajo odbojne table za razne ogrizke in drugo. Pred časom smo v našem glasilu objavili slike, kako so stene izglodale pred obnovitvijo slikarskih del, danes pa objavljamo sliko po izvršenih delih. Upamo, da bodo sedaj stene ostale dalj časa čiste, saj slikarska dela niso poceni, pa tudi drugi prostori morajo priti na vrsto. Malo več reda pa se lahko vsi držimo, ne sme nam biti vseeno v kakšnih prostorih živimo. Marjan Sonc Občni zbor predilniških gasilcev Občni zbor IGD Predilnice Litija je bil sicer sklican na dela prost dan, vendar je bilo potrebno zaradi izpolnitve naročil opravljati nadurno delo. Zato je bila tudi prisotnost članov manjša, kot smo pričakovali. Na začetku sta predsednik društva Vojko Bizjak in poveljnik Avgust Cirar poročala o delu društva in aktivnostih za izboljšanje požarne varnosti v tovarni. Delo društva je bilo ocenjeno kot dobro, večina aktivnosti je sicer potekala v okviru DO, tako da se nismo udeleževali občinskih ali regijskih tekmovanj. Člani IGD pa so sodelovali na občinski gasilski vaji, gasilskem kongresu v Celju, društvo pa se povezuje tudi z nekaterimi drugimi v občini in izven nje. Vsekakor je pri požarni varnosti preventivna dejavnost najbolj pomembna, sem sodijo predvsem izobraževanje, redno vzdrževanje in čiščenje strojev, naprav in prostorov ter primerna tehnična opremljenost. Izobraževanje poteka teoretično ob vstopu na delo, praktično pa tudi ob pričetku dela, nadalje na gasilskih vajah in ostalih oblikah usposabljanja. Cilj, ki še ni v celoti dosežen je ta, da bi znal vsak zaposleni ravnati z osnovno gasilsko opremo. Iz poročila poveljnika je bilo razvidno, da je še vedno preveč zanetkov zaradi slabega čiščenja in vzdrževanja strojev, naprav in instalacij. Če se to ne bo izboljšalo, se tudi število zanetkov ne more bistveno zmanjšati. S tehnično opremljenostjo smo lahko v načelu zadovoljni, vendar se nekatera oprema stara in bo potrebno misliti na novo. Nameščene javljalne naprave zelo dobro delujejo. Pomočnik glavnega direktorja Franc Lesjak je opozoril, daje velika nevarnost za požar, ko tovarna stoji. Zaradi tega bo potrebno izboljšati tako kontrolo kot nameščati ustrezna tehnična sredstva. Zvone Ulanec, predsednik PGD Litija je opozoril, da sosednja društva, predvsem Litija, nimajo prave predstave glede razmer, požarne ogroženosti in lokacije posameznih objektov Predilnice. Dogovorili smo se, da bomo v najkrajšem času ta problem odpravili. Splošno mnenje je bio, da so bile intervencije uspešne, torej dovolj hitre in strokovne. To nam pokaže že dejstvo, da smo sami pogasili vse požare ter da je bila požarna škoda minimalna. Člani so opozorili tudi na pomanjkljivosti: poškodovane cevi, izposojeni ročniki v hidrantnih omaricah itd. Tajnik OGZ Litija Brane Ojnik je za 10. in 20. letno delovanje v IGD Predilnica Litija podelil priznanja in spominske značke. Priznanja za 10. letno delovanje so prejeli: Grabnar Ivan, Jože Potisek, Anton Primožič, Andrej Krhlikar, Jože Prijatelj, Vladimir Zevnik. Za 20 letno delovanje pa: Janez Avbelj, Pavel Hauptman, Cveta Torner in Viktor Garantini. A. K. Predsednik IGD Predilnice Litija Vojko Bizjak je na občnem zboru poročal o delu društva v preteklem letu REKREACIJA V času od 9. 1. 1989 do 20. 3. 1989 je potekalo tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje je organiziral Kegljaški klub Litija in poteka vsako leto. Posamezna ekipa šteje 5 članov in enega rezervnega člana. Za našo ekipo so letos uspešno tekmovali: Janko Kos, Tone Kos, Jani Mladenič, Franci Mešič, Lado Mešič, Franci Žnidar in Jože Vizlar. Za tekmovanje je bilo prijavljeno deset ekip. Naša ekipa je osemkrat zmagala in enkrat izgubila. Končni vrstni red ekip je naslednji: 1. Predilnica Litija 58,0 točk 2. Gradmetal 51,0 točk 3. IUV — TOZD Usnjarna Šmartno 48,5 točk 4. Mački Šmartno 46,5 točk 5. KK Litija — ženske 41,0 točk 6. Zgornji Log 34,0 točk 7. Obrtniki 32,0 točk 8. Vozači 31.0 točk 9. Občina 16,5 točk 10. Lesna industrija Litija 0 točk Vse ekipe, razen Lesne industrije, so pokazale veliko borbenosti in željo po zmagi. Ker smo po rezultatih iz prejšnjih let veljali za favorite, so bile vse ekipe v tekmovanju z nami še borbenejše. Kljub porazu s Usnjarno iz Šmartna, nam je do konca tekmovanja uspelo zbrati največ točk in smo bili tako zmagovalci. Tekmovanja v kegljanju sp zelo obiskana. Vsi nastopajoči si želijo tekmo-Uspelo nam je — med vsemi ekipami smo priigrali največ točk in tako vanj, zato se jih bomo udeleževali tudi v naslednjih letih. zmagali Jože Vizlar NAGRADNA KRIŽANKA Ugankarski slovar ERATOSTEN — starogrški pesnik VAKERO — mehiški pastir LOARA - reka v Franciji GLOSA — pesnika oblika KATORO — kraj pri Umagu RAM — otok v Donavi MOA — izumrla ptica LITIJSKI Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Vera Bric (glavna in odgovorna urednica), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom. Fotografije: Marjan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona uredništva: (061)881-411 int. (17). List dobijo člani delovne organizacije, štipendisti in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC — Tozd Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1650 izvodov. Na uredništvo smo prejeli 28 rešenih križank iz 2. številke Litijskega predilca. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke. Nagrade prejmejo: Angela Vrtačnik, C. kom. Staneta 15, Litija — 5.000 din; Marija Ceglar, Prvomajska 2, Litija — 3.500 din; Marija Jamnik,Trg na Stavbah 8, Litija — 2.000 din. Rešitev nagradne križanke štev. 2/89 Vodoravno: PINTAR, VRV ARNE, ION, KA, MR, LAL, OAZA, ŠTIRKA, S, ETAN, AL, PREDPREJA, RK, LAMPION, ADA, OPS, R, OSKAR, HA, ŠOFERKA, N, MINERKA, AN, ITA RINA, TELO, SATO, LEMEŽ, EREKCIJA, IKA, M/NJEN MOŽ, ROR. Rešeno križanko iz te številke Litijskega predilca oddajte najkasneje do srede, 12.4.1989 v skrinjico časopisa ali pošljite na uredništvo. Nagrajene bodo 3 pravilno rešene križanke. Nagrade so tokrat višje in sicer: 1. nagrada — 10.000 din, 2. nagrada — 7.500 din, 3. nagrada — 5.000 din. ILETE