I KH>.2w,CA I
I V C£UU I
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.	5. MAJ 1964	ŠT. 25
VSEBINA
Skupščina občine Slovenske Konjice 229. Statut občine Slovenske Konjice
229.
Izhajajoč iz temeljnih načel družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije;
doseženih rezultatov v izgradnji komunalnega sistema;
naslanjajoč se na revolua«ionarne pridobitve v narodnoosvobodilnem boju im Ijudsikii revoluciji;
na podlagi dosedanjih uspehov v razvoju materialnih proizvajalnih sil, socialističnih odaiosov in samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja;
v skrbi za delovnega človeka 'kot delavca in upravi jalca, za njegov vsestranski razvoj in afirmacijo kot oseb nositi;
za poglabljanje human ih odnosov med ljudmi, za utrjevanje socialistične morale in etike ter dosežene stopnje družbene zavesti je Skupščina občine Slovenske Konjice ob sodelovanju Občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenske Konjice po predhodni obravnavi na Zborih volivcev ter v delovnih in d ružb en o -pol iti čn ih organizacijah na podlagi 94. člena ustave Socialistične republike Sloveli lie na iseji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dime 15. aprila 1964 sprejela
STATUT
občine Slovenske Konjice
Uvod
I
Oslanjajoč se na delovnega človeka, delovne organi zarij c, sistem samoupravljanja, sodobno znanost in tehniko, posebno ugodne naravne in geografske pogoje. pogoje prometa in zvez jr treba maksimalno mobilizirati, izkoristiti razpoložljive naravne vire ter neizkoriščene materialne in 1 ju diske rezerve.
7 aktivno politično- mobilizacijo vseh občanov je ustvariti majpovoljmejše pogoje za delo in razvoj celotnega gospodarstva, zla siti pa:
—	za razvoj predelovalne industrije, kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma kot osnovnih gospodarskih dejavnosti v občini;
—	vzporedno z razvojem Osnovnih panog gospodarstva razvijati družbene službe na področju prosvete in kulture, telesne vzgoje, zdravstva, socialnega in otroškega varstva.
Gospodarska dejavnost in družbene službe so medsebojno povezane ter ena -drugi pogoj im je zato potrebno gled-e na dosedanje zaostajanje družbenih slu/ib za razvojem gospodarstva pospeševati tempo razvoja -družbenih -služb ter doseči pravilno medsebojno razmerje.
Z razvojem vseli materialnih proizvajalnih si-l v občini je ustvarili pogoje za šolanje mladine, za raz-
voj šolstva, kulture, telesne vzgoje, zdravstva, socialnega in otroškega varstva.
Z razvojem prometa, stanovanjske gradnje, s politiko štipendiranja, z družbenimi priznanji delu. nagrajevanju po delu. je odpraviti dosedanjo občutno vrzel v pomanjkanju potrebnih strokovnih kadrov v občini.
Izkoristiti pri rod ne lepote in zgodovinske znamenitosti v občini ter razvijati domač in inozemski komercialni turizem, ki lahko prispeva znatna materialna sredstva za še hitrejši razvoj in večanje blagostanja občanov.
Na področju kmetijstva z uporabo modernih tehničnih sredstev, zootehničnimi ukrepi in kemilzeoijo, z nadaljnjim razvojem kooperacijskega sodelovanja in s povečanjem .površin social isti črnega sektorja km-e-tijistva z naslonitvi jo na družbeni sektor kmetijstva pospešiti socializacijo vasi. s specializacijo proizvodnje doseči visoke hektarske donose teir se orientirati na sadjarstvo in živinorejo kot osnovni kmetijski panogi v občini.
Razvijati dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe občanov ter odločujoče vplivajo na zvišanje življenjske ravni -občanov kot so komunalna dejavnost. usiužnostna obrt. lokalni promet, gostinstvo in turizem, ir-govinska dejavnost itd.
Delovne -organizacije v gospodarstvu so dolžne voditi talko politiko, ki vodi ik izpolnjevanju tehnološkega procesa in večanju produktivnosti -dela s pomočjo integracijskih in kooperacijskih odnosov ter z utrjevanjem samoupravi jan ja dosegati maksimalne us-mdie v materialni proizvodnji in v socialističnih družbenih odnosih ter vzporedno z gospodarsko rastjo organizacije izboljševati življenjske pogoje in pogoje dela v svojih delovnih organizacijah.
Na področju šolstva, kulture in telesne vzgoje ziboljsevati delovne in prostorne .pogoje ter omogočiti kulturo, umetnost in telesno vzgojo pristopnim vsem državljanom.
Posebno pozornost posvečati udeležencem NOB. vojaškim in delovnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja, zlasti pa otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter uresničevati pravico do stanovanja. zaposlitve, rehabilitacije in druge pogoje za človeka -dostojno življenje.
II
Notranja razmerja v občini temeljijo na samostojnosti. enakopravnosti. medsebojni pomoči in soli" darnosti vseh občanov, delovnih organizacij in -delovnih skupnosti, ki neposredno uresničujejo svoje, z ustavo in zakoni določene pravice in -dolžnosti. To zavezuje slehernega občana, delovno organizacijo in delovno skupnost, da zavestno opravlja svoje dolžnosti ter svoje pravjoe izvršuje odgovorno, upoštevajoč pravice in dolžnosti drugih občanov in delovnih -organizacij.
Za -dosego postavljenih ciljev in smotrov so delovne organizacije, delovne skupnosti in občani dolž-
ni medsebojno sodeloviaiti, sklepati medsebojne spora, z ume in dogovore za reševanja viseli problemov, s katerimi s srečujejo in ki se medsebojno prepletajo. Dogovorjene obveze je spoštovati in izpolnjevati.
III
Občinska skupščina kot na j višji organ oblasti in organ samoupravljanja v občini sodeluje z drugimi organi samoupravljanja ter se pri svojem delu ostali ja na krajevne skupnosti in zbore volivcev.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni nenehno izpolnjevati predstavniški mehanizem ter omogočiti vsestranski vpliv otočanov, organov in organizacij na delo občinske skupščine in is svojim sistemom dela in dnevno prakso vplivati na izpopolnjevanje sistema samoupravljanja v občimi.
Po svojih delegatih, ki so kot poslanci izvoljeni v zvezno iskupščino, skupščino Socialistične republike Slovenije in okrajno skupščino izvaja občina svoje samoupravne pravice v opravljanj u družbenih poslov v širših družbeno-politični h skupnostih.
Poslanci kot delegati občine v višjih družbenopolitičnih skupnostih so dolžni obveščati občinsko skupščino in občane o svojem delu in delu predstavniških teles, v katere so izvoljeni.
Delegati občine v organizacijah in organih družbenega: samoupravljanja, kamor jih je izvolila ali imenovala občinska skupščina so za svoje delo v teh organizacijah odgovorni o hči niški .skupščini ter so dolžni, da v teh organizacijah zastopajo politiko občinske isfcupščinie.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni svoje dalo organizirati teko, da je omogočena vsakemu občanu in vsaki delovni organizaciji učinkovita zaščita pravic proti birokratski samovolji, posameznikov, občinskih organov ali uslužbencev ter vsakem u občanu ali delovni ali drugi organizaciji povrniti škodo, ki bi nastala zaradi slabega in pomanjkljivega dela teh organov ali uslužbencev.
IV
Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge družbeno-politične organizacije v občini s svojim delom vplivajo na razvoj socialističnih družbenih odnosov v občini ter samoupravljan ja delovnih ljudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Za 'dosego svojih ciljev občani v organizacijah Socialistične zveze delovnega 'ljudstva in drugih družbe no-političnih organizacijah:
—	razpravljajo o družbeno političnih vprašanjih iz vseh področij družbenega življenja, vsklajujejo mnenja ter sprejemajo politične sklepe zaradi uresničevanja teh vprašanj, usmerjajo družbeni razvoj in razvoj socialističnih demokratičnih odnosov;
—	razpravljajo o delu občinskih organov, organov družbenega 'Samoupravljanja, organizacij in nosilcev javnih pooblastil tor opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delam, »lasti glede javnosti in odgovornosti njihovega dela;
—	črpajo svojo politično aktivnost ter dajejo politično iniciativo na vseh področjih družbenega življenja;
—	borijo se za zaščito vseh oblik družbeno političnega življenja, ki pospešuje socialistični demokratični razvoj;
—	skrbijo za dosledno izvajanje volilne pravice;
—	iskrbijo za vsestransko aktivnost mladine v svoji organizaciji ter družbeno-političnem življenju:
—	borijo se za humane odnose med ljudmi, za razvoj socialistične družbene zavesti, zu socialistično etiketo in moralo ter kritizirajo negativne pojave, ki preprečujejo razvoj socialističnih demokratičnih odnosov.
Pri izpolnjevanju svoje politične funkcije občani v organizacijah SZDL lahko dajejo predloge pristoj-
nim organom im organizacijam za reševanje za delovne,ga človeka in občana važnih vprašanj ter vprašanj pomembnih za občino in družbeno skupnost.
V
Občinska 'skupščine in njeni organi, delov ne in družbene organizacije ter občani sodelujejo z drugimi občinami zaradi izmenjave izkustev in skupnega reševanja vprašanj, ki so skupna občinam in ki so v njihovo vsestransko korist.
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo na vseh področjih družbenega življenja z drugimi občinami v okraju ter sporazumno z 'njimi ustanavljajo skupne službe, skupno rešujejo probleme, če se na ta način doseže večja ekonomičnost in intenzivnejše reševanje problemov.
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s sosednimi občinami, posebno na področju gospodarstva, komunalnih služb, zdravstva, osnovnega in strokovnega šolstva itd.
Razmerja med ,občino in okrajno skupščino temeljijo na medsebojnih pravicah in obveznostih ter na medsebojnem sodelovanju in medsebojni pomoči.
Delovne organizacije, delovne skupnosti in krajevne skupnosti samostojno oblikujejo s svojimi statuti svojo politiko tako. da čimbolj prispevajo k vsesplošnemu napredku občine in jugoslovanske družbene skupnosti v graditvi socialistične družbe.
PRVI DET,
SPLOŠNE DOLOČBE
I.	poglavje
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
1.	člen
Občina Slovenske Konjice je temeljna družbenopolitična skupnost, 'ki temelji na samoupravljanju in oblasti delovnega 'ljudstva.
Delovno ljudstvo v občini je edini nosilec upravljanja družbenih zadev in edini nosilec oblasti.
2.	člen
Delovno ljudstvo v občini uresničuje družbeno samoupravljanje, samostojno ureja družbene odnose in opravlja vse druge družbene zadeve, razen tistih, ki so z ustavo in zakoni dani v priistojnosit okraju, republiki in federaciji.
3.	člen
.Območje občine Slovenske Konjice določa in spreminja republiški zakon po poprejšnjem zasliševanju občanov na predlog občinske skupščine.
4.	člen
Posamezno naselje ise lahko z zakonom izloči iz občine Slovenske Konjice in Vključi v drugo občino, če so se za to izjavili občani v tem naselju z referendumom in de is tem soglaša skupščina tiste občine, v katero naj se naselje vključi.
5.	člen
Sedež občine Slovenske Konjice je v Slovenskih Konjicah.
Občina Slovenske Konjice je v sestavu okraja Celje.
6.	člen
Občina Slovanske Konjice je pravna oseba.
7.	člen
Občinsfci organi imajo svoj pečat po (toiločbah zakona.
EmMem občine Slovenske Konjice je n sosedi an konj bele barve na treh zelenih gričih, v ozadju pa je modiro nebo.
8.	člen
Občinski praznik je 12. februar kot spomin na junaško smrt sto zavednih domoljubov, bi so na ta dan leta 1945 padli kot talci na Stranicah.
Način praznovanja občinskega praznika predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
9.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena je jiavno.
Občinska skupščina in drugi občinski organi so dolžni obveščati občane, delovne in druge organizacije in sploh javnost o svojem delu in o problematiki občine.
Obveščanje se opravlja po tisku, radiu, z objavljanjem splošnih predpisov v uradnem glasilu okraju, z javnimi naznanili na razglasnih deskah, n.a zborih občanov, po krajevnih skupnostih, 'na krajevno običajen način in z drugimi primernimi oblikami.
Občani imajo pravico na zborih volivcev in zborih občanov, v tisku in na diru ge primerne načine razpravljati o delu občinske (skupščine in drugih občinskih organov.
Občinska skupščina in drugi občinski organi se pri svojem delu osla n ja jo na 'sodelovanje občanov ter delovnih in drugih organizacij, ki lahko dajejo pripombe in predloge k dolu organov, postavljajo pismena vprašanja, dajejo pobude in izražajo svoje mnenje v vseh zadevah, ki so v pristojnosti občinske skupščine in drugih občinskih organov.
Občinski organi so dolžni dajati podatke, ki so v zvezi z njihovim delom, razen kadar gre za zadeve v upravnem postopku ali kadar bi se s tem kršila uradna, poslovna ali druga 'tajnost oziroma kadar bi se 's tem povzročila drugim občanom gmotna ali drugačna škoda.
Občinska skupščina predpiše s posebnim odlokom, kaj ise šteje za tajnost in kateri uslužbenci so upravičeni dajati podatke o delu občinskih organov.
II.	poglavje
OBČANI OBČINE SLOVENSKE KONJICE
10.	člen
Državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki »talino prebivajo v občini, so njeni občani in imajo v občini pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom.
11.	čl en
Občani imajo v okviru finančnih in drugih materialnih možnosti občine pravico do pomoči pri ustvarjanju osnovnih pogojev za življenje, kakor pravico do zaposlitve, socialne zaščite, pravice do stanovanja, do štipendije in do sredstev iz skladov občine.
12.	člen
Zaradi ustvarjanja pravice občana do dela po njegovi sposobnosti skrbi občina za možnosti zaposlitve svojih občanov.
Če občina ne more zaposliti na svojem območju vscih občanov, skrbi preko zavoda za zaposlovanje delavcev, da se ti zaposlijo v drugih občinah.
13.	člen
Občanom, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. so pa zaradi starosti in onemoglosti nesposobni za delo, daje občina občasno ali stalno pomoč.
Občima latiko dodeli občasno ali stalno pomoč občanom, oe ugotovi, da so ti glede socialnih razmer te pomoči potrebni.
14.	člen
Občina lahko v mejah predpisov določi pogoje za dodeljevanje stanovanj, za šolanje in za štipendiranje.
15.	člen
Posebno skrb morajo občinski organi posvečati življenjskim razmeram žrtev fašističnega nasilja, vojaškim vojnim invalidom, 'borcem narodnoosvobodilne vojske, sodelavcem NOB in članom njihovih družin ter jim pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic.
16.	člen
Občani so dolžni po svojih možnostih sodelovati z organi družbenega samoupravljanja v občini, vključiti se v delovni proces na kateremkoli področju im tako prispevati k splošnemu razvoju in napredku: z delom ustvari ati osebni dohodek za kritje svojih osebnih potreb oziroma potreb svoje družine in izpolnjevati obveznosti, ki so določene z ustavo, zakoni, is tem statutom in z drugimi predpisi.
17.	člen
Državljanom Socialistične federativne republiko Tugosilavije. kakor tudi državljanom drugih držav, ki so isi pridobili posebne zasluge za napredek socialističnega razvoja ua.šo države in občino ali so sc odlikovali s svojim delom za utrditev miru in blagostanja na svetu in osebam, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti im kulture, lahko občinska skupščina podeli naislov častnega občana občine Slovenske Konjice.
DRUGI DEL
DRUŽBENO EKONOMSKA RAZMERJA
III.	poglavje
SAMOUPRAVNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
18.	člen
Občani neposredno in po organih družbenega samoupravi jan la v svojih delovnih in drugih organizacijah. v diru šivih im po organ ih občine vskla jn jp jo temeljne, individualne in splošne družbene interese v okviru enotnega družben o-e korom sk esra s is tem a. razvoj v občini ter odločaio o vprašanjih, ki so sku])-u e ga pomena za njihovo življenje in delo ter za go-Rnodiarski. kulturni, komunalni, zdravstveni in socialni razvoj občine, zlasti pa:
—	ustvarjajo družbene in materialne pogoje za razvoi proizvajalnih sil. za razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti, za uresničevanje pravice do dela in 'dviganje proizvodnosti dela ter drugih družbenih dejavnosti:
—	urejajo vprašanja, ki imajo splošen ,pomen za gospodarstvo, kulturno in družbeno življenje v občini. določajo način uporabe zemljišč in stavb v družbeni lastnini ier stvari v splošni rabi;
—	mre ja jo im zboljša jejo materialne in druge pogoje za zadovoljevanje splošnih življenjskih potreb, zagotavljajo pogoje za svoje izobraževanje, za vzgojo, 'kulturo, zdravstvo, isocial no varstvo, rehabilitacijo, izgradnjo stanovanj ter komunalne in druge slmžbe;
—	ustanavljajo .gospodarske in druigc delovne orgiaraizacije ter organizirajo komunalne ,in druge družbene islmžbe;
—	skrbijo za skladen razvoj naselij;
—	ustvarjajo pogoje za uresničevanje političnih in osebnih pravic občanov;
—	skrbijo za osebno varnost premoženja ter za javni red in mir v občini;
—	zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov ter drugih predpisov in varujejo zakonitost v občini.
V občini opravljajo občani tudi druge zadeve, ki so zanje skupnega pomena, razen tistih, ki so po ustavi in zakonu v pristojnosti širših družbeno-poli-tličnih skupnosti.
19.	člen
Pravice in dolžnosti občine so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom in drugimi splošnimi akti občine.
Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti ter občani na zborih volivcev, z referendumom in z drugimi oblikami neposrednega sodelovanja pri opravljanju skupnih družbenih zadev.
20.	člen
Občina v okviru enotnega družbeno ekonomskega sistema delitve družbenega dohodka v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji samostojno določa svoje dohodke za opravljanje svojih nalog.
21.	člen
Občina upravlja vse stvari v splošni rabi in drugo družbeno premoženje, kolikor ga ne upravljajo delovne i.n diru/ge organizacije v občini ali širše druž-bemo-poUlične skupnosti.
22.	člen
Občina načrtno usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva i.n d ringih družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenim planom, perspektivnim programom ter z drugimi ukrepi in materialnimi intervencijami ter z določanjem ustrezne kreditne politike v občini.
23.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic im dolžnosti do občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij samo z zakonom določene pravi.ee.
24.	člen
Pri izvrševanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti občima po svoji skupščini in drugih organih občinske samouprave:
—	usmerja in vsklajuje razvoj materialnih pro-izvaJatinih sil v mejah virov in .možnosti svojega območja ter v skladu z. interesi delovnih ljudi in s splošnimi družbenimi interesi;
—	vsklajuje interese delovnih organizacij s ■splošnimi družbenimi interesi;
—	pospešuje razvoj delovnih organizacij in proizvodnost dela;
—	skrbi za razvoj in napredek 1 rgov.ske mreže im za razvoj notranjega tržišča ter drugih usl.U/.mostni li dejavnosti, ki so namenjene za zadovoljitev skupnih potreb občanov;
—	usmerja gibanje svojih kreditnih sredstev;
—	samostojno razpolaga s svojimi dohodki in jih razdeljuje za gospodarske, kulturnic, socialne in druge potrebe;
—	skrivi, da je razdeljevanje dohodka v delovnih organizacijah v skladu z načeli delitve po delu;
—	odloča o višini sredstev, ki jih delovni ljudje iz svojih osebnih dohodkov dajo za potrebe služb in za druge skupne potrebe občine;
—	varuje družbeno, zasebno in osebno lastnino;
—	upravlja dobrine v splošni rabi im ostalo družbeno lastninjo, ki ji je zaupana:
—	skrbi za materialne in druge pogoje, za nenehno izboljševanje življenjskih pogojev občanov, zlasti za stanovanjsko gradnjo, za dvig splošnih stanovanjskih pogojev, za organizacijo in delo komunalnih in drugih javinih služb, za izobraževanje in kulturni razvoj ter telesno vzgojo občanov, za njihov odmor im razvedrilo;
—	organizira ustanove občinske samouprave ter pospešuje razvoj družbenega samoupravljanja, ustvarja pogoje za delovanje vseh oblik neposredne demokracije, varuje samoupravne pravice občanov, delovnih i.n drugih organizacij;
—	skrb za družino z organiziranjem pobude občanov. delovnih im drugih organizacij za skupno reševanje komunalmih. socialnih, zdravstvenih in drugih zadev, ki so koristne za napredek naselij in občine ;
—	neposredno uporablja zakone in drugo predpise s tem, da vodi upraVn.i in upra.vnokazeniški postopek, izdaja odločbe in izvršuje upravna opravila kolikor ni to dano v pristojnost drnsrim organom;
—	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo strokovno izpopolnjevanje in za njihove pravice.
IV.	poglavje
RAZMERJA OBČINSKIH ORGANOV DO DELOVNIM ORGANIZACIJ
25.	člen
Razmerja med občino in delovnimi organizacijami temeljijo na načelih samostojnosti in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo predpisi in medsebojni sporazumi.
Organi . občinske skupščine zbirajo podatke o delu posamezne organizacije in izdelujejo potrebne analize, na podlagi katerih občinska skupščina izda ja ustrezne ukrepe oziroma priporočila za odpravo pomanjkljivosti in za usmerjanje njihove dejavnosti.
26.	člen
O priporočilih, ki jih da občinska skupščina delovnim organizacijam, morajo organi teh organizacij razpravljati v 30 dneh in obvestiti občinsko skupščino
0	storjenih ukrepih.
1	-.	"	N-"-*'	;
27.	člen
Organi občinske skupščine so dolžni obravnavati predloge delovnih organizacij. G c delovna organizacija z odgovorom mi zadovoljna, lahko poda svoj predlog ali zahtevek neposredno pred občinsko skupščino.
28.	člen
Če delovna organizacija me upošteva priporočila občinske skupščine im ravna v nasprotju s splošnimi družbenimi koristmi, je občinska skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe v skladu s predpisi, da se zavarujejo splošne družbene koristi.
29.	člen
Pred sprejemom gospodanslko upravnega ukrepa jo občinska skupščina dolžna priba viti mnenje pristojnega gospodarskega ali strokovnega združenja, v katero je včlanjena delovna organizacija ter zaslišali tudi druge organe ali organizacije glede na značaj ukrepa ali predpisa.
30.	člen
Pri izpolnjevanju svojih nalog na področju pospeševanja razvoja gospodarstva v občini, zlasti glede
ustanavljanja, prenehanja in združevanja organizacij, združevanja .sredstev in pospeševanja storilnosti dela. sodeluje občinska siku pš čin a z delovnimi organizacijami in z organi njihovega samoupravljanja.
51. člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko v sodelovanju z delovnimi organizacijami organizirajo združevanje sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini in za pospeševanje proizvodnje posameznih delovnih organizacij oziroma posameznih gospodarskih panog.
32.	člen
Občinska -skupščina lahko predlaga združevanje delovnih organizacij v večje ekonomske enote, če tako narekujejo splošni gospodarski interesi in če se s teto dosega kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja z manjšimi stroški.
V.	poglavje
DRUŽBENO PLANIRANJE
33.	člen
Občina načrtno usmerja in vslklajuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenim planom, perspektivnim programom in z drugimi ukrepi ter materialnimi intervencijami; z določanjom ustrezne kreditne politike v občini ter z ustvarjanjem drugih splošnih pogojev za razvoj.
Kreditno in finančno politiko na območju občine i/ \ aja komunalna banka po sinern - ca h družbenega plana občine in pod družbenim nadzorstvom občinske skupščine.
34.	člen
Predlog občinskega družbenega plana in programa razvoja sestavijo organi občinske skupščine, pri čemer obvezno sodelujejo s svojimi predlogi itn mnenji delovne in drage samoupravne organizacije, organizacija socialistične izveze delovnega ljudstva, sindikalne organizacije in drugi izvrševalci družbenega plana.
Z občinskim družbenim planom sc v skladu z družbenimi plani širših d ružibcno-pol itienih sik up nositi:
—	usmerja in vsklajuje razvoj proizvajalnih sil in družbenih služb;
—	določijo sredstva občine in vrši njihova temeljna razdelitev;
—_ določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja vskla-j c vanj e dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela;
—	vsklajuje osebna potrošnja občanov in družbena potrošnja s proizvodnostjo dela;
—	določijo drugi ukrepi za razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju občincL
35.	člen
O predlogu občinskega družbenega plana in programa razvoja razpravljajo -zbori volivcev, delovne ter (politične in družbene organizacije.
Pripombe zborov volivcev, delovnih in družbenih političnih organizacij obravnava občinska skupščina istočasno ko sprejme družbeni plan oziroma [►rogram razvoja.
36.	člen
Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje občinskega družbenega -plana, ga obravnava na svojih sejah in sprejme potrebne ukrepe za njegovo izpolnitev.
Delovne in druge samoupravne organizacije ter drugi izvrševalci družbenega plana so dolžini dajati občinski skupščini in .njenim organom poročilo o izpolnjevanju družbenega plana.
VI.	poglavje
SREDSTVA OBČINE 1. Skupne določbe
37.	člen
Sredstva občine za uresničevanje njenih nalog so:
—	sredstva, ki ji pripadajo na skupnem družbenem dohodku, ustvarjenem na njenem območju;
—	sredstva, ki izvirajo iz predpisanih obveznosti občanov ali jih drugače namenijo občani in organizacije v občini.
58.	člen
Občima samostojno gospodari s svojimi sredstvi in jih skladno s svojimi potrebami razporeja v občinski proračun in občinske sklade.
39.	člen
Sredstva, ki jih občina dobi iz prispevkov občanov in organizaci j za določene namene ali za skupne splošne potrebe, se smejo n porabiti samo iz a namene, za katera so bila dana, skladno z -enotnimi načeli kreditnega sistema.
40.	člen
Če sredstva občine me zadoščajo za kritje njenih potreb, lahko občina najame posojilo.
Sklep o najetju posojila -sprejme občinska skupščina.
41.	člen
iVsebuj krajevni prispevek se uvede po sklepih zborov občanov za zadovoljevanje skupnih potreb.
Sredstva, zbrana s prispevkom, se -lahko uporabijo samo v namene, za katere je bil prispevek uveden.
42.	člen
pogodbo med občino in drugimi družbeno-po-litičnimi skupnostmi, kakor tudi z drugimi delovnimi in samoupravnimi organizacijami, se lahko določijo skupne potrebe in naloge, ki se bodo -skupno financirale, -kakor tudi način skupnega financiranja. Sklep o skupnem financiranju sprejme občinska skupščina.
43.	člen
Delovnim in drugim samoupravnim organizacijam lahko daje občina poroštvo za najemanje posojil.
Poroštvo se da na podlagi ,gospodarske dokumentacije, iz katere mora bi[i razvidna ekonomska upravičenost -in rentabilnost .posojila, za katerega se daje poroštvo.
2.	Proračun
44.	člen
Z občinskim proračunom razporeja občina sredstva, da se zagotovi nemoteno izvrševanje z zakoni določenih nalog občine in delovanje posameznih družbenih in javnih služb.
45.	člen
O predlogu obči irskega proračuna razpravljajo zbori volivcev ter družbeno politične organizacije.
Občinska skupščina je pri sprejemanju proračuna dolžna obravnavati mnenja in predloge zborov volivcev -ter družben i h in političnih organizacij.
Občinska 'skupščina je dolžna obvestiti zbore volivcev in družbeno politične organizacije, če njihovi predlogi niso upoštevani pri sprejemanju proračuna in navesti razloge za to.
46.	člen
Občinska skupščina obravnava izvrševanje proračuna na svojih sejah.
47.	člen
Občinska skupščina lahko v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sklene, da občina najame posojilo.
48.	člen
Občina ima komunalno banko.
Komunalna banka skrbi za učinkovito mobilizacijo in aiktivizacijo prostih denarnih sredstev na območju občine, za smotrno prelivanje teh sredstev na posamezna .področja in za izvajanje kreditne politike, ki pospešuje gospodarski in splošni družbeni razvoj občine.
Komunalna banka se mora pri izvajanju svojih nalog držati načet splošne kreditne politike, smernic družbenega pilama, in proračuna občine ter sklepati o priporočilih, ki jih daje banki občinska skupščina in svet, ki je pristojen iz a finance.
Organizacija in poslovanje banke je urejena s splošnimi predpisi in statutom banke.
5. Skladi
49.	člen
Za financiranje družbenih nalog trajnejšega značaja na posameznih področjih ima občina sklade, ki se upravljajo po načelih družbenega upravljanja.
Sklade ustanavlja občinska skupščina glede na potrebe posameznih dejavnosti in služb v občini z odlokom. Z odlokom se določijo namen in viri sredstev sklada, organ upravljanja, pravice in dolžnosti uporabnikov sredstev Sklada ter druge okoliščine, ki so pomembne za poslovanje sklada.
50.	člen
Skladi so pravne osebe, če odlok o ustanovitvi ne določa drugače. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo statuti skladov, ki jih sprejmejo njihovi organi upravljanja, .potrdi pa občinska skupščina.
51.	člen
Skladi imajo svoje finančne načrte in programe, ki jih potrjuje pristojni svet občinske skupščine.
52.	člen
Občinska skupščina spremlja delo skladov in ji morajo zato skladi dajati občasna in letna poročila.
Ce občinska skupščina ugotovi nesmotrnost ali nenamensko uporabo sredstev sklada, sme razveljaviti ali odpraviti sklope organov upravljanja skladov.
55.	člen
Skladi občine lahko najemajo posojilo.
Za najetje posojila je potrebno soglasje občinske skupščine, če predpisi ne določajo drugače.
VII.	poglavje
SLUŽBE ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV
1. Skupne določbe
54. člen
Družbene dejavnosti, s katerimi zadovoljuje občina skupno potrebe občanov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij, so: komunalna dejavnost, šolstvo, prosveta in kultura, socialna zaščita in zdravstvo. telesna kultura in šport ter rekreacija, preskrba in družbena prehrana, zaposlovanje, pravna pomoč, zaščita javnega reda in varnosti občanov, narodna obramba in druge -službe.
55.	člen
Za zadovoljevanje -skupnih potreb občanov na področju družbenih .dejavinoistT skrbi občima -tako, da zbira sredstva, potrebna -za financiranje teh dejavnosti, .ustanavlja zavode in -organizacije, ki opravljajo naloge -na ustreznih področjih družbenih in javnih služb ter zagotavlja javnost -njihovega delovanja in družbeno nadzorstvo.
56.	člen
Zavode in organizacije, ki opravljajo družbene in javne službe, vodijo organi družbenega -upravljanja po določbah zakona.
Podrobnejše določbe o -sestavu in delu organov družbenega -upravljanja določajo statuti -teh organizacij.
57.	člen
Če občinska skupščina prenese -kakšno dieja-vno-st iz svoje pristojnosti na zavod ali organizacijo s -področja družbenih im javnih služb, ji -mora obenem zagotoviti sredstva iza .-nemoteno opravljanje te službe.
Sredstva, ki so potrebna za financiranje družbenih -in javnih služb, se ustvarjajo in zagotovijo v cib-čin-skam proračunu ali v skladih.
58.	člen
Da bi se izagoto-vila javnost in družbeni nadzor nad delom družbenih in javnih Služb, -so zavodi in organizacije dolžne predlagati občinski skupščini svoje delovne programe in občasna poročila o delu in problemih, občane pa seznanjati s -programi -dela, problemi in doseženimi rezultati.
Občina lahko skupaj -z eno ali več občinami ustanavlja m a področju javnih in -družbenih služb sikupne zavode in organizacije.
2. Komunalna dejavnost
59.	člen
Za komuma-lno dejavnost se šteje preskrba z električno energijo, vodo in plinom, javna ■snaga, dimnikarstvo, gasilstvo, kanalizacija, komunikacije, gradnje in vzdrževanje ce-s-t, organizacija pogrebne službe., trgov na mallo, urbanistična n reditev, stanov anjs-ka gradnja ter opravljanje obrtniških msl-užnosiinih dejavnosti in podobno.
Komunalno dejavnost v občini opravljajo praviloma komunalne organizacije in servisi krajevnih skupnosti.
Komunalna dejavnost v občini se razvija v skladni z gospodarskim programom in urbani-stičniim razvojem ma-sčlij v občini.
60.	člen
Občina skrb! za elektrifikacijo gospodinjstev.
Če občanu naselij na izborih občanov sklenejo prispevati za elektrifikacijo naselja svoj delež s krajevnim prispevkom, in -sicer 75 % stroškov za elektrifikacijo, je občina dolžna preskrbeti manjkajoča sredstva.
61.	člen
Za zdravo pitno vodo v strnjenih naseljih skrbi občina praviloma z javno vodovodno mrežo, v drugih krajih pa iz krajevnih vodovodov in studencev.
Če občani naselja ali kraja na zboru občanov sprejmejo sklep o razširitvi vodovodnega omrežja ali izgradnji krajevnega vodovoda in prispevajo h gradnji najmanj 75 % finančnih sredstev, je občina dolžna preskrbeti manjkajoča sredstva.
62.	člen
Vzdrževanje javne snage in kanalizacije organizira občina praviloma v krajih Slovenske Konjice. Vitanje, Zreče in Loče.
Družbene službe iz prejšnjega odstavka se organizirajo kot samostojne komunalne službe ali kot servisne enote krajevnih skupnosti oziroma na drug primeren ekonomičen način.
V drugih naseljih občine skrbijo za javno snago in krajevno kanalizacijo krajevne skupnosti.
63.	člen
Občina skrbi za povezanost večjih naselij z mestnim središčem občine ,z javnimi prevoznimi sredstvi.
Mreža javnih prevozmih sredstev se mora postopoma organizacijsko izboljševati, da na najboljši in najhitrejši način povezuje Občane zunanjih naselij z občinskim središčem in rešuje zadovoljevanje potreb, ki izhajajo iz iskupnega življen ja v občini.
64.	člen
Občina .skrbi za redno vzdrževanje in razširitev cestnega omrežja, ki ima pomen za občinski cestni promet. Predvsem skrbi za vzdrževanje in razširitev občinskih cest, mestnih ulic ter pomaga občanom in krajevnim skupnostim pri vzdrževanju vaških cest.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja občina po krajevnih skupnostih ali posebej za to specializiranih organizacijah.
Občina je dolžna zagotoviti sredstva za nove občinske ceste in vaške ceste, kakor tudi za njihovo modernizacijo, če občani naselij na zboru volivcev sprejemajo sklep o prispevku lastnega deleža v višini 75 %•
65.	člen
Investitorji gospodarskih in drugih objektov so dolžni pri novogradnjah objektov zgraditi ustrezne komunikacije (ceste, poti), če za gradnjo teh objektov niso plačani prispevki, ki zavezujejo koga drugega za njihovo graditev.
Dovozne ceste h gospodarskim objektom vzdržujejo koristniki objektov.
66.	člen
Koristniki občinskih cest in vaških cest, ki prekomerno koristijo te komunikacije, so obvezani sami prispevati k vzdrževanja cest v višini nad povprečnim zneskom za vzdrževanje, ki ga ugotovi svet občinske skupščine, pristojen za zadeve cestnega prometa.
67.	člen
Občina skrbi za razvoj telefonskih zvez v skladu s finančnimi možnostmi in potrebami posameznih naselij v občini. Javne telefonske govorilnice morajo biti pristopne vsem občanom ter se jim mora omogočiti zveza z zdravstveno postajo, gasilsko službo in imstajo ljudske milice.
68.	člen
Za varstvo družbenega premožen ja občanov pred požari se v občini organizirajo gasilske organizacije in dimnikarska služba.
Gasilsko službo opravljajo gasilske organizacije.
Gasilske organizacije v občini povezuje občinska gasilska zveza.
Sredstva za financiranje potreb gasilskih organizacij sc zagotovilo v občinskem gasilskem skladu.
Dimnikarsko službo opravljajo servisne organizacije krajevnih skupnosti in zasebni dimnikarski mojstri.
69.	člen
Za naselja v občini, ki nimajo sedeža pošte, se uredi poštnodostavna služba, ki je najprimernejša za občane naselja.
70.	člen
Za preskrbo občanov s kmetijskimi in drugimi -pridelki se V industrijskih središčih lahko ustanovijo tržni prostori.
71.	člen
Občina skrbi za razvoj proizvodne in uslužnostne obrti, sprejme program razvoja obrtništva in druge organizacijske ukrepe, v svojih skladih planira potrebna materialna sredstva za razvoj obrti, zlasti uslužnostne obrti, daje na razpolago potrebne poslovne prostore ter olajšave pri plačevanju družbenih obveznosti glede tistega dela. ki pripada občini.
Občina se opira pri razvoju obrtništva na pobudo in iniciativo vseh družbenih činiteljev v občini, zlasti ‘gospodarske zbornice, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občanov.
72.	člen
Pogrebno in pokopališko službo organizirajo in opravljajo krajevne skupnosti po posebnih predpisih.
75.	člen
Komunalno organizacijo, ki opravlja svojo dejavnost na vsem območju občine, ustanovi občinska skupščina, druge komunalne organizacije za manjša območja pa ustvarjajo krajevne skupnosti ali delovne organizacije.
74.	člen
Komunalna organizacija posluje po splošnih predpisih, Iki veljajo za komunalne gospodarske organizacije, če ni s statutom ali drugimi predpisi drugače določeno.
75.	člen
Občina podpira gradnjo stanovanj na ta način, da pomaga pri ustanavljanju stanovanjskih zadrug, ki z zbiranjem sredstev mpd delovnimi oblikami medsebojne pomoči gradijo stanovanja za svoje člane.
Stanovanjske zadruge in člani zveze borcev imajo prednost pri najemanju ,posojil iz sredstev občinskega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj in so deležni drugih ugodnosti po posebnih predpisih.
76.	člen
Graditev stanovanjskih hiš je treba usmerjati v take gradbene okoliše naselij, ki se že razvijajo ali imajo perspektivo razvoja.
V gradbenih okoliših je treba graditi in oblikovati skladno z okoljem predvsem večje in višje zgradbe, da se čimbolj racionalno uporabi zemljišče in doseže ustrezna gostota zazidave.
77.	člen
Občinska skupščina usmerja gradnjo stanovanj v občini s splošnim programom stanovanjske gradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega programa gospodarskega im družbenega razvoja.
Zazidava posameznih zemljišč v strnjenih stanovanjskih območjih sc lahko dovoli samo. če je v skladu z urbanističnim načrtom.
Stanovanjske hiše se zidajo organizirano, na za to določenih zazidalnih površinah in po v naprej določenem programu, ki mora zajemati razen hiš tudi ustrezno 'komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celota.
Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma krajevne skupnosti, potrebne skupne prostore za preskrbo in druge servisne prostore.
Pri gradnji stanovanjskih objektov se morajo zagotoviti primerni prostori za varstvo otrok.
78.	člen
Delovne organizacije so dolžne del sredstev, s katerimi raziuolagajo. uporabiti za gradnjo stanovanj članom svojih delovnih kolektivov.
79.	člen
Graditeljem stanovanjskih hiš daje občina stavbna zemljišča v zazidalnih okoliših proti plačilu odškodnine za ,pripravo in komunalno ureditev gradibe-nega zemljišča.
S posebnim odlokom se predpiše urejevanje gradbenega zemljišča za stanovanjsko graditev ter plačilo komunalnega prispevka investitorjev.
80.	člen
Da bi se v gradbenih okoliših zagotovila kar naj-smotrnejiša graditev, morajo biti izdelani urbanistični programi.
Z urbanističnim programom se določa: ureditev posameznih mest in naselij, osnovna prometna mreža, zazidalni okoliši, ureditev voda in komunalnih naprav v naseljih, rekreacijski prostori ter mreža šolskih, zdravstvenih, kultiuirno-prosvetnih in socialnih zavodov. V urbanističnem programu se upoštevajo tudi elementi razvoja, ki jih določajo medkomunalmi prostorski načrti in regionalni načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
3.	Šolstvo, prosveta in kultura
81.	člen
Občanom je namenjeno obvezno osnovno šolanje.
Občina ustanavlja šole in druge izobraževalne zavode in skrbi za njihov razvoj in napredek.
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih pogojih omogoči, da si pridobi znanje in izobrazbo po svojih zmožnostih in nagnjenjih.
Občima zagotavlja pogoje za doto tistih šol, ki jih je ustanovila.
82.	člen
Občina skrbi, da je vsem šoloobveznim otrokom omogočen osnovnošolski pouk. V ta namen se ustanavljajo osnovne šole po krajevnih potrebah.
V naseljih, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali drugih razlogov ni mogoče ustanoviti popotnih osnovnih šol, se ustanove nepopolne oziroma nižje organizirane osnovne šole kot podružnice osrednjih šol. Podružnice imajo svete staršev.
Za vsako šolo se mora v statutu šole določiti šolski okoliš, za katerega je šola ustanovljena.
Organizacija osnovnošolske mreže in podrobnejša razmerja med osrednjim j osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami se uredi s posebnim odlokom .občinske skupščine in v statutih posameznih šol.
83.	člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah potrebno število učnega in vzgojnega ter drugega osebja za nemoteno in uspešno poslovanje šol.
Občina skrbi za dotok učnega in vzgojnega kadra ,s kreditiranjem in štipendiranjem šolanja ter za stanovanja za učno in vzgojno osebje.
84.	člen
Sredstva za vzdrževanje ter redno in izredno doto na šolah, ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotovijo v občinskem proračunu oziroma v skladu za šolstvo.
85.	člen
Šoloobveznim otrokom, ki so zelo oddaljeni od šole in se vozijo vsak dan v šolo in domov, skrbi občina za organizacijo prevoza po krajevnih prilikah oziroma jim daje vozne olajšave ali vrača stroške za prevoz.
Ugodnosti jh) tem členu sc uredijo s posebnim odlokom.
86.	člen
Na šolah se ustanove kuhinje kot notranje organizacijske enote šol. Šolske kuhinje pripravljajo toplo hrano za šoMke otroke.
Podrobnejše določbe o šolskih kuhinjah so v statutu vsake šole.
, Občinska skupščina predpiše s posebnim odlokom, ga katere kategorije otrok se zagotovi brezplačna jmalica ali malica po nižji ceni v breme sredstev občine.
87.	člen
Občina skrb! za nabavo šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov otrokom osnovnih šol.
S posebnim odlokom se urade podrobnosti glede preskrbe šolskih knjig in drugih šolskih pripomočkov na stroške občine.
88.	člen
Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebnih šolah, skladno s splošnimi predpisi.
Podrobnosti o šolan ju takih otrok so v statutih šol.
89.	člen
Občina skrbi skupno z drugimi občinami za ustanavljanje strokovnih šof! Te šole se ustanavljajo skladno s potrebami po ustreznih strokovnih kadrih.
Z ustreznimi delovnimi organizacijami v občimi se glede na njihove potrebe po strokovnih kadrih sklenejo pogodbe o sofinanciranju strokovnih šol.
90.	člen
Občina skrbi za splošno in tehnično izobraževanje občanov.
Tehnično izobraževanje se opravlja na ustreznih šolah, v organizacijah ljudske tehnike in v drugih organizacijah.
Občina skrbi za zgradbe in naprave, iti se uporabljajo za tehnično izobraževanje in daje pomoč organizacijam ljudske tehnike.
91.	člen
Za glasbeno vzgojo in izobrazbo skrbi Glasbena šola v Slovenskih Konjicah.
Občina daje glasbeni šoli potrebna sredstva iz svojega sklada za šolstvo.
92.	člen
Za zagotovitev šolske in predšolske vzgoje otrok se ustanovijo posebni zavodi, primerno krajevnim razmeram in potrebam.
Zavode za predšolsko vzgojo ustanovi občina ali krajevna skupnost.
Krajevne skupnosti skrb e za gradnjo igrišč.
Občina nudi pomoč krajevnim skupnostim v njihovi skrbi za predšolsko vzgojo otrok in pri gradnji otroških igrišč po dejanskih potrebah.
93.	člen
Občina skrbi za napredek splošnega in strokovnega izobraževanja s tem, da ustanovi delavsko univerzo in zagotovi za njeno delo potrebna sredstva v vsakoletnem proračunu oziroma v skladu za šolstvo.
94.	člen
Občima ustanovi za proučevanje vzgojne in pedagoške problematike šol in posredovanja zadevnih izkušenj skupno z drugimi občinami zavod za prosvetno in pedagoško službo.
95.	člen
Občina daje štipendije in 'kredite svojim občanom, ki se izobražujejo v skladu s programom potreb po kadrih im glede katerih se utemeljeno pričakuje, da se bodo zaposlili pri organih občinske skupščine ali pri zavodih, ki opravljajo javno službo v občini in bodo ostali v tej službi primemo dobo.
Štipendiranje in kreditiranje se daje na podlagi natečaja.
Štipendiranje sc opravlja po splošnih predpisih.
Delovne in druge organizacije v občini določijo s svojimi statuti način štipendiranja in kreditiranja strokovnih kadrov za svoje (potrebe.
Občinska skupščina n radi podrobnosti glede kreditiranja šolanja s posebnim odlokom.
96.	člen
Občina Skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov ter v ita namen zlasti:
—	(Skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, kinematografov in drugih kultur-no-prosvetnih organizacij:
—	pospešuje amatersko, odrsko in drugo kulturno dejavnost;
—	pospešuje dejavnost kul t u nno-pr osve trn ih društev in organizacij;
—	pospešuje zlasti (prireditveno dejavnost kultur-no-pposvetnih društev in organizacij;
—	pospešuje prirejanje kultur no -p r o svetil ih manifestacij in proslav ter .gostovanja tujih kulturnih in umetniških skupin.
V skrbi za delovanje pomembnejših in sialmejšili kulturnih dejavnosti 'sodeluje občina tudi z drugimi občinami.
97.	člen
Občinska Skupščina in svet. ki j c pristojen za kulturo skrbita, da kulturne organizacije izvajajo splošno politiko kulture v občini in dajeta organizacijam priporočila za njihovo delo. Organizacije so dolžne priporočila proučiti na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti o tem svoja stališča.
Občina materialno podpira organizacije in društva. ki se ba vi jo s 'kultu rm o-pro svetno dejavnostjo na ta način, da zagotavlja sredstva v ustreznem skladu za razvoj kul t u rno-pros ve tne dejavnosti.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina kultu rno-prosvetn im organizacijam, je odvisen od programov in uspehov posamezne kulturne panoge in od prizadevanja ter vneme organizacije in njenih organov.
Občina pomaga pri gradnji in vzdrževanju kulturnih domov in naprav ter opreme, ki služi občanom za n iiihovo kulturno udejstvovanje, izobraževanje in družbeno aktivnost.
98.	člen
Da obvaruje materialno in duhovno dediščino slovenske kulture, -skrbi občima za arheološke, etnografsko. hitsloričnc, urbanistične, kulturne, umetniške, tehniške im druge spomenike (všitevSi pri rodne znamenitosti) na svojem območju, tako da ustvari pogoje za njihovo kontinuirano proučevanje, dolkumen-tiranie. vzdrževanje im obnavljanje, hkrati pa tudi za njihovo primerno prež rotacijo in (popularizacijo. Pri tem posveča posebno skrb 'spomenikom NOB ter tistim spomenikom, katerih znamenitost in značaj preraščata ožje regionalne okvire.
Podrobnosti o tem se skladno s splošnimi predpisi uredijo s posebnim odlokom.
99.	člen
Občina materialno pomaga Zavodu za spomeniško varstvo- Obseg materialne pomoči je odvisen od splošnih (potreb, materialnih možnosti ter od programa dela, vneme in uspehov zavoda.
4.	Socialno varstvo in zdravstvo
100.	člen
Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno -preko svojih organov ter preko centra za -socialno delo im krajevne skupnosti. Pri izvrševanju teh nalog sodelujejo organi občine <z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za -človeka.
101.	člen
Občima na področju socialnega varstva zlasti:
—	skrbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev;
—	skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme;
—	skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo in podobno);
•— skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in -za varstvo svojih koristi;
—	organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo;
—	zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim Občanom:
—	-skrbi po svojih organih oziroma po ustreznih zavodih za zadovoljitev življenjskih potreb borcev, sodelavcev NOB in invalidov narodnoosvobodilne borbe in žrtev fašističnega nasilja in njihovih družinskih članov, za njihovo -gmotno -pomoč, šolanje, rehabilitacijo, zaposlovanje, zdravljenje in rekreacijo ter preskrbo stanovanj;
—	skrbi za rehabilitacijo mlajših oseb im za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseh ter -za njihovo ustrezno zaposlitev.
102.	člen
Za reševanie 'socialnih problemov na vasi in za zagotovitev življenjskih pogojev starih in dela nezmožnih -kmečkih proizvajalcev in tistih, ki nimajo sredstev za -nreživtjainjo. Iker -so njihova zemljišča prešla v družb eno last in uporabo na podlagi pogodbe ali v arondacij-skem nostopku. se ustanovi sklad za preživninsko varstvo -kmetov.
Sklad ustanovi občinska Skupščina z odlokom.
105.	člen
Občina ustanavlja glede na -potrebe in možnosti socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgoio in zdravstveno pomor osebam. Iki so potrebne družbene pomoči in skrbi.
Ti -zavodi opravl jajo naloge s področja socialnega varstva v skladu s svojimi statuti.
104.	člen
Center za socialno delo opravlja strokovno analitske naloge ter strokovno povezuie in vsklamie službe socialnega varstva v posameznih organizacijah.
105.	člen
Za izvrševanje nalog s področja socialnega varstva zagotavlja občina potrebna sredstva iz sklada za socialno varstvo.
106.	člen
Občina skrili za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to. da iso občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
Stran 10
URADNI VESTNIK
Št. 25 — 5. maj 196-1

—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu;
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v ustreznih dispanzerjih, po s veto v aln icah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	prva pomoč in prevoz ponesrečencev, nenadno obolelih oseb in porodnic v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih telesnih lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja;
—	zagotavlja medicinsko in ostalo poklicno rehabilitacijo;
—	skrbi, da se opravljajo sistematski pregledi mladine, vajencev in športnikov ter učnega in vzgojnega in tehničnega osebja v šolah in predšolskih zavodih ;
—	'skrbi za izvajanje ukrepov zaradi utrjevanja zdravja, pravočasnega odkrivanja in preprečevanja obolenj in nalezljivih bolezni, skrbi za zdravstveno nadzorstvo nad Ibacikmosci, za odkrivanje žarišč nalezljivih bolezni, za zdravstveno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami in odpadnimi snovmi ter zrakom, za splošno higiensko nadzorstvo na vseh javnih napravah in krajih ter za a sanacijo zemljišč;
—	skrbi za organizacijo in izvedbo cepljenj in podobnih preventivnih zdravstvenih ukrepov;
—	skrbi za zdravstveno prosvetno vzgojo;
—- skrbi za mrliško pregledno službo in predpiše tarife za delo mrliških oglednikov;
—	skrbi za zagotovitev preskrbe zdravil na območju naselij.
O obveznem pregledu učnega in vzgojnega osebja izda občinska skupščina poseben odlok.
107.	člen
Iz sredstev občine se zagotovi zdravstveno varstvo občanov, ki niso zavarovalni po splošnih predpisih o zdravstvenem zavarovanju in nimajo sredstev za zdravljenje. Podrobnejše določbe o tem se predpišejo s posebnim odlokom.
108.	člen
Zdravstveno varstvo v občini izvršujejo zdravstveni zavodi v Slov. Konjicah. Ločah, Zrečah'in Vitanju, skladno s splošnimi predpisi. Občina ustanavlja potrebne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teli zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
V občini obstoji Občinski zdravstveni center, ki Opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravsteno varstvo in druge upravne zadeve s področja zdravstva, ki mn jih poveri občinska skupščina oziroma iso mu naložena s splošnimi predpisi.
Sanitarno nadzorstvo opravlja občinska sanitarna inšpekcija po splošnih predpis ih.
5.	Telesna kultura, šport in rekreacija
109.	člen
Občina skrbi za pravilen razvoj telesmo-vzgojne in športne dejavnosti v društvih, učnih in vzgojnih zavodih.
Občina slkrbi za oddih (rekreacijo) občanov.
Občina ustanavlja ali pomaga pri ustanovitvi organizacij in diruštev, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, planinstvom, taborništvom, izletništvom in drugimi oblikami rekreacije.
Občina skrbi, da se v vseli šolali in drugih učnih in vzgojnih zavodih obvezno izvaja telesna vzgoja.
Občina daje na razpolago zemljišča za zgraditev t el e sn o vz go j n i h, športnih in rekreacijskih Objektov in naprav.
Občina skrbi za pravilno organizacijo krajevne turistične službe, ki ima nalogo, da privabi turiste, domače in inozemske za bivanje v turističnih krajih na območju občine, da jih ob prihodu primerno sprejme in da skrbi za njihovo prijetno bivanje.
Občina pospešuje ustanavljanje in delovanje krajevnih turističnih in informacijskih birojev ter jih pooblasti za opravljanje v interesu turističnega prometa potrebnih turističnih komercialnih poslov (menjalna služba, vodniška sliužiba, organizacija izletov, re-cepcijska služba, služba za zasebne turistične sobe, prodaja turistične titerature, prodaja turističnih spominkov, posredovanje uslug turistom in podobno).
110.	člen
Občina materialno podpira organizacije in društva, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, turizmom in rekreacijo s tem, da v okviru možnosti daje sredstva v vsakoletnem proračunu ali v ustreznem skladu.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina organizacijam in društvom, je odvisen od pogojev dela, programov in uspehov na področju posamezne dejavnosti in od prizadevanj ter vneme organizacije oziroma društva in njihovih organov.
111.	člen
Občinska skupščina in svet. ki je pristojen za telesno vzgojo, šport in rekreacijo, lahko dajeta organizacijam in društvom priporočilo za njihovo delo. Organizacije in društva so dolžna priporočila proučiti na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti glede priporočil svoja stališča v 30 dneh.
Krajevne (skupnosti določijo v svojih 'statutih svoje naloge glede telesne vzgoje, športa, turizma in rekreacije.
Telesuovzgojue in športne objekte v občini upravlja in vzdržuje Občinska zveza za telesno kulturo. Zveza lahko določene objekte odstopi v upravljanje in vzdrževanje posameznim športnim organizacijam.
Način upravljanja in vzdrževanja športnih objektov predpiše Občinska zveza za telesno kulturo s pravilnik oim za vsak posamezni športni objekt, oziroma za več podobnih objektov skupaj.
112.	člen
Občina skrbi za razvoj olepševalnih in hortikulturnih društev za lepši izgled krajev, za čistočo, za urejanje zelenih površin, parkov, sprehajališč in razglednih točk ter za urejanje turističnih objektov in naprav.
115. člen
Občina skrbi za razvoj lova in ribolova na svojem območju, upoštevaje njegov gospodarski in turistični pomen, skladno s splošnimi predpisi.
Občina materialno podpira organizacije in društva, ki se bavijo z lovom in ribolovom v okviru materialnih možnosti.
114.	člen
Občina si prizadeva za očiščevanje onesnaženih rek in potokov, .skladno s splošnimi predpisi, z dajanjem ustreznih priporočil gospodarskim organizacijam in na druge načine.
6.	Preskrba in družbena prehrana
115.	člen
Občina skrbi, da se zaradi preskrbe z živilskimi in drugimi proizvodi sirčke potrošnje ustvarijo potrebni pogoji za ustrezno ureditev trgovske mreže.
116. člen
122.	člen
Dejavnost družbene prehrane opravljajo servisi krajevnih skupnosti, specializirane gostinske organizacije za družbeno prehrano ter servisi za družbeno prehrano po delovnih organizacijah.
Servisi družbene prehrane se lahko ustanavljajo tudi po dogovoru več organizacij, ki ne morejo same ustanoviti svoje 1 astme družbene prehrane.
7.	Zaposlovanje
117.	člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zla siti z razvijanjem proizvajalnih sil in materialne osnove za druge družbene dejavnosti.
V 'dkrbi za zagotovitev pravice občana do dela sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti sosednimi občinami.
118.	člen
Občinski organi za notranje zadeve v mejah svoje pristojnosti neposredno ščitijo osebno varnost in svobodo občanov, družbeno in zasebno premoženje, vzdržujejo javni red in mir, odkrivajo kazniva dejanja in njihove storilce ter izvajajo ukrepe za zaščito javnega reda in varnosti, organizirajo preventivne ukrepe za zaščito pred požari, poplavami in drugimi elementarnimi nezgodami ter opravljajo požarno varnostno inšpekcijsko službo.
123.	člen
Organi za notranje zadeve in drugi občinski organi, zlasti sanitarna, veterinarska, tržna, gradbena in druge inšpekcijske službe ter služba družbenega knjigovodstva so dolžni med seboj sodelovati ter si nuditi medsebojno pomoč pri odkrivanju kaznivih dejanj, prekrškov in gospodarskih prestopkov in njihovih storilcev.
Ce katerikoli organ iz prejšnjega odstavka pri opravljanju svoje službe zve za nezakonitost, je dolžan o tem brez odlašanja obvestiti pristojni orgam.
Službo zaposlovanja delacev v občini izvaja neposredno Zavod za zaposlovanje delavcev. Občina ima do zavoda pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih.
119.	člen
Občina opravlja na podlagi zakona družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in zavodov oziroma podružnic za socialno zavarovanje.
8.	Pravna pomoč
120.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih pravic im zakonitih interesov pravno pomoč skladno s splošnimi predpisi.
Pravna pomoč se daje brezplačno vojaškim vojnim invalidom im udeležencem narodnoosvobodilne bombe glede uveljavljanja njihovih pravic, ki so s tem v zvezi; občanom, iki so v slabili premoženjskih razmerah, otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter osebam, ki imajo po splošnih predpisih pogoje za oprostitev plačila stroškov postopka.
Brezplačna pravna pomoč gre v breme sredstev občine.
S posebnim odtokom občinske skupščine se določi organizacija službe pravne pomoči ter oprostitve im olajšave za posamezne kategorije občanov.
9.	Zaščita javnega reda in varnosti občanov
6.	se i* • —■	- —	——	.    cc?
121.	člen
Občina skrbi za javni red im varnost občanov, zlasti pa:
—	za zaščito svoboščin, premoženjskih in političnih pravic občanov ter za njihovo uresničevanje;
—	preventivno ukrepa, da se preprečijo vse oblike družbeno nevarnih dejanj, odkrivajo kazniva dejanja in prekrški, gospodarski prestopki in njihovi storilci, vzdržuje javni red im mir, skrbi za varnost javnega prometa;
—	izvaja predpise o izvrševanju kazenskih sankcij, o združenjih, društvih in drugih javnih shodih, o posesti in nošenju orožja, o prometu s strelnim orožjem, strelivom in razstrelivom in opravlja druge posle s področja notranjih zadev.

10.	Narodna obramba
124.	člen
Občina je v mejah svojih pravic in dolžnosti določenih z ustavo in zakoni odgovorna za pripravo, organizacijo in za neposredno izvajanje nalog na področju narodne obrambe, zlasti pa:
—	izvaja vse naloge in opravlja zadeve s področja narodne obrambe, ki so po predpisih v pristojnosti občine;
—	seznanja državljane z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe;
—	sikrbi za obrambno vzgojo prebivalstva na območju občine.
Sredstva za financiranje potreb s področja narodne obrambe se zagotovijo v občirnskem proračunu.
11.	Druge službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov
123. člen
Za izvajanjie veterinarsko-higienskih ukrepov, zatiranje živalskih kužnih, zajedalsikih in vzrejnih bolezni, za zdravljenje bolnih živali ter za veterinarsko prosveto in veterinarsko vzgojo med živinorejci in za opravljanje preventivne in kurativne veterinarske službe skrbi občinski veterinarski zavod.
Veterinarski zavod se vodi po načelih družbenega upravljanja, ustanavlja pa se v skladu s splošnimi predpisi.
126.	člen
Splošni zavarovalni zavod, ki ga ustanovi občina ali skupno z drugimi občinami, skrbi za zavarovanje družbenega premoženja in premoženja občanov pred elementarnimi in drugimi nezgodami.
127.	člen
Služba za napredek poslovanja upravnih organov er ostalih javnih služb, ki jo ustanovi občinska skup-čina, skrbi za proučevanje metod, načinov in tehni-e poslovanja- javnih služb ter seznanja organizacije n zavode s tehničnimi dosežki na tem področju.
TRETJI DEL
ORGANIZACIJA OBČINSKE SAMOUPRAVE
VIII.	poglavje
Oblike neposrednega upravljanja v občini
1. Krajevne skupnosti
128.	člen
Krajevna skupnost je samostojna samoupravna teritorialna skupnost Občanov enega ali več naselij v občini.
Občani ustanovijo krajevno skupnost zato, da neposredno organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne im druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potrelb ter potreb družin im gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij.
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov.
Za uresničevanje svojih nalog lahko krajevna skupnost v skladu z zakonom ustanavlja delovne organizacije in servise.
Krajevna Skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da izda predpis ali drug splošni alki.
129.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani za določeno območje na zibom volivcev.
Krajevne skupnosti se ustanovijo na območjih, ki tvorijo geografsko, urbanistično in gospodarsko celoto.
130.	člen
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev izjavila večina volivcev navzočih na zboru.
Krajevne skupnosti se lahko združujejo po postopku, ki velja za ustanovitev krajevne skupnosti.
151.	člen
Zbor volivcev, ki je ustanovil krajevno skupnost, izvoli pripravljalni odbor, ki upravlja krajevno skupnost do izvolitve sveta krajevne skupnosti.
Pripravljalni odbor pripravi in predloži zboru volivcev v raku 60 dni osnutek statuta krajevne skupnosti.
Statui krajevne skupnosti prične veljati, ko ga sprejme zlbor volivcev in potrdi občinska (skupščina.
132.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
i
133.	člen
Krajevna skupnost upravlja družbeno premoženje, ki ji je dano v uporabo, pomaga občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njihovih družbenih nalog na območju krajevne skupnosti, skrbi za varstvo osel), ki jim je družbena pomoč potrebna, predlaga skrbnike za mladoletne osebe, ki se postavijo pod ^skrbništvo, organizira prostovoljno delo prebivalcev na svojem območju, organizira zbiranje' prostovoljnih prispevkov, daje Občinski skupščini in njenim organom predloge in mnenja o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, Iki so določene s splošnimi predpisi, s statutom krajevne skupnosti in zadeve, za katere jo pooblasti občinska skupščina.
134.	člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Sestav in naloge sveta krajevne skupnosti določi statut ‘krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti se voli na ziborih volivcev.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja štiri leta tako, da se vsaki dve leti zamenja polovica članov sveta krajevne skupnosti.
Splošne volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše občinska Skupščina.
Svet (krajevne skupnosti' lahko ustanovi poravnalni svet v okviru splošnih predpisov.
Člani poravnalnega sveta se izvolijo na zborih volivcev.
S statutom krajevne (Skupnosti se lahko določi, da ima krajevna skupnost po potrebi še druge organe,
135.	člen
S statutom krajevne skupnosti se podrobneje določi organizacija in delo krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti, delo in organizacija poravnalnih svetov, način ustanavljanja servisov, komunalnih in drugih organizacij, razmerja do hišnih svetov in druga vprašanja v zvezi z delom krajevnih skupnosti.
136.	člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih da občina, s sredstvi, ki jih dajo delovne in druge organizacije in s sredstvi, ki jih dajo občan i krajevni skupnosti.
Vire sredstev, ki jih da občina krajevnim skupnostim, določi občinska Skupščina vsako leto v svojem proračunu in z drugimi predpisi skladno z zakonom, programom in planom, upoštevajoč ukrepe krajevne skupnosti, prizadevnost njihovih organov za razvoj in napredek in druge okoliščine.
137.	člen
Občinska skupščina mora vsako leto obravnavati poročila o problemih krajevnih skupnosti in o delu svetov teh skupnosti. Zaradi	vskla jevanj a
interesov posameznih krajevnih skupnosti sklicuj c predsednik občinske skupščine vsaj dvakrat letno konferenco predsednikov svetov krajevnih skupnosti.
138.	člen
Krajevne skupnosti lahko ustanovijo režijske gradbene odbore za izvedbo določenih nalog krajevne skupnosti (gradnja vodovoda, elektrifikacija naselja, gradnja ceste itd.).
139.	člen
Režijski gradbeni odbori niso pravne osebe. Za premoženjske obveze režijskih gradbenih odborov odgovarja krajevna skupnost.
2.	Zbori volivcev
i
140.	člen
Občani neposredno sodelujejo pri upravljanju občine na ziborih volivcev.
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za območja volivnih enot oziroma za območja krajevnih skupnosti.
Poleg splošnih zborov volivcev se sklicujejo tudi zbori volivcev delovnih organizacij. Ti zibori se sklicujejo po volivnih enotah, kot so določene za volitve v zbor delovnih Skupnosti občinske skupščine, lahko pa tudi po ekonomskih in drugih enotali posameznih organizacij.
141.	člen
Zbori volivcev se sestajajo po potrebi.
Zbor volivcev lahko -skliče predsednik občinske skupščine, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ socialistične izveze delovnega ljudstva ali desetina volivcev z območja za katerega se zibo-r sklicuje. vendar najmanj 30 volivcev. Zbor volivcev delovnih organizacij lahko skliče -tudi ena tretjina članov delovnih organizacij z območja zibora.
Kadar zibora volivcev ni sklical predsednik občinske 'skupščine, mora sklicatelj obvestiti predsednika občinske skupščine o sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj 3 dni pred dnevom zbora.
142.	člen
Sklicatelj zbora mora razglasiti škili c zbora najmanj pet dni pred dnevom zbora. Raz glas mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor.
Zbor volivcev lahko skliče tudi občinska skupščina na podlagi siki epa, ki ga sprejme na seji.
Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora volivcev, odločajo pa samo' tisti občani, ki imajo splošno votivno pravico.
143.	člen
Na zborih volivcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, pa tuldi za življenje in delo v občini in v širiš ih družbeno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo votivne funkcije, ki so določene z ustavo in z -zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ati statutom občine.
Na ziborih volivcev, ki jih skliče predsednik občinske skupščine, poročajo odborniki občinske skupščine o delu občinske skupščine. Organi družbenega upravljanja, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva.
Zbori volivcev obravnavajo poročila o delu občinske -skupščine in njenih organov ter organov krajevnih skupnosti, zlasti pa:
—	dajejo predloge, mnenja in pripombe pred sprejemom posameznih predpisov Občinske skupščine;
—	izvršujejo v mejah zakonitih -predpisov naloge v zvezi z volitvami odbornikov občinske skupščine in poslancev zvezne in republiške skupščine;
—	izvolijo svet krajevne skupnosti v skladu s statutom 'krajevne skupnosti;
—	opravljajo druge naloge po splošnih predpisih, statutu občine in po sklepu občinske skupščine.
144.	člen
Razglas -sklica zibora volivcev se objavi na občinskih razglasnih deskah in na drug krajevno običajen način.
Za aidminis-trativmo tehnično pripravo zbora volivcev, kakor tudi za potrebno gradivo in -poročila v zadevah, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj.
145.	člen
Zbor volivcev začne predstavnik sklicatelja.
Zbor vodi -predsedstvo, ki -ga izvolijo volivci na zboru izmed sebe.
Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva elana.
Zbor ima dnevni red, ki -ga sprejme v začetku dela.
Občani, ki imajo votivno pravico, lahko zahtevajo, da se sprejmejo na dnevni red tudi druge zadeve.
146.	člen
Občani oziroma volivci lahko na zboru postavljajo vprašanja odbornikom občinske skupščine v zvezi z delom občinske skupščine in njenih organov.
Odborniki občinske skupščine morajo na vprašanja odgovarjati takoj na zboru, če je treba opraviti poizvedbe in zbrati podatke, pa na prvem prihodnjem zboru.
147.	člen
Zbor sprcipma sklepe z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih.
Zib or je sklepčen, če je na zboru navzoča desetina volivcev iz območja, za 'katerega -se sklicuje, najmanj pa 50 volivcev.
148.	člen
Odborniki občinske skupščine so se dolžni pred zborom volivcev seznaniti z vprašanji, ‘ki so na dnevnem redu zbora in -si o tem pri organih občinske skupščine preskrbeti potrebne podatke, ki jim omogočajo popolno razumevanje in sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu zbora. Skupno s predsedstvom zbora morajo skrbeti, da se o zboru piše zapisnik, da zapisnik obsega vse
sklepe, predloge im mnenja zbora im da se zapisnik zibo ra -pošlje občinski skupščini v 5 dneh po zboru.
3.	Referendum
149.	člen
Na občinskem referendumu občani odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezen kraj ati občino kot celoto.
Referendum -se lahko razpiše za območje enega ali več -naselij ali za območje cele občine.
150.	člen
Referendum razpiše občinska skupščina.
Občinska skupščina je dolžna razpisati refereu-d um:
1.	če občani posameznega naselja zahtevajo izločitev iz območja občine in priključitev k drugi občini (4. člen statuta);
2.	če namerava občin sik a skupščina uvesti posebni krajevni prisipevek za celotno območje občine;
3.	o drugih vprašanjih, če to zahtevata dve tretjini članov občinske skupščine, polovica zborov Občanov v občini ali če razpis referenduma predlaga občinska organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi.
Občinska iskupščima lahko razpiše referendumi tudi o drugih zadevah, za katere smatra, da bi jih bilo treba rešiti z referendumom.
Referendum je obvezen tudi glede zadev, za katere je z zakonom predpisano, da morajo o njih odločati občani z referendumom.
151.	člen
Občinska skupščina določi besedilo referenduma. V sklepu o razpisu referenduma mora biti vsebovan predlog in datum refereduma.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora -poteči najmanj 15 dni. Razpis referenduma se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem vestniku okraja Celje.
Referendum izvede občinska votivna komisija po postopku, ki velja za volitve v občinsko skupščino. Po enakem postopku se opravi tudi gl asov atije. Volivci glasujejo z glasovnicanti e vladaš*, ialri some na postavljeno vprašanje.	ile o vonju oz! o •
Glasovanje je neposredno in! tajnm Na referendumu -glasujčjo bbiltiiti, ki imajo splošno votivno pravico. *	.diaiqb iq-
152.	člen
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina v volivni imenik vpisanih volivcev naselja, za katero se opravi referendum, ali občine.
V	primeru, če referendum ni veljaven, se šteje kot da ga ni ibilo.
Izid referenduma je za občinsko skupščino obvezen. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Občinska skupščina ponovno razpiše referendum v primeru, če prejšnji referendum ni bil veljaven.
Predlog, o katerem ,se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali.
IX. poglavje
Občinska skupščina in njeni organi
1.	Splošno
153.	člen
V	občini izvršuje funkcijo oblasti in upravljanja družbenih zadev kot predstavniško telo občinska skupščina in njeni organi.
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
154.	člen
Določbe o volitvah odbornikov Občinske skupščine so v ustavi in v splošnih predpisih o volitvah.
'155. člen
Določbe o občinskem sodišču in občinskem javnem tožilstvu so v zakonu.
2.	Sestav občinske skupščine
156.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinski zbor šteje 29 odbornikov in iZlbor delovnih .skupnosti 29 odbornikov.
157.	člen
Mandat odbornikov občinske skupščine traja štiri leta. Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
158.	člen
Ob splošnih volitvah vseh odbornikov občinske skupščine ali vseh odbornikov posameznega zbora določi občinska skupščina na prvi seji, katerim odbornikom traja mandatna ddba dve leti.
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje en mesec pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih odbornikov.
159.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihčife n#,;jpore biti hkrati odbornik obeh zborov občinska,, j-„m.
Odborniklobčhibsks skupščine ne more biti uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
Odbornik obpimiskiti sikiiipšeine je Muko odpoklican pred pot^t^nvjtnpMfttočbldj$>e. Odpoklic se opravi po posebnih predpisih.
5. Pravice in dolžnosti odbornikov občinske
skupščine
160.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu, sodelovati pri delu občinskih svetov in komisij, v katere so izvoljeni in opravljati druge naloge in dolžnosti, ki jim jih poveri občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico udeleževati se sej sveta krajevne skupnosti, na Območju katere so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine se lahko udeležujejo tudi sej tistih skupščinskih svetov in komisij, v katere niso bili izvoljeni kot člani in lahko sodelujejo pri obravnavanju posameznih zadev, nimajo pa glasovalne pravice.
161.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni, da se udeležujejo zborov volivcev na območju, za katero so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni obveščati o sklepih im predlogih zborov volivcev občinsko skupščino in njene organe.
Odborniki občinske skupščine morajo najmanj enkrat letno poročati zboru volivcev območja, za katero so bili izvoljeni, o delu občinske skupščine in njenih organov.
162.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti izvoljen ali imenovan v več kot dva organa občinske skupščine, razen v izredno uiemljemh primerih s svojim soglasjem.
163.	člen
V	sak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevo, ki se pripravlja za dnevni red seje občinske skupščine, kakor, tudi z vsem gradivom, s katerim is e obrazlaga zadeva.
164.	člen
Odborniki občinske skupščine smejo postavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine, predsed-nrkoma obeh zborov ter predsednikom svetov in skupščinskih komisij o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov ter iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, ki so skupnega pomena za občino ter o tem zahtevati pojasnila.
165.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico predlagati, da se vnese v dnevni red seje razprava o zadevah, ki imajo splošen pomen za občino ali širšo dru žbe no-politično skupnost, kakor tudi o zadevah svoje volilne enote ali o zadevah, ki so pomembne za določeno krajevno skupnost in o vseh drugih zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost.
166.	člen
V	važnejših zadevah, ki se tičejo območja posamezne votivne enote oziroma krajevne skupnosti, se mora odbornik občinske skupščine posvetovati z volivci v olivne enote oziroma krajevne skupnosti in dobiti od njili mnenje preden o teh zadevah razpravlja in sklepa občinska skupščina.
Če zavzame odbornik občinske skupščine v zadevi drugačno stališče kakor volivci, je odbornik dolžan pri razpravljanju seznaniti občinsko skupščino z mnenjem volivcev, obrazložiti neskladnost med svojim mnenjem in mnenjem volivcev ter navesti glede tega razloge oziroma vzroke, še preden pride do glasovanja o zadevi.
167.	člen
Odboruiiki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost, d a zahtevajo sklicanje zbora volivcev, če smatrajo, da je sklicamje nujno potrebno zaradi obravnavanja določene zadeve.
168.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni v primernem času sprejemati občane iz svoje volivne enote v prostorih krajevnega urada in poslušati njihova mnenja in predloge ter jim dajati pojasnila na njihova vprašanja glede dela občinske skupščine im njenih organov.
169.	člen
Odborniki občinske skupščine so .za opravljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih odgovorni občanom in občinski skupščini.
Volivci lahko odbornike odpokličejo pred potekom mandatne dobe po posebnih predpisih.
170.	člen
Odborniki občinske skupščine uživajo odbor n iško imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni1 dovoljeno'odborniku brez privolitve njegovega zbora vzeti prostosti ali zoper njega pričeti kazenski postopek. Če zbor ni zbran, da privolitev mandatno- imun it etn a komisiia dotičnega zbora, zbor pa mora to privolitev maknadno potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ali če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
171.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem funkcije v skupščini in njenih organih. Občinska skupščina izda o tem poseben odtok. Z odlokom se lahko tudi določi, da pripada odborniku občinske .skupščine, ki opravlja stalno funkcijo v skupščini, primerna stalna mesečna nagrada glede na njegovo delo.
Odbornik občinske skupščine, ki opravi kakšno posebno delo za skupščino ali njen organ, lahko debi enkratno nagrado na podlagi posebnega sklepa občinske skupščine ali za to posebej pooblaščenega organa.
4.	Pristojnost in delo občinske skupščine
172.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja. ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni. zdravstveni in socialni razvoj občine in za življenje občanov, Izdaja predpise in ukrepe, s katerimi sc urejajo ta vprašanja v skladu z zakonom in s tem statutom.
173.	člen
Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti izključno odloča o naslednjih zadevah, ki jih opravlja na svojih sejah in katere ne more prenesti na svoje organe:
1.	sprejme in spreminja statut občine;
2.	predlaga republiški skupščini spremembo meja občine (3. člen statuta),
3.	sprejema program razvoja, družbeni plan. občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi proračuna;
4.	sprejema odloke in druge splošne predpise:
5.	sprejme urbanistični in regulacijski načrt občine in njenih naselij;
6.	ustanavlja delovne in druge organizacije skladno s splošnimi predpisi;
7.	ustanavlja in ukinja občinske sklade;
8.	daje soglasje k združevanju delovnih organizacij skladno .s splošnimi predpisi;
9.	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino kot celoto ter v okviru pravic in dolžnosti sprejema resolucije in deklaracije;
10.	daje priporočila delovnim in drugim organizacijam v občini o vprašanjih, ki so skupnega pomena za občino;
11.	sprejema ukrepe v zvezi z izvrševanjem družbenega nadzorstva nad delom delovnih in drugih organizacij v občini;
12.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, imenuje in razrešuje tajnika občinske skuoščine. starešine upravnih organov, občinske inšpektorje in člane disciplinskega sodišča ter opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve oziroma daje k temu soglasje skladno s splošnimi predpisi:
13.	sklepa o prenehanju mandata odbornikov občinske skupščine ter razpisuje nadomestne volitve po splošnih predpisih o volitvah;
14.	daje nrivolitev za odvzem prostosti ali za začetek 'kazenskega postopka zoper odbornika občinske skupščine;
15.	obravnava poročila o delu organov občinske skupščine, opravlja nad njimi nadzorstvo in jim daje smernice za njihovo delo;
16.	razveljavlja in odpravlja nezakonite in nepravilne akte svojih organov, razen v zadevah upravnega postopka;
17.	obravnava poročila občinskega sodišča o uporabi zakonov in o splošnih problemih sodišča:
18.	zagotavlja občinskemu .sodišču sredstva za redno opravljanje sodne funkcije:
19.	proučuje poročila, analize in elaborate z raznih področij gospodarskega, komunalnega, kulturnega prosvetnega, zdravstvenega in socialnega razvoja ter življenja občine, sprejema sklepe ter izdaja potrebne ukrepe;
20.	ustanavlja skupaj z drugimi občinami in z okrajem skupne zavode, službo in sklade;
21.	sklepa o najetju občinskih posojil:
22.	daje poroštva glede posojil delovnim organizacijam in skladom:
23.	sprejme poslovnik občinske skupščine in od-borniskih komisij;
24.	sprejme svoj letini okvirni program dela;
25.	daje soglasje k sklepom Zborov volivcev o ustanovitvi in spremembi Območja krajevnih skupnosti;
26.	potrjuje statute 'krajevnih skupnosti;
27.	odloča o odškodninski odgovornosti odbornikov in drugih članov občinskih organov;
28.	sklepa o razpisu občinskega referenduma:
29.	proglaša zaslužne osebe za častne občane:
50.	sklepa o povračilih stroškov odbornikom, članom svetov in komisij;
51.	sklepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
32. opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno pristojnost po splošnih predpisih in po tem statutu, če je določeno, da o njih odloča občinska skupščina izključno na seji.
174.	člen
Občinska skupščina ne more sprejeti sklepa, dokler o predlogu ni sklepal zbor volivcev oziroma dokler o predlogu niso odločali občani ali bili zaslišani občani, organi in organizacije, če je po splošnih predpisih ali po statutu takšno poprejšnje zaslišanje ali odločitev potrebna.
Sklepi občinske skupščine, ki bi bili sprejeti v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, so neveljavni.
175.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, svetov in komisij ter po organih občinske uprave.
Seje občinske skupščine in njenih organov so javne. Izjeme se lahko določijo v poslovniku občinske skupščine in njenih organov v utemeljenih primerih.
176.	člen
Občinska skupščina kot splošni družbeno-politični zbor občine lahko obravnava s predstavniki družbenopolitičnih organizacij (socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in drugimi organizacijami) in z drugimi predstavniki javnosti v občini vprašanja, ki so splošnega in skupnega pomena za občino kot celoto.
177.	člen
Občinska skupščina mora poklicati na seje predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanja s področja teh organizacij.
178.	člen
Občinska skupščina opravlja delo na svojih sejah na podlagi delovnega programa, ki ga sprejme v začetku leta na predlog odbornikov, svetov, organov občinske uprave ter delovnih in drugih organizacij.
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupaj.
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občin sike skupščine. Ločeno obravnavanje in odločanje mora predlagati najmanj ena tretjina odbornikov določenega zilmra.
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora;
—	voli in razrešuje člane mandatno-imunitetne komisije in drugih komisij zbora;
—	razpisuje nadomestne volitve;
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora;
—	potrdi privolitev mandatno-imunitetne komisije, da se lahko odborniku odvzame prostost ali zoper njega začne kazenski postopek;
—- opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost.
179.	člen
Seje občinske skupščine in seje zborov sklicuje predsednik občinske skupščine po sprejetem delovnem programu oziroma po potrebi.
180.	člen
Sejo občinske skupščine vodi predsednik občinske skupščine, sejo posameznega zbora pa predsednik zbora.
Seje se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni
red.
181.	člen
Zbora izvolita svojega predsednika in namestnika praviloma za dobo enega leta.
182.	člen
Občinska skupščina in zbora sklepajo veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Na skupni seji obeh zborov in na seji posameznega zbora se sprejemajo sklepi z večino glasov navzočih odbornikov.
Statut občine, program, plan, proračun, zaključni račun, urbanistični načrt, regulacijski načrt, odloki o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru so sprejeti, če je zanje glasovala večina odbornikov vsakega zbora.
183.	člen
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati poročila o delu svetov in komisij občinske skupščine, o delu krajevnih skupnosti in zborov volivcev. o delu organov uprave, o uporabi zakonov in o problemih dela občinskega sodišča, o delu občinskega disciplinskega sodišča, o poslovanju občinskih skladov, o izvrševanju progrhma. plana in proračuna in po potrebi o delu delovnih in drugih organizacij, ki ima splošen pomen za občino.
Občinska skupščina obravnava tudi poročila o delu drugih organov in organizacij, če ie to določeno s splošnimi predpisi ali če sama tako odloči.
Poročilo o delu občinske skupščine in njenih organov ter poročilo občinskega sodišča se daje pred obravnavanjem na seji občinske skupščine v razpravo zborom volivcev.
184.	člen
Prodno sprejme občinska skupščina spremembo statuta, da predlog za spremembo v javno razpravo občanom in ga pošlje družbeno-političnim organizacijam.
Zbori volivcev, občani in družbeno-politične organizacije lahko dajejo predloge in pripombe k predlaganim spremembam. O pripombah in predlogih sklepa najprej pristojni skupščinski organ, nato pa občinska skupščina na seji.
185.	člen
Kadar razpravljata in odločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je predpis oziroma sklep sprejet, če ga pa sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če sta zbora sprejela predpis oziroma sklep v različnem besedilu, se o tem zbora obvestita in nato sklepata o vskladitvi besedila. Če sc zbora ne zedinita glede besedila, izvolita skupno koordinacijsko komisijo, ki je sestavljena iz enakega števila članov vsakega zbora. Koordinacijska komisija pripravi predlog za vskladitev spornega besedila. Če se koordinacijska komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta skupnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se tudi na skupni seji obeh zborov ne doseže sporazum, se predlog odloži z dnevnega reda. Če pa gre za odlok ali drug skl en, ki bi ga občinska skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in iz utemeljenih razlogov odložitev ni možna, velja besedilo, kakor ga je sprejel občinski zbor.
186.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov. odredb in navodil.
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo splošne predpise samo. če so zato izrecno pooblaščeni s predpisom širše družbenopolitične skupnosti, oziroma z odlokom občinske skupščine.
Komisije in upravni organi ne morejo izdajati splošnih predpisov.
Občinska skupščina in njeni sveti odločajo na svojih sejali o zadevah v upravnem postopku samo v primeru, kadar je to predpisano z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom oziroma z odlokom občinske skupščine.
V vseh drugih primerih občinska skupščina, njeni sveti in komisije sprejemajo sklepe.
187.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora. Poslovnik podrobneje ureja konstituiranje občinske skupščine, priprave sej, potek sej, postavljanje predlogov, glasovanje o predlogih in izvrševanju sklepov sej občinske 'skupščine..Poslovnik ureja trudi delo skupščinskih komisij. Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh zborov in za ločene seje.
5.	Predsednik občinske skupščine
188.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed odbornikov na predlog 10 odbornikov.
Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov.
Predsednik se voli za dobo dveh let s tem, da je po novem konstituiranju občinske skupščine po dveh letih lahko ponovno izvoljen. Po preteku štiriletne dobe ne more biti ponovno izvoljen.
189.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se sam odpove funkciji predsednika in če ga občinska skupščina razreši na predlog najmanj ene tretjine odbornikov z večino glasov vseh odbornikov.
190.	člen
Predsednik občinske skupščine v okviru svojih pravic in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko skupščino in občino kot pravno osebo ter podpisuje pogodbe, splošne predpise in druge akte skladno s predpisi;
—	organizira delo občinske skupščine;
—	sklicuje in vodi seje občinske skupščine;
—	skrbi za delo organov občinske skupščine in vsklajuje delo svetov in komisij skupščine;
•— skrbi, da vsi organi občinske skupščine izvršujejo zakone in druge predpise ter odloke in akte občinske skupščine;
—	daje skupščini poročila o delu občinskih organov;
—	zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper tajnika občinske skupščine in druge osebe, za katere je to .določeno z zakonom in drugim predpisom oziroma s tem statutom;
—	izvršuje tudi druge pravice in dolžnosti, ki so po predpisih v njegovi pristojnosti.
191.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v posameznem primeru pooblasti drugo osebo, da zastopa občino kot pravno osebo. Pred sodišči zastopa občino v premoženjskopravnih zadevah izključno javni pravobranilec.
192.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, naj postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo komisije ali sveta, če je predsednik komisije ali sveta odsoten, ali če seje na njegovo zahtevo ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik občinske skupščine.
193.	člen
Če predsednik občinske skupščine meni, da sklep komisije ali sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zakonu ali drugemu splošnemu predpisu, sporoči to predsedniku komisije ali sveta z zahtevo naj se o zadevi ponovno razpravlja. Če ostane komisija ali svet pri svojem stališču, lahko predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev sklepa in predloži sporno zadevo občinski skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji.
194.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, da mu poroča o delu upravnih organov in da mu pripravi poročilo o posameznih 'vprašanjih glede dela občinske uprave.
195.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga jc izdal tajnik ali drug organ občinske uprave izven upravnega postopka in predlaga občinski skupščini, da o tem odloči.
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva posredno po tajniku občinske skupščine ali neposredno od predstojnikov upravnih organov občinske skupščine potrebne podatke ali poročila o posameznih vprašanjih iz njihovega delovnega področja ali jim naroči, da o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo občinske skupščine.
197.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva pri pristojnem disciplinskem sodišču uvedbo disciplinskega postopka zoper tajnika občinske skupščine, sodnika za prekrške- njegovega namestnika in občinskega javnega pravobranilca.
198.	člen
Predsednika občinske skupščine nadomešča, če je zadržan, podpredsednik občinske skupščine. Če je zadržan tudi podpredsednik, ga nadomešča odbornik, ki ga določi občinska skupščina na seji.
Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik.	|
199.	člen
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja na podlagi sklepa občinske skupščine.
200.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščino določita in javno objavita čas, v katerem bosta sprejemala občane.
201.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dobivata za svoje stalno delo v občinski skupščini mesečno nagrado, iki sc izplačuje v naprej.
Višino nagrade določi občinska skupščina ali po njenem pooblastilu komisija za volitve in imenovanja.
Predsednik in podpredsednik imata pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 50 delovnih dni.
6.	Sveti občinske skupščine
202.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
Sveti opravljajo naloge, ki .spadajo v njihovo pristojnost na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in predpisov občinske skupščine.
Sveti izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbeno-političnih skupnosti le, kolikor so za to pooblaščeni.
Sklepe sveta podpisuje predsednik sveta. Odredbe sveta podpisuje predsednik sveta skupno s predsednikom občinske skupščine.
204.	člen
Sveti kot 'politično izvršilni organi vsak na svojem področju:
— skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbeno-političnih skupnosti in predpisov občinske skupščine;
--določajo predloge predpisov in drugih aktov,
ki jih sprejme občinska skupščina;
—	dajejo smernice in navodila za.delo upravnih organov, ki nadzorujejo njihovo delo;
—	odločajo v upravnih zadevah, kadar je to izrecno določeno s predpisi;
—	izvajajo politiko začrtano z akti občinske skupščine in sodelujejo pri ustvarjanju te politike vsak na svojem področju;
odločajo v vseh vprašanjih iz pristojnosti občine, razen tistih, ki so v izključni pristojnosti občinske skupščine ali drugih občinskih organov;
—	opravljajo tudi druge politično izvršilne zadeve iz pristojnosti občine.
205.	člen
Sveti kot organi družbenega samoupravljanja vsak na svojem področju:
—	skrbijo 'za razvoj družbenega samoupravljanja na področju za (katero so ustanovljeni;
—	usklajuje delo organov družbenega samoupravljanja pri reševanju vprašanj, ki so skupnega pomena za več delovnih organizacij;
—	pospešujejo razvoj in delo organov družbenega samoupravljanja v občini.
206.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
Občinska skupščina določi s svojim sklepom za vsak svet število članov sveta, katere organizacije delegirajo člane v svet in koliko članov se delegira v Svet in koliko jih izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in izmed drugih oseb. Predsednika sveta izvoli občinska skupščina.
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ne moreta biti člana sveta.
Mandat članov sveta traja dve leti.
Delovne in druge organizacije so dolžne delegirati člane v svet najkasneje mesec dni pred potekom mandata.	%
Občinska skupščina lahko na predlog sveta iz upravičenih razlogov še pred potekom mandatne dobe razreši člana sveta, ki ga je sama izvolila oziroma zahteva od organizacije, ki je člana delegirala, da ga odpokliče in delegira drugega člana.
207.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Seje sklicuje predsednik sveta.
Predsadiniik sveta obvesti o sklicanju seje sveta predsednika občinske skupščine, tajnika občinske skupščine in predstojnika upravnega organa občinske skupščine s področja sveta.
Seje sveta so javne, razen kolikor s poslovnikom sveta ni določeno, da so seje tajne.
208.	člen
Član sveta, ki ga je delegirala delovna ali druga organizacija, se mora posvetovati pred sejo sveta s predstavniki te organizacije oziroma z organi družbenega samoupravljanja, če bo svet na seji obravnaval vprašanja iz delovnega področja dotične organizacije.
209.	člen
Svet sprejme v začetku leta delovni program, ki mora (biti usklajen ,z delovnim programom občinske skupščine, mora pa upoštevati tudi predloge delovnih in drugih organizacij in zborov volivcev.
210.	člen
Svet daje občinski skupščini redna poročila o svojem delu in o problemih svojega delovnega področja, splošno poročilo pa ji mora predložiti najmanj enkrat letno.
211.	člen
Predsedniki svetov sodelujejo na sejah občinske skupščine, nimajo pa pravice glasovanja, če niso odborniki občinske skupščine.
212.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija.
Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v svetu. Povračilo se prizna s posebnim odlokom občinske skupščine.
213.	člen
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga sam pred-piše. S poslovnikom se podrobneje uredi delo sveta.
214.	člen
Občinska skupščina lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, ki ni bil izdan v upravnem postopku. V takem primeru občinska skupščina naloži svetu, da po potrebi izda nov akt po smernicah, ki so za svet obvezne.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da svet odloča po upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, kjer se odloča po prostem preudarku.
215.	člen
Predsednik sveta skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta. Sklepe sveta izvršuje pristojni upravni organ občinske skupščine.
Svet lahko razveljavi ali odpravi nezakonite akte pristojnega organa, ki niso izdani v uoravnem postopku. V takem primeru svet naloži upravnemu organu, da po potrebi izda nov akt po smernicah, ki so za upravni organ obvezne.
Svet odloča o upravnih zadevah z upravno odločbo. ki jo podpiše predstojnik pristojnega upravnega organa, v katerega delovno področje spada zadeva.
216.	člen
Občinska skupščina ima te-le' svete:
1. Svet za splošne in notranje zadeve;
2. Svet za družbeni plan in finance;
5. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
4.	Svet za gospodarstvo;
5.	Svet za komunalne zadeve in urbanizem;
6.	Svet za delo in delovna razmerja;
7.	Svet za šolstvo;
8.	Svet za prosveto, kulturo in telesno vzgojo;
9.	Svet za zdravstvo;
10.	Svet za socialno varstvo in varstvo družine.
217.	člen
Vsak svet ima svoje delovno področje. V primeru, da posega določena zadeva v področje dveh ali več svetov, imata sveta ali sveti lahko skupno sejo.
Zaradi usklajevanja dela svetov sklicuje predsednik občinske skupščine po potrebi konference predsednikov svetov.
218.	člen
V mejah svoje pristojnosti opravljajo sveti naslednje zadeve:
—■ Svet za splošne in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela organov uprave občinske skupščine, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, prometa, varnosti ljudi in premoženja, zadeve kriminalistične dejavnosti, gasilstva in požarne varnosti.
— Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončni predlog družbenega plana in proračuna občine in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvrševanjem občinskega družbenega programa in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjskopravne zadeve.
— Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
— Svet za gospodarstvo Obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, vodnega gospodarstva, blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
— Svet za komunalne zadeve in urbanizem obravnava zadeve s področja gradbeništva, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic občanov, prometa in cest ter druge komunalne zadeve in zadeve s področja urbanizma.
— Svet za delo in delovna razmerja obravnava zadeve s področja dela, delovnih razmerij, higiensko-tehnične zaščite zaposlenih, zaposlovanja občanov in zadeve s področja socialnega zavarovanja.
— Svet za šolstvo obravnava zadeve s področja šolstva in predšolske vzgoje.
— Svet za prosveto, kulturo in telesno vzgojo obravnava zadeve s področja ljudske prosvete in kulture, telesne vzgoje in rekreacije občanov ter športa.
— Svet za zdravstvo obravnava zadeve s področja zdravstva.
— Svet za socialno varstvo in varstvo družine obravnava zadeve socialnega varstva in varstva družine, skrbništva mladoletnih, splošnega socialnega varstva, zaščite borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojske in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
219.	člen
Svet lahko ipo potrebi, preden odloči o nelki zadevi, vpraša za mnenje drug svet.
Če jc sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se svet s tako odločitvijo ne strinja, lahko zahteva, naj o tem odloči občinska skupščina.
S vpit la luko ustanovi komisijo za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov za svet.
7.	Komisije občinske skupščine
220.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja stalne in začasne komisije.
Stalne komisije izvoli občinska skupščina za dobo dveh let, začasne komisije pa izvoli samo za toliko časa, dokler ne dokončajo naloge, za katere so ustanovljene.
221.	člen
Občinska skupščina ima te-le stalne komisije:
1.	Komisijo za volitve in imenovan ja
2.	Mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora
5. Mandatno-imunitetno komisijo zbora delovnih
skupnosti
4.	Komisijo za prošnje in pritožbe
5.	Komisijo za družbeno nadzorstvo
6.	Komisijo za narodno obrambo
Občinska skupščina ima tudi druge komisije, ki jih ustanovi na podlagi predpisov širših družbeno-po-litičnih skupnosti za posebne naloge.
222.	člen
Občinska skupščina lahko iz utemeljenih razlogov razreši vsakega člana komisije in izvoli novega, oziroma zahteva delegiranje hovega člana.
Odbornik občinske skupščine je lahko član največ dveh stalnih komisij.
223.	ičlein
Komisija za volitve in imenovanja je sestavljena iz odbornikov občinske skupščine,določeno število članov pa delegira Občinski odbor socialistične zveze delovnega ljudstva.
Število članov in število izvoljenih ter delegiranih članov komisije določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
Mandatno-imunitetni komisiji sta sestavljeni samo iz odbornikov ustreznega zbora. Vsaka mandatno-imu-nitetna komisija ima tri člane.
Komisija za prošnje in pritožbe ima 5 članov, od katerih morajo biti vsi odborniki občinske skupščine.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima 7 članov. Sestavljajo jo po dva odbornika iz občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti in tri oseite. ki jih izvoli občinska skupščina izmed članov svetov občinske skupščine in drugih občanov.
Komisija za narodno obrambo ima določeno število članov, kar določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
Predsedniki komisij morajo biti odborniki občinske skupščine. Predsednike komisij izvoli občinska skupščina. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine praviloma ne moreta biti člana komisije.
224.	člen
Komisije opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Seje komisije sklicuje predsednik komisije.
225.	člen
Član komisije, ki ga je delegirala določena orga-■n iz atija, se mora posvetovati pred sejo komisije s predstavniki te organizacije, če ibo komisija na seji obravnavala vprašanja, ki se tičejo te organizacije.
226.	člen
Funkcija člana komisije je častna družbena funkcija.
k lanj komisije imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem
svoje funlkciije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v komisiji, ko vračilo se prizma s posebnim odlokom občinske skupščine.
227.	člen
Podrobnejše določbe o delu komisij so v poslovniku občinske skupščine.
228.	člen
Sklepe in predloge komisije podpisuje predsednik komisije.
229.	člen
Vsaka komisija ima svoje delovno področje. V primeru, da posega določena zadeva v področje druge komisije, imata lahko komisiji skupno sejo ali pa komisija vpraša za mnenje drugo komisijo, .prodno odloči o določeni zadevi.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Ce se komisija s tako odločitvijo ne istrinja, lahko zahteva, naj odloči o tem občinska skupščina.
250.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami in imenovanji članov organov skupščine in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge. Komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politiko v obči ni, analizira -stanje in potrebe po vodilnih in visokokvalificiranih kadrih v delovnih in dragih organizacijah, planira v sodelovanju z drugimi organi in skladom za štipendiranje in kreditiranje potrebe po kadrih in predlaga pristojnemu organu ukrepe za strokovno in d r u žihei K> - pol i t iči i o izobraževanje kadrov.
251.	člen
Mandatno-imunitetna (komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, s prenehanjem odibormiškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odboru iška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov in o tem poro-ča zboru. Ta komisija obravnava tudi vprašanja udeležbe odbornikov na sejali in o teni daje zboru predloge in mnenja.
____	_____. .. i
252.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pr tožbe, ki jih pred lože občinski skupščini občani, delovne in druge organizacijo v zvezi s poslovanjem organov občinske uprave in samostojnih zavodov.
235.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje način izkoriščanja družbenih sredstev v delovnih in drugih organizacijah in predlaga občinski skupščini ukrepe, da se doseže pravilna in smotrna uporaba družbenih sredstev ter daje pobudo pristojnim organom za uvedbo postopka zoper odgovorne osebe glede nezakonitega izkoriščanja družbenih sredstev.
234. člen
Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih in drugih določil -s področja narodne obrambe, zlasti pa:
— za izvajanje navodil in priporočil pristojnih organov za narodno obrambo širših družbeno-poli-tičnih .skupnosti;
- za obrambne priprave civilnega sektorja na območju občine;
za izvajanje opravil v zvezi z vojaško mobilizacijo in popoln j e vam jem vojaških enot;
— za koordinacijo dela organov državne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih služb, organov in zavodov s področja' obrambnih priprav na območju občine.
X.	poglavje
Občinski upravni organi 1. Splošno
_______ -...	' i
235. člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, v kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi Občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti ter opravljajo strokovne zadeve za občinsko skupščino in njene organe.
Občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na podlagi zakonov in drugih -predpisov -ter po smernicah občinske skupščine in -njenih svetov. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in njenim svetom.
236.	člen
Občinski upravni organi so temeljni in posebni upravni organi.,
237.	člen
Temeljni upravni organi so:
—	oddelek za skupne in družbene službe;
—	- oddelek za finance;
- oddeli ek -za gospodarstvo in nadzorstvene službe;
—	oddelek za notranje zadeve;
—• oddelek za narodno obrambo.
Posebni upravni organi so:
—	krajevni uradi;
—	urad za kataster in izmero zemljišč;
—	občinski javni pravobranilec;
—	disciplinsko sodišče;
—	sodnik za prekrške;
—	center za dokumentacijo, evidenco in statistiko.
238.	člen
Z odlokom o organizaciji občinske uprave se lahko po potrebi upravni organi spreminjajo, združujejo ali odpravljajo oziroma ustanavljajo novi skladno s funkcijo občine kot temeljne d ru 8b e no- pol i tič n c skupnosti.
239.	člen
Občinski upravni organi:
—• neposredno izvršujejo zvezne in republiške zakone in druge predpise;
—	neposredno izvršujejo odloke in druge akte "občinske skupščine in njenih svetov;
—	vodijo -upravni postopek ter izdajajo odločbe in opravljajo druge upravne naloge;
—	nadzorujejo izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših dmž-beno-pol itičnih -skupnosti ter predpisov in sklepov občinske skupščine in njenih svetov;
—	pripravljajo osno tke predpisov in drugo gradivo za seje občinske -skupščine, njenih svatov, komisij in drugih kolegijskih organov;
—	.proučujejo problematiko na svojem področju, ugotavljajo napake in slabosti, ki ovirajo učimkovito delo in napredek delovnih organizacij ter predlagajo ustrezne -ukrepe in nudijo pomoč za odpravo po-manj-kl ji-vos ti in zboljšanje dela;
—	pripravljajo elaborate, analize in drogo gradivo o stanju na svojem področju za potrebe občinske skupščine in njenih svetov ter predlagajo potrebne ukrepe;
—	dajo potrebno strokovno pomoč organom samoupravljanja;
—	opravljajo druge upravne naloge v mejah pravic in dolžnosti občine.
240.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem pod. ročju in jim s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in n strezni svet na nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacijo.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih .v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri izvrševanju upravnega nadzorstva in jim predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
241.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij zlasti s tem da:
—	skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini pri njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
—	organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene neposredno občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavljajo svoje pravice in interese oziroma opravijo svoje dolžnosti (sprejemna pisarna, služba za prošnje in pritožbe, služba pravne pomoči občanom in organizacijam itd.).
242.	člen
Občinski upravni organi morajo najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini in pristojnemu svetu. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o notranji organizaciji, sistemizaciji in zasedbi delovnih mest, o delu in problemih organov uprave in druge podatke, •ki so pomembni za presojo usposobljenosti občinske uprave za izpolnjevanje njenih nalog.
Poročilo občinski skupščini je skupno za vse občinske organe uprave, ki ga predloži tajnik občinske skupščine, pristojnemu svetu pa predloži poročilo predstojnik ustreznega npravnega organa.
245.	člen
S posebnim odtokom ,se uredi organizacija upravnih organov in delovno področje posameznega upravnega organa.
S posebnim odlokom se predpiše delovni čas občinske uprave in čas sprejemanja strank.
2. Tajnik občinske skupščine
244. člen
Tajnik je maj vi« ji starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino.
Tajnika občinske skupščine imenujte obufinska skupščina na podlagi razpisa za dobo štirih let in je po izteku tega roka lahko ponovno imenovan na ta položaj.
Za tajnika občinske skupščine je lahko imenovan uslužbenec, ki ima vsaj višjo strokovno izobrazbo in 5 let upravne prakse ali prakse v organizacijske,m delu.
Tajniku določa osebni dohodek občinska skupščina ali po njenem pooblastilu komisija za volitve in imenovanja.
245.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne zadeve, ki jih ima po ustavi in zakonih, zlasti pa:
—	skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog;
—	nadzoruje in v skl a ju j e delo upravnih organov:
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic Občinske skupščine in njenih svetov;
—• pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej Občinske skupščine, usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij;
—	spremlja odnose med upravo in občani ter skrbi. da se ti odnosi nenehno izboljšujejo, skladno s položajem in vlogo občana in človeka v naši socialistični demokraciji;
—	udeležuje se soj občinske skupščine ter daje na zahtevo mnenja k predlogom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke. ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave:
—	usklajuje delo pri izdelavi osnutkov predpisov občinske skupščine in njenih .svetov;
—	skrbi, da vsi organi uprave rodno in pravočasno opravljajo naloge v zvezi s pripravami osnutkov predpisov, analiz, strokovnih poročil in elaboratov za seje občinske skupščine, njenih svetov in komisij:
—	po potrebi postavi strokovne komisije za proučevanje posameznih vorašan i. pripravo predpisov, dajanje mnenj in predlogov ter imenuje člane teh komisij;
—	je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna in je odgovoren za pravilno in smotrno uporabo proračunskih sredstev;
—	odloča o uporabi in ureditvi uradnih prostorov in smotrni uporabi pisarniške tehniko:
—	skrbi za izvajanje predpisov o ravnanju s pisarniškim in drugim materialom:
—	izdaja odločbe in sklepa pogodbe o n služben-škili razmer jih delavcev organov uprave v mejah svoje pristojnosti:
—	daje predloge glede določitve časa za sprejemanje strank:
_— po potrebi sklicuje sestanke kolegija starešin občinske uprave zaradi usklajevanja dola:
—	najmanj enkrat letno poroča občinski skupščini o delu in problemih občinske uprave.
Tajnik je osebno odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave ter za izvrševanje programa dela občinske uprave.
Co je tajnik začasno odsoten ali zadržan, g n nadomešča starešina upravnega organa, ki ga določi predsednik občinske skupščine.
5. Starešine upravnih organov
246.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno odgovorni za to, da sc izvršijo zakoni in drugi predpisi višjih organov ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko
skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo deli o; da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, /pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v origanu, je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti. ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Za starešino temeljnega upravnega organa je -lahko imenovan uslužbenec, ki ima vsaj višjo strokovno izobrazbo in 5 lot upravne prakse.
Starešino upravnega organa imenuje občinska skupščina za dobo štirih let in je po izteku tega roka lahko ponovno imenovan na ta položaj.
Za starešine posebnih upravnih organov sc določi zahtevana strokovna izobrazba z aktom o sistemizaciji.
Uslužbenci, ki nimajo predpisane -strokovne izobrazbe, se postavljajo za vršilce dolžnosti -starešine.
247.	člen
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo fer za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Starešine upravnili organov so dolžni poročati tajniku na njegovo zahtevo najmanj enkrat na leto ter ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki -so bili -storjeni za zboljšanje organizacile. dvig strokov, ne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov.
Ustrezni svet razpravlja o poročilu in daje upravnim organom obvezne .smernice iz a .njihovo delo.
Ustrezni starešina mora v poročilu posebno navesti. kako so bili izvršeni -sklepi oziroma smernice občinske skupščine oziroma sveta, ki so bile dane za delo upravnih organov.
Starešina n nravnega organa se mora udeležiti seje občinske skupščine, njegovih zborov, svetov in komisij, kadar se obravnavajo vprašanja s pod roči a naravnega organa: na uiihovo izahtevo mora daiati pojasnila v zvezi z osnutki predpisov in s predlogi ukrepov ter pojasnila o delu upravnega'-organa in o drugih vprašanjih iz njegovega področja.
Starešina inn-raVnega odgana post avli strokovne komisijo za proučitev vprašanj ter pripravo osnutkov, mnenj in predlogov o vprašani ih s področja tega organa. imenuje člane teh komisii in daje uslužbencem lega organa -pritrditev za sodelovanje pri delu strokovnih komisij, ki rili postavijo drugi organi, kolikor ni ta pravica s predpisom ali sklepom občinske skupščine pridržana tajniku -občinske -skupščine.
Če je starešina upravnega organa začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča uslužbenec, ki ga določi tajnik.
4. Posebni upravni organi
! •
248.	člen
Za približanje upravnih služb občanom ter da se omogoči občanom, ki so oddaljeni od sedeža občinsko skupščino, lažje in hitrejše urejanje njihovih zadev pri uresničevanju njihovih pravic in dolžnosti, so na območju občine krajevni uradi v Ločah, Zrečah in Vitanju.
Krajevni uradi opravljajo strokovne zadeve ipo strokovnih navodilih in pod strokovnim nadzorstvom ustreznih upravnih organov oziroma služb občin sik c skupščine.
Tajnik občinske skupščine skrbi za organiziranje dela krajevnih uradov in neposredno nadzoruje njihovo delo.
Občinska skupščina lahko na predlog zihorov volivcev ustanavlja nove krajevne urade, jih združuje ali odpravlja.
S posebnim odlokom občinske skupščine se določi območje in delovno področje krajevnega urada ter po potrebi uredijo druga vprašanja glede dela krajevnih uradov.
249.	člen
Zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč, izvajanje -geodetsko-tehničnih izmer in zbiranje njihove dokumentacije za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb delovnih organizacij in občanov opravlja in urejuje zavod za izmero in kataster zemljišč. Zavod z-a kataster in izmero zemljišč vodi tudi evidenco o družbenem premoženju.
250.	člen
Občinski javni pravobranilec zastopa občino, sklade im zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe v premo žen j sko-pravnih zadevah v skladu z zakonitimi predpisi.
Javni pravobranilec daje občinski skupščini in njenim organom in zavodom mnenja o premoženjskopravnih zadevah ter opravlja druge zadeve, ki so mu naložene iz zakonom in s predpisi širših družbeno-po-litičnih skupnosti.
251.	člen
Disciplinsko sodišče je poseben organ, katerega pristojnost in delovno področje se določi z zakonom.
252.	člen
Sodnik ža prekrške je poseben upravni organ občine, (ki vodi upravno kazenski postopek in izdaja na prvi -stopnji odločbe o prekrških, iz a katere je pristojen pa zakonu ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
253.	člen
Občinski center za dokumentacijo, evidenco in statistiko j c posebna služba -občinske -uprave, ki opravlja tele naloge:
—	hrami statistično gradivo po enotnih navodilih;
—	samostojno izdeluje statistične obdelave za potrebe občine;
—	daje predloge za zvezna, oziroma republiška statistična opazovanja;
—	organizacijsko pripravlja in izvaja statistične akcije ob večjih anketah in popisih;
—	opravlja druge posle, evidence in statistike po dogovoru in navodilih statističnih organov širših druž. beno-po 1 itičn ih -skupnosti.
5. Samoupravljanje delovne skupnosti občinske uprave
254.	člen
Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci. Postavljajo .se na podlagi javnega razpisa.
Uslužbenci -so vsak na svojem delovnem mostu osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
255.	člen
Uslužbenci in delavci, zaposlen i v občinskih u-pravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov po načelu -samoupravljanja samostojno ureja vprašanjp. ki ise tičejo notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski mora vi se v skladu z zakonom uredi s -posebnim pravilnikom.
256.	člen
265. člen
Sredstva za delo zagotovi Občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede ina vrsto, obseg in pomen nalog ter .pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga 's svojim dohodkom samostojno in ;ga v skladu s svojim pravilniilkom deli s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
ČETRTI DEL
XI.	poglavje
Zaščita zakonitosti
257.	člen
'Zaradi izvrševanja z -ustavo in zakonom zagotovljenih pravic občanov ter delovnih in drugih organizacij so Občinski organi, funkcionarji in uslužbenci dolžni čuvati in utrjevati zakonitost.
Odloki in drugi predpisi občinskih organov morajo biti v -skladu z zakonom in ,s tem statutom.
258.	člen
Odloki, odredbe in navodila ter drugi predpisi občinskih organov se morajo objaviti v uradnem glasilu okraja preden izačno -veljati.
Odloki, odredbe, navodila in drugi predpisi občinskih organov začno veljati osmi dan po objavi, če v samem predpisu ni določen daljši rok.
Samo v posebno utemeljenih primerih, če to dopušča zakon ali drug predpis, se lahko določi, da začne predpis veljati prej kakor 8 dni pred objavo.
Predpisi in drugi splošni akti občinskih organov ne morejo veljati iza nazaj.
Samo -skladno z zakonom se lahko določi, da začne veljati splošni predpis prej. kot je bil objavi jen.
259.	člen
Vsi akti in ukrepi občinskih organov morajo temeljiti na zakonu ali na drugem veljavnem predpisu.
Z družbenim nadzorstvom izvršuje občinska skupščina javno kontrolo -glede izvrševanja -pravic in dolžnosti občinskih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij s stališča politike, določene z zakoni in drugimi predpisi, resolucijami, priporočili in drugimi akti-predstavniških organov družbeno-poli-tičnilh skupnosti.
Komisija za družbeno nadzorstvo lahko predlaga občinski skupščini, da izda delovnim in drugim organizacijam priporočila in mnenja glede njihovega dela.
264.	člen
Občinska skupščina oziroma komisija za družbeno nadzorstvo ne more z izvrševanjem družbenega nadzorstva omejevati z ustavo in zakonom določenih pravic občinskih organov, da samostojno odločajo.
265.	člen
V izvrševanju svoje nadzorstvene funkcije mora občinska skupščina oziroma komisija za družbeno nadzorstvo pregledovati razpolaganje z družbenimi sredstvi, zlasti v pogledu zakonitosti, smotrnosti, ekonomičnosti in splošne družbene primernosti ter izvrševati zaščito samoupravnih pravic organov samoupravljanja in zaščito pravic ol>čanov. delovnih in drugih organizacij.
Da bi občinska skupščina oziroma komisije za idružJbeno nadzorstvo -mbgle -uspešno opravljati svojo nadzorno funkcijo, se opira na poročila in informacije, ki jih dajejo občinski skupščini oziroma komisiji služba družbenega knjigovodstva, sodišča, javna tožilstva ter inšpekcijski in drugi organi.
XIII. poglavje
Sodelovanje občine z drugimi občinami
266.	člen
Zaradi urejanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov z območja .posameznih občin, lahko zainteresirane občine ustanovijo skupne službe in sklade, če to zahtevajo ekonomičnost, racionalnost ali kadrovski razlogi.
Razmerja med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov se urejajo s pogodbami.
260.	člen
Občinski organi lahko v posameznih zadevah odločajo o pravicah in dolžnostih ali na podlagi zakona uporabljajo prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, predpisanem z zakonom, v katerem mora biti vsakomur dana možnost, da zaščiti svoje pravice in pravne interese, da proti izdanemu aktu vloži pritožbo ali drugo z zakonom predvideno pravno sredstvo.
261.	člen
Zoipeir odločbe in druge pravne akte občinskih organov, ki so izdani na iprvi stopnji, je dopustna pritožba -skladno z zakonom.
267.	člen
Občina lahko zaradi uresničevanja svojih nalog z drugo občino ustanavlja tudi skupne delovne or-iranizacijc (zavode), združuje sredstva, izmenjuje izkušnje. organizira skupne akcije in druge obliko medsebojne pomoči in sodelovanja.
Razmerja, ki nastanejo z drugo občino pri ustanovitvi -skupnega zavoda, združevanju sredstev in organiziranju skupnih akcij, sc določijo s posebno pogodbo.
XIV. poglavje
Razmerja občine do okraja
PETI DEL
XII.	poglavje Družbeno nadzorstvo
262.	člen
Družbeno nadzorstvo opravlja občinska skupščina neposredno alf po svoji komisiji za družbeno -nadzorstvo.
268.	člen
Občina lahko pooblasti okraj za opravijanjc listih nalog, ki se dajo boljše in uspešnejše opravljati pri okraju zaradi enotne ureditve ali če to narekujejo kadrovski ali drugi razlogi.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s tako pooblastitvijo. se določijo s pogodbo.
Občina lahko z okrajem ustanovi skupne sklade, če je to v interesu občine.
Medsebojna razmerja glede financiranja skupnih skladov in drugih skupnih nalog se uredijo s pogodbo.
SESTI DEL
PREHODNE JN KONČNE DOLOČBE XV. poglavje
269.	člen
Vgi akti, ki jih morajo po določbah tega statuta za izvajanje statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani v 6 mesecih po uveljavitvi statuta. V istem roku morajo biti vsa obstoječa stanja usklajena z določbami tega statuta.
Za izvajanje statuta skrbi komisija za statut, ki jo • imenuje občinska skupščina. Po končanem delu poda komisija za statut občinski skupščini poročilo.
270.	člen
Ko začne veljati ta' statut, neha- veljati statut občine Slovenske Konjice, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 2. oktobra 1961, z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in vsi drugi predpisi statutarnega značaja.
271.	člen
Ta statut sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi na zborih volivcev.
Statut začne veljati po preteku 30 dni od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 011-1/64-1/2
Slovenske Konjice, dne 15. aprila 1964
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje< v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« — Uredništvo ;n uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 30-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1.200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.