SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo {in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ullee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. Sl. V Ljubljani, v torek 9. aprila 1895.^ Letnik XXIII. Kedo spodkopuje socijaltii red? Zelo veliko se v zadnjem času govori o podko-pavanji socijalnega reda, avtoritete in sploh pogojev za obstanek človeške družbe. Zanimivo pri tem je to, da o tem predmetu pišejo največ židovsko - liberalni listi, ki se čudečemu se svetu naenkrat predstavljajo kot varuhi socijalnega reda, čuvaji avtoritete in sploh kot prvoboritelji za obstanek, napredek in blagor človeške družbe. Z vso silo v tem oziru vtepajo po tako zvanih skrajnih, radikalnih elementih, ki so neki grobokopi sreče za človeško družbo. V tem oziru se je zlasti zadnji čas odlikovala židovsko liberalna »N. Pr. Presse". Ta list, ki je ves čas svojega obstanka tip protiverskega, proti-dinastičnega in protisocijalnega lista, sedaj kar naenkrat hoče zlorabljati agitacijo za avtoriteto škofov v svoje liberalno-kapitalistične namene. Zadnji dnevi pa so tudi glede tega pokazali svetu »N. Fr. Pr." kot žurnalistično sleparico, ki je samo lagala, a mora sedaj v svojo sramoto preklicavati iu priznati, da je bilo vse izmišljeno, kar je pisala glede varstva avtoritete škofov nasproti tem strašnim antisemitom. Nekaj podobnega se vrši tudi v sosedni moderni nemški državi. Tam hoče država tudi varovati svojo avtoriteto in sicer nasproti socijalnim demokratom. Državni postavni načrt proti upornežem, katerega je vlada izročila državnemu zboru, je napravil na Nemškem že mnogo hrupa. Kakor namreč pri nas vidijo mogotci le antisemite, ne vidijo pa vzroka, ki je dal povod temu gibanju, jednako tudi na Nemškem hočejo kar čez noč zatreti socijalno demokracijo, pozabijo pa na prozročitelje takih naukov ter tirj&jo še vedno za prosto vedo neomejeno svobodo. Takim plitvim abecedarjem je poslanec Grober v nemškem državnem zboru posvetil, kakor se jim spodobi in s citati nemških takozvanih modernih učenjakov dokazoval, da prosta veda uči vse one nauke, katere sedaj vvajajo v življenje socijalni demokratje in proti katerim sedaj treba nekako obupno braniti veljavo države. Posl. Grober je pojasnjeval, da vse zlo, katero grozi državi iz delavnic socijalnih demokratov, predavalo in utemeljevalo se je v jedru, v načelih na vseučiliščnih sto-licah. Mej drugim je Grober v dokaz temu navedel znanega H a e k 1 a, ki se je sam bahai, da je na berolinskem vseučilišču že nad 20 let predaval o zoologiji, o zgodovini stvarjenja, o palaeontologiji, o antropologiji in v vseh teh strokah je prišel do prepričanja, da po takih vspehih moderne vede ne more obstati nobena dogma, ssto on uči absolutno svobodo brez ozira na verske predsodke ljudij. Ko bi se za tako absolutno svobodo nasproti vsemu in vsakemu izrazil kak socijalni demokrat, takoj bi ga vtaknili v ječo, ako pa Haeckl kaj tacega uči, podeli se mu red črnega-orla. Tako se spodkopujejo pogoji za obstoj človeške družbe in predstojniki družbe so tako slepi, da ploskajo in odlikujejo take prevratne uporneže. Ne torej tako škodoželjno iskati nesrečnih žrtev, raje prijeti faktične spodkopovalce socijalnega reda, potem se bo kmalu našla pot iz sedanje socijalne zmede. Liberalizmu zadati smrtni udarec, naj se kaže v vedi, politiki ali v gospodarstvu, potem bodo pa pokopani podkopovalci socijalnega reda. Dokler se pa ta liberalni plevel ne bo s korenino izruval, dotlej so zastonj poskusi za povzdigo reda in avtoritete, dotlej bo vedno drzneje dvigal svojo glavo zmaj revolucije, ki se je skotil in se goji na prsih liberalizma. Politični pregled. V L j u bi j an i, 9. aprila. Cerkveno-politične razmere na Hrvatskem. Ze jako dolgo izpraznjena škofovska stolica v Senju in še vedno nedopolnjeno število zagrebških kanonikov napravljajo sedaj na Hrvatskem veliko nevoljo. Ako se ne motimo, je s to zadevo ravno tako, kakor se je godilo z oddajanjem zagrebške nadškofovske stolice. Na cerkveni strani je merodajnim faktorjem na tem, da se izbero možje, ki so vredni te visoke časti in se odlikujejo z duhovniškimi čednostmi in znanostmi, na drugej strani pa to ovira drugi zadostno znani smoter. V takem položaju ni se čuditi, ako se ne dopolnijo omenjeni prostori, in vsak bode izprevidel, da jih bode v oči le cerkveno stališče, katero zavzema nadškof pri tem vprašanju. Želeti je sicer, da cerkev in država skupno rešujeta svoje naloge in da složno delujeta za občni blagor, vendar pa ni nikakor umestno in večkrat je že mnogo škodilo, ako se država le preveč vtika v cerkvene zadeve. Obžalovati je sicer, da omenjeni prostori še vedno niso izpolnjeni, da se imenitne naloge ne morejo reševati, ki se nalagajo možem na teh prostorih, vendar je še huje, da se cerkveni interesi smatrajo le bolj za stransko stvar, čas bi vendar že bil, da bi se tudi na Hrvatskem v tem oziru obrnilo na bolje. Nemčija. Bismarckovo hamburško glasilo poroča, da je Bismarck od 31. marca do 3. aprila dobil 8390 telegramov, 25.000 pisem in nad 110.000 dopisnic. Sedaj bo Bismarck imel dovolj opravka, predno prečita vse to „kadilo". V Rusiji se bodo v kratkem vršile velike premembe na višjih mestih. Ako pridejo na površje možje, ki imajo pred očmi v prvi vrsti koristi prebivalstva in niso odrveli birokrati, potem bode pre- L S S T E K. Novi župan. Spisal Janko Barle. (Konec.) Precej dolgo je moral spoštovani Matiček Koleselj tekati po slavnem Mekužju, dokler je preskr-bel tri vozove, ker baš konjev v Mekužju ni bilo na izb;ro. Nazadnje je vendar dobil voznike, kateri so imeli iti po smreke prihodnjega jutra. Koleselj se je 6am odpotil z njimi v svoji svečani obleki, ker njemu je dal gospod župan pismo, da na postaji sprejme smreke. Občinski sluga Matiček Koleselj bil je seveda zelo vesel tega častnega poslanstva, ker mu je bilo pač malokdaj sojeno, da vidi železnico. Veselo so toraj ropotali trije vozovi prihodnjega jutra na precej odaljeno železniško postajo. Počasi je šlo, ker je bila pot blatna, vozovi težki, a konji bolj pohlevne živinice. Nu naposled so se pa vendar ponosno ustavili pred postajo. Tre-balo je hiteti, časa je bilo malo, a tristo smrek, pa se je zato Matiček kar precej odpotil s pismom k načelniku postaje. On je bil sedaj posebno ponosen, ker se je mogel pokazati v svoji svečani obleki tujemu svetu. Posebno ona sabljica na levi strani ga je veselila. Stopil je zatoraj ponosno v pisarno, pozdravil po vojaško in dejal, izročevaje pismo, načelniku: „Lep pozdrav od gospoda župana Purana iz Mekužja in prosim, da mi pokažete, kje so tiste smreke, da jih natovorimo na vozove." Gospod načelnik je odpeljal Matička tja, kjer se je blago izlagalo in mu pokazal majheno butaro smrečic, katero bi Matiček sam prav lehko natovoril na voz. Matiček je debelo gledal in se čudil, potem je pa dejal: »Bi prosil, da mi izročite vse smreke, ker bo-demo vse najedenkrat odpeljali. Tole je menda samo za poskušnjo". „Ne to je vse, prijatelj. Tristo smrečic, kakor je zapisano v pismu". „Morda se motite gospod. Gospod župan nas je poslal semkaj s tremi vozovi, da odpeljemo smreke. To še za ua jeden voz ni kaj dejati". »Kaj ste tri vozove vzeli seboj?" — zasmejal se je gospod načelnik. — »Žalim, da ste se mučili, vendar pomagati ne morem. Te smrečice še za trideset let ne bodejo tolike, da bi z njimi naložili tri vozove. Z Bogom, pozdravite gospoda župana". Kaj je hotel Matiček, vzel je smrečice s pomočjo voznikov, in jih naložil na voz. Vozniki so se pač malo čudno spogledavali in marsikaj robatega povedali, potem so pa odrinili. Na prvem vozu vozile so se smrečice in Matiček, pa je še bilo dosti prostora, druga dva vozova sta bila pa prazna. Gospod mekužki župan tistega dne ni imel nič pravega miru, vedno je pogledoval skozi okno, če se že vozijo smreke. On se jih je prav iz srca veselil in si mislil, kako bode to lepo, ko bode na sprehajališču najedenkrat vse zeleno. Mislil si je, da bodejo smreke vsaj tako velike, kot oni orehi in kostanji, katere je dobil iz šolskega vrta in že v duhu gledal, kako bodejo hvaležni Mekužanje postavili njemu na sprehajališču spomenik, morda baš vsredi onih smrek, katere bode on zasadil. V tem se je začul na cesti ropot vozov in gospod župan je stekel doli na cesto, da prvi ogleda lepe mlade smreke. Tudi drugi tržanje so se že postavili ob cesti, a manjkala nista niti gospoda Kalin in Kos. V tem so se vozovi že povsem približili, vendar nič ni bilo videti onega lepega zelenja. Gospod Puran ni mogel počakati, da so se vozovi ustavili, nego je kar zakričal na Matička : »Kje so smreke, kje so smreke? Matiček kaj je to?" »Tukaj le na vozu, gospod župan", — odgovoril je Matiček pokorno. „Kje? Kaj? To le....." vskliknil je gospod župan, a več ni mogel, ker se je od druge strani začulo veselo smejanje gospodov Kalina in pa Kosa. »To le bi človek lehko za klobuk zataknil" — menil je gospod Kalin. — »Prav lepe cvetlice za na okno" — dejal je gospod Kos in pristopil k vozu in pozorno pre- bivalstvo hvaležno mlademu carju. V soboto umrli Višujegradski je bolehal že tri leta. Kot finančni minister je imel pet let vplivno besedo v Rusiji. On je mnogo pripomogel do francosko-ruske zveze, toda kot finančni minister ni imel vedno srečnih rok. V francoski zbornici je poslanec Lemire predložil načrt zakona, v katerem zahteva, da se dvoboj označi kot hudodelstvo in da se prepovč časnikom, poročati o dvobojih. Prestopki naj se kaznujejo z globo od 500 do 2000 frankov; stroge kazni se določajo tudi za priče in sploh vse, ki pri-sostujejo ali pospešujejo dvoboje. Ta predlog pozdravljamo z veseljem, žal, da bode odklonjen. Španija. Po najnovejših poročilih se vstaja na Kubi širi, kar vzbuja velike skrbi v Madridu. Otok Kuba je za Španijo v vsakem oziru velikega pomena, zato hoče španjska vlada napeti vse moči, da zatr6 vstajo in reši zadnji biser nekdaj razsežne španjske naselbine v Ameriki. Najboljši general Martinez Campos je prevzel poveljništvo. Pri slovesu je rekel jednemu prijatelju: »Videl me bodeš kot zmagovalca ali pa nikoli." V kratkem odide še 20.000 mož na Kubo. Volitve na Grškem. Glede volitev razsaja hud političen boj in se ne ve, kak mu bo konec. Grški volilei omahujejo večkrat do zadujega trenutka mej posameznimi strankarskimi vodji, konečno oklenejo se pa navadno onega, od katerega pričakujejo več uspeha za lokalne interese kakor pa za splošno blagostanje. V boju odlikujejo se posebno mladi častniki, ki imajo po grškem pravu tudi volilno pravico. Ako je izvoljen kedo izmej njih, napada v zboru z vso silo vojnega ministra, in to dela oni, ki je postavljen, da vzbuja mej vojaki duha discipline. Razvidno je, da se to dvoje ne strinja. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. aprila. (Bujna »Narodova" domišljija.) SinoČni »Narod" objavlja dnevno novico: »Gonja zoper proti-s e m i t i z e m u, v kateri kaže bujno - orijentalsko domišljijo. Pripoveduje namreč, da je prišel v Ljubljano abbe Pij Marija Mortara, katerega je »avstrijski episkopat pozval kot ,antemurale' izpred rastočega protisemitstva sebi in koaliciji v pomoč. Prva postaja se mu je določila v Ljubljani ob sedežu tajnika episkopatskega odbora, knezoškofa dr. Missie — in tu ostane nekaj dnij, predno prične svojo misijo po širni Avstriji. Včeraj zjutraj je Marija Mortara pri nemški propovedi v stolni cerkvi naglašal svoje zvanje, grozeč protisemitskemu navalu, kakoršnega ni najti izven Avstrije nikjer — sklenil propoved s spodbudilom in molitvijo za spre-obrnenje Židov in za omejitev protisemitskega gibanja. Na veče; pa je predaval o istem predmetu v dvorani katoliškega rokodelskega doma. — Prepuščajoč sodbo, ji li uprav v Ljubljani vredno ali celo umestno bilo začeti upor nasproti protisemitstvu in agitacijo na ljubo židovstvu, vsakemu posamniku, konstatujemo tu le, da je včerajšnji dan pokazal gledoval one smrečice. — »V senci teh smrek se še dolgo ne bodemo hladili." — Gospod župan podal se je zopet v svojo sobo, sprehajal se gori in doli in preklinjal sprehajališče in smreke. Vendar smreke so bile tukaj, proč jih jih niso mogli vreči in posadili so jih na sprehajališču, kjer so se vse do jedne prijele. Gospod župan se ni sicer dolgo na sprehajališču sprehajal, nazadnje se je vendar le umiril in sedaj večkrat sedeva ondi na klopeh, katere je tudi on naročil. Zupan pa ni več, a tudi gospoda Kalin in Kos nista. Presela je vsem trem županska čast. Mekužje se lepo povzdiguje in razcvita, tako da bi ne hotel staviti, da ne bode sčasoma povzdig-njeno v mesto. Posebno ga krasi lepo sprehajališče, katero je dal nasaditi nekdanji župan gospod Puran. Ko sem bil zadnjikrat ondi, čudil sem se zelo onim lepim drevesom, posebno kostanji in orehi so se že lepo razrasli in razširili svoje široke veje. Tudi zelene smrečice, katere je naročil nekdanji župan gospod Puran so že lepo vzrasle. Pristopil sem k jedni, katera se mi je zdela najlepša in ne lažem, če povem, da mi je njen vrhunec segal do ramena. In to ni kar si bodi, saj veste, da sem jaz dolg, precej dolg. Vsakdo se veseli njihovim temnozelenim vejicam, najbolj pa stari gospod Puran, kateri jih skoraj vsaki dan opazuje in rad tujcu pokaže rekoč: »Te le sem zasadil pa jaz!" — prvi vidni sad Schonbornovega potovanja v mejah naše države." — Tako ,Narod" v živi domišljiji slika židovski strah, ki pa je v tem slučaju v sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni. — Resnica je namreč ta: Mortara, ki je po naročilu papeževem pobiral mile darove, da so v Madridu zgradili cerkev na čast Jezusovemu srcu, sedaj nabira' milodare za zgradbo samostana lateranskih avgustincev v Rimu. In s tem namenom hodi že več let po svetu okrog in ta namen ga je privedel tudi v Ljubljano. V svojih govorih pojasnjuje zgodbo svojega življenja, kako je prestopil iz židovstva v krščanstvo in pri tem je v stolnici omenjal tudi plemenski antisemitizem in ga obsodil, kakor smo tudi mi v »Slovencu" o njem nedavno izrekli jednako obsodbo. Zvečer pa ni o tej stvari nič govoril. Omeniti nam je še, da prav neosnovano „Narod" vpleta v to stvar prevzv. knezoškofa, ker jih ni bilo doma in niso nič vedeli, da bo Mortara kje v Ljubljani govoril. Konečno nam je dostaviti, da se uprav »Narodu" pehanje za antisemitizem tolik poda, kakor zajcu boben, kajti za antisemitizem je imel »Narod" še jako malo pohvalnih besed. Glede zveze pota Schooborna in Mortara pa rečemo, da je taka, kakor v tem slučaju zveza »Narodova" s točnostjo in resnicoljubnostjo. Vsak antisemit pa bi »Narodu" po pravici dejal: »Blamir' mich nicht, mein liebes Kind — Und grflss mich nicht unter den Lindenl" (Kranjska hranilnica) daje po svojih pravilih vsako leto več tisočakov za dobre namene. Iz vsakokratnega poročila se lahko razvidi, kako se razdeljuje dotični znesek. V pravilih je izrečno določilo, naj hranilnica po možnosti podpira kreditne zadruge z neomejenim jamstvom. Na to opirajoč prosile so na novo se usta-novivše Rajfajzenove posojilnice — podpore in kredita. Hranilnica je ugodila prošnjam in je do sedaj dovoljevala vsaki teh posojilnic po 100 gld. (v jednem slučaju 200 gld.) in nekaj brezobrestnega posojila. In to uporablja sobotni »Narod", da slika naše Rajfajzenove posojilnice kot nevarne naši narodnosti. — Nam se zdi popolnoma nepotreben ta novi dokaz, da je blagor našega kmeta »Narodovcem" deveta briga. Samo v zabavo razsodnim čitateljem navajamo nekaj »Narodovih" trditev : 1. Kar je dala kranjska hranilnica Rajfajzenovim posojilnicam, so »iudeževi groši". 2. »Narod" je že dokazil: a) »da so nove posojilnice nasprotne stranke samo agitacija za njih namene"; b) »da so njih pravila puhla"; c)„da morajo radi tega, ker s o o d v i s n e o d n a s p r o t n e hranilnice, napraviti v našem narodu pogubo-nosni gmotni polom". 3. »Jednako stase oglasila tudi dva — duhovska dopisnika v št. 6 2. in 7 0. »Slovenca" samega". 4. V teh posojilnicah »se s p tujim nasprotnim denarjem izpodko-pava res blagostanje narodnih de- narstvenih zavodov."---Krščansko- socijalno (?) glasilo — dobro*se držiš I Želimo ti obilo vspeha in — zaslužka pri svojem »lju-beznjivem" delovanju proti — gmotnemu osvobo-jenju našega naroda I (Iz Celovca) dn£ 7. aprila: Nemški »Schul-verein" gre celo na Koroškem rakovo pot, ker se nemški Miheljni naveličajo v sedanjih hudih časih svoje krajcarje donašati takemu nepotrebnemu društvu. Razdružila se je podružnica za zgornjo ziljsko dolino, obstoječa od 1. 1882. — V St. Rupertu ob Celovcu so z običajnim tevtonskim hrupom ustanovili novo podružnico nebodijetreba »Siidmarke". Kumovali so mnogi veliki Nemci iz Celovca, Beljaka itd., mej njimi lepo število obligatnih pristnih veljakov na -ič, -ek, -ik itd. Načelnik podružnici in glavni njen agitator je učitelj Trup v Vetrinji. Menda se hoče s tem prikupiti svojim častitim predstojnikom, da bi hitreje splazil kvišku I Kaj bi nek rekla izvestna »nepristranska" merodajna gospoda, ko bi kak učitelj na Koroškem ustanovil podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, ali bi bil izvoljen njenim načelnikom ? I (Goriške novice.) Za bodoče porotno zasedanje bilo je izžrebanih mej 36 porotniki 21 Slovencev. Letos je Slovencem sreča mila. — Dr. Gregorčiču so se zahvalili brzojavno trgi: Tolmin, Kobarid in Boleč, ker je na Dunaju zagovarjal predelsko železnico. — Vlada se je odločila za normalni tir vipavske železnice. — Ker je letos 12. aprila veliki petek, ne bo letos v Sežani oni dan mesečnega semnja. Mesto 12. bo semenj 18. aprila. — V gosposki ulici prične v kratkem poslovali nov podružni »oštni, brzojavni in telefonični urad. — V bogo-slovnici sta zbolela dva bogoslovca za logarjem, zato so poslali bogoslovce domov. (Iz Bleda.) Tukaj se vprav še le sedaj zavedamo, da se je že povrnila ljuba pomlad. Jezero, katero je dolgo časa pokrivala ledena skorja, je sedaj zopet >rosto in razkriva svojo naravno lepoto. Tri mesece ga je letos držala zima v svojih okovih , in še na >raznik sv. Jožefa je bil led tako trden, da so ljudje z Mlinov kar trumoma šli čez jezero k maši v farno cerkev. Solnčna toplota in južni vetrovi zadnjih dni so pa vendar pregreli debelo plast, da je zvodenela in se raztopila. — Jezero začne zamrzovati navadno prve dni po novem letu. »Sv. trije kralji delajo most c Materi božji", pravi ljudstvo. Mrzli jesenski meseci pospeše ta dogodek le za par dni. Potem pa leži led redno do druge polovice sušca. In mesto modro-zelenega jezera gledaš pred seboj sneženo planjavo, kjer ljudje hodijo in vozijo I — Zanimivo je tudi opazovati, kako hitro zgine led z jezerske površine, kadar poteče njegov čas. Ko mu je solnce že vzelo vso moč in trdnost, navadno lahek veter ledene plošče tira v kak del jezera in v par urah se zrcali jezero pred teboj. Okoličani tudi ta naravni dogodek zasledujejo in po svoje tolmačijo. Če se zbere led za otokom, v gorenjem delu jezera, »obeta leto dosti žita", če ga prižene v spodnji del k toplicam in Mallnerjevemu hotelu pričakovati je .dosti tujcev", in ako ga nagromadi ob otoški cerkvi »ima priti dosti romarjev". Želeli bi pač vsega! (Iz Trnovega na Notranjskem.) Na pretečeno cvetno nedeljo popoludne ob 2. uri zbralo se je nekaj mož iz Trnovega in Bistrice v krasnem žup-njišču v Trnovem v posvetovanje o vstanovitvi mlekarske zadruge. Posvetovanju je načeloval preč. g. dekan Ivan Vesel. Med udeleženci je bil tudi znani trnovski župan Ivan Urbančič, gospodič Ivan Va-lenčič in še nekaj prvakov enake barve. Veseli smo sicer, da se misli nekaj storiti v povzdigo našega zatiranega kmeta, vendar pa želimo in ponižno prosimo, da bi se ne vršila enaka posvetovanja ravno med popoludansko nedeljsko službo božjo. Za taka posvetovanja naj se v drugo določi čas pred ali po službi božji, da se ne bo vzgledovalo nepokvarjeno ljudstvo. Če se je že nekemu udeležencu, — ki se ne prišteva »ljudskim hujskačem", — to zborovanje o tem času le prečudno zdelo, kako še le sodi o tem veren človek. — Udeleženec popoludanske službe božje. (Koroške novice.) Umrl je dne 2. aprila župan v Trbižu M. WaLner. — Na več krajih Koroške je vsled deževja zadnjih dnij nastala povodenj. — Veliko pevsko slavnost hočejo napraviti v povzdigo nemštva koroška pevska društva v Volšberku. — Zgodovinsko društvo za Koroško je imelo dn6 4. t. m. v Celovcu svoj občni zbor. Društvo vstrajno deluje in šteje zdaj 209 udov. Dohodkov je imelo 5242 gld. 54 kr. Letos praznuje to društvo petdesetletnico v spomin rojstva slovečega koroškega zgodovinarja Ankershofena. Društvo bo izdalo spominsko knjigo z raznimi zgodovinskimi listinami. (Okrajni zastop v Sevnici.) Kakor se nam poroča, potrdil je cesar volitev g. Fr. Lenček-a, posestnika v Blanki, načelnikom in g. Vinko Medič-a, praktičnega zdravnika v Sevnici, načelnikovim namestnikom okrajnega zastopa v Sevnici. (Občinske volitve v Teharjih,) kakor se nam poroča iz Celja, ne dajo mirovati našim miroljubnim nemškim sosedom. Kakor pri nas povsodi, tako je tudi v Teharjih vse te nesreče kriv ondotni g. kapelan, kakor poročajo nemško-liberalni listi. Ta je po besedah »Tagespošte" hujskal slovensko ljudstvo toliko časa, da je hrbet obrnilo nemškim gospodarjem. Po našem mnenju je to le častno za Tehar-čane in za ondotno duhovščino, ako složno delajo mej seboj, in ako raje sami gospodarijo v slovenski občini, kakor da bi tujcem trobovali v lastnem gnjezdu. (Iz Celja) se nam piše 8. t. m.: Včeraj je zapustil Celje bivši predsednik okrožnemu sodišču dr. G e r t s c h e r ter se odpeljal kot državni nad-pravnik v Trst. Razven sodnijskih uradov se je zbralo tem povodom tudi mnogo nemške celjske gospode na kolodvoru, da so se še v zadnjem trenutku poslovili od gospoda, ki jim je na banketu tako ljubeznjivo in nepristransko govoril na srce o nemštvu in njega dražestnih svetinjah, katere naj Celjani skrbno čuvajo ob valovih šumeče Savinje. (NovomaŠnikl 'iz 3. letnika) v Ljubljani so doslej odločeni naslednji gg.: J a r e c Alojzij iz Ajdoviee, Jerše Jos. iz Smartna pri Kranju, Novak Jos. iz Podzemlja, P 1 a n t a r i č Jos. od Sv. Trojice, P r e 1 e 8 n i k Matija iz Dobrepolj, R e m-Š k a r Val. iz Brezorca, Škerjanec Martin iz Križev pri Tržiču, S v i g e 1 j Jos. iz Borovnice. (II. letošnja porotna sesija) vršila se bode pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči meseca maja pod predsedstvom gg.: dež. sodišča predsednika Fr. Kočevarja oziroma njega namestnikov: nadsod. svetnika Alberta Levičnika in Karola P 1 e š k o t a. Vrsto obravnav prijavimo svoječasno. (Dopolnitvene volitve v občinski svet ljubljanski) razpisane so letos na naslednje dneve: 22. apr. voli III., 24. II. in 26. apr. I. razred, vsakokrat od 8. do 12. ure predpoludne v mestni dvorani. — (Ostalo glej v razglasu.) (Morsko kopališče v Gradeži.) Občinski svet ljubljanski dovolil je tudi za letos svoto 300 gld. v namen, da pošlje mestni magistrat primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradeži. — Prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho uložiti so do 1. maja t. 1. pri magi-stratnem uložnem zapisniku, ter je v njih pripomniti, bode-li dotičnega bolnega otroka spremljal v kopelj ozir. do Gorice kdo izmej domačih, ali če ga bode tja poslati z najetim spremstvom. — Pri podelitvi teh podpor oziralo se bode v prvi vrsti seveda na otroke, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. (Mestu piruliov krone našim društTom in zarodom 1) Voščila in piruhi pošiljali in izročali se bodo tudi zdaj o priliki Velikonočnih praznikov, a ne tako kot zasebniki voščil, potrebna so naša društva res obilih „pirhov" v podobi — kron ! Rodoljubi, teh ne pozabite pri tej priliki, saj če jih njim v prid podarite, koristili ste ž njim le dobri stvari! (Na včerajšnji mesečni živinski sejm) prignalo se je 963 konj in volov, 269 krav in 46 telet. Kupčija je bila precej živahna, zlasti ker je prišlo nekaj zunanjih kupcev iz Koroškega, Tirolov in Trsta in ki so poleg domačinov pokupili mnogo blaga. Cene so bile precej visoke. (Zmrznjen tnrist.) V dunajskem gozdu pri Pur-kersdorfu našla je 5. t. m. neka ženica, ki je nabirala drva, truplo ponesrečenega turista. Preiskovalna komisija našla ga je že deloma razmesarjenega od roparskih živalij, le glava bila je še nedotaknjena. Na verižici, katero so dobili pri njem, bile ste brati začetnici „F. R." in na klobuku bilo je planinsko znamenje z napisom : „S srcem in roko za domovino". Zdravnik je konstatoval, da je nesrečnik okoli 22 let star in blizu 2 meseca mrtev. Ker se ne more nikakor dokazati, da bi se bil ta človek na kak drug način ponesrečil, se je zdravnik izrekel, da je zmrznil. Čudno pri tem je posebno to, da niso dobili pri njem razven one verižice nikake druge stvari. Ker tudi nikakega denarja ni imel, sklepa se, da je bil nesrečnež, ako ne umorjen, vsaj mrtev oropan. O njegovih družbinskih razmerah in njegovem imenu ne ve se nič gotovega. Kakor se danes poroča, je ta nesrečnik Ferd. D i e 11 e r, 22 letni dunajski lahkoživec. Pogrešali so ga že od 4. novembra 1894. (Nesreče.) Dne 30. pr. je pomečkal bukov hlod 71etbega Janeza Rozloker-ja iz Zgor. Tuhinja. — Dne 3. aprila pa se je ponesrečil 151etni Fr. Osolin. Peljal je s parom težak orehov hlod. Po nesreči je prišel pod kolo, katero mu je glavo tako strlo, da je bil v malo trenotkih mrtev. — Dne 5. t. m. je na dolenjski železnici raz 4 metre visoke skale padel delavec Jan. Kromar, tako da bo težko okreval. (Vremenska prognoza in Veliki teden.) Velika noč! Kdo bi si poleg obligatnih pisank ne želel tudi lepih Velikonočnih praznikov! Saj je to čisto naravno: Ce so lepi dnevi, so tudi prazniki za kristjana veseli, zlasti sedaj v tej letni ddbi, ko praznuje narava svoje probujenje, Cerkev pa Kristusovo vstajenje ! Ali april je tu, ta hudomušni mesec! Temperatura se je zadnjih osem dni sicer zvišala, toda ozračje se neče sčistiti — odveč nadvladujejo južno-zahodni vetrovi, severni ne morejo prodreti in se vzdržati na površju, in preroki dunajske centrale so v zadregi s svojimi prognozami! — A nekaj upanja nam vendar daio za prihodnje dni ti možje, čujrao: deloma ostane barometrovo stanje jednakomerno, v par dneh pa — t. j. po polni luni pa dobimo nižjo temperaturo, severovzhodni veter in večinoma jasne — solnčne dneve. Bog daj! (Zverina.) Iz Varšavo piše se 1. t. m. 32letni železnični sprevodnik Anton Wisuiewski, ki je stanoval s svojo 291etno soprogo Hedviko in štirimi od 7. do 6 let starimi otroci v majhni, jako borni sobici, spri se je pri kosilu s svojo ženo, katera mu je očitala, da ji je postal nezvest. Vsled tega jako razjarjen, potegne mož naglo iz žepa samokres, in ustreli najprej na 61etnega, potem 4!etnega in slednjič 21etnega otroka, ki so se takoj mrtvi zgrudili na tla. Nazadnje ustreli še na ženo, katere pa ni zadel dosmrtno, vendar se dvomi da bi še ozdravela. Hišnik dovedel je naglo orožnike, ki so zločinca prijeli in spravili v zapor. Društva. (Posojilnici v Vitanju) je v 1. 1894 pristopilo 78 novih zadružnikov, izstopilo 14. Vsled tega je naraslo število zadružnikov na 531, kateri imajo v deležih skupaj 2771 gld. Stanje hranilnih vlog se je povišalo med letom za 17.968 gld. 38 kr., tako, da znašajo s kapitalizovanimi obrestmi vred koncem 1894. leta 124.985 gld. 46 kr. Skupaj izposodilo se je med letom 1894 24.911 gld., vrnilo na posojila 11.287 gld. 88 kr. Stanje povišalo se je za 13.632 gld. 12 kr. Za dobrodelne namene se je vsled sklepa občnega zbora dne 28. marca 1894 na račun leta 1893 darovalo 332 gld. 90 kr. Skupaj se je uporabilo od čistega dobička do zdaj za dobrodelne namene 462 gld. 90 kr. Tudi od čistega dobička v letu 1894 se je uporabila primerna svota za dobre namene. Ves promet vitanjske posojilnice je v letu 1894 znašal 146.555 gld. 83 kr. Narodno gospodarstvo. Zemljiščni-davčni kataster. (Spisal državni poslaneo Fr. P o vse.) V. Vladni zakon za revizijo katastra pa zasleduje še nadaljni namen namreč, da se odstranijo pomote in očividne krivice v vrstitvah posameznih parcel v raznovrstnih bonitetnih razredih dotične kulture in da se ozira na vse tekom teh 15 let nastale trajne premembe v kakovosti zemlje in sicer glede posameznih parcel kakor tudi gled4 celih pokrajin iste kakovosti. Tudi ta stavek zakona je izkoristiti treba, le opominjam na to, kar sem že priporočil, da naj se le zaradi resnično krivično vcenjenih parcel pritožbe oglase. Nekateri poslanci že sedaj trde, nič se ne bo dalo doseči in zastonj bo vsak napor. Kakor svarim pred vsestranskimi pritožbami, ki niso utemeljene in opravičene, tako pa tudi svarim pred dvomom, da bo trud zastonj storjen. Spominjam se še, ko so ob času reklamacij (pred 15 leti) nekateri odsvetovali zglasiti se za reklamacijo in so res mnogi tudi opustili reklamirati. Naj navajam, da se je v celem cesarstvu oglasilo 1. 1881 in 1882. reklamacij in sicer za „polje" za 8,547.156, za „gojzd" pa 672.209 parcel. In takrat se je na podlagi oglasb pregledalo 5 963.446 parcel pri kulturni vrsti „polje" in 441.228 parcel pri kulturi „gojzd". In da so reklamacije imele tudi velik vspeh, nam zamorejo dokazati sledeče številke. Vsled reklamacij in reklama-cijskega postopanja znižala 8e je glavna svota čistega zemljišč, prinosa od 169,640.072 gld. na 164,939.218 gld., torej za 4,700.854 gld. Ta vspeh naj služi v dokaz, da križem roke držati ne kaže ter da treba delati in svoje pravice tudi braniti. Finančno ministerstvo sicer tudi po svoje izko-ristuje ta vspeh bivšega reklamacijskega postopanja (v 1. 1881) in meni, da so se tedaj vsaj v veliki večini vse krivičnosti odpravile in uravnale. Temu pa ni tako in zato mora biti naloga katasterske revizije tam, koder so očividne pomote in krivice, tudi to odpraviti, kajti krivično je bilo, da je dotičnik 15 let doslej trpel krivico, zakaj bi jo moral še nadalj-nih 15 let nositi! Iz vsega rečenega je razvideti, da je najvažuiše vprašanje pri celi reviziji prememba tarifnih nastavkov, katera pa v vsakem slučaju vpliva na katastralni čisti prinos vseh v klasifikacijskem okraju nahajajo-čih se zemljišč dotičnega bonitetnega razreda. In prav iz tega razloga bo vsa pozornost obrnena morala biti na določitev tarifnih nastavkov. Na vsak način pa se mora zavrniti in zanikati trditev vlade, da bodo deželni komisiji zadostovale r to svrho informacije evidenčnih geometrov. Prašam le, kedaj pa so ti ozirali se pri svojem poslovanju na kakovost zemlje dotične parcele, oni se imajo le ozirati, da je nje površje prav izmerjeno in da je na pravo ime vpisano. In kedaj pa so vršili to posredovanje na licu kraja, kedaj so obhodili celi okraj v družbi z župani in zvedenimi cenilnimi možmi; ali naj to v par mescih sedaj doženejo? Nemogoče delo tudi pri najboljši volji! Prav zato je potrebno, da občine stor4 svojo dolžnost. Telegrami. Ptuj, 9. aprila. Tukajšnji mestni zbor je včeraj sklenil izjavo, v kateri v imenu nemškega (?) mesta Ptuja protestuje zoper to, da se slovenski okrajni zastop umešava v notranje mestne stvari ker se spodtika nad tem, da se je tudi nemški Ptuj vdeležil Bismarcko-vih slovesnostij in da se grb ptujskega mesta sveti na kupi izročeni Bismarcku v imenu nemških Štajercev. — Pri včerajšnji volitvi v okrajni zastop predlagal je ptujski župan kompromis, katerega so pa Slovenci po predlogu g. Gregoriča odklonili. Nemci se potem volitve niso vdeležili. Trst, 9. aprila. Novi Lloydov parnik „Habsburg" so danes slovesno spustili v morje vpričo nadvojvode Karla Štefana in Marije Terezije, ki je kumovala, mej živahnimi slava-klici. Na besede Lloydovega predsednika izrazila je nadvojvodinja željo, naj bi nova ladija proslavljala po širnem morju slavo imena, katerega nosi. Levov, 8. aprila. Rusinski odbor, ki pripravlja jubilejno slavnost povodom 300-letnice ustanovljenja cerkvene unije z Eimom, objavlja oklic, v katerem poudarja, da je bilo možno rusinski uniji le pod varstvom avstrijskega cesarja in apostolske kurije svoj obred obdržati in jezik razvijati. Vsi Rusini se pozivljejo, da se te slavnosti obilo udeleže. Budimpešta, 8. aprila. Poroča se, da se prično pogajanja radi podržavljenja južne železnice, pri katerih bodo navzoči vojni, trgovinski in finančni minister. Petrograd, 8. aprila. V navzočnosti carja, carice, velikih knezov in kneginj odprlo se je včeraj žensko vzgojevališče, za katero je car Aleksander III. podaril krasno palačo Nikolajevski, kakor tudi precejšnjo svoto denarja. Pariz, 8. aprila. V zbornici vprašal je poslanec Perier glede tatvine vojaških pisem na chamberijskem kolodvoru in zahteval, da se Savojci oproste ogleduhov, ki prouzroču-jejo nemir. Vojni minister general Zurlinden pa je odgovoril, da dotična pisma niso imela nikake važnosti, vendar se ta zadeva sod-nijsko preiskuje. Strogo se je tudi naročilo, da se bolj skrbno čuva nad vojaškimi pismi. Kopenhagen, 8. aprila. Theodor pl. Sicbel, ravnatelj „instituto austriaco degli studii historici" v Rimu je imenovan članom danske znanostne družbe. Hamburg, 8. aprila. Iz več krajev v Polabju dohajajo poročila o velikih povodnjih. Berolin, 8. aprila. Naznanja se, da se udeleži avstrijski cesar vojaških vaj v Stet-tinu. Vendar še ni določen čas, kako dolgo se bode cesar tam mudil. Washington, 8. aprila. Predsednik Cleveland se je izrazil, da na noben način ne kandidira v tretje za predsedništvo. Hongkong, 8. aprila. 40 japonskih prevoznih ladij nahaja se sedaj na peskadorskih otokih. Kakor se poroča, nameravajo napasti Canto, kjer so Kitajci torpedo-ladije potopili, da se ložje postavijo v bran. Povodenj. Budimpešta, 9. aprila. Zadnja poročila o povodnji so neugodna. Donava vedno narašča in je stala včeraj pri Semlinu 77, Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera * *WIeii5 I. Bezirk, tefansplatz Nr. 11, Partcrre. metra. Vreme je deževno. Več vasij je pod vodo. Dela za reševanje so jako težavna. Tisa je pri Szegedinu izredno narasla, dajo jezovi že komaj zadržujejo. Jednaka nevarnost preti po reki Maros. Umrli ho: 7. aprila. Jožef Walant, pilarjev sin, 2 meseca, Kurja Vas 7, božjast. V bolnišnici: 6. aprila. Marija Jeraj, gostija, 61 let, srčna hiba. 7. aprila. Franc Okorn, gostač, 54 let, jetika. Tujci. 7. aprila. Pri Slonu : dr. Smitta, Satzke, Neuman, Spina, Stossler, Seugmiiller, Kugler, Dellmann z Dunaja. — Aney, Motka, Waitzen, Wisintini, Hauser iz Trsta. — Gabršček, Brunetti iz Gorice. — Picola iz Celovca. — Term od Sv. Lenarta. — dr. Hembo iz Opatije. — Kleinlercher iz Beljaka. — Dereani iz Žužemberka. — Hiitner iz Gradca. — Šventner iz Brežic. — Miklavčič od Sv. Križa. - Stibil iz Trnovega. — Glo-bočnik iz Kranja. Pri Maliču: dr. R. Pape, Markovsky, Priegl, Bohm, Pussenegger, Stein, Jelinek, Schulz, Polaček z Dunaja. — Hibi, Courir iz Trsta, — Gutmaansthal iz Višnje Gore. — Zorzenon iz Bistre. — Bertoldi iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru: Vesel, Marseh iz Trsta. — Krajgher iz Novega Mesta. — Stritof iz Starega Trga. — Žitnik iz Cerknice. — Vidrich iz Begunj. — Svigel iz Kozleka. Pri avstrijskem earu: Szilber z Dunaja. — MegliS od Sv. Katarine. Vremensko sporočilo. a u n a j 8 k a borza. Dnč 9. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4*.......123 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1083 „ Kreditne delnice, 160 gld............403 „ London vista...........122 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ 65 kr. 70 „ 50 „ 35 „ 40 „ 40 „ 60 " 26 „ 75\,„ 94 » 68 „ n 73 „ Dne 8. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4 % kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ „ dolenjskih železnic 4 % 152 gld. — kr. 164 75 197 50 99 50 152 — 132 50 108 75 111 25 99 25 99 90 223 50 176 — 133 70 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 25$kr, 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 WaldsteinoTe srečke, 20 gld......55 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 171 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3660 Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . 577 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 163 Papirnih rubljev 100........130 50 75 75 25 80 50 62 Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev naro&ll na boni. Menjarnična delniška družba „H EBC V R" WoHzeilB it. 10 DnnaJ, Mariahilferstrasse 74 B. papirjev obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarn«" v Ljubljani.