SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Komisija za spremljanje iiresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki POROČILO¸ O URESNIČEVANJU IN IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1985-1986 KAZALO I. UVOD II. ORGANIZIRANOST KADROVSKIH SLUŽB III. IZVAJANJE KADROVSKE FUNKCIJE - Zaposlovanje - Pripravništvo in proizvodno delo - Izobraževanje - Fluktuacija - Planiranje kadrov - Poslovodni kadri IV. DISCIPLINSKI POSTOPKI V. URESNIČEVANJE POLITIKE DRUŽBENIH PRIZNANJ VI. INOVACIJSKE DEJAVNOSTl VII. UGOTOVITVE - ZAKLJUČKI I. UVOD Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in sklep Skupščine zavezuje Komisijo za spremljanje uresničevanja Družbenega dogovora, da najmanj enkrat letno poroča Skupščini občine o stanju in doseženih rezulta-tih in o morebitnih problemih poroča Skupščini. Predloženo poročilo je izdelano na podlagi vprašalnika in podat-kov iz občinske kadrovske evidence, ki ga je občinska kadrovska služba poslala 138 organizacijam združenega dela. Vprašalnik je vrnilo 96 organizacij združenega dela, 4 organizacije so vrnile vprašalnike neizpolnjene, ker je sedež organizacije registriran v drugi občini. Tako prikaz stanja na podlagi poslanih anket zajema podatke iz 92 organizacij združenega dela. Namen poročila je, da prikaže kako se izvaja Družbeni dogovor in uresničujejo sklepi Skupščine ter, da se ugotovi, v kolikšni meri sta kadrovska dejavnost in kadrovska politika vpeti v razvojne možno-sti in koliko prispevata k razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in k uresničevanju dogovorjenih ciljev družbenega razvoja občine na tem področju. II. ORGANIZIRANOST KADROVSKIH SLUŽB Naziv, status in področje dela kadrovske službe je različen v posameznih organizacijah združenega dela. V večini organizacij združenega dela imajo organizirano kadrovsko službo z vsemi funkcijami. Pri anketiranih organizacijah združenega dela so v 26 primerih kadrovske službe samostojne, v 49 so v okviru druge organizacijske enote, v 9 primerih v tajništvu službe, 8 organizacij združenega dela pa vprašanja organiziranosti kadrovske službe ni izpolnilo. Iz podatkov ugotavljamo, da se kadrovska dejavnost izvaja na vseh ravneh, in sicer: na nivoju SOZD-a v 5 primerih ali 5,43%, na nivoju DO v 68 primerih ali 73,91%, na nivoju TOZD-a v 14 primerih ali 15,22%, drugače v 7 primerih ali 7,6% (to so šole in manjše organizacije združenega dela), kjer to funkcijo opravlja tajnik šole ali drug delavec. Po sisteraizaciji je v kadrovskih službah zaposlenih 376 delavcev, dejanska zasedenost pa je 352 delavcev, od tega je za strokovna dela in naloge sistemiziranih 79 mest z visoko izobrazbo, 116 z višjo in 134 s srednjo izobrazbo. Dejanska izobrazba pa je nasled-nja: 52 delavcev z visoko izobrazbo, 110 z višjo in 106 s srednjo izobrazbo. Iz tega sledi, da je stopnja izobrazbe delavcev v kadrov-skih službah nižja od sistemizirane. V primerjavi s prejšnjim poro-čevalskim obdobjem se je stanje precej izboljšalo: V VI VII DEJANSKO STANJE 1986 1984 106 102 110 88 52 38 Vodenje kadrovskih služb je v 19 primerih opredeljeno kot dela in naloge s posebnimi pooblastili (večje OZD). V 50 primerih pa vodje kadrovskih služb sodelujejo na strokovnih kolegijih. III. IZVAJANJE KADROVSKE FUNKCIJE Kadrovske službe opravljajo več ali rnanj vse funkcije kadrovske dejavnosti. Pri vseh je na prvem mestu kadrovanje, sledi izobraže- vanje, socialna dejavnost, normativna dejavnost na področju delovnih razmerij, zdravstveno varstvo, delo s samoupravnimi organi in delegacijami, družbeni standard, nagrajevanje, rekre- acija in drugo. Kadrovsko politiko in dejavnost ima večina organizacij združenega dela opredeljeno v statutih, pravilnikih o delovnih razmerjih in samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev in srednje- ročnih planih. Plan dela za leto 1987 je pripravilo od 92 organizacij združenega dela le 12 organizacij. V anketi so navedeni tudi problemi, s katerirni se srečujejo kadrov- ske službe pri izvajanju kadrovske piMitike. in sicer: - večji pomen in vloga kadrovski funkciji - več sodelovanja s strokovnimi službami v organizacijah združe-nega dela - strokovna navodila občinske kadrovske službe - premalo statističnih podatkov Zavoda za statistiko - stanovanjska problematika - pomanjkanje nekaterih profilov delavcev (visokp strokovnih) - ureditev inštituta z delom pridobljenih delovnih zmožnosti. Zaposlovanje Po podatkih iz anket je bilo v 92 organizacijah združenega dela na dan31. 12. 1985 zaposlenih 32.493 delavcev. na dan 31. 12. 1986 pa 33.690 delavcev. Kvalifikacijska struktura zaposlenih za leto 1985 in za leto 1986 je naslednja: Ugotovljamo, da se kvalifikacijska struktura bistveno ni spreme-nila. / ¦ _______________________V f- f. -____________________________^ _ *__________________________________________________________________________( „1 I \ . *L ¦¦--._ ' . '¦ 'jjL ^ -¦:' J-r/i'1- -.'~~~I."., .• -."T~ ->. v t,. ' .. .. ' -V: ' I ¦' - •*"-¦¦ >5u 'X'-'""^?^^^ JlH1-*--------' ? ;::':ith*+*&----'—T——-----'-<--- w ^.wW.;.vW.^^::.^ .:...;:.::::::L:: '" .... :" ---- A^""!1^'^ gff1-"1-' ¦'' ¦¦¦}?!»'-** ¦ ' ¦ . ¦¦¦¦•^ii:::^:^ 1;:::::ž::S::%:i:i:i?:;S:::wi:5^$::S::::$ '•' '"• :. '"^,^¦'^nL*-^:*'^ 24 -; U.^'"u.-' ^": : T ^ijiril /- '•'¦ ¦>..¦.)¦ ¦'-¦,¦•• ' ¦ ' ¦ ~| |i |!r / LEGENDa: *-\J '¦.'¦..¦' " .. ; 60m !- j I ' 't . ' J -._._ '- ¦ ¦'.- ¦' ..-.¦¦'¦: fff! i !::I ' ¦...........j MEJA OBMOČJA ŠS 3 PODU1IK, II FAZA, I ETAF» • ::^jk^ " > • ¦ ; )-\ ¦ . •- : ,'?°m || i( f^ . • S3SM3 <**»L ™*** f^. ' * ' ' ': '¦¦..:• '¦¦3\i | |*p- ¦ ¦ :::::::::::::::::::::::j varovane kmetuske površine . ' \ __¦ : g| I ' jj|j| \ . ^i^ii^i PROS7E ZELENE IN REKREACIJSKE POVRŠINE . r^=_ ~-' " \ >-¦'" \ • f:.f I ; j (lt!;; * ¦ 0BST3JEČI STANOVHNJSKI OBJEKTI | . ¦ fl ]' ~~ ~ ' V:'¦¦¦.¦¦••¦•¦¦: •¦.-¦¦'"'-•' ¦¦'l-il /•/ ifŠ i^^^BB STANOVANJSKI OBJEKTI IN - - HtV , . : \ ¦¦¦'-:¦•'¦¦:••¦-; .' . gjl ' |||' ' objekti javneoa programa "-==—»^-. 1 ; y '\ ; : ; i-fa-,' . / !|/; P^™™» podzemne oaraže, garaže v pt objektov ^l \ y ¦• . V::.: • -jfe/ // |/!i.' fc™««^* ALI °OD TERASAMI \V ••'' ; \vi ¦ ;ac ~W' n w ¦'-¦-••;:---^ 'parkirniprostori rv-^___j),^ ¦ _.-" ¦ i , - ¦• :' ' T/ !:l Ibil / ¦ - ' ' CESTNO PROMETNE KOMUNIKACIJE 2 VARCM4LNM FASOM ¦\: •' -Š I jS / '-^BUS " ' POSTAJALIŠČA MESTNEGA J4VNE« PROMETA -'.¦-•..».»'»mT'--------- \W\r\\ 'm >ij™ ' ' ' ' j VRS1E DREVES.DREV0RED ------.___________*- ir^ - ' %.-¦' ¦-','. ¦•¦•¦ APVj/- i ¦ .4- r-r''*«''! ' ¦/ ]'] \\n'rf'^^"^ "' ' •' ' ' SKUPINA DREVES, SADOVNJAKI • I » )) \^_^=^,rr. - : ^^^^S^V. \ .^lL.. : ]4 ; liflVj;._____/ j/hj 'ji^lld'- 1..........~....................... ^razmejiiev Ss 3« - šs 3/« južni dei \\ '; V* ¦/'• '¦;-';-'-'";''/-*r^ > """^n'l l ¦-r 1 j : \ [¦ , ¦ ,A ijQI ite.Wv' .-¦ / ______L_____I____3^^^| '^^jMim^^^^^f^^M^^^F^^^^ I.CELOTNE .. -3 If ______! I ^^-^^^^^ - mh l^-vP ;i ' \\r-A* // 44 H.rAZE l.cTAPt • "l^^t^^iMir^iiHM Funkcionalno izobraževanje delavcev po posameznih kvalifikaci- deficitarnost poklicev raalo možnosti za napredovanje, inštitut z jah v Ietih 1985 in 1986: delom pndobljene delovne zmoznosu. i-------------------------------------------------------------------------------- Funkcionalnega izobrazevanja na soli za poslovodne delavce pri Stopnja GZ SRS (Brdo) na tečaju za kadrovske delavce so se udeležili izobrazbe 1985 1986 delavci iz 13 organizacij združenega dela. I 91 205 _ ,, .. II 409 466 Fluktuacija III 248 334 Fluktuacija je pomemben vidik planiranja kadrov oz. načrtovanja IV 707 808 zaposlovanja. V občini 59 organizacij združenega dela preučuje V 1045 1223 vzroke fluktuaciie, 28 ie ne, 5 organizacii pa na vprašanje ni Vl/1 441 570 odgovorilo. VI/2 3 ¦ 3 v letu 1985 je prenehalo delovno razmerje v 92 organizacijah VI/1 605 762 združenega dela 3471 delavcem, (10,68%), v letu 1986 pa 3696 VI/2 31 41 delavcem (10,97%). Ugotovljeno je, da delavci največkrat prene- VIII 3 6 hajo delovno razmerje zaradi odhoda v drugo organizacijo združe- SKUPAJ 3583 44~18 neLa dela, zaradi odhoda v pokoj, sledi služenje vojaškega roka, ---------------------------------------------------------------------------------------- disciplinski poslopki in drugo. Največja fluktuacija je od I-V V letu 1986 je opazen dvig števila delavcev, ki so se funkcionalno stopnje zahtevnosti. izobraževali. Delovno razmerje je sklenilo 6470 delavcev in to največ delavcev Od skupnega števila 7058 planiranih kadrov so organizacije zdru- od I-V stopnje zahtevnosti. Načini sklenitve pa so v večini prime- ženega dela pridobivale novo zaposlene delavce: rov prihodi iz drugih organizacij združenega dela, prve zaposlitve, j^gj 1986 pripravniki in štipendisti. ---------------------------------------------------------------------------------------- Od 92 organizacij združenega dela proučuje odsotnost z dela - s štipendiranjem 498 477 sistematično47organizacij,36jihproučujeobčasno, 3 organizacije - razpisi in oglasi 1988 2079 pa odsotnosti ne pioučujejo. - preko Skupnosti za zaposlovanje 582 451 Sistem kontrole opravičene odsotnosti z dela imajo uveden v 56 - S kadrovanjem iz drugih republik 155 146 organizacijah združenega dela. - z delavci, ki so se vrnili iz tujine 10 15 Izpodatkov v anketi je razvidno, da je bilo v letu 1985 vorganiza-SKUPAJ 3233 3168 cijah združenega dela 602.239 izgubljenih delovnih dni, v letu 1986 oz oz pa641.722. 30organizacijzdruženegadelaugotavlja,daodsotnost 45,8% 44,8% zdelaraste. Od skupnega števila 3768 planiranih potreb po kadrih v letu 1987 Planiranje kadrov bodo organizaciie združenega dela pridobile: ,, • . • • ¦ . • -» 1 ¦ 1 -----------------------------------------------_--------------------------------------- V zvezi s plamranjem kadrov je Zveza skupnosti za zaposlovanje št. stopnja smer SR Slovenije opredelila dva temeljna dokumenta, in sicer: Samo- - sštipendira- 463 VII, VI, V, IV stroi.,elektr., uPravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki n:em ekon lesna §a sPreJemaJ° organizacije zdruzenega dela 111 načrt zaposlovanja, kovin' tre ' ^i 8a sPreJema Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščina občine. - zrazpisiin 1555 VII, VI, V, stroj.,elektr., Ti dokumenti naj bi vplivali na usklajevanje načrtov med organiza-oglasi FV III II I kovin tek cijami zdruzenega dela v druzbenopoliticm skupnosti in s tera na ' ' ' stil.,računal. realnejše planiranje kadrov. - preko Skun 309 VII VI V tekst stroj Anketa je pokazala, da ima 85 orgamzacij združenega dela oz. zazaposl. " IV, 111,11,1 kovin!,ključ., 92,39% izdelan letni plankadrov, 80 organizacij združenega dela j^jj^ oz. 86,95% ima lzdelan tudisrednjeročmplankadrov, 26orgamza- skadrova 39 VII VI V IV cij združenega dela oz. 28.26% ima izdelano projekcijo dolgoroč- njemizdrugih II ' ' ' nega plana po kadnh. republik Plani kadrov vsebujejo naslednje elemente po vrsti: potrebno - drueo 71 VI V IV II stroi kovin število delavcev za opravljanje nalog 80 organizacij združenega --------------------------------------------—------1----------------—------------------ dela oz. 86,95%, pregled delavcev po strokovni usposobljenosti in SKUPAJ 2437 64,67% delovni zmožnosti 75 organizacij oz. 81,52%, predviden odhod oz. delavcev v 69 organizacij oz. 75%, plan štipendiranja 52 organiza- cij oz. 56,52%, plan izobraževanja 51 organizacij oz. 55,43%, Pripravništvo in proizvodno delo prerazporejanje delavcev 23 organizacij oz. 25% in druge elemente 4 organizacije oz. 4,34%. V organizacijah združenega dela je usposobljenih 822 mentorjev za Pri sestavi planov sodelujejo s kadrovskimi službami v 77 organiza-organizacijo in izvajanje pripravništva, in sicer: 19 z izobrazbo cijah združenega dela oz. 83,70% poslovodni delavci, v 34 organi-VIII. stopnje zahtevnosti, 253 s VII. stopnjo zahtevnosti, 173 s VI. zacijah oz. 36,96% delavci iz plansko-analitskih služb, v 27 organi-stopnjo, 239 s V. stopnjo, 138 z manj kot V. stopnjo zahtevnosti. zacijah oz. 29,35% delavci iz razvojnih služb in komisije za delovna Večina organizacij združenega dela (74%) ima pripravljene pro- razmerja ter vodje sektorjev, v 65 organizacijah oz. 70,65% pa so grame za pripravnike, vendar se pri izvajanju pripravništva sreču- kadrovske službe samostojne. jejo s problemi: mentorji so preobremenjeni, zato velikokrat lahko pri sestavi planov kadrovskih potreb organizacije združenega dela opravijo le svetovalno delo, manj pa strokovno. Pripravniki priha- želijo več strokovne pomoči od strokovne službe Skupnosti za jajo v združeno delo s premalo strokovnega znanja, kar otežuje zaposlovanje, Občinske kadrovske službe in občinskega Komiteja njihovo usposabljanje v času pTipravniške dobe. za dmžbeno planiranje in gospodarstvo. Ugotovitve organizacij združenega dela v zvezi z izvajanjem proiz- vodnega dela oz. delovne prakse so, da je čas za opravljanje Poslovodni kadri proizvodnega dela prekratek, da ni dovolj povezave med šolami in organizacijami združenega dela, da učenci prihaiaio na proizvodno Poslovodm organi lmajo lzredno pomembno vlogo m odgovor- delo s premajhnim teoretičnim znanjem, temu pa se priključi še nost za hltreJšl družbeno-ekonomski razvoj. Zato so organizacije slab interes za pridobivanie praktičnega znania. združenega dela m druge samoupravne organiza«]e m skupnosH ter družbeno politične skupnosti zainteresirane, da opravljanje Izobraževanje posiovodnih funkcij prevzamejo najbolj sposobni, strokovni in ustvarjalni kadri. Izobraževanje ob delu, seminarji, teaaji, priznanje z delom pridob- Pn izbiri kadrov za najodgovornejže družbene funkcije je ljenih delovnih izkušenj in štipendiranje so ukrepi, s katerimi potrebno upoštevati celovitost strokovnih znanj in osebnostnih organizacije združenega dela izboljšujejo izobrazbeno strukturo kvalitet tersposobnosti,zlastipa, da kandidati poleg pogojev, kise zaposlenih delavcev. zahtevajo v razpisu izpolnjujejo še kriterije, ki so opredeljeni v Na izboljšanje izobrazbene strakture zaposlenih pa zaviralno vpli- Družbenem dogovoru o kadrovski politiki. vajo različni faktorji: prezaposlenost, slabi pogoji dela, nezaintere- v občini Lj.-Siška je bilo na dan 31. 12. 1986 228 poslovodnih siranost (starostna struktura zaposlenih), politika nagrajevanja, delavcev, od tega je 224 individualnih poslovodnih organov in 4 28 kolegijsko vodeni poslovodni organi. Na ta dan je opravljalo poslovodno funkcijo 28 vršilcev dolžnosti iz različnih vzrokov (reorganizacija OZD, neuspešen razpis). Pregled IPO po dejanski izobrazbi: STOPNJA IZOBRAZBE Vli . VIII št. % št. % 93 46,5 9 4,5 SKUPAJ VII in VIII št. 116 % 45,8 Stopnja izobrazbe se ni bistveno spremenila. vendar pa je še vedno previsok % poslovodnih kadrov s V. stopnjo izobrazbe. Pregled IPO po starosti: STAROSTNA STRUKTURA pod30let 31-40 let št. % št. % 41-50 let 51 in več let št. % št. % 1986 1984 0,8 45 22,5 69 27.4 79 39,5 95 37,5 76 38 87 34,3 Pregled IPO po zaporednosti mandatov: I. mandat II. mandatlll. mandat in več 1986 1984 št. 101 % 50,5 59 št. 59 % 29,5 30 št. 40 % 20 11 IV DISCIPLINSKI POSTOPKI Zaradi ugotavljanja odgovornosti za izvajanje delovne obvezno-sti so bila anketiranim organizacijam združenega dela postavljena vprašanja, koliko je bilo izpeljanih disciplinskih postopkov, katere so najpogostejše kršitve delovnih obveznosti, ukrepi, ki jih izreka disciplinska komisija, koliko zahtevkov za varstvo pravic je bilo vloženih na Sodišču združenega dela, kako poteka sodelovanje z OO ZS ter zunanjimi člani disciplinskih komisij oz. s kakšno problematiko se srečujejo pri izvajanju disciplinskih postopkov. Ugotovljeno je, da so najpogostejše kršitve vinjenost, neopravi-čeni izostanki z dela, malomarnost pri delu. ncizpolnjevanje oz. odklanjanje delovnih obveznosti, zamujanje, nezakonito razpola-ganje z družbenimi sredstvi, zloraba položaja, kraja. V letih 1985 in 1986 je bilo izvedenih 2657 disciptinskih postop-kov, izrečenih pa je bilo 1605 ukrepov, od tega v letu 1985 1362 postopkov, v letu 1986 pa 1295 postopkov. Primerjalno število disciplinskih postopkov pada, kar lahko pomeni, da so organiza-cije združenega dela dosegle večjo disciplino in odgovornost pri izvajanju del. Lahko bi bila to tudi posledica sprememb in dopolni-tev Zakona o delovnih razmerjih, ki točno določa, v katerih primerih je obvezen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zahtevkov za varstvo pravic pri Sodišču združenega dela je bilo vloženih v letu 1985 51, v letu 1986 pa 45. Ugotovljeno je, da so disciplinski postopki v organizacijah zdm-žcnega dela vodeni strokovno. V nekaterih primerih je delo sicer otežkočeno zaradi nesodelovanja zunanjih članov, ki so preobre-menjeni in prvič v postopku. V glavnem pa pri izpeljavi disciplin-skih postopkov ni večjih težav. V organizacijah združenega dela sodelujc OO ZSS, njihov predstavnik pa je prisoten na obravnavi. Clani disciplinskih komisij se izobražujejo na seminarjih, organi-ziranih v samih organizacijah združenega dela in na seminarjih, ki jih organizira Občinski svet Zveze sindikatov Lj.-Šiška. V URESNIČEVANJE POLITIKE DRLSŽBENIH PRIZNANJ Politika odlikovanj in družbenih priznanj je pomembna sesta-vina kadrovske politike. Ta nematerialna oblika stimuliranja delovnih ljudi in občanov je prisotna na vseh področjih družbenega življenja. V občini so se podeljevala državna odlikovanja in prizna-nja občine, priznanja OF, priznanja OZD, krajevnih skupnosti in sindikata. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Lj.-Šiška je v letu 1985 prejela in obravnavala 103 pobude za odlikovanja, in sicer: 101 za posameznike in 2 pobudi za OZD. V lctu 1986 pa je prejela in obravnavala 130 pobud za odlikovanja za posameznike. Ugotovljeno je, da je največ pobud iz organizacij združencga dela, manj pa iz krajevnih skupnosti. Občinska priznanja se izročajo ob občinskem prazniku 22. junija. V letu 1985 sta bili podeljeni 2 zlati plaketi (posameznik in OZD), 8 svebmih plaket (3 posamcznik. 5 OZD), 10 bronastih (4 posameznik, 6 OZD) oziroma društva. V letu 1986 sta bili podeljeni 2 zlati plaketi (posameznik in OZD), 4 srebrne plakete (3 posamezniki in OZD), 7 bronastih plaket (4 posamezniki, 3 OZD). Iz anket poslanih organizacijam združenega delaje razvidno. da v večini organizacij nimajo imenovanih komisij za odlikovanja in druga priznanja. Komisije imajo imenovane le v 31 organizacijah. Na komisijah se obravnavajo predlogi za državna odlikovanja in-razna interna priznanja, ki jih podcljujejo organizacije združenega dela ob svojih jubilejih: plakete, listine, znaki po stopnjah (zlati, srebrni, bronasti), pismene pohvale.jubilejna priznanja in na-grade. V organizacijah združenega dela, ki nimajo stalnih komisij, pa zadeve s področja odlikovanj in priznanj obravnavajo delavski sveti ali DPO v organizacijah združenega dela. VI INOVACIJSKE DEJAVNOSTI Ustrezno organiziranega raziskovalnega dela v Občini Lj.-Šiška ni veliko. Za tako delo so potrebni usposobljeni raziskovalni kadri, primerna raziskovalna oprema, finančna sredstva in razvita infor-macijska dejavnost. Od 92 organizacij združenega dela je samo v 15 organizirana strokovna služba za inovativne dejavnosti. ostale organizacije službe nimajo oz. niso odgovorile na vprašanje. Komisije za inova-cije pa so ustanovili v 35 organizacijah združenega dela. Samoupravni akt o nagrajevanju inovacij ima izdelanih 46 orga-nizacij. Merila o ugotavljanju deleža službene dolžnosti ob inova-tivnem predlogu ima 26 organizacij. Inovativno dejavnost imajo organizacije združenega dela izde-lano največkrat v pravilniku o inovacijah, sledi statut. samou-pravni sporazutni, pravilnik o osnovah in merilih razporejanja dohodka del. sredstev za OD, pravilnik o izumih. Iz vprašalnika je razvidno, da je inovativno dejavnost obravna-valo v letu 1986 na organih samoupravljanja 28 organizacij združe-nega dela. V svoje planske dokumente pa je to dejavnost vključilo 23 organizacij. Glede na to, da na ustvarjalno klimo vplivajo tudi vodilni in vodstveni delavci, je bilo v anketi tudi vprašanje v kolikšni meri vplivajo na inovativno dcjavnost. Rezultati so pokazali, da je v 8 primerih vpliv zelo velik, največkrat je vpliv ustrezen. v 6 primerih pa vpliva vodilnih vn vodstvenh delavcev ni (na vprašanje je odgovorilo 51 organizacij). Anketa je pokazala, da so najpogostejše oblikc informiranja o inovacijskih dosežkih v organizacijah združenega dela razni sestanki in posvetovanja, podeljevanje nagrad in priznanj. obve-ščanje v internem glasilu, redkejc pa obveščanje na oglasnih deskah in organizacije razstav. Svobodna menjava dela in dohodkovno povezovanje z razisko-. valnimi organizacijami, inštituti in fakultetami je zelo pomembno za organizacije, ki nimajo razvite lastne razvojno raziskovalne dejavnosti. Takšno sodelovanje prispeva k hitrejšemu prenosu rezultatov raziskovalnega dela v neposredno prakso. Analiza daje zaradi nepopolnih podatkov organizacij nezane-sljivo oceno gospodarske koristi inovacijskih prihrankov in izplača-nih nadomestil avtorjem inovacijskih predlogov. Inovacijski dohodek je temelj in vzpodbuda za nadaljno razisko-valno inovacijsko delo v organizacijah združenega dela, vendar še vcdno ni izdelana Metodologija za spremljanje te dejavnosti. Zgoij približno ocenjevanje ekonomske učinkovitosti lc dejav-nosti pa je še daleč od sprotnega uveljavljanja rezultatov znanja. kot pomembnega dela poslovne politike organizacij združenega dela. Inovacijski predlogi v letu 1985 in 1986: Število delavcev, ki so prijavili inovacijske predloge po kvalifi-kacijski strukturi za leto 1985 in 1986: VIII UGOTOVITVE - ZAKLJUČKI Občinska kadrovska služba je zaprosila 138 organizacij združe-nega dela s področja gospodarstva in družhenih dejavnosti, da izpolnijo anketne liste, iz katerih smo želeli dobiti podatke o izvajanju posameznih določil Družbenega dogovora. Odgovore je posredovalo le 92 organizacij in to na več urgenc, kar kaže na določeno nezainteresiranost, da bi to področje v občinskem merilu temeljito obdelali. Iz anketnih listov sledi, da so kadrovske službe marsikje še slabo organizirane, da opravljajo le del kadrovskih funkcij, da nimajo ustrežnih kadrov in, da pri svojem delu v marsikateri službi nimajo pomoči od ostalih poslovodnih struktur. Na to kaže tudi dejstvo, da nimajo vse organizacije izdelanih letnih planov kadrov, prav tako tudi ne srednjeročnih načrtov in, da itna le 26 organizacij združenega dela projekcijo dolgoročnega plana razvoja kadrov. Prav kadri pa so investicija, kjer se ne more planirati za leto dni, temveč za daljše obdobje. Pri izdelavi planov so bile več kot v polovici primerov kadrovske službe prepuščene same sebi, brez sodelovanja drugih ustreznih strokovnih služb. Iz podatkov se kot poseben problem kaže način zaposlovanja, saj je predvideno novo zaposlovanje v več kot tri četrt primerov z razpisi in oglasi preko Skupnosti za zaposlovanje. To pomeni, da organizacije združenega dela s štipendiranjem oz. načrtnim uspo-sabljanjem kadrov pridobivajo le četrtino delavcev. Tak način pridobivanja kadrov je kratkoročno gledano za organizacijo sicer najcenejše, dolgoročno pa prav gotovo najdražje. Na področju pripravništva in proizvodnega dela ugotavljamo, da je bilo v organizacijah združenega dela mnogo storjenega, vendar pa bi morala biti povezava med organizacijami združenega dela in šolami usmerjenega izobraževanja pri pripravi učnih programov tesnejša, kar bi verjetno odpravilo vsaj del problemov, ki so nakazani v odgovorih na vprašalnike. Da je fluktuacija v močnem porastu, prav tako pa tudi število izgubljenih delovnih dni. To terja od organizacij združenega dela, da izdelajo ustrezno analizo vzrokov. Stanje na področju množične inovativne dejavnosti je kritično in mora pomeniti izziv za slehernega delavca, še predvsem pa za strokovne in poslovodne delavce. V tesnem sodelovanju z organizacijami združenega dela bo treba domisHti način in metode vzpodbujanja delavcev v inovativno kreativnemu razmišljenju. Množična inovativna dejavnost ni parola, temveč je pomembna ekonomska kategorija, ki vnaša strokovni nemir in krepi ekonom-sko moč. Temu gibanju moramo biti v pomoč tako kadrovski, kot drugi strokovni detavci, posebno pa IPO in DPO. Zaradi omejenega obsega je v poročilu marsikatero področje obdelano preskopo. Podatki bodo služili kot osnova za konkretne aktivnosti odgovornim nosilcem politike v občini. Gradivo pripravila: Neva SKVARČA Občinska kadrovska služba Komisija za spremljanje uresničevanja DD o kadrovski politiki Vladimir KOČEVAR