Stav. S 6. (feEtetek.niM.-Lt.tti Is Mi). V Trstu, petek 17. aprila 1925. Leto III. Iskaja tuIi patek epoMot. N»»1ot : Trtt-Trieat« Ca*«l&a Contro 37 ali pa : Tia Geppa 17/111, Izdaja : honsorcij M a leg* lista MALI | Stasa i ana itevilka 20 atotink. «Mal En:■ lato 10 lir ■j ruw , Licnjska x » u ' IT t LJUEU > J AN A \ JUGOSL.a v 1J A. Mali koledar. Petek, 17. aprila: Rudolf. — Sobota, 18.: Apolonij. — Nedelja, 19.: Bela nedelja. — Pondeljek, 20.: Marcelin. — Torek, 2l.: Bruno. — Sreda, 22.: Gaj. — Četrtek, 83-: Vojteh (Adalbert). Petek, 24.: Jurij. MALE NOVICE. Delo 'naših poslancev. Poslanec dr. Besednjak je vložil 13 (trinajst) interpelacij na šolskega ministra, ker so oblastva ukinila poučevanje hrvatskega jezika na ljudskih šolah v Kringi, motovunskih .Novakih, Karojbi, Bermu, Sv. Petru u Šumi, Trvižu, Baderni. Sv. Lovrecu, Žban-daju, Tinjanu, pazinskih Novakih, Be-leju na otoku Cresu in v Ustrih na otoku Cresu. Moka v Rimu. V Bimu je padla moka na debelo od 230 na 218 lir na kvinta]. Tri mesece so se «beli baroni«, to so veletrgovci in veleindustrijalci, borili, da bi ostala cena pri starem, toda delavske organizacije so zmagale. Hindenburg. Ime je splošno znano. Bil je najboljši nemški general v svetovni vojni. Nemci ga silno časte. Sedaj na stara leta se je odločil na prigovarjanje admirala Tirpitza in drugih bojevitih Nemcev, da se da voliti za predsednika republike. Nacionalist Jarres mu je za druge volitve odstopil svoje mesto. Dne 20. aprila si bosta stala nasproti le dva resna nasprotnika: zastopnik moderne demokratične Nemčije, dr. Marx, in zastopnik cesarske zatiralne in pikelhavbarske Nemčije, general Hindenburg. Kdor želi mir, želi zmago dr. Marxu. Ponesrečen izlet na Veliko nedeljo. Na veliko nedeljo zjutraj se je inženir Ivan Cattarinich (Katarinič) iz Trsta odpravil z nekaterimi sorodniki ha daljši izlet z lastnim avtomobilom. Razen Cattarinicha, ki je sam krmaril ®o se odpeljali z avtomobilom trije njegovi otroci, in sicer: 18-letni dijak Mauro, 15-letni Oliver in 10-letna Gian-nina ter gospodični Maria Tarabocchia *n Vilma Boehm, obe sorodnici Catta-rmichevih. Nihče ni niti najmanj slutil, da bo izlet kmalu in zelo žalostno končal. V klancu na Greti’ je Cattarinich, ki je vozil zelo naglo, hoteč se lzogniti neki ženski, naglo zavil v stran, toda pri tem je avto zadel s sPrednjim kolesom ob debel kamen ter Se prevrnil. Že pri silnem sunkn so vse •sebe, ki so se nahajale v njem, betele na cesto ter se več ali manj hu-^ pobile. Inž. Cattarinich si je pri Padcu zdrobil nosne kosti, zlomil spodnjo čeljust, si pretresel možgane zadobil številne manjše poškodbe. Njegov starejši sin Mauro si je zlomil ^esno roko, mlajši sin Oliver in hčerka sta k sreči zadobila le široke prasko ln nenevarne rane na raznili delih telesa. G.čna! Boehm se je pobila po glavi TEDMIK ZA NOVICE IN POUK. Znanost ne varuje pred zločinom Sodobna Rusija je zelo vajena umorov. Življenje v medvedovi deželi nima ba& visoke cene, a zadeva medicinke 5. semestra leningradske ženske univerze Po-kromovič je vendar razburila celo me. sto. Pokromičeva je stanovala pri samotni starki Kurdjumovi, vdovi po bogatem konjerejcu, ki so ga ustrelili boljševiki. Kurdjumova je bila premožna a mračna ženska; imela je malo znancev. Nihče se ni čudil, če se ni prikazala par dni iz stanovanja. Koncem marca je naznanila postrežkinja oblasti, da ni vdove domov že 5 dni. Nihče ne ve, kam je šla. In teden pozneje so našli otroci pri igranju v napol podrtih tovarniških hišah ob Nevi glavo starke, za katero se je grizlo več mačk. Policija, ki je preiskala nekaj zapuščenih hiš v tem okraju, je končno dobila vse ude trupla izgubljene starke. Nahajali so se v zabojih in loncih ter so bili raztelešeni po vseh medicinskih pravilih. Preiskava v stanovanju Kurdjumo-ve je dognala, da je izginila tudi večja svota denarja, cekinov in briljantov, ki so pripadali umorjenki. Policija je pričela zasledovati podnajemnico umorjene, medicinko Pokromičevo, ki je veseljačila po dragih barih, se lepo oblačila in se vozila z najboljšimi konji. Pokroinovi-čeva je dajala jako malobesedne in nejasne odgovore ter je bila kmalu izpuščena vsled pomanjkanja dokazov. Končno pa jo je izdala njena lastna premetenost. Po oprostitvi Pokromovičeve je namreč dobila policija nepodpisano pismo, v katerem je pisal «sokrivec umora», naj ustavi policija zasledovanje, ker so že vsi morilci za sovjetsko mejo. Izvedenci so ugotovili, da je pisala pismo neka Klimova, najboljša prijateljica Pokromovičeve. Klimova je pri zasliševanju priznala, da je napisala pismo na željo Pokromovičeve, ki tudi mora biti morilka. Sama je zastrupila in raztelesila starko ter je znosila truplo po kosih iz hiše. Zdaj je Pokromovičeva vdrugič zaprta in pride v prihodnjih dneh pred gubern-sko sodnijo v Leningradu. ter si prelresla možgane, dočim je Ta- i&bocchieva zadobila le neznatne praske na obrazu. Mimoidoči ljudje so priskočili ponesrečencem na pomoč; prihiteli so tudi 0l'ožniki, ki so poskrbeli, da je prišel 2dravnik rešilne ipostaje. Ta je nesreč-im izletnikom za silo obvezal rane, nato jih je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje inženirja je precej |®sno, njegov sin bo okreval v štirih, ®°t“hinova pa v dveh tednih. Birmovanje v tržaški škofiji' Dan in kraj birmovanja je v škofijskem listu določen tako: 27. aprila Kr-šan, 28. Cepič, 29. Paz, 30. Vranja, \. maja Dolenjavas, 3. Pičan, 4. Grači-šče, 5. Lindar, G. Novaki, 7. Gologorica. 17. maja Dolina, 18. Boršt, 19. Gro-čana, 20 Divača, 21. Rodik, 22. Slivje. 2H. Brezovica, 2T. Klan®. Birma bo samo v tu označenih krajih. Iz stranskih vasi in duhovnij pojdejo otroci k birmi v te kraje. Za kanonično vizitacijo obišče škof (brez birme) tudi sledeče kraje: Šumberg, Kozljak, Sušnjevico, Boljun, Cerovlje, Krbune, Boljunec, Ricmanje, Lokev, »Škocijan, Podgorje in Drago. Zvišanje učiteljskih plač. Uradni list jo objavil nov ukaz-zakon od 31. marca 1925, štev. 300, ki vsebuje določbe glede zvišanja plač Ijud-skošolskih učiteljev. V smislu tega u-kaza se povišajo doklade za aktivno službo izrednih učiteljev na osnovnih šolah za 900 lir letno. Redni učitelji z ne več kakor \2 let službe (izvzeta izredna služba) bodo deležni poviška 1000 lir; redni učitelji z nad 12 let službe 1200 lir. Radi tega poviška bodo morale občine, katerih šole so v deželni šolski upravi, prispevati državi 400 lir za vsakega učitelja. One občine pa, ki same upravljajo šole, bodo morale same kriti stroške tega poviška. Ukaz je stopil v veljavo 1. aprila. Don Sturzo o fašizmu in katolicizmu v Italiji. Don Sturzo je v dvorani Demokracije v Parizu predaval o italijanskem fašizmu. Med drugim se je dotaknil vprašanja o odnošajih med fašizmom in sv." Stolico. Ugotovil je, da Cerkev ne podpira Mussolinijeve vlade, kakor ni podpirala nobene vlade; sploh pa Cerkev ne bi mogla podpirati nauka, ki je evangeliju popolnoma nasproten. Nekateri katoličani, ki so pristaši konservativne vlade, morejo pač podpirati fašizem, toda to delajo predvsem za svojo osebo, drugič je pa res, da predpravic revolucije niso nikoli priznali. Kar se tiče Ljudske stranke, je don Sturzo pripomnil, da tvorijo Cerkev le pravi katoličani, ne pa tisti, ki so zabredli. Mladi vojaki, pozor ! Službeni vojaški list je objavil določbe glede vpoklica letnika 1905. V smislu teh določb se bodo morali novinci zglasiti v okrajnih vojaških u-radili med 7. in 31. maja. O dnevu zglasitve bo obveščen vsak novinec s posebno dopisnico; oni novinci, ki bi ne prejeli dopisnice, se bodo moraii zglasiti na dan, ki bo objavljen potom javnega razglasa. Pri zglasitvi bodo novinci lahko zahtevali, da jih zdravniki na novo preiščejo. Novinci, ki se zglasijo tekom dopoldanskih tir določenega dneva, bodo prejeli 8 lir doklade. Prošnje za odložitev vojaške službe iz katerihkoli vzrokov je treba predložiti okrožnemu vojaškemu poveljni-štvu do 20. aprila. Za odložitev lahko prosijo: 1.) tisti, ki imajo takozvano predvojaško izobrazbo; 2. Jtisli, ki študirajo. 3.) Začasen dopust prosijo lahko tisti, ki imajo brata pri vojakih. 4.) Gospodarji kmečkih posestev ali obrtnih delavnic. Prošnje morajo vložiti tisti, ki hočejo jyrestopiti v orožniško službo, ali med kolonialne čete (za Tripolis), dalje tisti, ki hočejo delati oficirsko ali kor-poralsko šolo, tisti, ki bi radi šli k vojaški bandi ali k golobji pošti. Za odložitev vpoklica lahko prosijo tudi tisti, ki so obiskovali predvojaško šolo, pa niso zdelali, le če so res vpisani. Cerkvena oskrbništva in rekvizicije. Duhovniki in županstva se opozarjajo, da je dal «Zbor svečenikov« natisniti o-brazce za prijavo škod pri cerkvah. Na prodaj so pole v Katoliški knjigarni v Gorici, via Carducci 4. Na teh polah so specificirane vse vrste škod cerkvenih predmetov. Čas prijave preteče 24. aprila. Koliko imamo uradnikov? V italijanski državi je vsega skupaj 430 tisoč državnih uradnikov. Plače znašajo 53(55 milijonov lir na leto. Amerika in automobili. V začetku 1925. je bilo na svetu 21/'» miljonov avtomobilom; od teh je bilo v Združenih ameriških državah 17"1 milijonov. Še več. Število karabinijerjev se bo pomnožilo za 5000 mož. Vseli karabinijerjev v celi Italiji bo 60.000. mihec U INI JAKEC UHUCPi Zakaj,delajo nov tramvaj iKIillLUi proti Skednju? •*; JAKEC: Oni mimo Sv. Andreja jo prehitro voz il. Nove mašne pesmi. Gosp. Stanko Premrl je izdal zbirko deseterih mašnih pesmi za mešan zbor deloma z orglami. Pesmi so lepe in pevne, odlikujejo se po plemeniti melodiji in izbrani harmonizaciji. Zbirka obsega težje in lažje pesmi lako da jih vsaki cerkveni zbor lahko rabi. Boljši zbori naj pojejo težje a šibkejši zbori naj si zberejo lažje. Cena je 10 dinarjev za izvod. Pet izvodov stane /i0 dinarjev. Dobivajo se pri upravi ((Cerkvenega Glasbenika« v Ljubljani, pred škofijo štev. 12. Isti skladatelj je izdal tudi «Misere-re» za moški zbor. Kratek je in lahek, obsega osem taktov, natisnjen je celi tekst. Cena 2 dinarja, več izvodov po poldrugi dinar. Dobiva se pri upravi ((Cerkvenega Glasbenika« v Ljubljani. Vinko Vodopivec. Za bogate. Pri Mussoliniju so je oglasilo zastopstvo odseka, ki pripravlja predlog, da naj se zvišajo dnevnice poslancev in sanatorjev na 18.000 lir letno. Mussolini se je izjavil proti zvišanju in rekel: ■ to prašanje po 6 letih končno rešeno. Za upokojene rudarje. Idrijski rudarji so prosili poslanca Besednjaka, naj bi posredoval ip;ri ministrstvu, da jim vlada po dolgih letih odlašanja izplača pokojnino. Poslanec Besednjak je bil pri vladi in spoznal, da je birokratična pot silno dolga in da bi trajalo več lot, preden bi dobili rudarji definitivne dekrete v roke. Da bi se rudarji vendar rešili dolgega čakanja, je na prigovarjanje poslanca Besednjaka ministrstvo sklenilo, da izda za enkrat provizorične odloke o približni pokojnini, da bodo reveži rešeni velikega trpljenja. Minister de Stefani je tudi obljubil, da bo takoj izdal te odloke. Idrijski upokojenci se bodo oddah nili. Pepo v Tomaju. Uon dan sva šla sez Matildo v Tornaj-Pod Karlovce pr Iledasoume orehe m a ne pr tisme, ku ga je sturu Dckou useč sva srečala Pepota Črnjevga. Jen uon mo je rieku: «Ti Pepo, kaku jo kej? Boš kej povedou, al prouzeprov bo jest tebe nekej povedou. Pepo iz K.: Kej tašnga jemaš Pepo? —-Ti Matilda pej bejži tacejt h Ajnške jen spi an kvartin vina. -- Ti ponavade nimaš nič kej ze povedat, Pepo Črnjev: A, danes pej jemam; poslušaj me: Ti, ku si nočen, boš pisou če u Trst u Male list, a boš? Pepo iz K.: Bom, bom, nečku povedi, kej trku cajta mečkaš. Pepo Črnjev: Potrpe nu, sej ne gori ! Veš, že pu leta buo, uod kar smo podrle faroško štalo. Petnajst žrriad sn nariedu. Mene je prašou za delat Petr Rožieč, str-šina, jen srn me tiide uoblubu. Ku smo končale listu delat, sm prašou žepana soudo. Pej mi jo djau: «Jest nimam ses tabo neč, jest sm se zmenu ses Petrom Rožiečem.« Viš, kaku je. Clouk dela jen dela, jen nezadnje me neče plačat ne Petr ne Pau. Jest poj sin se uboge revež vre dva. bota zadoužu na tiste žrnade. Sm že dva bota prašou žepana, tretjibot be me-biu hmale uoklofou. Viš, Pepo, tu je moje lementanje. Pepo iz K.: Bos pej še drugbot kej povedou. Tu bom poj pisou u Male list, de jih bo učiu molit štiri vnebovpijoč« grehe. Pepo Črnjev. Buh ti dej zdravje Pepo. Adijo! Z Bugom! «Nc, toda mislim, da je poročilo od njega. Nikomur drugemu kot tebi noče povedati tega, kar ilma sporočiti«. Ves dan je Ilildur sodola in mislitej da mora kdo priti, ki bi naredil konec te nesreče, Ni mogla razumeti, da bi j® mogla zadeti tako silna nesreča. Mislil® je, da, so mora1 nekaj zgoditi, kar bi j* omogočilo, da bi zopet nadela venec i** pajčolan, se peljala is svati v cerkev in se poročila. Ko je torej slišala o poročilu od Gudmunda, je bila, takoj vsa vneta in je hitro letela k Helgi, ki je stala pred vrati in čakala nanjo. Ilildur so jo sicer čudila, da jo Gudmund poslal Ilelgo k njej, toda mislil® je, da mogoče danes, na praznik, ni mogel dobiti drugega sla, in zato jo j® prijazno pozdravila. Pomignila je Helgi, da naj ji sledi v prostor, ki jo služili za mlekarno in J® ležal na drugem koncu dvorišča. «Ne vem za drug prostor, kjer bi Kmetsko-delavska zveza na delu Gorica, 10. aprila 1925. Danes je imela naša organizacija 'Odborovo sejo, na kateri se je sklenilo Priobčiti naslednje sporočilo. Zahvala poslancu Besednjaku. Odbor je ob enoglasnem in eno-’ dušnem odobravanju sklenil, da izreče prisrčno zahvalo poslancu g. drju Engelbertu Besednjaku za oba go-vora, ki ju je imel v zadnjem parlamentarnem zasedanju. V svojem prvem govoru je nazorno orisal našo brezpravnost na sodiščih ter predočil zbornici zle posledice izrinjanja slovenskega in hrvatskega jezika iz sodnih dvoran. S svojim drugim govorni, ki je bil toliko po vsebini kolikor po obliki naravnost sijajen, je branil g-ospodarske pravice in interese Primorcev, nele Slovencev in Hrvatov, temveč tudi Italijanov in Furlanov. Belo v prid vojnim oškodovancem. Tajnik dr. Josip Bitežnik je porogal o delovanju naše politične organizacije in Kmetsko-delavskih zvez. biaši vojni oškodovanci so se na-nahajali pred par tedni v najtežjem položaju. Finančna oblastva so začela razpošiljati oškodovancem ukrepe, s liter j mi so jim javili, da so že sklenjeni konkordati in vojnoodškodnin-■ske razsodbe neveljavne, že prejete Asote pa da morajo čimprej vrniti. 'Ugotoviti moramo, da je vsa primor- ska odgovorna javnost bila nasproti tem ukrepom popolnoma brezbrižna. Edinole naša organizacija je nastopila odločno pot v hrambo vojnih o-škodovancev. Po velikih zborovanjih, ki jih je priredila Kmetsko - delavska zveza pri SV. Luciji, v Kanalu, Šempasu, Dornbergu in v Komnu ter po neumornem poredovanju poslanca Besednjaka v Kirnu pri vseh merodajnih ministrih se je nevarnost za enkrat odstranila. Oblastva ne pošiljajo vojnim oškodovancem več grozilnih ukrepov. Ugotoviti pa moramo, cla vztraja oblastvo še vedno na tem, da bo tir-jalo povračilo že izplačanih svot ter da bo preklicalo vse konkordate in razsodbe, ako ne bodo oškodovanci prijavili svojih škod nasproti Avstriji do 24. aprila 1925. Naši časniki so dali oškodovancem nasvet, naj prijavijo škodo, četudi je stališče finančnega ministrstva protizakonito. Opozarjamo zato oškodovance, da nas čaka v tem vprašanju še težka borba. Poživlja se zato Kmetsko - delavska Zveza, da tudi zanaprej čuje nad interesi našega ljudstva v tem vele-važnem vprašanju. Delo za invalide. Vzame se z odobravanjem na znanje, da je tajništvo od zadnje seje dobilo 38 ugodnih rešitev za invalidske pokojnine, za katere je vložilo prošnje. Kdo se poti in kdo se ieli? Kaj je «Fiat»? Eno izmed največjih industrijskih Podjetij v Evropi je velikanska tovarna avtomobilov «Fiat» v Turinu. Zgradili so jo pred 35 leti, a je bila do vojne nekaj srednjega. Večkrat smo že poudarili, da je prinesla vojna človeštvu gorje, nekateri posamezniki Pa so si med vojno naredili miljone. Ogromno podjetje. Podjete ima stavbo, ki je dolga 508 Tn^trov in 80 m široka. Poleg tega Avtomobilskega oddelka je še več oddelkov, ki se bavijo s kovinsko, železno industrijo. V celotnem podjetju Je zaposlenih skupno nekaj nad ^0.000 (dvajset tisoč) delavcev. Denarna moč podjetja. Podjetje «Fiat» ima 200 miljonov akcijskega kapitala. Čisti dobiček v totu 1923. je znašal 22 in pol miljo-hov, eno leto prej pa 19 miljonov lir. Kaj pomeni «Fiat»? «Fial» se pravi po slovenski «Bodi» ali po domače «rataj» i To je vzeto iz sv. pisma, ko je Bog rekel „Bodi luč”, pa je bila ustvarjena itd. V podjetju ustvarjajo avtomobile s strašno naglico. Vsak dan jih naredijo po 40 (štirideset), na leto jih pride okrog 12,000. Kako miljonarji bogatijo. Od vsakega avtomobila imajo gospodarji podjetja okrog 5000 lir; dobiček od 12.000 avtomobilov na leto znaša 00 miljonov. To je čisti dobiček. Ti gospodje ne bodo od lakote umrli < Te številke so izdali inženirji. Pa davki ? Podjetje je naznanilo davkariji dobičke, letno samo 23 miljonov. Ubogi človek žal ne more in ne sme tako na debelo skrivati svojih dohodkov. Pa kako tudi. Dacarji se dajo podkupiti. To je stara pravica. Bajni, neverjetni dobički. Gorenje številke veljajo za leto 1923. Lansko leto pa so izdelovanje avtomobilov silno pomnožili; delajo 150 do 180 avtomobilov na dan, pri. vsakemu zaslužijo po 5000 lir ! Kako pa z delavci ? Ti morajo trpeti. Ni umivalnic, ni zraku, zato pa vlada v podjetju neznosna vročina: za vse to dobivajo delavci po 25 lir na dan. Družba raste, bogati, delavci pa trpijo ... Hvalevreden odlok. Dne 15. marca je izdala komisija za izredno upravo furlanske pokrajine odlok, ki strogo prepoveduje pobiranje ptičjih jajček in ptičjega naraščaja in gnezd. Odlok predvideva za podobne prestopke občutno denarno kazen od 200—2000 lir, pri ponovnih prestopkih pa trikratno kazen in povrhu tega še zapor do treh mesecev. Za prestopke maloletnih otrok so odgovorni njihovi stariši’, odnosno njihovi varuhi. Sejm v Sežani 23. marca. Prignane so bile 804 glave živine. Cene goveje živine 5-5.20 žive teže. Prašički 6-7 tednov stari (50-130 lir glava. Pozor! Vse davkoplačevalce opozarjamo na novi dopolnilni davek na osebno dohodnino, kateri je v veljavi' od 1. januarja letos. Kdor ima več kakor 6 tisoč lir letnih dohodkov, mora izpolniti prijavne obrazce (tiskovine) ter jih oddati pristojni davčni oblasti, in sicer v dobi od 1. marca do 1. maja. Obrazci se dobe pri davčnih in občinskih uradih. Na tiskovinah so Itudi objavljene tozadevne davčne olajšave. Kdor ne prijavi, zadene ga lahko globa. Po čem je lira? Dne 15. aprila si dal ali dobil; za 100 dinarjey — 39.20 L. za 100 č. kron — 72.25 L. za 100 fr. frankov 125,— L. za 100 avstr, kron — 8‘40 st. za 1 dolar — 24.30 L. za 1 fant — 116.60 L. ZANIMIVOSTI. Imenitna iznajdba. Župnik Mihael Beserminski na Hrvat, skem je izumil stroj, ki sam piše note, ki jih kdo igra na katerem koli glasbenem instrumentu, zlasti klavirju. Dobil je že patent na to iznajdbo. Plebiscit za snop. V občini Castel Gandolfo so se vršile te dni občinske volitve. Protivladne stranke so napovedale, da ne gredo volit. Od 700 volivcev je šlo 30 njih volit. Snoparji so dobili v občinskem svetu večino in manjšino. Tri kilometre dolg most. Izročen je prometu železniški most preko Amura poleg Habarovska v Vzhodni Aziji, ki so ga podrli Japonci lita 1920. Most je naj večji v ruski državi in je dolg skoro tri kilometre. Najdbe v postojnski jami. Ravnatelj postojnske jame je popisal dopisniku nekega češkega lista zanimive najdbe prazgodovinskih predmetov v jami: Najvažnejša najdba je glava hijene, ki je tako velika, da nima v teh krajih vrstnice. Hijensko glavo so. našli precl leti na Furlanskem blizu Vidma, toda zaostaja glede velikosti in ohranjenosti, daleč za pravkar najdeno. Nadalje smo našli plošče slonovih zob, ki jih sedaj sestavljamo. Pomembni sta tudi glavi jelena-velikana in jamskega medveda. Glave jamskih medvedov so našli že preje v postojnski jami in v drugih jamah na Krasu. Postojnska jama z vsemi postranskimi jamami je dolga 25 km. Trajalo bo pa desetletja, preden bo omogočeno ljudstvu, da si ogleda vse postranske jame, ki se v lepoti prav lahko merijo z glavno jamo. Raziskovanja v tem bajeslovnem svetu prav pridno nadaljujemo. Kmetje kot okrajni glavarji. Beloruska sovjetska vlada je sklenila zasesti do 200 višjih uradnih mest s kmeti ((naravnost od pluga«. 60 izmed njih pridejo v osrednje urade (ministrstva) prestolice Beloruske Republike, Minska, 140 pa bodo okrajni glavarji, nadzorniki in službeni uradni delokrog teh kmetov bo predvsem parceli-ranje, razlastitev in druga kmetijska vprašanja. Privatna D Cic v Postojn izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije psa električna zdravljenja Žarki X. i-im Koreni štev. 3 (Hiša Draščeh) Priporoča svojo zalogo ur in v to stroko spadajoče predmete. Popravila se izvršujejo solidno in z jamstvom. - Prvovrstni moderni šivalni stroji po L. 600. MAL! OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vsa kraja. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston* Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. ]«hko govorila sama s teboj«, ji je l'ekla. «Iliča je še polna ljudi«. Kakor hitro sta bili notri, je stopila De Iga čilsto tespo k Hildur in ji gledala v obraz. '(Preden kaj povem, moram vedeti, ali 3iubiš Gudmunda, Hildur?« Hildur se je zganila od u.pora. Bila ji K muka, spregovoriti eno samo bese-0 s Ilelgo in resnično ni. imela nika-^oga veselja, se ji zaupati. Toda sila je *hlla velika, in tako je bila prisiljena, t3a je odgovorila : ((Čemu, misliš, bi ga sicer botela pomočiti?« ('Mislim, ali ga ljubiš še sedaj, Hfldur?« llildur je skoro okamenela, toda pred olginiimi prodirajočimi očmi ni mogla j Agati. "Mogoče ga še nikdar nisem tako lju-ha kot danes«, je rekla, vendar tako 10, da bi človek mislil, da ji je povzro- čilo bolečino izprcgovori.ti te besede. «Potem pojdi kar z menoj«, je rekla Helga. «Spodaj na cesti imam voz. Treba se ti je samo obleči, potem te lahko peljem takoj v Nenlundo«. «Čomu naj bi se peljala tja?« je vprašata Hildur. «Peljati sc moraš tja in reči, da hočeš biti Gudmundova Hildur, naj je storil karkoli!, in da hočeš zvesto čakati, dokler bo sedel v joči«. «Čemu naj bi rekla to?« «Da bo> zopet vse dobro med vama«. «Toda to je nemogoče. Nočem se poročiti s takim, ki. bo sedel v ječi«. Helga je odskočila za korak nazaj, kot bil zadela ob kak zkl. Toda kmalu se je zopet opogumila. Lahko je razumela, da človek, ki je tako mogočen ui bogat kot Hildur, mora tako misliti. «Ne bi prišla sem in bi te ne prosila, da se pelji v Nerlnndo, če ne bi vedela, da je Gudmund nedolžen«, je rekla. In sedaj je Hildur, stopila od Helge korak nazaj. «Veš 11 kaj gotovega, ali samo domnevaš to?« ((Najbolje je, da stopimo takoj na voz in ti spotoma vse povem, Hildur«. «Ne, prej mi moraš vse povedati. Vedeti moram, kaj storim«. Helga, je tako gorela od vnetosti, da je komaj mimo stala, vendar se je morala premagati in Hildur pripovedovati, odkod ve, da Gudmund ni zločinec. ((Ali nisi to takoj povedala Gud-mundu?« «Ne, isamo tebi, Hildur, povem. Nihče drugi, ne ve tega. «In čemu si prišla s tem poročilom k meni?« «Da bo med vama. zopet dobro. Tudi on bo gotovo zvedel, da ni zlega storil, toda jaz hočem, da prideš k njemu kakor sama od sebe in vse poravnaš«. «Torej naj rečem, da kaj vem o nje- govi nedolžnosti?« «Ti moraš priti čisto sama od sebe, Hildur, in mu nikar izdati, da sem jaz govorila s teboj. Sicer ti ne bo nikdar pozabil, kar si mu rekla danes zjutraj«. Molče je Hildur poslušala. V teh besedah je ležalo nekaj, česar še ■ nikdar v življenju ni občutila in trudila se je, da bi si to razjasnila. «Ali veš, da sem jaz zahtevala, d& moraš iz Neriunde?« «Vem pač, da niso bili ljudje v Ner-lundi, ki bi želeli, da moram proč«. «Nikakor ne morem razumeti^ da si prišla danes k meni in mi hočeš pomagati«. ■ «Če greš tedaj z menoj, Hildur, bo vse zopet dobro 1» Toda Hildur je še vedno gledala Helgo, še vedno je bila globoko zamišljena-. «Mogoče ima pa. Gudmund tebe rad»', je spregovorila. (Nadaljevanje) Kal nam z dežele pišejo HRUŠICA v Istri. Sporočiti vam moram žalosten dogodek, ki nas peče v dušo. Pred nekaj časom so neki Erjavčani na' poti iz Podgrada pili v eni tukajšnjih gostiln in se prepirali. V gostilno so prišli orožniki in jih preiskali, če nimajo morda orožja. Fantje pa so se orožnikom postavili in enega orožnika močno obtolkli. Potem so bežali. Le eden je bil na begu ujet. Zelo obžalujemo ta dogodek, ker vemo, da se tako ne sine postopati proti gosposki. In s silo se tudi nič' ne doseže. Pa nič manj nas ni zapeklo, ko smo zvedeli potem od Podgrajcev, da je bil dotični Er-javčan v kasarni tako živinsko pretepali, se je njegovo vpitje slišalo daleč o-krog in prešlo nazadnje v zagrJjeno ječanje, ko so nesrečniku moči pošle in jga ge niso nehali tepsti. Ko bi mož s to grozno telesno kaznijo odplačal svoj dolg pravici, naj bi bilo, toda zaprt bo potem po vseh paragrafih. Po katerem paragrafu so torej možje postave ujetega in zvezanega mlatili? Avstrijski žan-darji so človeka gnali v luknjo, ga izročili pravični sodbi, aj tepli niso. Prosimo naše poslance, naj poprašajo ministra v Rimu, če se v Italiji sme tepsti. ILIRSKA BISTRICA. V listu «Tribuna Illustrata« se vidi slika, kako uničijo v ministrovi navzočnosti denar. Kaj mislite, ali je bilo med tistimi bankovci tudi tisto, kar meni državni erar dolguje, že enajsti mesec je, odkar mi slavna državna blagajna ni plavala najemščine za stanovanje, financar-Jev. Jaz pa moram med tem delati dolgove in plačevati obresti, pa tudi davek % plačevati, od hiše. Žrtev kr. erarja. VELIKI DOL, ' Nas kapoškvadra je mož. Nedavno se je javno bahal pred cerkvijo, da ni fašist zaradi ideje, ampak za denar. To govorjenje je potrdil s tem, da je raztrgal nekaj snoparskih pristopnic («foglio d’ i-scrizione»). Ljudje so mu pričeli poma-lem zaupati. Njihovo zaupljivost je potem nesel v Komen, da poroča višjim. Torej ljudje, ne bodite preveč zaupljivi ! Toliko v opomin. O priliki pa še kaj spregovorimo o tem možu. ZAPADNI BRKINI. Prejeli smo odgovor na dopis z dne 27. marca, kjer je govor o pravicah v rodi-škem gozdu. Ne oporeka se, da so res dotičniki nekoč te «parte» kupili večidel od posestnikov, katerim so družine umrle ali se izselile, pa za tako ceno, da «o izkupiček složno zapili še isti dan. Kupec ni, niti povrnil odkupnine, ki so jo morali naši predniki odrajtati grofu Pe-iaču. Glede davka, ki da ga novi posestniki odrajtujejo, je najprej to, da mnogih starih posestnikov ni več in občina nima nič od njih. Na občini sami pa tudi ni nobenega seznama. Tudi ni obči-ija nikoli nikogar tirjala za tisti davek. Oni pa ie vse uživajo, samo živine si doslej niso upali pasti notri, pa tudi to so že začeli. Poleg tega pa še čez mejnike sečejo v rodiške parte. Zal da ima občina večkrat take čuvaje, ki se dajo podkupiti, posebno od Artvižcev. Bivši Rodičan. IDRIJA. Oblastvo je dalo preiskati sedež »Kulturne zveze« ter je 7. t. m. razpustilo društvo z navedbo vzroka, da «Kulturna zveza« ni prosvetna organizacija, temveč le ognjišče za komunistično propagando. Ali misli oblastvo, da z razpuščanjem društev ubijajo ideje? DIVAČA, Pri nas smo z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se je «Edinost» po dolgem boju vdala ter priznala vsaj 350.000 lir, ki so šla za podkupovanje pri zadevi Jadranske banke. In to nam je v tolažbo, da je Mali list odkril vse lumparije, kolikor je bilo mogoče — koliko ostane še tajnega ! — ter razodel delo tržaških edi-njašev pri Jadranski banki, pri Kmetij-sko-vrtnarski zadrugi, pri čemer so služili samo žepnim interesom. Mali list dokler boš zvest interesom trpečega ljudstva ter odkrival krivice miljonarjev, bogatinov in oderuhov, do tedaj bo ljudstvo s tabo. Le naprej po poti pravice brez strahu ! Sv. KRIŽ pri Trstu. Pri nas je bil Gabršček od kapitalističnega političnega društva «Edinost» v Trstu. Povedal je, kako da bo on vselej delal za kmeta in delavca; pozabil pa je omeniti, da je on vodja stavbne vojno-odžkodninske zadruge v Tolminu, ki je pod njegovim vodstvom ubogim ljudem prinesla veliko škodo. Mi snao to Culi, prosimo Mali list, da o tem poročaj. (O-pomba uredništva: Bomo). Potem je pripovedoval, kako da skrbi Slavikova politična organizacija za kmeta in delavca! Res, lepo skrbi, posebno je skrbela, ko je delala reklamo za Jadransko banko. Gospod Gabršček misli, da ne vemo, da je bila Jadranska banka solastnica lista «Edinosti», pri kateri je imela skoro tristo deležev. Smo dobro poučeni, gospod; vprašamo pa vas, za kakšno žornado delate agitacijo? Pa povejte odkrito ! PODGRAD v Istri. Na Veliko nedeljo dne 12. aprila je umrl tukaj Miho Mikuletič, oče odvetnika dr.ja Fortunata. Bil je mož dela in truda. Pred malo časa je zgradil novo hišo nasproti sodnije. Svoje otroke je vse dobro vzgojil in preskrbel. Naj v miru počiva !, KOMEN. Navzlic preklicev ah ju V raznih listih ponavljam trditev, da sta se gpspoda Je-ličnik in Rojec hvalila, da imata, avto na razpolago. Ali ga imata po 2 ali A krat na teden, ne vem; hvalila pa sta se. Kaj pa me briga, če imate pri vodstvu take hvalisarje. KAL pri St. Petru. Na dopis, objavljen dne 27. marca v Malem listu, izjavljamo sledeče: Na Kalu nismo ustanovili nikake pleh-bande, ampak «Godbeni krožek«. Prosimo dopisnika, naj ne pošilja več tako zaničljivih dopisov. S takim dopisovanjem se jemlje mladini veselje. Ali ni bolje, da se kaj uče, kakor pa da bi po gostilnah popivali? Prizadeti. Iz LAZARETA. Za zgradbo nove cerkve v Pradih je odbor prejel na račun od kmetov iz Čežari-Šimiči, sledeče doneske: Jos. Bordon L. 200, Iv. Vatovec 100, Iv. Vatovec 20, Iv. Beštjak 10, Jos. Bertok 50, A. Šošič 50, Marjo Turko 20, M. Valentič 20, Antonja Bertok 25, A. Vatovec 20, Vene. Vatovec 10, Pet. Vatovec 10, Fr. Babič 15, A. Vatovec 70, Naz. Vatovec 10, A. Bordon 200 Pet. Vatovec 30, A. Valentič 50, Iv. Vatovec 10, A. Vatovec 100, Iv. Vatovec 100. Iz Pobegov-Farancan: A. Pobega 100. Iv. Bertok 100, Pet. Piciga 200, Rili. Pečarič 100, Iv. Jakomin 20, Pet. Bertok 100, Jušto Tedeško 100, J. Babič 500, Tereza Bestjak 20, A. Pobega 10, A. Terdič 10, N. Pobega 50, K. Zidarič 10, K. Pečarič 5, A. Vatovec 50, A. Bišič 5, Iv. Bertok 50, Matilda Rošeto 20, Karla Brajnik 5, Jak. Jakomin 10, A. Jakomin 50, A. Šau 25, Jos. Bordon 20, Lud. Tedeško 20, Ang. Tedeško 20, Jak. Tedeško 100, Justo Furlan ič 1. N. Bertok 10. Iz Št. Toma, Bonini, Pradi: Jos. Bažeo 180, Iv. Kocjančič 30, Iv. Bertok 20, Iv. Nežič 50, Iv. Novel 50, A. Bonin 20, Mili. Bubnič 20, Ant. Knez 100, A. Ricobon 10, Iv. Hrovatin 10, Jos. Babič 5, A. Kermac 10, K. Babič 50, Mih. Lukač 50, Jos, Babič 20, Silv. Pornič 20, A. Hrovatin 10. Naznanja se vsem ostalim kmetom iz gornjih vasi pri katerih odbor ni bil še do danes, da začne z nabiranjem v kratkem. Iz PLISKOVICE na Krasu. Redko redko se kaj Sliši iz naše vasi. Toda tudi pri nas dobro poznamo «Mali list» in'ga črtamo kaj radi. — Pri nas se je zgodila nesreča ki bi kaj kmalu zahtevala človeških žrtev. Pred dnevi se je peljal naš učitelj Bole A. z motorjem proti Dutovljam. Na ovinku pri Krajni vasi je srečal mlekarico, ki je šla z vozom po mleko v Pliskovico. Ker je vozil z veliko brzino, se ni mogel zadosti hitro ogniti in je zadel v voz in se prevrnil z motorjem vred. Pri tem je zadobil dve globoki rani na stegnu in roki in več prask po obrazu. Sreča da ni bilo hujšega. — Naša mladina spi ali pa se zabava po gostilnah, katerih je v naši vaši več kot preveč! Mladina, zdrami se in na delo! Posnemajte druge, ki so pridnejši ! petek silite urednika li kletvini... Da ne zakolnem, vas raje v duhu zlasam, in to si zapomnile: slovenščina se piše po slovensko ne le v Italiji, ampak celo na. Japonskem! Naslov: Dr. E. Besednjak, drž. poslanec. Gorica. Via Mameli 5. Vrhpolje pri Kozini. Poročajte kaj pametnega in razodenite «čast, ime, naslov in stan.» Naia poSta. Dane. Vaš odgovor Kačičanom hi radi objavili, a ne moremo iz dveh razlogov: prvič manjka v vašem dopisu stvarnih podatkov, so zgolj zafrkacije ; drugič pa ne moremo naših bravcev navduševati, naj le pridno sekajo, ampak stojimo na stališču, da je treba gozde varovati. Pa ne kaj zamere zato ! Kal. Imena dopisnikov se ne izdajajo. Tomaj. Vi pišete «caj», «cam», «cjr» namesto «kaj», «kam», «kjer». Ali ste ušli iz Kalabrije ali od kod? Na sam Veliki ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR piana Garibaldi 2.1. n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. ZiMnviilškI ambulatortl Zobotehnlfc Hillutin Godina TRST Via Genova St. 13 prvo nad* od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 — Tiskarna Spazzal. |iri!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! detelje, sočlvla In cvetll.c Veli* ka Izbera cvetlic za vrle. sobane i.t.d. čebulčl dalij, tuberoz, begonij, glndivi i.t.d. Zemlja in gnojila v vež vrstah. | Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetje 1 M. GERMAN • TRIESTI | Via Michelangelo Buonarroti 718 - prodajalna Via Roma 3, Tel. 12-49 iliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEMENA itiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiimtiii iiimiiiiiHiiunH)miHnmuHHtiwHtHfiiinumiHtiniiHiiiiimiHiiiiii«waiiHfe. Kovaiki mojster TRST Via Medla St. 0 | Poprave Spopolnitve Andrej Purii Izvršuj« Vsakovrstna stavbena deta. - - Železne ograje in omrefja - Takojinja izvršitev. Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi Železne rolettes. '^lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiHiiRHfiiHiiiittmiiiimmimiiiiiimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiili^ j Zobotehnični ambulatorij j j Egidij-a Schifflin-a j Trst, Via Seffefontane St. 6, I. nadstr. 5 S i : ie odprt nadalje kakor doslej : j Čevtfarnica FoncBSSiN odlikovana v 'Pat*ixu in Genovi 1924. x Veliko premijo, diplomo in Zlato svetinjo Trst Via €apv»in S pr*i Sv. Jakobu Trst o u " S! 3 'C - a » S m u V js ‘3 £ - 3 > M S 2 W K- B* ti > s p M a a h re w m -O e >o o s 'O rt 0) rt « C o ■5 | t® Ctf fl> - M .1-4 CS & Pl > >o >w T3 Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu!