Oar Write U. Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO rOŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (tartaa* pMJ ki praznikov).
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
Te lep I ione: CHelsea 3-1242
Kulrrrd as Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Offiee at New York. N. 1'-. nnder Aet of Congress of March 3rd. 187».
No. 205. — Stev. 205.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 31, 1940 -SOBOTA, 31 AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIS.
RUMUNSKA RAZKOSANA
Po odločitvi dunajske konference je Rumunska morala odstopiti skoro polovico Transilvanije
H. A. Wallace=znanstvenik
Poljedelski urad, ki ga je zapustil demokratski podpredsedniški kandidat, je največji znanstveni laboratorij na svetu.
Nemški vuanji minister Jon viiim '\«>n liibheiilrop in ita-ljan-ki vnanji minister grof Galcaz/o Ciano sta na konfe-renei v zgodovinskem Belvedere gradu na Dunaju odločila, tla mora Rumunska odstopiti Madžarski severni del, to je skoro polovico Transilvanije.
l)o te odločitve sta prišla ol» '.MU včeraj po|*oldne, rumunski kronski svet pa po štiri ure in pol traja ji H-i debati tu 1 Write v sprejel ob 2.40 danes zjutraj.
Odstopljeno ozemlje meri li»,300 kvadratnih milj ter i-ma	ljudskem štetju leta
ItKiO) 2,7o 10,."{4S prc4rivaleev.
Z novo pridobljenim ozemljem je Madžarska zopet dobila staro mejo ob visokih grebenih Karpatov do lJonaive z glavnim mestom Transilvanije ('hijeni.
Kralj Karol je bil poklican k telefonu
Ko sta von Ribbentrop in grof Ciano pri-šla do »»dloČi-tve, je bil kralj Karol i>okli-ean na telefon in mu je bilo v obliki ult imat umu naznanjeno, da naj Rumunska odstopi de! Tra nsil va i» i je M a« I za rsk i.
Osišce jamči Rumunski nove meje
Nemčija in Italija sta Ru-mu-nski za vedno zajamčili njene mite nu'je, nc samo proti Bolgarski in Madžarski, temveč t ii« I i proti Rusiji.
Sedem točk o dunajskem sporazumu
Sporazum glede o«lst«»pa Transilvanije Madžarski vsebuj*' naslednjih sedem Um'k :
1. Določene so nove meje, tako da dobi Madžarska skoro
Delavske vesti:
ARMADA IN [MORNARICA PROTI DELAVSKI KAMPANJI
CIO je sestavil načrte za organiziranje delavcev v zrakoplovni industriji. — Prevelike de lavske svoboščine povzročile poraz Francije.
CIO bo v najkrajšem <"asu" začel organizirati deba.ee v a-jlavstva meriški zrakoplovni industriji. Organizacija ima o industriji natančne poilatke in strokovnjaki v glavnem stanu CIO ter t nited Automobile Workers, katerim je poverjena težavna naloga organiziranja, so že .sestavili podrobne načrte.
Naloga bo res težavna, ker skušajo protidelat» ske sile prepričati javnost, da sta bila delavsko gibanje in vlada ljudske fronte v prvi vrsti odgovorna za kapitulacijo Franei-
Vojni in mornariški department in razni kontfresniki skušajo omejiti linijska aktivnost v tej deželi in preprečiti organizaciji, da bi spravila delav stvo v zrakoplovnih tovarnah |H>d svoj vplu.-.
Nekateri tvornicai jji aeropla-
teiuu oporekajo, skušajoč dokazati, da Francija zato ni mogla svoje silt; dovolj mobilizirati, ker ej bil francoski gospodar,-k i sistem korum-pirau do skrajnosti. Načelo vali so mu podkupljivi industrijalci, ki so simpatizirali z na-ciji in jim je šlo izključno le za čimvečji profit.
Neki delavski »voditelj je rekel: — Neomejeno profitir-st\(f v Združenih državah in pa napadi na delavske pravice bodo vplivali na javno lno-
uspešno
SEN. WHEELER IN SIR GEORGE PAISH
Znani senator zahteva izgon angleškega gospodarstvenika iz Združenih držav. — Paish trdi, da ni rekel, kar mu Wheeler očita.
Demokratski senator Wheeler iz Montane je nedavno zahteval, naj ameriška vlada iz že m* rz It* dežele Sir Gcorgeu Paisha, znanega angleškega gosipodarstvenika, ki je povedal, kaj je pravzaprav njegov namen.
Pred nekaj dnevi je prišel Sir Pai; h v Wheeler jev urad
114111 -č Wbi-clerja nekoliko Š»vrkniti, je dostavil: — V Angliji j** privaten pogovor pač privaten pogovor. Nikdar ni--#'in pričakoval, da bo Wheeler ali kdo drugi objavil moje i bese« le.
I Neki zastopnik angleškega i poslaništva je rekel: Sir
Denmikratski predsedniški kandidat Henry A. Wallace je prvi znanstvenik, ki je kot poljedelski tajnik načeloval največjemu znanstvenemu la-bori-toriju na svetu.
V ameriškem p«djedelskcm uradu jc zaposlenih več znanstvenikov in znanstveni«* kot v kateremkoli ilruiremu iustitu-
Iiov s«» že podpisali pogodbo s
ralo ter onemogočili obrambo dežele.
Leta 1!>.'U je bil v zrakoplovni imlustriji zaposlenih približno 1*1 tisoč delavcev. Leta l!J,'i8 je njihovo število naraslo že na »>(J tiso«"
CIO j«» dognal, da j«' «lanes v tej industriji nad 100 tisoč delavcev in «la b«» vsled naro-
ClO ali pa z A F L. Nekateri so dnoobramlmega programa do
t«*r mu tekom pogovora rekel: Moja za>1 uga je, da se je Amerika udeležila zadnje vojne in moja briga j«?, »la s« udeležila t tuli te.
Sir Paisii j«- to trditev zanikal. Dejal je, da je prišel rv Z«lružene države v namenu, da bo imel p«) novemberskih volitvah nekaj predavanj, v katerih bi nave«lel razna dej sli. a glede namenov Nemčije proti Združenim državam in Južni Ameriki. Nekatere ameriške senatorje je hotel že vnaprej opozoriti na važnost svojih odkritij.V skal tudi sen.
George Paish j«* v tej deželi kot priiViitna oseba in k«»t tak nima z angleško vlado nobene >o i zveze.
I Ne«Iavno je bil Sir Paisii v l»«*Ii liiŠi lt« ► s t predsednika Roo-sevelta.
tu na svetu.
V washingtoiiskem uradu in po mnoirih poskusnih uradih v deželi je v delu nad pet tisoč načrtov, po katerih bo mogoče izboljšal i dllkte ill pr«H'ese pol j«*delstva.
Strokovnjaki se bavijo z ivprašnnjeni znanstven«' prehrane, s kemijo rastlin, izbolj-
šanjem blaga za obleke, proučujejo bolezni živine, u^jm-Šiio zatiranje škodljivih žuželk ter >«• pečajo z neštetimi druirimi .-ličnimi vprašanji.
Cilj vseh prizn<lcvanj je, postaviti ,|>oljedelstvo na najbol jši temelj in ga iaiioljšati ^ v-«-h j)odrobnosti.
V depart men t ii j«» bil Henry A. Wallac« največji strokovnjak. Ž«* kot petnaj-tletni deček je skušal strokovnjaško načine, pro-I izboljšati pridelek koruze. — a m«* ri škega 1 Študiral je matimat iko, astronomijo, meterologijo, kemijo in botaniko. Prav posebno .-«• j»- bavil s podedovano^tjo pri rastlinah in živalih.
C«* bo imel v Ameriki napovedana predavanja ali če >«• i bo prej vrnil v Anglijo, se ni j moglo dognati.
Po zadnjih vesteh je angleški poslanik v Washingtonu siru Paish u svetoval, da o«lpo-tuje iz Združenih držav, <la ne to svrbo je obi- I bi prišlo do kakih diplomat-Wbeelerja ter skih zaplet lja je v.
Mehika ponuja zavetje
V Fratn-iji je četrt milijona španskih Iw-guncev, ki bod«» ino-g«ič<* d..'bili novo »banovino a Mehiki. — Sprejeti bodo \-i. neoziraje >e na versko ali politično prepričanje. — Mehiška vlada se pogaja za ladje, da jih pn-pelje v Mehiko.
bavijo s
pri tej priliki ž njim o marsičem razpravljal.
Sir Paish bo prihodnji teden odpotoval iz Združenih držav.
Politična kampanja
tudi mnenja, da bi organiziranje delavcev v njihovih tovarnah stabiliziralo industrijo. Xa,V«'č je pa seveda takih, ki <«» napovedali neizprosen boj organizaciji. Njihovi prijatelji v kongresu so jim obljubili, da bodo «>b vsaki primerni priliki ozigos'ali poskuse organiziranja, češ, da to ogroža narodno obram1>o.
Willkie in konškripcija industrije
Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie je izrazil ^»*>je mnenje «) Burk ti
prihodnjega leta naraslo »ji-UVa<lsworthovi pre«llogi, ki jo
Stališče mornariškega tie- j pa rt me nt a napram delavstvu in narodni obrambi je pojasnil mornariški tajnik Knox v se-
polovi.M Transilvanije; po- riji člankov gletle delaivnosti
hovo število na -00 tisoč.
Aeroplane, motorje, mašine-rijo in potrebščine izdeluje približno .'150 tovarn. Največ jih je v zapadnih držat vali—ob Pacifiku—dočim jih je v Vzhodnih državah razmerema le malo.
Delavski voditelji in organi zatorji btxlo najprej ]>osvetili de-i svojo pozornost velikim tovarnam. Ko bodo enkrat velike tovarne organizirane, jim bodo manjše sledile brez posebnega odpora.
drobnosli pa lx» rešila tnadžar .sko-rumunska komisija.
2. Rumunski vojaki ^mmIo o«l-šli vr. o4lsto|iljenega ozemlja v d(veh tednih; deželo moraj«) predati jiod retluimi oktilšči-nanii.
.'{. Rumunski državljani, ki žive v odstopljenem ocetnlju, j »»stanejo avtomatično Madžari, toda s pridrikiMii, da si v šestih mesecih izvolijo to ali <m»o ilržavljanstvo. Ako se o«l-kH-ijo ostati Runinnci, tedaj morajo zapustiti madžarsko Transilvanijo tekom dodatnih 1*2 mesecev ter vzamejo s seboj svojo premično lastnino in puste, česar ne morejo premakniti. Za puščeno lastnino jim lw) Madžarska 44velikodušno" plačala.
4.	Madžari, ki so sedaj rumunski državljani morejo isto napraviti, <la obdrže madžarsko državljanstvo «i>od is-timi pogoji.
5.	Ma«lžarska bo Rumun-oem, ki bodo postali madžar-
petc kolone v raznili evroi>skih državah. Knox je javno ugotovil- — Ker je francosko delavstvo sabotiralo oborožitveni iprogram, je Franciji manjkalo najobhodnejših vojnih j ki t rel>š»"in.
Armadni in mornariški častniki javno izjavljajo, «la je a-meriški New Deal sličen bivši francoski Blumovi vhuli, katera je tlala delat\>*tvu vse svo boščine ter s tem |>odminira-la ipro«lukcij!<ke zmožnosti fraiMxiskega naroda.
Lilberalci in zastopniki de-
vi«*e k«»t madžarskim državljanom ; istotako bo storila tudi Rumunska.
6.	O vprašanjih, ki bodo vsled tega nastala, boste razpravljali Madžarska in Rumunska.
7.	Ako pri tem ne bi bilo mogoče priti do sporazuma,
boste odločMi Nemčija in Ita-»ki državljani, dala iste pra- lija.
Aretac'Je unijskih organizatorjev
Justični department doga-nja jjodrobnosti o aretacijah farme rsk i'h organizatorjev in njihovih prijateljev v di"ža-vah Alabami in Mi^sissujjijji.
Najbolj zanimiv je slučaj črnca Clintona Clarka, ki je spravljal fannerje v unijo. Ko je 27. julija aranžiral v Natchitoches v državi Louisiani unijsko zborovanje, je bil a-retiran. Ž njim vred je bilo pripeljanih na .policijsko stražnico šest njegovih tovarišev. Zaprli so jih, ne da bi jih zaslišali.
Unija je najela v New Or-leansu nekega odvetnika, ki je uve«lel hatbeas corpus postopanje. Naslednjega dne so bili razen Clarka vsi izpnščeni.
Unija je vsledtega brzojavila generalnemu pravdniku Jackson u:
— Organizator fannerske linije, Clinton Clark, je bil brez
je senat odobril z nekaterimi dodatki.
Willkie ni nikdar nasprotoval obvezni vojaški službi, «»-stro ,pa kritizira «lo«latke k pre^Uogi, po katerih naj bi bilo predsedniku dovoljeno v slučaju potrebe konsderitbirati tudi industrijo.
Repiibl i k a n s k i p re«1 se< 1 n iš k i kandi«lat je poilal časnikarjem tisoč besed obsegajočo izjavo, v kateri praivi med drugim:
— Tik pred sprejemom Burke-Wladswortliove pre« I loge je uspelo senatorjema Rus-seltu Lii Overtonu do*lati k preillogi anieiidmeiita, naj ima predse<lnik pravico rek viri rati tovarno, ki bi ne hotela skl«1-niti z vojnim ali mornariškim tajnikom pogodbe glede produkcije vojnih potrebščin.
naj pove, če se strinja z Rus'-| sell-( )vertoii«»vim amendmen-
tom, ali je pa proti njeiiiu.
* *
*
Večina industrijalcev za Willkieja
Ugledni mesečnik '*For-tuneT, j«* vprašal industrijalce po vsej deželi, koga bodo podpirali tpri prihodnjih volitivtah.
sicer niso i^lgovorili, totla odgovorov je «l«>volj, da se da iz njih sklepati, koga bo podpiral velekapital.
Za Willkieja so se izrazili v
razmerju 5:1.
• «
Nova stranka
Iz Dal lasa, Texas, poročajo, da je Mike Hoggs, sin pokojnega governerja, ustanovil novo stranko, ki se imenuje "No Third Term Democratic Party". Nova stranka bo agitirala za republikanskega predsedniškega kandidata.
M«-!iišk«- oblasti s« težavnim vprašanjem, kako bi mogle dobiti iz Francije > tisoč Španskih beguncev. Begunci se nahajajo na Francoskem izza španske «lr žavljanske tvoj ne. Mehiška vlada se ji* sporazumela s Petai-novo, »la jih bo spravila preko oceana v Mehiko, kakorhitro bo imela na razpolago dovolj ]>arnikov. Tozadevna pogo«lba med zastopniki obeh vlad je že sklenjena.
Neko poročilo iz Les Verri-eres o b i"raneosko-švi<*arski meji pravi, da je bil v Viehvju med Francijo in Mehiko po<l-pisati sporazum, po katerem Mehika dovoljuje okoli 250,000 špamskim begun<*eni, ki se od španske državljanske vojne nahajajo sv Franciji, da se na-
selijo v Mehiko. .
Mehiška vlada se sedaj pogaja z ameriško vlad j, da ji da na razpolago ladje za prevoz Spam-ev v Mehiko.
Za Francijo je podpisal dogovor vnanji minister Paul Boiuloin, za Mehiko pa Luis Rodriguez.
Sporazumu so do«lai:: na .-lednji trije pogoji:
1. Za prevoz in prehrano Španskih beguncev v Franciji plača mehiška vlada od dane-pa «I«j dneva odhoda.
'2. Mehika bo sprejela vs» Špance neglede na vero in politično prepričanje.
:>. Francija s i pridržuje pravico, da izroči vsakega zločinca med Španci, ako bi ga Španska o«l nje zahtevala.
Vojna poročila
Angleški letalci so zgodaj gov pilot je ostal nad vodo, danes zjutraj prileteli nad .toda njcgoK obraz je bil tako Berlin ter s«» vrgli lli bomb. «»žgan, «la ga ni bilo mogoče Na dveh krajih je nastal po- j spoznati. Na prsih je imel več žar in m) bili ranjeni trije ci-
Robert naj odstopi
Republikanski senator liri-Wiflkie pravi* da pomeni ta <1»»-« W Hampshire je po- bombardirali angleške otoke, amendment korak k diktaturi zval pmlsednika Roosevelta, | Angleži priznavajo, da je bilo
in ^e ponovno pozval predsednika Roosevelta, nai pove o tem svoje mnenje.
— Pre«lsednika Roosevelta javno pozivam, — je rekel, —
povoda aretiran. Oblasti ga imajo že štiri dni zaprtega in ž njim gr«lo ravnajo. Zavzemi-te .zanj. Bati se je, da bo lin-čan.
Jackson je odgovoril uniji, naj stopi v stik z zveznim pravdni kom v New Orleansn.
V Birminghamu^ Ala., je bil aretiran Gerald Haiyis, pod-predsetlnik farmerske unije, ko se je hotel udeležiti nekega unijskega zborovanja.
v i list i.
Angleži so t>u«li sinoči bombardirali Kruppove munieij -ske tovarne v Kssenu in pristanišča na Holandskein. Ravno tako so tu« i i bombardirali skladišča petroleja v Ludwigs-hafenu, Kolinu, Bo 11 ropu in Cielsenkiredienu v Nemčiji ter v St. Nazaire vv, Franciji.
Pa tu«li nemški aerotplani so
naj odstavi L. VV. Roiberta, k«>t tajnika <leniokratskega liaro-«!neiga odbora. R«*bert je preil-^ednik velike arhitekt ske firme v Atlanti, Ga. Firma je baje dolbila za 2(5 milijonov dolarjev vladnih naročil ter pri tem skoro milijon dolarjev dobička.
Rumunci že odhajajo
Takoj, ko je bilo oznanjeno, da je Rumunska odstopila severni del Transilvanije Madžarski, je pričelo iz odstopljenega ozemlja odhajati na tisoče državnih uslužbence^, sodnikov, vojaških častnikov in drugih uradnikov z družinami.
bombardirano veliko letališče v Hampshire, industrijska poslopja v Manchester ju in po-lja.
Pri teh napadih so Nemci izgubili 02 aeroplanov, Angleži pa 19.
Nemško vrhovno poiveljstvo pa naznanja, da je bilo izstreljenih 80 angleških aeroplanov, Nemci pa so jih izgubili samo 21.
Angleški letalci so v nekem mestu ob angleški oJbali sporočili, <l«a so izstrelili nekega nemškega letalca, ki je tako velik kot Goering.
Nem&ki bombnik, ki je bil zadet, je padel v morje j nje-
visokih odlikovanj in v svojem žepu je imel fotografijo žene in dveh otrok. Truplo je bilo prepeljano v London in ni bi-lo |M>koq»mio z drugimi ubitimi letalci.
• *
Aeroplani iz Južne Afrike v EgCptu
Iz Kaire poročajo, tla >o a«'-roplani iz Južne Afrike uničili več sto motornih koles \ i taljanskem motornem transportu v Moga«liscio, glavnemu mestu italjanske Somalije.
Po poročilu iz Hitita pa so italjauski letalci Inmibardirali Malto in Motruh blizu P«>it Saida v Egipt u.
MilltllllllM^HllIlillllHlB
ZARADI DRŽAVNEGA PRAZNIKA — DELAVSKEGA DNE—XE IZIDE V PONEDELJEK LIST. — PRF-IIODNJA ŠTEVILKA BO V TOREK, DNE 3. SEP.
Uprava.
«GLXB KilDD X" — Hew iToii
Saturday, August 31, 1^40
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA"
(VOICE OF
PEOPLE)
OwMd Prank
Published by Blovenie Publishing Company, (▲ Corporation).
President; J. Lupsha, Sec. — Place of boslneM of the and »»lilii—tm of above officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T.
47th Year
**Q1m Naroda" Is Issued every day except Sunday« and holidays «— Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja llat ca Ameriko in Kanado $6.— ; ca pol leta $3.— ; ■a Četrt leta $1.50. — Za New York za celo leto 17.— ; za pol leta $3.50. Za tnocemstv o ca celo leto f7,—; ca pol leta $3.50.
-GLAS NAHODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA/
216 WEST 18th STREET, NEW YORK, S. Y-Telephone: CHelaea t—1242
Iz Jugoslavije
Starka se po tridesetih letih 'sodišče obi-odilo milejše in si
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
-f
NACIJI IN IRSKA
Prebivalstvo Svobodne irske države je precej razburjeno in razočarano. Nad Irsko so se pojavila nemška letala in spustila ua irska mesta več bomb.
Kako je bilo to mogoče, ko je vendar irski ministrski predsednik Eamon de Valera ponovno in svečano zatrjeval Nemčiji, da irska ni »v vojni žnjof
Mogoče se 'bo zastopnik nemške vlade v Berlinu opro stil pri irskem »poslaniku ter ga skušal prepričati, da se je zgodila "obžalovanja vredna napaka*', da nemškim letalcem ni zameriti, če so v naglici spustili kaikšno bombo, ki je slučajno padla na ozemlje prijateljske države.
Opravičil se bo <paie tako kot se znajo diplomat je opravičevati.
Irska vlada tega seveda ne bo »verjela. Irska vlada ve, da so bile 'bombe namenoma vržene, in da je bilo to svarilo, * ga je treba vynaštevati*.
Ko je Nemčija .naznanila, da bo zablokirala angleško obal, je namignila, da sc želi sporazumeti z vlado irskega do-ininija ter je pripravljena ivse tako urediti, da bo Irski mogoče navzlic blokadi dobivati potrebščine, oil kodeikoli jih <bo hotela.
Nemčija je obljubila, da ne fbo nadlegovala nolbene ladje, ki bo plula pod irsko zastavo ter da je najbolje, da bi Ir ska in Nemčija že vnaprej skupno določili, kdaj in kam oziroma odkod ln> priplula kakšna irska ladja.
Ire i vedo, da hoče biti Nemec za vsako uslugo plačan in sicer dobro plačan. V zameno za svoje obljubljene usluge je Hitler pač pričakoval od Irske koncesij, ki bi uničile iskro nevtralnosti.
V Berlinu so čakali irskega odgovora, toda čakali so ga zaman.
Precej Ircev bi želelo prekiniti z Anglijo vse zveze ter bi raje barantali z zlodjem kot pa z Angležem, pomisliti je pa treba, da je Anglija najboljša odjemalka irskih produktov in iT^lelkov, da s« »večinoma vsi irski izvendržavni investment i kriti z angleškimi jamišcinami, in da angleški funt sterling še vodno nekaj velja.
Nenačija bi iprav rada kupovala irske izdelke in irska živila, v gotnuini ibi ipa ne mogla plačati. Namesto denarja bi morala Irska sprejemati razne industrialne izdelke, ki bi jI pa ne bilo velike oziroma nolbene koristi.
To je torej vzro/k, čemu se Nemcem oziroma Angležem sovražni irci ukvarjajo s svojo nevtralnostjo, kot jim je pač mogoče v danili razmerah.
VLADA IV IZGNANSTVU
V	Londonu je precej /vlad tistih evroipskih dežel, ki jih je porazil Hitler. Med njimi zavzema naj odličnejše mesto vlada Čelioelovaške, ki je celo tM izgnanstvu ohranila svoj demo kratski značaj.
Ima ministrstvo, ki mu načelujeta Edward Beneš kot predsednik in Jan Masarvk kot pot^predsednik, — |>oleg tega pa tudi parlament, ki sestoji v tem času iz štiridesetih članov.
Kot svojo iprvo nalogo smatra vlada organizirati v no vo armadno in vojaško silo češke vojake in Malce, ki so pobegnili iz Francije v Anglijo.
V	Londonu je centrala, ki se je poslužujejo Čehi po vsem svetu v borbi za osvoibojenje svoje domovine.
AMERIŠKO POLJEDELSTVO
Predsednik Roosevelt je imenoval za poljedelskega taj nika Clauda R. Wicakrda, razmeroma mladega člciveka, ki je bil že več let v poljedelskem departmentn in si je nabral v njem bogatih izkušenj.
Te dni je (podal Wickard izjavo, ki je vse zadovoljila. — Ameriško poljedelstvo, — je rekel, —1 je bolj kot katera koli industrija dežele, ipripraivljeno braniti demokracijo.
—- Bistrovidnosti fannerjev se je zahvaliti, da ima danes dežela preobilico živeža, kar je v vojnem času istotako velike važnosti kot so topovi in municija.
Novi .poljedelski tajnik je dos£a(vil, da so ameriški far-merji vsled sedanje evropske blokade precej prizadeti, toda vsled tega se (preveč ne razburjajo.
Zavest, da je dežela z vsem potrebnim preskrbljena, je zanje večjega pomena kot vsak dobiček.
vrnila k možu.
V Sisku se je pred dnevi pripetil redek dogodek, ki je po vsem mestu povzročil veliko pozornosti in <pri mnogih ljudeh odkrito veselje. Zvesta pregovoru: "Sitara ljubezen ne zarjavi," se je po 30 letih vrnila iz Amerike Ana Mains k svojemu možu Francu. Po hudem prepiru je nekoč napolnila svoje kovčege in se je kratko-malo odločila, da bo šla čez veliko lužo. V Ameriki si je prihranila precejšnjo vsoto denarja. Po tridesetih letih pa se ji je stožilo po svojem možu, poprodala je svoje reči in se vrnila v domovino k svojemni nfcožu, ki ima že 75 let, žena pa 67 let.
Na poročni dan ubil svojo zaročenko.
Pred subotiškim okrožnim sodiščem je bila te dni razprava proti nekemu Antonu Er-deljiji iz Bačke Topole, ki je bil obtožen, da je na poročni dan ybil svojo zaročenko Etelo Feldeždi. Mlada človeka Bta že prej nekaj ča-a skupaj živela in končno se je on odločil, da bo Etelo poročil. Toda dekletovi roditelji so svetovali, naj ga vzaime le pod pogojem da nanjo prepiše nekaj zemlje. S tem pogojem se je na dan poroke dekle tudi zglasilo pri zaro-
cer na leto dni ječe, ki pa jo je odi-lužil že v preiskovalnem zaporu. .
Mačka doji zajca.
V vasi Vrelu pri Korenici v Sebi ji se je v liiši poljedelca Milana Štete rodila nenavadna Ijiibezon domače mačke do zajčka. Mačka, ki so ji odvzeli mladiče, si je nekje našla mladega zajčka in na njega je prenesla vso svojo materinsko lju-•bezen, ki ji jo zajček v polni mer? vrača. Ta zanimiv primer prijateljstva je na vasi in v okolici izizval veliko začudenje, pa tudi pozornost, s kakršno se baje ne more ponašati niti razburljiva vojna v Evropi.
V stanovanju zaprt in izstradan.
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Peter Zgaga
NEKAJ KRATKIH 17. VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Amerika in stari kraj
topel. Solnca ni videl, svežega zraka ni vdihaval, hrai o pa je dobival kakor pes. Yes zadnji čas se je duševno stanje o-beh žena dan za dneiru slabšalo in bil je zadnji trenutek, da iso mladeniča rešili smj'ti od lakote, obe slaboumni ženski pa spravili, kamor spadata.
čencu in uporno vztrajalo pri let v Livadičevi ulici tej zahtevi, da ga ne bo vzelo, če tega ne napravi. Meti obema je iprišlo do prepira, v katerem je Aiuton potegnil revolver in Etelo na mestu ubil. Na razpravi je jokaje priznal zlo-
Jz Zagreba poročajo: — Veliko žaloigro so odkrili v Livadičevi ulici v Zagrebu. Tam je stanovala v prizemnem stanovanju družina upokojenega železničarja Antona ftporčiča. Z njim sta bili mati in hčerka Josipina, por. Lotzkv. Hčerka Josipina, stara 38 let, je imela 20 letnega sina Vladimira, ki je '
tak i s* o živel pri starem Spor-1, fn.l,ai°u .-v ,	.	..lastnikom,
eieu, ker je njegov oce, "eskr
državljan že pred leti zapustil
ženo in sina. Ta družinica je
torej živela spokojno celili fi
Epilog milijonske pravde gospe Pechmajou.
Ni ga še bilo. Striea je začelo | skrbeti, kaj, če ga ne bo. Bal Rojak, ki si je ustvaril v A-i se je naročiti še pol litra * i-meriki nekaj premoženja, se je na, ker jo zaeehal že blizu po dolgih letih odpravil v sta- . well dvajset dinarjev, ri kraj.	Naposled je v seno naročil.
Vsi so mu bili že pomrli— češ, če ga ne bo, bo treba peš oče, mati, bratje in sestre—le (proti domu. stari stric, mu je še živel. i »Strmeč v mizo in zatopljen Rojak se je par dni ustavil v mračne misli, ni opazil tuje v Trstu, kjer je služil vojake, ' oblečenega človeka, ki je \ >to-s parnikoni se je odpeljal v pil skozi -transka vrata, šel Dalmacijo, odtani pa z busoiii proti mizi in mu položil desni-
Zadnji čas pa so i>e začele v tem stanovanju goditi skrivnostne reči. Pred dvema mesecema je nenadno umrl stari Anton ftporčič. Ženi nisrta pokli-
. j .	. ,	, cak zdravnika m sele ko le iz-
cin, toda izgovarial se ie, da se	. ,	«... ..„
i . ° .. . j i i -idilinil, sta to sporočili nnlis-v razburjenosti m zavedal, kaj . ' . ,	■•
_ - _ .	kfmvn ntH mm mirni Tinkar <
je počel. Ker je tudi po mnenju psihijatrov ravnal v delno nevračunljivem stanju, ga je
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teb kritičnih časih je vsakemu titalelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ca fie danes!
Velikost 9H x 14K inčev
48 velikih strani; 32 bsrvanlh zemljevidov tujih držav ln 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastsv vodilnih držav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
cnaČenlh; Zanimivi svetovni dogodki. NajoovejSi zemljevid kaže ceU svet ln tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEl>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pofiljlte svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI . SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko ga Izpolnite ln pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne aemlje-vlde s novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
- GLAS NARODA "
SIJ WEST 1Kb WM1ET NIW fOlI, N. X.
kenra ogledniku, nakar so starčka pokopali. Po pogrebu sta se mati in hči le redkokdaj pokazali na ulici. Vl-e njuno obnašanje je bilo prav čudno. Najbolj pa je sosede zanimalo, kje je vendar ntiadi Vladimir Lofczky. Po dedovem pogrebu tega viflkega mladeniča i=ploh ni bilo nikjer več videti, nič več se ni prikazal iz stanovanja. Ljudje so marsikaj ugribaK o njegovi usodi. Naposled se le tam liišni lastnik, mizar Josip Sviben odločil, da razkrije Vla-dimirovo usodo, saj je njega najbolj zanimalo, kaj je z mladeničem, is katerim sta se prej sleherni dan srečala in pogostokrat govorila.
(Končno se je skrivnost pojasnila. Mladeničeva mati in stara ruati, katerima se je obema omračil inu, sta pred mesecem zaklenili Vladimira v stanovanje in ga držali kot ujetnika ves čas, da je popolnoma alslalbel. Ko je bil o njegovi usodi obveščen njegov stric, je bila poklicana reševalna postaja. Reševalci pa so naleteli na hud odpor žensk, ki sta se zaibarikadirali v stanovanju. Vendar so ju kmalu zmagali in ju odpeljali na opazovalnico. Vladimir pa je bil tako elaJb, da se je na ulici onesvestil, padel in dobil rano na glavi. Prepeljali e^o ga v bolnišnico, kjer mu bodo rešili življenje. V bolnišnici pripoveduje, da je že prej hudo trpel pod nadzorstvom slaboumne matere in stare matere. Ko pa mu je nawrl ded, se je njegovo stanje le še poslabšalo. Ni smel niti na vrt in je popolnoma o-
IKakor r>nio poročali, je zadnji čas pred civilnim okrožnim sodiščem v Srem|ski Mitrovici tekla ena izai<ed največjih pravd, ki jo je pokrenila žena pokojnega lastnika tvrdke Daniel Pechmajou in Co.. Marija proti sedanjim Vdova bogatega podjetnika je navajala v tožbi, da so jo po moževi smrti osle-parili, pa je zato zahtevala nad devet milijonov odškodnine.
Pravda ki je dvignila veliko prahu in je o njej otbšimo pisalo vse jugoslovansko časopinje, pa je za tožiteljico žalostno izšla. Pravni zastopnik tožene stranfke je namreč ugovarjal aktivni legitimaciji tožiteljice za tožbo, češ,, da je iz dednega lista razvidno, da je prava pokojnikova naslednica hčerka Daniela in ne vdova Marija, da ima torej pravico tožiti za odškodninski zahtevek le ta in nihče drugi. Tej razlagi se je priključilo tudi sodišče in tako je senzacionalna pravda padla v vodo.
IRusija je nakupila mnogo knjig v Jugoslaviji.
(Rusija je nakupovala po posrednikih številna knjižna dela, znanstvene, zgodovinske in beletristične vsebine, pisana v srbohrvaščini in trnJi v i>loven-štčini. Vrednost nakupi jenih slovenskih knjig je znašala 80 tisoč din. Nakupljene r«o bile cele knjižnice in odposlane v Rusijo. V Beogradu pojasnjujejo te sistematične nakuoe knjig s tem, da v Rusiji žele dobro spoznati jugof-lov. raz-
na Cetinje, v Niš in v Beograd
Iz vsakega kraja je poslal staremu stricu karto, z besedami: — Kmalu se vidiva!
Stric v domači kraški vasi se je nejasno opominjal nečaka, ki je šel preti tridesetimi leti preko morja sreče iskat.
Iz Zagreba je poslal strieu nekaj denarja in mu pisal, naj pride ta in ta dan v Ljubljano. Ob desetih dopoldne naj ga čaka iv tej in tej ljubljanski gostilni.
Stric se je praznično oblekel in se odipravil od doma. Že pred deveto uro je bil v dotič-ni gostilni. Od poslanega denarja mu je ostalo še dvajset dinarjev.
Dvajset« 1 i na rsk i bankovec je položil predse na mizo ter naročil jedi in pijače.
Ura je udarila devet, toda nečaka še ni bilo. Pol desetih.
eo na ramo rekoč: —Pozdravljen strie!
Stric se pa ni takoj ozrl in 11 i takoj odzdravil nečaku. Najprej je spravil dvajset-di-narski bankovec v žep ter se šele nato obrnil z besedami:
•— Salament, me je že skrbelo, če te ne bo . . .
Očetje in >iuovi
mere, ker so izgubili v 20 letih skoraj vse zveze > Srbi, Hrvati in Slovenci.
obi-e
KAVČUK IZ ITALIJANSKE VZHODNE AFRIKE.
\ Abesini ji so že pred svetovno vojno delali poskuse z maniotom. neko evforbijo. ki izvira iz Amerike in daje kavčuk. Ujspuhi so bili majhni. Vsako drevo je dajalo komaj po dva kilograma kavčuka na leto, tako da so te poskul-e kmalu opustili.
Odkar pa ho Italijani zasedli Albesinijo, so obnovili te poskuse v Držim! in v dolini Baroja. V Džimi so se potaknjenci le malo razvijali, tem bolje pa so se obnesli v dolini Baroja, kjer so v štirih mesecih dosegli višino poldrugega metra. Ti po-skuni kažejo, da bi bilo v Abe-siniji vendarle mogoče pridelovati kavčuk in to bi bilo tem važnejše, ker zahtevajo inanio-tova drevesa le malo ne^re.
Letošnjo pomlad me je kal rojak z Z;upada, ki ze v starem kraju izučil mesarske obrti in vrši v A me ri-ci to obrt že *koro trideset let.
Ko sva premlela spomine na domači kraj, me je vprašal, če imam kaj otrok.
—	Tudi nekaj, — mu o«!|*r * eni.
—	Pa govore ?*lovensko * — je bilo njegovo drugo vprašanje.
—	Govore, — mu o«Iv rnem, — skoro tako gladko kakor ti in jaz.
—	Pa znnjo slovensko brati in pisali.' — je hotel vedeti.
—	Berejo za silo, pisanje jim pa ne gre, — mu povem P«» pravici.
—	Hm, — je za mrmral iu sem videl, da umi ni ničkaj po volji. OpravičeAal sem >e mu, da je težko v tej deželi. Da raste mladina v drugih razmerah in da jo učitelji vzgajajo v ameriškem dtiliu.
.le že res, — mi je pritrdil. — Toda naučiti bi jih moral, da bi tako zlahka zaslužili kruh kot si ga služiš t:. Poglej, jaz sem moja dva naučil. Prvi je star sedem let, drugi dva najst.
—	Pisati znata.' — sem se začudil. — Slovensko pisati?
—	Kaj bo mojima dvema pisanje? Ti moraš svoje učiti pisati. Moja dva se lotita v klavnici vsakega dela. Nekoč mi bosta hvaležna, ker sem ju naučil.
Preteča nevarnost
I počil j
J movino
t
GLAS NARODA" § iamo v staro do-Kdor ga ho | le naročiti za ivoje 4 sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj fttane $/. — V j (talija Tista ne poli-• I/smo u t ^
JFr	-t i n - k
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
M	DIN.---$ 2.25
►00	DIN.---$ 4.20
300	DIN.---$ 6.— v DINARJIH
>00	DIN.---$ t.73
>00	DIN.---$19.—
MM)	DIN.---$37.—
V LIK AH
100	LIR---$ 5.80
200	LIK---$11.20
300	LIK---$16.65
500 LIR---$27 jO
1000	LIR---$54*—
2000	LIR---$107—
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
si-.
Vdfd numer t Evropi ni moc«£e r Jugoslavijo tn Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temvei samo t dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za tm druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
it x POTNIŠKI O D D I L I K s «t 216 Weft 18th Street, Hew York
Xeka moja znanka mi je pripovedovala :
—	Kakor veste, sem prišla v Ameriko ]*red šestnajstimi leti, ko mi je bilo komaj šestnajst let. Šla sem k nekim sorodnikom v Brooklyn, kjer sem bila komaj nekaj tednov. Nato služit k tujini ljudem. Komaj enkrat ali dvakrat na leto sem šla na kakšno slovensko veselieo, sicer sem bila po povsem sama iu navezan;: sama nase v večmil i jonskem mestu. Dostikrat mi je bilo hudo, toda s trdno voljo sem premagala vse zapreke. Pred dvema letoma sem šla v .stari kraj obiskat svojo še živečo mater. Silno me je bila fvesela. Nekega dne ji pravim: — Jutri greni v Ljubljano in malo po Gorenjskem. Cez teden dni se vrnem.
—	Pa bi imela kakšno prijateljico s seboj, — je svetovala mati. Odgovorila sem ji, da najraje sama potujem.
—	Ali se ti ne zdi prenevarno? — je zaskrbelo ženico. — Ves teden sama zdoma in pri tujih ljudeh 7
ucti	. "



. ... «...

»•GLAS NABOD A" — New Toric
Saturday, August 31,1 940
SIX)VEJTE (YUGOSLAV) DAILY
DAM IB FEIOESL:
Cvetkov prvenec
M Nehvaleinopt je plačilo sveta. Da, da! Vhe leto mu odpiram vrata, ko zap<u.šča sobo, vse leto nosim šolske zvezke na njegov dom, že dvakrat
mi je pozabil vrniti svinčnik, in i •
. ...	. , . „ I ri vsem tem o^tam
plačilo za vse te usluge: Radi nekega aori*sta mi j« vrže v grščini,
nost ,slabe finančne razmere: slavnih mož, ki niso drugega iitfu prečrtajo njegove račune, j pisali kot novele? Kako krasno se da opisati nje- INa delo torej. Tendence se gove boje, njegove brezuspešne | ne zahteva od novele, pač pa boje s tumti sovražnimi silami.'ljuibko in mično vsebino. Glav-
nak.
moz. ju-Zaljubi se, recimo, v Ma-
Ksenotontovega t.. , - • v	• T .
, irtco, ki je pa ze poročena. Liu-za grozi I, da me'.-.	-	v.	,
•iko n K) r i 1 ' njen moz izve o tem ne-
. . . a ° llt, I,0P,a* dolžnem razmerju, dvoboj, Bo-vim kot svolega nezado-tneim • • ...... * .
. , ,	* ne ranjen, v bolnišnici, Marica
reda.
Jezno je zaprl svojo grško slovnico, zaničljivo pogledal K-enofonta, prižgal si smotelco in se naslonil na stol. V sobi je vladal prijeten mrak in skozi zaprte /aluzije so se ukradli vanjo p<kpo!daniski žarki p:?!ci-
mu streže, ločila se je od svojega moža. Ko okreva, mora skrbeti tudi za njo. Trudi se in trudi, i>ti boji se ponavljajo, fabere si novo domovino, A-meriko. Marica mu uteče s klovnom cirfcusa in mu puFti sinčka. Iskat jo gre. Dobi jo
nega -olnca.	, .,
. tr . ^ , - , , . , - slednjič, izve mnogo pikantnih * \ rini teli -o^kili skrb- -e; , '. ....	..
stvari o nje] in |o prepusti pre-
toVkih
Milkina nezvestoba! Xiti po gle<lati me noče več na ulici; nageljrka, rdečega nagcljeka ni hotela včeraj sprejeti. Ha, ha! In potem še govore o ženski zvm-tdlhi. Neumnost! Pred dvema aieseeemm ma je pisala, da me Ijibi, da me bo ljubila — na veke. T^epi veki! In jaz, norec, jo ljubim še vedno."
iNelivaležnnet strogega profesorja in nezvestoba ljubljenega dekleta sta povzročili v mladem srcu srd do wega človeštva. Ta ogenj se ni zadovoljil .s svojim zaprtim donio-vjem v petošoVkih prsih, pač pa si je hotel napraviti pot v Širni svet kot — umotvor. — V glavi se je rodila srečna misel: 4'Roman spišem!"
In zakaj tudi ne? Naj ga-li ovira pri toni njegov plebejski, nepoelični priimek: Florijan? Koliko mož slavi svetovna zgodovina, slavi književnost, mož, ki so dosegli najvišjo stopnjo na lo-tvi slave vkljub svojim preprostim, robatim imenom? Kdo ne pozna "Martina1' Krpana. "Jurija" Vege. "Matije" ("opa "Mihe" Vošnjaka in drugih? Istotiiko bo tudi njegovo ime: Flori jan lahko zaslovelo po širnem svetu. To pač ne more biti ovira, posebno ne pri Slovencih, ki si lahko pri-k roja jo imena po svoje in kdo naj bi mu zameril, ako si lindane ime: Cvetko, ki pomen ja slednjič isto. In Cvetko, pisatelj Cvetko, kako milo, kako blagoglasno zveni to na uho sle hernega zeinljana! Druga ovira na njegovi novi stezi pisateljevanja bi bila mfladost. Toda zgodaj se mora vaditi, kdor hoče potsati mojster. Kaj sta sicer delala Goethe in Schiller v svoji mladosti, sicer ni vedel Cvetko, toda najbrže sta morala pisateljeva* i in pesniti. Tako si je predstavljal in zakaj ne bi sledil on njunemu delovanju?
Kdor hoče pihati obsežen roman, mora imeti dovolj papirja, naslov romanu bodi «;en-zacijonalen, to vzbuja pri občinstvu zanimanje in radovednost, segalo bo po njegovem delu in Cvetko postane lahko še slavno ime.
[Roman mora imeti tudi tendenco in vsebino S tendenco je težavna stvar. Ako »se postavi pisatelj na antialkoholično stališče, ki jih je pa malo v primeri s številom onih ljudi, ki si kaj radi privoščijo četrt vina ali pa čašo piva; ako zastopajo glavni junaki v romanu demokratične ideje, bodo bržkone kupovali roman radostnim sr-qem delavci-tnpini, kapitalisti mu bodo pa nasprotovali in ti imajo denar.
(Vaelbina Glavni junak, recimo Borit?, je lepe poetave, črnih kodrastih la«, temnili oči, ble dega oibraoa. Sam je na Bvetu. 'Trudi se, da doseže evoj cilj. Žmmš.n, <Mdo$>Ija, neusmilje-
ni junak bodi tudi tu lepe zunanjosti, brt-z napak, dobrega srca, Boris po imenu. On ljubi Milko — aha, Milka, čudila se h<»š. ko zapaziš svoje ime v tej noveli, mu-likati te hočem, da spozna vsak t«fl>e in tvoje neusmiljeno srce in po imenu "Cvetko" me spoznaš, spoznaš moje zmožnosti, rada bi me zopet ljubila, toda jaz ostanem krnit, neizprosen, mož jeklen. — Milka se mu izneveri, sledi običajni dvoboj z Borisovim tekmecem, in sicer amerikan-ki dvoboj. Borii- potegne črno kroglo, usmrtiti se mora tekom treh let in si res zada smrtno rano in pade — žrtev ženske.
Milkine, nezvestobe. Nedosež-no bi se dala opisati ona tri lt ta, ko tava Boris po svetu — živ mrlič. Srce se mu je moralo polagoma odpovedati vse-
kemSu užitku, en j mrliči ne po- ž;pa	vefer	jz
greš n on ni življenju. On sam |»ostane ilmr-ki prostovoljec, pade v bitki in umre v naročju usmiljene sestre rdečega križa ■— v naročju <-voje spokorjene Marice. To bi bila glavna nit.
Jlajd na delo! Toda glej smola, nepričakovana ovira! Papirja je imel Cvetko premalo. Sicer je imel nepopisan zvezek, kar je pač premalo za večji roman. Da bi si -ol nabavit novega papirja, je imel žalibog premalo dinarjev. Od-la!-ati pa zopet ni hotel, ker delo postane slabo, ako izgubi pisatelj prvo navdušenje.
„ .	• r, i	i hotel vpostevati Cvetko tudi to
Kaj naj stori? Se vedno so ;Jo h]	f proniai„
divjala prej nepoznana čustva I papirjfl Zopot m,0la.
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
črtica, potem novela in pisateljska pot se konča recimo s kakim ženialnim romanom, ki postane svetoznan in lasrf vsem civiliziranim narodom. .
^Torej črtica. Napiše se na primer "Prva ljuliezen." Ah, kaj. ta snov je že obrabljena. Bolje bi skon j bilo pi pisati drago ljubezen, ki je prvič o-riginalna, drugič jo je pa lažje opisovati, ker se da primerjati s prvo ljufbeznijo. Imenitna ideja!
A<ko pa popiše "drugo ljubezen," in ako spoznajo pisatelja te črtice, porečejo vsi: "potošolska ljubezen." Ljubezen je postala res že prenavad-na v črticah. Torej tudi z drugo ljubeznijo ni nič. Xekaj aktualnega! Xa primer "Prv vzlet z zrakoplovom francoskih bratov Montgonfier." Priprave. vzlet, pogled nn zemljo, panorama francoske zemlje, nino-
usoda
"Izvršiti sem moral 468 u-morov vseli vrst. 11 (JI tatvin, vlomov in ctStnih ropov, 44 požigov in 253 veleizdajalskili dejanj, 89-krat sem bankrotiral, 119-krat sem pobegnil z blagajni* in 501-krat sem ponaredil o-
Zgodovina divjakov Kivarcev
(Nadaljevanje)
Ni manjkalo več kot 10-12 usmrtiti metrov daljave med njimi. Že so bili divjaki pripravljeni na naskok in čakali samo kapita-novega povelja, ko v tistem trenutku — o čudo! — pogledi vseh KUvarceV so se dvigu i-
poroke, menice in listine vseli,.. , , Af . , . vM. 83-krat sen, >e pršili!' "»'' f >ve Maka1>ejeev. Za-
kot divji lovce. 118-krat s™,'«1' tl"I**,al' kot slal,,a na beračil. Izvršil sem 24 usmrtitev, '?0-krat sem bil ječar in 17-krat ntocitelj. Mene sanie-
Ko .smo se črez tri dni našli eden drugemu nasproti in ko sem že dal povelje mojim za naskok, smo opaziii nad vašimi glavami veliko vojakov lepo oblečenih.
*Lažeš!" ga je zavrnil Gabi no.
— Ne lažem, temveč govo-
ga s o 1714-krat zaprli in 1 o.V krat usmrtili. ."».TJ-krat so mie ustrelili. 2*21 -krat zaklali in 177-k lat zast lupili.
Naravne smrti zavoljo starostne oslabelosti sem umrl samo 9-"krat, zato pa sem 48-krat izvršil samoouor, in sicer krat z utopitvijo, 1 T-lc i ii t z vrvjo. Prekleli so me 571 -krat. blagoslovili pa samo 464-krat. Imel sem 2872 zaročenk, 887-krat sem se poročil, a iz teh zakonov sem imel 17'A 1 otrok. Vseira skupaj sem dal 12,832 vročih poljubov ali p;i jih pre-
vetril in po nekolikih trenutkih rim resnico, je mirno odgovo-so obrnili ramena Makabejcent ril Jacuina. Boš videl, ko ti in izginili v bližnji šumi. —! p«kem vse. Na čelu tistih lepih Kaj se je neki pripetilo!—Če- vojakov je bila ena žena še mu nagli beg divjakov.' — Ni- lepša, ista, ki me je grdo gle-hče ni tv«-del raztolmačiti teir.i dala in mi žugala z mečem, dogodka.	j Videl >em, da je bilo najbolj
Pod milim nebom so za'klju- j pametno jo odkuriti v goz4|. čili svojo molitev iu se bn-z Tako sem tudi storil z moji drugega vrnili vsak na svoj dom, noseč v srcu različna vprašanja in tflvome. Do naslednje srede so bili v miru.
Ga bi no je dal primerna povelja svojim, in da ne bi bili znova žrt|ve nočnega napada, je imenoval čuvaje, ki bi morali čuvati nad vasjo. — Naslednjo sredo popoldne prileti
mi
tovariši. Misliš, da če ne bi bilo radi tega, kar ti pravim, da bi mi pobegnili, mi, ki nas je bilo mnogo več kot vas.'
(Sabino je videl, da je diftjak govoril n-snieo, zato .-e je u-miril.
"In sedaj kaj hočeš!"
— Prišel sem, da t<* prosim mira. Naša želja ta, da o-
jel. V roke mi je padlo 231 de-! v	1»sMakabejec in stanem« «id sedaj naprej naj
diSčin. a samfo 3R-krat nd je bi-! «« Uvesti, da prihajajo Ki- !	prijatelji. Izvoliš?
lo namenjeno, da glavni dobitek."
-em
Jf za d«
je? — ga j«
znajo ver strasti in čuvstev.
iLepa snov mora imeti tudi lep jezi'k, in prvo pravilo slovenskim pisateljem tvori stavek: "Ne stavi glagola na konec stavka." Tudi rokopis mora biti pisan po eni strani, ker drugače roma v koš. Ako bi
po njegovem srcu in silila na dan, prsti so krčevito v^ti-kali peresn i k, v očeh se je bliščal neugasljivi -ogenj vzhieenja in glava je kar omahnila pod preveliko težo še nebrzdane orientalske fantazije.
Da. kaj naj stori ? Dober svet
IZamij-li se. Kh kaj. novela ne uteee. Jutri, čez teden dni jo lahko spiše, ko se nekoliko popravijo njegove gmotne razmere. Saj slava lahko počaka par dni, posebno, če je on sam moral čakati celih petnajst let.
je drag. Kdo naj 11111 svetuje?!da je našel pri sebi pisateljsko Ne potrebuje drugih svetov! žilo. Za sedaj bi služila mična
Nič! Človek si mora znati sam pomagati. Zakaj so pa uvedli v književno-lt tudi novele? Gotovo za to, da imajo pisatelji drago manjšo obliko, ako že nočejo pisati romana. T11 slednjič je lahko tudi novela lepa, tudi z novelo proslove ime Cvetko; koliko je imenitnih
črtica. Ni dolga, ne zahteva globokih misli 111 psihologienih ntudij, vsebina je lahko posneta po vsakdanjem življenju in se zadovoljuje, kar je pre cej važno, z nemlnogimi stranmi svoje dolgosti. Na drugi strani pa pravi pregovor: "Iz malega raste veliko." Najprej
VAŽNO ZA NAROČNIKE
I
Poleg uaslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Pr»a file*lika (»omeni mesec, druga dan in tretja i»a leto. l>a nam prihranite nepotrebnega dela ln strožko*, Vas prosimo, da skušate naročul-do pravočasno poravuatl. Pošljite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte na&emu sastopn'ui: ▼ VaSeic. kraju ali pa kateremu Izmed •astopnikov, kojih lmeua so tiskana s debelimi črkami; ker so upravičeni obisku ti turn druge naselbine, kjer je kaj aafilh rojakor naM-Ijeoib. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo sa plačano naročnino.
djice. Ali pa: "Narava po ne vihti." Toda Taka črtica bi dišala po šolskih nalogah.
Zadnjo smotčico na pomoč. Dim se je vzdigoval. Kolo-barčki so se širili in Širili in se izgubljali kot dolge, krive, sive kače pod strop. Tišina je zavladala. Sol n rn i žarek je sko-il s stene na glavo mladesra pisatelja na razpotju. Velik dimen kolobar se je ustavil nad n jegovo glavo liki iavoriev venec. oko -e niti je zasvetilo, neznana sladkost ga je obšla, roka se mu je tresla, čutil je Cvet'ko, kako se mu nevidno približuje muza. 11a licu mu je gor<'l nepoljubljen poljub boginje peti. njegovo i>ero pa je drsalo po papirju. Vsa čustva,! vse gorje, ves srd nad čl o ve
rio nenavadno statistiko nahajamo v življ. 11-kih zapiskih nekoč slavnega igralca Pal-merja, ki je proti koncu prejšnjega stoletja nastopal na raznih ameriških odrih in je kot prijatelj točnosti zapisal vse. kar se mu je primerilo na deskah, ki pomenijo svet. Palmer je 2."» If^T deloval kot igralec in je v tem času nai-topil okroglo 10,000-krat v 2<H>0 vlogah.
KAKO ŠTABI SE POČUTITE?
Piše: M f LUCK NT MIMiS.
Mnogo r«i-nice je v stareii izreku: "Zeinska j«' stara, kakor izgleda, moški pa, kakor se počuti." PojK»lna resnica v tem pil je. da je, bodisi m loški ali ženska, mlad le tedaj- ako se tudi počuti mladega. Nato pa nahtane \-prašanje, kaj prispeva k temu. da se čutite mladi .*
v a rci.
—	Koliko jih vprašal Gabino.
—	Nisem videl več kot tri.
Vsa vas je bila na nogah.
Kot piščeta so se zbrali okrog , svoje stare koklje. (Sabino je mislil, da prihod treh Kivarcev je gotovo opremljen z dobro oboroženo četo, ki jim sledi. Pa njegov strah je bil brez podlage. Pred seboj j»* imel >;»-ino tri, ki >0 prišli, da v imenu vseh svojih tovarišev pak-tirajo mir z Makabej<-i.
Na čelu dveh tovarišev je bil isti kapitan, ki je vodil ned< lio
'Kakor ti želiš! Tako naj bo!" — Ne da bi se hlinil, Gabino je .-tisnil roko hrabremu Jacumi in dvema tovarišema.
— Od s *daj naprej, se vas bojimo, — je nadaljeval Ja cuiua, — ker kadar -te v/\oj--ki, imate nad seboj druge, ki vam pomagajo.
Temu podajanju >0 sh*dili raznoteri pogoji «»d obeh strani. Z največjim veseljem so jih obe stranke sprejele in od ti-stega dne »lo danes sta se Ki-I vareč in Makal>ejec vedno do-; bro razumela. Trije Kivarei j so ostali ti-ti dan in naslednji poprej številno krdelo. Mi med Makabejci. kateri so jim ga dobro poznamo. Bil je de- j napravili velik praznik za vetnajst letni "Ja<'Uina". — i sklenjeni mir.
5kim rodom, vse svetobolje, vse! Odgovor, seveda, je »Irav.je. K
L;ALJFOIINIA :
San Francisco, Jacob Laushln
X)LOltADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Salti* Walsenburg, M. J. Baruk •
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
i LL.INOIS : Chicago, J. Bevčlfc Cicero, J. Fabian (Cblcago, CKcero
ln Illinois) Jollet, Jennie Bamblcb L« ^alle, J. Spellcb Mascoetab, Frank Augustln Nortb Chicago In Waukegan.
iVartek
vf A BY LANU : Kltzmlller. Fr. Vodoplves
MICHIGAN: Detroit, L. Plaakar
vf INNESOTA: Cblsholm, J. Lukanlcb KI j, J os. J. Peabel , Evelecb, Louls Ooul« .Gilbert, Louls Vesael Ribbing, Jobn Pov«e Virginia, Frank Hrradcb
MONTANA:
Roundup, M. M. Panlaa Wasboe. L. Cbampa
VEBBASKA: Omaba, P. Broderlck
>T*W YORK: Brooklyn. Antbanj Svet
.m&tiSFate
OHIO:
Barlterton, Frank fr«ui Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Resnlk, Jo»»« Slapnls Olrard, Anton Nagode Lorain, Louls Balsnt, Jobn KumAa Voungstown, Anton KlkaU
OREGON:
Oregon City, J. KobUr
PENNSYLVANIA:
Bessemer, Jobn Jeynlkar Conemuugh, J. Brezove« Coverdale in okolica. Mrs. Irana
Rupnik Export, Lou^s 8ai<uiU -FarreU. . Jerry Okcrn Forest City, Math Kaaria Fr. Blodnlkar Greensburg, frank Novak Homer City. Fr. Ferencbak Jobnstown, Jobn Pol ants Krayn, Ant. TauSelJ Lu«>me, Frank Ballocb Midway. Jouii Žust Pittsburgh ln okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sdklfnf West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AIlls, Fir.
Sheboygan,
je razbilo tei-ne zapahe srčne ječe, in roka, tresoča se roka je pisala in na papirja se je začel razvijati CVctkov prvenec, nežni ofrrok njegovih bolestnih ur.
i "Gorje, kdor nima doma, 'kdor ni nikjer sam svoj
gospod, naj križem svet preroma, ' isaj vendar tujec je povsod.
Tej kitici je priložil Cvetko pismo s tole vsebino:	9
"Slavno uredništvo: — Tu vam pošiljam svojo prvo pesmico. tSSpiisal sem jo brez velikih priprav, kar sama mi je šla iz peresa. Meni, odkrito povedano, zelo ugaja moj prvenec. Upam, da ga priobčite v prihodnji številki svojega cenjenega lista; bodite uverjeni, da me B tem izpodibudite tako, da vam pošljem v najkrajšem času še več takih pesmic. Honorar mi lahko pošljete skupno s številko, v kateri bo objavljena moja pesem. S spoštovanjem,
Cvetko."
WYOMING:
Rock Springs, Louis DlamondvUle. Joe Bolldi
Vsak zastopal k Izda »otritko sa svoje prejel, last »pa Wis tspls

iLiatnica uredništva: — Cvetko: Oprostite, da smo se tako pregrešili in vrgli Jenkovo pesem v koš. Kaj menite, da mi ne poznamo Jenka, da nam morate Vi pošiljati njegove pesmi? Kaj? Nam tudi ugaja pesem, ki ste jo poslali, in čudili smo se, da niste spesnili tudi ostalih dveb kkic. KaT se tiče vašega upanja, jnu lahko daste slovo, samo bojimo se, da nam pošljete v kratkem času svojo Prešernovo pesem: "Seml dolgo upal in se bal." Vaše nadaljnje pošiljanje takih pesmic pa odklanjamo, ker imamo, bodite prepričani, vse slovenske pesnike in pisatelje v svoji dbiifei. Oprostite!
temu pa v prvi vrsti največ pripomore dijeta. Ako hočete iz-gledati in se tudi počutiti nda-| de. tedaj preglejte, ako vživatej pravo hrano.
Telovadba je zelo važna. Kite morajo imeti svojo mlade-nišiko prožnost, obtok k r v j je pravilen in kri je bogata na prvinah, ki rede telo. Koža vam bo svetla in mehka, oči jasne in svetli lasje.
Da pa bo kri dovolj bogata, da more hraniti telo, je treba skrbeti za pravo dijeto. Mleko je najpoglavitnejša hrana, ki je. kadar postajate starejši, ne ismete zanemariti. Ako se boste ravnali po rteh priprostih predpisih, boste izgledali in se počutili mnogo mlajši, kot pa ste v resnici.
1. Med svojo dijeto vzemite mlpfko. zelenjavo, sadje in jajca; jejte kar najmanj škroba, suhih živil in sladkorja.
\2. Vživajte le malo mesa, soli in dišav. Pijte mnogo vode.
3.	Sapo globoko vdihavajte in hodite vsak dan po svežem zraku.
4.	Progiibajto svoje telo, toda ne prenaporno, da ne utrudite svojega srca.
i5. Privoščite si mnogo razvedril in ne počivajte vsalko noč manj kot osem ur.
Brez strahu se je približal (»a bi ni ju in izrazil željo, da l'i smel govoriti.
Jejtam," kdo si.' — »ra j« vprašal Gabino.
"Vi. itahej," — sem jaz— .Taeuma, — tisti Jacuma, kateremu s-i ti usmrtil mater v boju.
"Farina uakerima,M — kaj hočeš tu v Macasu? — j«* nadaljeval Gabino.
Makabejska vas je igrala važno vlogo med -i-vero vzlmd-njinii divjaki in j<» igra s<* do dandane-.
S sklenjenim mirom je začelo novo žijvlji*nje v v>em o/.iru.
(Xadaljuje <»b priliki.)
ICo obnovite naročnino, pošljite še posebej 2") centov za priročni zemljevid, ki je nujno — Da bi maščeval smrt 1110-j potreben, ako hočete natančno je matere in številnih bratov, {slediti današnjemu razvoju sem sklenil napasti vas in va-1 vojne.
■OBBBSBMMMIBMBHBnBSaBflDBSDHM
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma OAHADIAH POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing
ftpany
Con
216 W. 18th Street
New York

Saturday, August 31, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT
MNMlMMIMIMMHHBMMMH^
@ Gozdarjev sin
S'ji-al: FR. S. FINŽGAR.
^H«iiNiia«uiiuiuwii,iiiiiiiiiiii 9 wummmmtmmtr
i Ko Mihelj čuje Surgovo ime, mu vzplamte oči in od jeze zardi v obraz; s pestjo pa jezno udari po mizi da so odvkočili kozarci.
''iSurga, Surga, to ti je vražji človek! Ko bi tega ne bilo, bi bilo mogoče vse dobro. Jaz sem ga imel poprej za poštenjaka in prav prijatelja sva bila. A sedaj sem ga spoznal, kakor lisjak da je. Ta pretkanec je podpihoval Janeza in odvračal od dela, da je potlej za njegove denarje pil, če je revež e, trudom ubil kakega jelena. Okoli podjetnika se je pa lizal in hlinil toliko časa, da ga je postavil za to- da je nekaj pazil na druge, čeprav >o morali vsi nanj paziti, da jih ni oka-nil. Seve, da je le sam postopal, ko ni bil za nol>eno rabo. Jaz gem mu dal cel meree zabele., moke in pa česar je hotel, pa mi ni krajcarja plačal. Gospode je baje tudi hotel opehariti, a se je opekei, slepar grdi. Sedaj pa sedi zaprt. Tn prav se mu godi! K, da bi še enkrat prišel gori k nam, jaz bi mu drugače posvetil. Prav ta je tudi Janeza izdal, jaz stavim konja, da je t^ko. Bržkone je upal. da se z izdajstvom izliže iz ječe. Kako bi sicer vedeli tako natanko kje, na kateri planini, v kateri koči da sta skrita?"
i 4tTaka je, midva tudi tako praviva." pritrdita zajedno Martin in drvar, ki je sed*1 pri njem. .
**Tir<ti človek 'i je naredil za denar vse. Da se je le rjjnmu dobro godilo in da je moral pijančevati, pa je bil vesel. Če bi druge zavoljo njega tudi na meh odrli, to mu ni bilo nič mrl"
V	tem stopi v #-ol>o Rczika. 7. ruto je pehala sneg raz -ebe in 7. nekim boječim glasom pripovedovala, da je čula, ko je šla po vode, od daleč vriskanje in vpitje lovcev jn da se boji, da bi ne bili Janezp ujeli.
' Vsi se iznenarieno s pogledajo. Gozdarja je jelo srce nemirno utriparti.
"Kaj, če ga p'i pel je io tod mimo! Gledati bom moral rina, vklenjenega kot hudodelca. Tn ko me Janez zagleda ter izpozna očeta, ki era je premalo trdo imel, ali me ne bo pogledal z očitajočim očesom, češ, jaz nfcem imel pameti, morali bi jo imeti vi toliko več; pa bi ne bil nikoli zašel na tako pot. Ne, tega pogleda n.^ prene-e očetovsko srce, ki je vendar zmerom gorelo za ljubljenega cdinca ter mu želelo edinole dobro."
! Povpraša torej ves v 4oMi Miheljna, ki je nekako pomilovalno potre-al z glavo ter nekaj predse mrmral..
i "Ali se bodo lovci kaj ustavili tukaj? ("'e pridejo noter ;n Če peljejo vjoterrn Kranjca, tedaj se moram jaz -kriti, da me ne bo videl. Pozna me."
"Kaj pa, da ne gredo mimo gostilne, posebno v takem vremenu ne. Če go res koga vjeli, tedaj bodo od veselja hoteli vse popiti; če jim je pa izpodletelo, hladili IkkIo zopet z vinom svojo jezo. Saj morajo biti v kratkem tu. Pri oknu borno videlui. če Janeza peljejo, in tedaj se ti še vedno lahko skriješ. Če ga p.' nimajo, o^aneš tukaj. Nihče ne bo vedel, da kaj veš o Kranjcu in da -i ga prišel iskat."
Potem vstane Mihel j od peči in gre proti oknu. .
> '"Aha," pravi, "že gredo. Le poglejte jih! Toda Bog bodi zalivali«mi. prazni <o. Jaz s< m koj rekel, da takih ptičev, kakor sta ta dva, ne bodo vjeli. O. to jim privoščim!"
V	ten i pa /e zaŠKiiffl jejo vežna vrata in lovci ropota je ter neotesano kolneč \v: sneženi vstopijo v sobo, po-tavijo palice in puške v kot ter \>i na enkrat >ilijo k peči, da se ogrejo.
Naši znanci se jim umaknejo, in ko princ-e Mihelj pijačo na mizo,/prične iapr-iševati, kako je bilo, da sta jim zopet ušla.
"Eden nam že rie bo več nagajal. Poslali smo ira vragu v službo, da mu bo vozil oglje v peklu. Xam je pač vseeno. Pet k rogelj je dobil. Če ne več. Mislim, da jih je dovoj "
(Lov ci ro krvhdtali surovemu pripovedovanju in eden je še pristavil:
"Bolje, da ubijemo takega lovca, kakor najtežjega jele-Kje dobimo petdeset goldinarjev za jelena, kakor za te-
Umetnost oblega nja trdnjav
Umetnost obleganja, kakorš-:zen in prevejan napadalec pre-iio pozna zgodovin a evropskih gazil kakšno močno trdnjavo, vojn, izvira od starih Grkov in L- , . . , , . , ,, Rimljanov. V času. ko so hun-jN* kokl. n"	utrdbe,
ske tolpe divjale preko celine,1Strasbourg v nem-
• , ., ; - • , .	>«ko-fraiicoski voim 1. 18<0 in
je bila Isrei-a zanjo, <la ni-so po- . , . ^ , *! ,
obleganje Port Arturja v i*u-
vojni
znale te umetnosti in sose zato . . , . . . _ , v
v• ■ 4 ■ • i	,	, fiko-japonski vojni >o nekakšen
veeini utrjenih mest morale , ,. „ ,	, .
izogibati. Se zelo zgtxlaj si je i
tehnični duh starovi&ke Evro-
na. ga?
Le pijmo ga, saj je bil srečen lov!" Pili, nalivali jn polivali .-o, da je kar od mize teklo.
Gozdar je poslušal ob strani pri drugi mizi pogovore lov-in biričev. Srce ma je krčilo .grozna negotovost <ra je
cev in
morila, da -e mu je tre>la roka, ko je segnl po kozarec, da bi pil.
"Torej enega so ustrelili. Katerega? Morda Janeza! Moj Bog! Kakor zver je ubit edini sin, v prepadu je izdihnil :n nikogar ni bilo o" njem na zadnjo uro. Strašno! Če je to resnica in če zve mati — poči ji srce."
V tej negotovosti ni mogel več preibiti. Surovi krohot biričev in lovcev mu je trgal srce. V>tal je in šel ven k Mi-heljnu, naj vendar poizve, koga so urftrelili. .
- [Mihelj je natočil vina Iti ga nesel k mizi lovcev. Ko je postavil vprašanje. te je Gozdarju kar stenvnilo pred očmi. Z oblina rokama ^i je podprl glavo in poslušal. , »"Torej, katerega so ubili?" » f'Poc Hanzo" I /"Če £e ne motite?"
"Kako bi se? Kranjec je dolg, Hanza pa majčken in krivenčast."
"Poc Hanzo! Poc Hanzo!" so pritrjevali vvi hripavi naenkrat. Tisti Kranjec nam je pa odnesel kosti," je nadaljeval v kotu sedeč lovec, ki je bil menda nekak poglavar cele druhali. .
Prav gobovo, da je zapisan sami hudobi, če ne, bi se bil moral ubiti. Tako visoko je skakal. Čez «kale in brezdna je letel, kakor bi ga bil nesel vihar. Pa kako zna streljati! Ko je najhuje tekel, je zagledal ob r-kali p ornsevim grmom divjo kozo, in — tre k — > zagromelo, pa se je prekucnila v prepad. Menda kar ni moge' strpeti, da bi jo bil nas kdo ustrelil. No, pa naj !e počaka. Ne bo dolgo, pa bo še on šel rakom žvižgat. Da se le vreme nekoliko ustanovi, potem gremo po Hanzo, ki 7tam je padel v "Hudo brezno," in ga sedaj nismo mogli izvleci. Če ga ne izvlečemo, nam gosposka še verjela ne bo, da smo ga.res spravili s pdti. Hkrati pa tudi pogledamo nekoliko za drugim ptičkom. Saj pride gotovo kaj v dolino. V gorah mu ni obstanka. Zmrzniti mora ali pa lakote poginiti" • "Gozdar se jo oddahnil. Kakor bi mu kdo zastavil nož na prsa, tako mu jo bilo. Ali zaenkrat ?e je umaknil sunku, Žal, samo zaenkrat. Pred njegovimi očmi je bilo mračno in izfeoda za sina ni vedel.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
pe izmis'il vsakovrstne naprave za obleganje. Vojni stroji fo imeli veli'ko ulogo na primer že pri obleganju Tira po vojski Aleksandra Velikega.
Tem >tiojem so dajali zlasti Rimljani značilna imena. Tako so poznali "mačke," ki so zasipavalo jarke o<krog utrdb, "oslo", ki so metali k;ikor pravi kopita joči osli kanme. "kozle" in "ovne", ki so udarjali proti zidovom in jih rušili. Oblegovalna tehnika srednjega veka ni bila «losti drugačna nego v n t arom veku. Se vedno je šlo v glavTionn. za to, da bi z ovni in metalci kamnov v zidove napravili vrzeli, skozi katere so oblegovalei lahko vdrli v utrdbo. Malo na današnje tanke spominjajo ogromni nerodni oblegovalni .-tolpi, ki so jih počasi približevali obzidju. Ko so se dovolj približali, so s takšnih stolpov spuščali mostove in lestve na zidove in napadalci fo od ziroraj vdirali nad oble-gnnee, če ti z zazidalnimi puščicami in z gorečo smolo napolnjenimi ponvami niso pravočasno utegnili stolpa zažgati. Takšni napadi s stolpi so bili tako važni, da si jo T^eonardol da Vinoi še okrog leta 1500 izmišljal zamotane stroje, ki naj bi omogočali obloganeom za varnim oJ*zidjem uničevati lestve in mostove, ki so jih oblo-govalei polagali na zidove od zunaj.
{Leonardo da Vinci je bil sploh zelo plodovit, kar ^e tiče vseh mogočih obrambnih in na-padalnih orožij. Tako je izumil (top s -snopom cevi. ki je bil predhodnik današnje strojnice. Izumil jo možnar, ki jo s pomočjo raznih eksplodira joči h mi o v i brizgal pravi dež kroirel proti nasprotnikovim postojankam in podobne stvari. Med tem 71a se je tehnika trdnjav-sko vojne v bistvu spremenila.
Topništvo jo dalo napadalcem možnost, da se jim ni bilo treba izpostavljati obrambi že v prvih fazah obkol jovanja ter obleganja. Že iz 1."». stoletja nam kažejo slike prave postojanke za oblegovalno topništvo z zaščitnimi napravami in kamu-flažo. kakor .-e je to v bi.<*vu ohranilo do 10. stoletja. Tako obramba kakor napad pa staj neprestano izpopolnjevala svoje pripomočke in načine, dokler nista dososrla z Vaubano-viimi reformami enega svojih vSškov. Vautban, ki se je Ikijo sam udeležil 53 obleganj in ve-1 ja za enega največjih graditeljev trdnjav vseh časov, je iz umetnosti obleganja napravil resnično umetnoi t, igro s stro. go določenimi otvoritvami in nadaljevanji. Vsa orožja so v tej igri sodelovala na svoj način. Konjenica je jahala na o-irlede do vrat sovražne trdnjave, pionirji in saperji so pod marljivim zaščitnim ognjem topništva gradili sporedne ob-koljevalne črte okrog trdnjave, pehota je čakala, da opravi topništvo svojo nnlogo, da je potom lahko prešla v napad. Na m»sto "želv" "mačk" in "ovnov" so sto.pili izrazi iz geometrije, nniotno'-t obleganja ie postala obenem znanost. Obenem pa je postala tudi vztrajnost ena izmed značilnosti trdnjave vojne. Za vzgled so veljala obleganja, ki =0 se odli kovala z dolgim vztrajanjem na obeh straneh. Seveda pa je bilo tudi vtej vojni igri še dovolj priložnosti za junaška dejanja, za primere, da je majhna, a posebno pomimna posadka držala premočnega oblego-valca celo večnost v šahu ali da je številčno šibkejši toda dr-
zaključek stare trdnjavske vojne. Njeno novo poglavje, ki se je začelo v svetovni in se nadaljuje v današnji vojni, pa kaže. da vdirajo njeni elementi čedalje bolj v normalne frontno operacijo, kakor vdirajo po dru-sri strani elementi premikal ne vojno vanjo. Morda pride čas, ko bodo velika obleira-11 ja samo še imena iz -tare zgodovino.
iz bivše vojne precej drugačni.1 prekope in ovirajo presenečene | ski mi polki, z motoriziranimi Sedanji tanki so predvsem bolj, straže, da ne razstrelijo ino- j izvidniškimi oddelki in s proti-gibčni; zmanjšala se je ploskev stov. Če pridejo prepozno, če je i tartkovskimi oddelki, z motori-
za zadetke nasprotnika; ropot most že s frčal v zrak, tedaj i
motorjev in kolesja je tišji, prevzamejo v varstvo pehoto, strelske line so spretno prikri-jki se na čolnih in ipimijastili te. tako da -o zdaj bolj težko ceveh prevaža čez reko. ranljivi. Kolesje je na prožnih
ziranim topništvom, s pionirji.
NOVA BOJNA UMETNOST TANKOV.
Vojaški strokovnjak piše: — Ko so se j»red 25. leti po boji ščih Fin nd rije prvikrat priva-j medpol ju. in drugo o rož j
jeklenih trakovih, k i <o kakor gosenica iribljo iu vije po slehernih tleli, bodi po kamnitih pregradah, bodi čez jark^ in ceste, 1 hm 1 i navkreber, bodi navzdol po strminah, celo čez vodovja — to vso so lastnosti so-! dan jih tanki v. Plini 110 morejo vhajati v notri no; opremljeni so z aparati za brezžično sporočanje in sprejemanje vodil. Oboroženi so - strojnicami in topovi.
< >b-< ir njegovoirn j se je razširil na tri j rodnemu orožju pripravljajo j pot skozi sovražne postojanke, i Spremljajo 1110 iemo čete pelio-| te 111 pionirjev. PoiiKindraj'* zapreke pred utrjenimi črtami. I gnezdišča strojnic v prod in
i
poročevalskimi in zadešnjurni četami. Tovariši v orožju naj jim bodo v pomoč v napadanju _„nki s svojim težiščem od- in ohl1:u'lhl\ v «vidni»tvn in ločajona odprtem lH.jistm o po-l stre.tftk,h Popravah 111 v oMr-
teku boja. Na stotine .e jih vali /;mjn zasw1' r,f'-a oz<'ml>'1- Zv(" J v tieh. štirih va ovih na širini stl' ^zn.ki tankov so tudi lo-, malo kilometrov z brzino po 30|taIa- 7']a?U «vidniika letala, k> j do km na uro prrti sovraž-; J1.1; I^ijo o položaju sovraž-
'nikovi fronti. Bondmiki jim oo-	!J° 1>.m"tlm,kl' kl s svo~
bi juva joči -1inn ',OIll'>«*uul uemk vito pose-
[magajo kot ouenj I tanki iz r»zrač;a. A tem ognje j nem jurišu -e razdrobi v-o. kar na prvi bojni črti: tanki in p< met o jo in }K)inan-
Irajo vse.
K«» jo zasekana vrz< 1 \ •Iclovaiija vr.-ržnikove vrst«', tedaj sc t rani. So-l^j0 tanki, ne me
ifajo v boj.
na
'bombniki
lili novi bojni angleški in fran- se jim upa zoperposfavljati. Na co^ki okiojmi vozovi ali tanki, | nobeno pot nI o navezani. (V jo bila to novost brez primere, I je cesta po sovražniku nepro-j vendar so se dali z granatmi in hodna, pa zavijejo kar počez v strojnicami deloma ugnati. Vi loku in prebre«h*jo tu<li roke in i
Seveda ne smemo pozabi t, la je velikega pomena dejanska in i>;«i ivna bran(ba proti tankom s topovi majhnega ka-so-»libra. z večjimi topovi, s stroj-vr- nicami. s tankovimi minami in se za ka-j tankovimi pastmi, tako da kf> nev;irnost. irlobr^ko v zaledje (npričo zadetkov tc>pov in .--roj-»ovražnikove dežele >TM»tf»ma ,nic tudi tankov oklep nI zmeraj
vari n. Wndar so dogodki */.a«l-n jih tednov pokazali, da >0 tanki prvovrstno orožje. l<i s -rojim najfiini prodiranjem in u-činkovitim *»rožjem do eirajo največ usp<die iji [Krstanejr« j»o-v-od ifospiHlarji pol« žaja. Tan-
lezele
> i pa jo smrt po ee-tah. zapirajo pota sovražnikovim č tam in t.iko s tn novo taktiko dosežejo zmago.
TANKI V ZVEZI Z BOMB NIKI IN IZVIDNIKI.
Organizacijsko «-«» tanki ali
sedanji vojni pa nastopajo že močvirja. Drzno prodirajo bojni vozovi združeni v poseb J drugi tanki, ki so spričo onih prav «1«» mostov čez reke in j ne zveze z motoriziranimi strel-
ki so izzvali pravcato r«*volu-i jn bojnih načinov v tej novi ' rašni vojni.:
Novi Veliki Zemljevidi
Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja
$300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze
diktatorstev in demokracij.
Posebne zanimivos ti
TABELE:
Potovanja odkritij in raziskovanj.
Sončni sestav.
Velikosti in globočina morja in jezer.
Največja jezera in oto-ki.
Najdaljše reke in prekopi.
Najvišje gore — najvi-višji slapovi.
Razdalja zračnih prog med mesti.
DIAGRAMI:
Predeli zemlje.
Značaj krajev na zemlji.
Poglavitne vere na svetu.
Seznam ver v Združenih državah.
ZA V
KANADO
$3.—
SESTAVLJEN S
POSEBNIM
OZIROM NA
SEDANJI
POLITIČNI
POLOŽAJ
VELIKOST KNJIGE
9V* x 12 in.
Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO
KNJIGO
naši
KRAJI
ki vsebuje
8 7 SLIK
v bakroti-sku na finem papirju.
I
48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL
48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV
ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE
VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH
—1 ""	"----1
ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV
Skupaj 160 strani
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
New York City
216 West 18th Street
VEZAVA TRPE2NA IN UMETNIŠKO IZDELANA