Plačana v gotovini
grup p o
Cena 40 lir
TRST, nedelja 24. septembra 1961
Leto XVII. - Št. 227 (5001)
P 3CVI. 2ad zaCetk°m
' ne sku^A anja S!av-to or? e OZN ,e
kr«a koZfPij° pre-
® Pnšla vest nenad°-
"Utofc. -1Je «Dn lof
i«v&rskjoeldJ\^; H,!?1 letalski
'kh,,'..*0 Je bil i ,.
>. ko	§a	je do-
^sko ?‘na Poti v
2? Se je S, ,0 Ndolo> 2?škim ?el sestati š seeesionistom
l* je Ham « dru§e krati s Comb^arskjoeld se' 1se 2lem’ ^da te-
hi.50 se 2	-	toda	te-
fce>» v Koiegovim rav'
" Havn kolonia-
£“Ve nAuc„„ .
fne držav«ngu kolonia-Č*’ saf ?Ve Povsem stri-5J r le bii0 deloval tako,
u’- ® tudi »»v,	P° go-
, te4 a?.eriška vlada
C^oStWa z nje'
11m 0,11 0 'saT? a S SP°-v ustavi enotnp
g1*! 6» »o S
sm Udeležit ^ katere
' 2a k°P?oške Udl pred-te? "> Dorti?	vlade A-
Ž5' ^ lPr!d?ectnik Gl.
‘MSh « je
P se ie n i ik Gi-, te\ V0sk!Okazalo> da
t W '^enb?ova vlada vo-1 «st ,g'edati °vsko Politi-: i* bik nsa ?em ko'
gledatiT5f° PoHti-XonSa pJedvsem ko-tudj aradi tega
4f„ begati'1? V Kong'u
%^’enost ’ ff3-?1 odtuji
hft. flh in
'iti b‘lo treti azen te' % ,u81ed tj rehabiliti-
Sc' se Hamroarskjoel-V>tira, - 11 m°čno k s "tiko v S^° zgre'
ifnJati
tudi'paradi tega d ait«meriška vla-
«'l
vdiraj
]t S »1‘tiko v ^UJU zgfe-
*tii tako »mL? ngu in kf5 siie nvw dopu' ?e aločiPf niso Pre' .J% iškega umora
*ahodn sa 80 se 1 k? Cedo države za
^Nkrptnebiti'
KK4\ki>,na-
i	m pcttlen	1	na'
l	% Varla?,?’	0	Je kon-
l	%S z«	Proglasil
,1 » naj 1Zsdajidca .in :	'at, n u J	se	končno
,	**■ je nC	odcepitvi
\ !*iW, vl8da rednja kon-PLd Sporočila
t m ** toT v Katau-. Si*, ib Poveljstvo ne
- fc k™čno
!<l	m	aoio-
‘fi,,tullh »p-
* f. h PllVseh 1
# S, rtn Več belgij-' S jih Srib 3stni-
, ts'* bi i	častni-
rf1 bblaVeeiPa ^fPatriirali.
iiJenb °b po?11 se je
, 5*8» k °blast p0ri com-\ ' tSuia1 ?n belgii-^»fuJSio naMnde°..jih
y\^	eflede
>«umuffča’
.. batina. 'P so orea-
fj bi*
N
^ so orga-
iib . priPad
Kfc"5gh Sil S
fc ^fii^d ^ do srditih
M J io "Ornbeievimi
trn ed uu srditih i in v?°mbejevimi fve žanri' °ZN.
ki*v.e žanri1Sko OZN . fc-uhi ^jski a&	so vo"
z^b o5St?iki in ib«c h?aH iz °astaiki, !S 'li vm“ Francije, j m 0Jicirskn	v n9‘
kC:	^roto
K^ibo ip
KsS*-.
>■ teSolnAde končno bajo dci]e OZN, ki °ZeM?tnost kon-tib °b v^La ,in .. d°lo-
I V ie h^ibarskt ,U nana-
WSS°!lda;
f ? Uu^iP da v.?0 sti"
r » J0 no, izza za'
! »S?
"S
SNžba^ieka tf1,lijonov je n letno, in aa int»?ePosrednn
'S StSSSiS
belgij. c leta ion«
<K6 ^i S Belsij-
Sa^ei	drUžhp ki so
•	v	-> <(Union
»	Pri	f i z nio
j'' rt'i ha Velik terih se k,Vtl diugih
ustanovili belgijska finančna korporacija «Societe Generales. in angleška «Tanganiška družba*. Od tedaj so interesi nekaterih britanskih finančnih krogov neposredno povezani s Katango. Hkrati so vsi ti interesi tudi politično povezani s skupinami in družbami, ki imajo rudnike bakra, zlata, diamantna polja in druga bogastva v Rodeziji, Južnoafriški zvezi in Angoli. Zato je bitka okoli Katange od vsega začetka bila bitka mednarodnega kapitala iz več držav. Ta kapital noče zapustiti Katange ne samo zaradi tega, ker bi tam zgubil ogromne dobičke, temveč tudi zaradi tega, ker bi umik iz Ka-tar.ge lahko pripeljal do njih potiskanja iz sosednih dežel. Pa ne samo to. Krčevita podpora, ki io kolonialisti dajejo svoji lutki čombeju, daje tej bitki mnogo širši pomen. Z usodo kolonializma v Katangi se namreč sedaj neposredno ali posredno povezuje tudi usoda podobnih kolonialnih činiteliev v raznih afriških deželah. Poraz kolonializma v Katangi bi nedvomno pospešil proces dekolonizacije ne samo v bližnjih vzhodnoaf riških deželah, temveč bi s svojimi političnimi posledicami mogel pospešiti ta proces tudi na zahodu in na severozahodu Afrike. V tem okviru je povsem jasno pisanje francoskega in portugalskega ter britanskega tiska Droti najnovejši akciji OZN. Pri vsem tem imajo kolonialisti zvestega oprodo tudi lutko francoskih kolonialistov predsednika sosednega bivšega francoskega Konga opata Juluja, ki je zagrozil, da bo poslal svojo vojsko na pomoč čombeju.
Katanga je torej postala fronta, na kateri se bije splošna bitka za ohranitev kolonializma v Afriki. V to bitko je to pot odločneje poseglo zlasti Velika Britanija, ki se je odločno, zavzela za usodo ombeja. Značilno je na primer, da se je čombe prvi dan boiev med njegovimi žandarji in četami OZN zatekel v angleški konzulat v Elizabethvillu. Medtem je prišel v Leo-poldville tajnik OZN Ham-marskjoeld. Tu so angleški diplomatski predstavniki izvajali nanl močan pritisk, naj odide na razgovore s čombejem, in Ham-marskjoeld je spet klonil ter je odšel na pot, s katere se ni več povrnil. Nad rodezijskim mestom Ndolo, kjer ga je čakal čombe. je njegovo letalo eksplodiralo in vsi potniki s posadko vred so zgubili življenje. Ostal je pri življenju samo en član varnostne straže OZN, ki je izjavil, da je v letalu nastala eksplozija, potem ko ni dobilo dovoljenja za pristanek v Ndoli vse dotlej, dokler se ni nad letališčem pojavilo še neko drugo «skriv-nostno* letalo. Tedaj je Hammarskjoeld dal ukaz, naj letalo menja smer. verjetno da se izogne «skriv-nostnemu* letalu. Kmalu zatem je prišlo do kata-
strofe. In sedaj je še ta edini, ki je ostal pri življenju in ki mu rodezijske oblasti niso dovolile, da bi podrobno govoril o nesreči, umrl. Tako je Hammarskjoeld postal žrtev prav tistih, ki so ga do včeraj podpirali, ker jim je dopustil, da so ubili Lumum-bo. številni indijski, norveški in tudi nekateri angleški listi so naravnost obtožili Veliko Britanijo, da je kriva Hammarskjoel-dove smrti, in nihče ne verjame, da je šlo za nesrečo.
Medtem je v Ndolo odšel na razgovore s Čombejem načelnik za civilne operacije OZN Hiari, ki je sklenil s čombejem začasen sporazum o ustavitvi sovražnosti; čeprav je kon-goška vlada nasprotovala pogajanjem z lutko Čombejem, kakor je nasprotovala odhodu Hammar-skjoelda na razgovor z njim. Predsednik te vlade Adula je sporočil poveljstvu OZN, da ima velike pomisleke proti premirju in da je vlada odločena nadaljevati akcijo, da končno obračuna s čombejem. Sicer pa niti ni pričakovati, da se bo čombe držal sporazuma o premirju, ker se je medtem močno okrepil in je ugotovil, da so sile OZN šibke, ker niso dobivale zadostnih ojačenj. Zadnje dni je namreč Čombe dobil izdatno pomoč v najmodernejšem orožju in tudi reakcijske lovce iz Francije in Rodezije, dočim poveljstvo OZN sploh ni uporabljalo letal. Značilno je pri tem, da se predsednik rodezijske federacije rasist
(Nadaljevanje na 2. strani) |
Slika kaže prizor na letališču v Elizabethvillu 13. avgusta 1960. Čombe prijazno pozdravlja Hammarskjoelda, ker je ta vodil
takrat tako politiko, ki je ustrezala Čombeju in njegovim gospodarjem
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiimiiniiiiiiiiiminiunKinniiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiuiiniiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiinmiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin
Reynaud obrazložuje vzroke svojega optimizma
po nedavnem razgovoru s Hruščevom v Moskvi
Francoski državnik poudarja, da je iz vsega razgovora dobil vtis, da Hruščev želi mir - Izreka tudi mnenje, da so se z razgovori med Gromikom in Ruskom dejansko že začela pogajanja Pri tem obsoja ravnanje de Gaulla, ki se noče udeležiti pogajanj
411
Majhni premiki
PARIZ, 23. — Zadnji ministrski predsednik tretje republike Paul Reynaud je ob povratku iz Moskve v razgovoru z dopisnikom lista «Le Monde* obrazložil, čemu je optimist glede pogajanj med Vzhodom in Zahodom.
Na vprašanje, kakšni so vzroki njegovega optimizma, ker je bil pred svojim sestankom s Hruščevom pesimist, odgovarja Reynaud:	cMenjal sem
mnenje, ko sem med razgovorom ugotovil, da je Hruščev menjal stališče. V začetku najinega razgovora o bližnji nevarnosti vojne. Ob zaključku dvogovora pa je rekel, da je dva milijona in dve sto
tisoč prebivalcev Berlina kapljica vode, ki ne more premakniti enega od obeh krožnikov na tehtnici.*
«Vsekakor, nadaljuje Rey-naud, je prihodnost negotova. Ne dvomim, da bo Gro-miko skušal zavlačevati svoje razgovore z Ruskom, da bo skušal doseči prednosti in da obstaja diplomatska bitka. To je normalno, Toda po svojem dolgem razgovoru s Hruščevom nimam vtisa, da bo izbral vojno.«
Na neko drugo vprašanje je Reynaud izjavil; «Reči moram, da je bil eden glavnih smotrov razgovora z moje strani prepričati Hru-ščeva, da 1. Kennedy ne bo dovolil, da se zrfiankša njegov ugled, če bo mnenja, da gre za čast njegove dežele.
2. Ameriško javno mnenje je bolj togo kakor Kennedy (glej Gallupove rezultate glede tega).#
Glede točk, o katerih bi se pogajanja lahko začela, je Reynaud odgovoril; «0 vseh raznih točkah, o katerih sva Hruščev in jaz govorila. O vseh teh točkah je Hruščev govoril kot človek, ki želi sporazum.«
»Kaj bi se zgodilo v primeru, da ne bi prišlo do sporazuma?« je vprašal dopisnik. Reynaud je odgovoril: «Gotovo bi stališče Hruš leva postalo bolj togo. Slabo bi bilo, če ne bi prišli do nobenega, rezultata pred 17. oktobrom, 'ko se sestane komunistični kongres v Moskvi. Jasno je, da, če se ne bi nič zgodilo, bi to, kar sem označil za 'pripravljanje topništva’ postalo s strani Hru-ščeva ostrejše, in tedaj bi u-tegnila nastati nevarnost. Toda gospod Hruščev mi je ob zaključku dolgega razgovora dal vtis človeka, ki noče vojne za zahodni Berlin. Seveda je mogoče, da, če bi nastala vprašanja samoljubja, da položaj postane nevaren. Ne pravim, da sedaj ni več nobene nevarnosti vojne. Mnenja sem samo, iz vzrokov, ki sem jih razložil, da ne bo vojne.«
Zatem izreka Reynaud mnenje, da so se s sedanjimi sondiranji pogajanja dejansko začela, in je poudarjal dejstvo, da bodo poznejše faze pogajanj morale slediti skrbnim pripravam.
Na vprašanje o stališču francoske vlade je Reynaud izjavil, da se mu je de Gaulle «zdel zelo protiven«, in je dodal «Reči moram, da bi se mi zdelo nenormalno, da bi Francija, potem ko je zahtevala svojo navzočnost pri reševanju resnih vprašanj, v trenutku, ko se postavlja najresnejše vprašanje, kajti gre za vojno ali mir, izjavi, da se noče udeležiti pri iskanju rešitve. Mislim, da je to povsem nenormalno in nasprotuje interesom dežele.«
»Mnenja sem, da se lahko najdejo vzroki za obnovitev razgovorov, in zdi se, da temelji mnenje naše vlade na potrebi, da Hruščev dokaže boljše razpoloženje. Ali ne bi mogli izkoristiti dejstvo, da je prišlo do načelnega’
sporazuma glede razorožitve? Na drugi strani je Hruščev nedavno v zvezi z izjavami papeža uporabil izraze, ki se zdijo povsem medli v primerjavi z dosedanjimi, ki so zelo blizu tega, kar je rekel meni. . V. takih pogojih mislim, da je škoda z vseh vidikov, da Francija, s tem da se umika iz ((tristranskega direk-torija«, ki ga zahteva, dovoljuje, da se vprašanja,; ki se življenjsko tičejo Francije in Evrope, rešujejo med Rusi in Američani.«
Na vprašanje, ali Vzhod, s tem da prevzema pobudo za pogajanja, ne tvega, da daje Hruščevu vlis, da se boji, je Reynaud odgovoril:
«Vse je odvisno od načina, kako se argument načenja.«
»Kakor ste lahko ugotovili, kar se mene tiče, sem zadevo vpeljal takole: 'Vi pravite, da nočete vojne in greste po poti, ki pelje naravnost do nje.’ Nato sem mu dokazal, da ta pot pelje do vojne. Pozneje sem mu govoril o razpoloženju Kenne-dyja in ameriškega ljudstva. Vse to je izhodiščna točka, in se ne more reči, da predstavlja položaj šibkost. Seveda je zadeva težavna, če se ždi sožitje med Vzhodom in Zahodom, je treba razumeti, da je potrebno upoštevati položaj Hruščeva v tej zadevi In zdi se mi, da se to ni povsod dobro razumelo. Hruščev je sedaj pred stalnim pritiskom Vzhodne Nemčije, ki pravi; «Tehniki, Nemci, množično bežijo skozi zahodni Berlin in odhajajo z letali v svobodo, kakor pravijo. Posledica je, da je gospodarsko življenje nase dežele resno ovirano, ker odhajajo najbolj kvalificirani. To stanje je nedopustno.«
Dodaj je, da je bil Hruščev prisiljen napraviti ((kirurško intervencijo«, ko se je odločil prerezati Berlin na dvo-je, ker je Vzhodna Nemčija zelo ošibela «z dnevnim zanjo nečastnim plebiscitom«, k' i.e. množično odhajanje kvalificiranih delavcev. ((Hruščev jo je spet postavil na noge.«
»Vprašuje se, ali hoče o-hraniti Nemčijo razdeljeno na dva dela. Nisem gotov, da on v daljši prihodnosti ne misli res napraviti iz Berlina .prestolnico Vzhodne
Nemčije. Prihodnost ni rožnata. Ne" verjamem v radikalno ločitev med optimizmom in pesimizmom. Življenje je zapleteno. Ne verjamem, da v sedanjem trenutku — in to je že mnogo — ima Hruščev misli obrnjene k vojni. Prepričan sem o nasprotnem. To je bistveno.».
Reynaud je povedal tud!, da je s Hruščevom dolgo govoril o svobodi komunikacij med zahodnim Berlinom in zvezno Nemčijo in o incidentu z dvema zahodnonemški-ma lovskima letaloma. Do-, dal je: «V nekem trenutku se mi je Hruščev zdel negativen; tedaj sem mu rekel: «Vi pozabljate, da ste pred edinstvenim položajem na svetu; gre za polovico prestolnice, ki je kakor otok sredi komunističnega morja'. Če ne upoštevate tega stanja, tedaj bo vojna. Omenili ste svojo noto revanšistom in militaristom. Toda vedeti, bi hotel, kje so njihove pied-celinske bombe. Vi trdite, da hočete v Vzhodni Nemčiji neodvisno državo, suvereno državo:	povsem se strinja-
mo. Toda prav suverena država lahko upošteva izredne okoliščine ,kakor so te.»
Tedaj je Hruščev rekel: «Sedanja praksa se bo “branila, samo temelji se bodo menjali. Ne bomo se več naslanjali na okupacijski statut, temveč na odnose med suverenimi državami. Za u-porabljanje dostopnih poti v Berlin bo potrebno sporazumevanje z Vzhodno Nemčijo.«
«To bi bilo zelo zadovoljivo, ker nam je sedanja praksa dovolj,« pripominja Reynaud. «Toda očitno noče, lik pred pogajanji pokazati svoje igre nasprotniku. To je njegovo duševno razpoloženje ki se mi zdi zanimivo.«
Na poznejše vprašanje je Reynaud odgovoril, da Hruščev ni dokončno pojasnil neke kočljive točke: ali bi oblasti Vzhodne Nemčije i-pravico nadzorovati
mele
UiClC K • “  ------ -	.	„	.	.
tranzit med zahodnim Berli-
nom in zvezno Nemčijo. Reynaud je dodal: »Hruščev ni mogel tega storiti in noben pogajalec, naj bo to minister ali diplomat, ne bi mogel tega storiti pred sestankom. na katerem_se je
. o tem. Toda ni nasprotoval, ko sem izjavil:	((Zahodni
Berlin je .enklave’ in zdrava pamet narekuje, da se nam dopusti pravica prehoda, to kar očitno pomenj svobodo prehoda. Zelo sem vztrajal na tej točki, toda nisem mu mogel postaviti kategoričnih vprašanj. Bil sem pred človekom, katerega minister se je pripravljal na razgovore. Lahko sem samo skusal ustvariti v njem duševno razpoloženje ali pS povečati ugodno duševno razpoloženje (če je to že obstajalo, o, čemer sem pVepričan). Vtis imam, da se je to duševno razpoloženje izboljšalo.«
njegov preds »vn;k
Gromi-
Glede važnosti Berlina je Reynaud izjavil: »To kar po mojem mnenju daje poglavitno važnost Berlinu v mislih Hruščeva, je dejstvo, da on noce za nobeno ceno združitve Nemčije. On je to že rekel pred leti. Nemčija, ki je kljubovala francoski, britanski, ameriški in ruski armadi, navdihuje veliko spoštovanje sovjetskim vojakom in voditeljem. In on mi je o zadnjem incidentu govoril'z razdraženostjo, ki jo razumem. Govoril je o nemških letalcih, ki so prispeli z raketnim letalom v francoski sektor zahodnega Berlina. Rekel mi je tudi: 'Nemčija postaja vedno bolj nesramna, ne od leta do leta, temveč od meseca do meseca.’ Obsodil je dejstvo, da si je kancler prevzel odgovornost trditi to, kar je že izjavil njegov obrambni minister Strauss, to je da mora biti nemška vojska o-premljena z atomskim orožjem.«
«Prisiljen sem bil reči mu, da ga pomirim; ’Ne pozabite da mu pariška pogodba tega ne dovoljuje. Ce se postavljate na stališče varnosti vaše države, boste prav gotovo našli ugodno razpoloženje na strani zaveznikov.’ To je vzrok, zaradi katerega hoče. da obstaja Vzhodna Nemčija«
«Napaka bi bila misliti, da ni vzroka za diplomatsko o-fenzivo, ki jo je začel in _da dejansko skuša sondirati šibkosti Zahoda. Seveda,_ imeli bomo težave s Hruščevom, toda on ima temeljne vzroke. Morda se glede tega ne zavedamo resnosti položaja za njega samega.«
Kaže, da r>olagoma že stopamo v obdobje pogajanj ali vsaj sondiranja terena za pogajanja, ki je moralo nastopiti, če berlinske krize niso imeli za uvod v oboroženi obračun, Toda težko bi zdaj kot prej verjeli, da bi katerakoli sporna stran zavestno iskala • rešitev» v orožju. Vsekakor se v zadnjih dneh poudarek premika postopoma od izjav
0 vojaški pripravljensoti k izjavam o pripravljenosti za
1 czgovore. Tem so se pridružili tudi nekateri koraki, ki v smislu praktične aktivnosti pomenijo že nekaj več kot izjave.
Najvažnejše je vsekakor dejstvo, da sta se Gromiko in ameriški državni tajnik Dean Rusk sestala v Neu> Yorku na prvi razgovor in da bosta razgovore nadaljevala. Seveda ne moremo od teh sestankov pričakovati kakršne koli rešitve, ker so le neposredni uvod v -prava* pogajanja. Take sestanke bo Gromiko imel tudi z britanskim zunanjim ministrom Home-om. Razen tega je treba ugotoviti, da je bil te dni v Moskvi na vabilo Hruščeva bivši tajnik atlantskega pakta in sedanji belgijski zunanji minister Spaak, ki je imel daljši razgovor s Hruščevom. Trav tako se je v Moskvi raz-govarjal s Hruščevom bivši predsednik francoske vlade Repnaud. Oba sta poudarila, da sta ugotovila pri Hruščevu voljo do pogajanj, in da je mogoče nemški in berlinski spor rešiti s pogajanji.
Jasno je, da se ne smemo predajati kdove kakšnemu optimizmu, vendar pa ne smemo niti podcenjevati vseh teh začetnih korakov. Važno je namreč, da povsod po svetu, razen v Parizu, poudarjajo, da so pogajanja o Nemčiji, Berlinu in o vseh perečih vprašanjih postala neizogibna. Napovedan je že ameriški načrt o razorožitvi, ki naj bi bil ameriški odgovor na znani sovjetski program. Prav tako se napoveduje nekako popuščanje glede Berlina in Nemčije v pouračilo za popuščanje, ki ga pričakujejo s sovjetske strani.
Važen čeprav skromen korak naprej je tudi skupna a-mcriško-sovjelska izjava, ki so jo objavili ob zaključku 25 razgovorov med ameriškim predstavnikom McClogem m sovjetskim predstavnikom Torinom glede razorožitve. Izjava vsebuje načela, ki bi merala biti vodilo pri pogajanj ih o razorožitvi. Izjavo sta obe vladi izročili OZN in sporočili, da se nista mogli sporazumeti o sestavi telesa za pogajanj o razorožitvi.
Obe vladi priporočata naslednja načela kot podlago za poznejša večstranska pogajanja:
1. Cilj pogajanj je doseči sporazum o programu, ki bi omogočil:
a) da bi bila razorožitev splošna in popolna in da bi vej na ne bila več instrument za urejanje mednarodnih problemov in
b) da bi takšna razorožitev spremljala uspostavitev ustreznih procedur za miroljubno poravnavanje sporov in učinkoviti dogovori zn o-hranitev miru v skladu z načeli ustanove listine ZN.
2. Program za splošno in popolno razorožitev naj zagotovi, da bodo države imele samo nejedrsko orožje, sile, opremo in naprave, po katerih bi dosegle sporazum, da so potrebne za ohranitev mednarodnega reda in za zago-tevitev osebne varnosti državljanov, kakor tudi da bi te države nudile pomoč in prispevale sporazumni delež za sile miru ZN.
3 V ta namen naj program za splošno in popolno razorožitev vsebuje potrebne določbe glede na vojaške naprave vsakega naroda za:
a) razpust oboroženih sil, odstranitev vojaških naprav, uštevši baze, prenehanje proizvodnje orožja in uničenje orožja ali njegovo predelavo v miroljubna sredstva.
b) uničenje vseh rezerv jedrskega, kemičnega, bakteriološkega in drugega orožia za množično uničevanje in prenehanje proizvodnje takšnega oi ožja.
c) uničenje vseh sredstev za prenos orožja za množično uničevanje.
d) ukinitev organizacij in ustanov, katerih cilj je organizirati vojaške priprave držav, prenehanje vojaškega veibanja in odpravo vseh institucij za vojaško vežb c nje.
e/ prenehanje dajanja sredstev za vojne izdatke.
4. Program razorožitve je treba uresničiti po vrstnem redu, po katerem bi dosegli sporazum postopoma, dokler ne bi bil izpolnjen, s tem da bi vsak ukrep in fazo uresničil' v okviru določenih časovnih obdobij. Prehod na naslednjo fazo v procesu raz-oroževanja naj bi uresničili, ko bi proučili uporabo ukrepov iz prejšnje faze in na p odlogi sklepa, da so bili vsi li ukrepi storjeni in da so vsi sporazumni ukrepi za naslednjo fazo pripravljeni na izpolnitev ko bo to potrebno.
5 Vsi ti ukrepi splošne tn popolne razorožitve naj bodo uravnovešeni tako, da v nobeni fazi izpolnjevanja sporazuma nobena Hr~nvn ah sku-
(Nadaljevanje na 2. strani)
imo
nevnu
24. sepi
Humphrey poudarja nujnost koncesij
pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo
Izjavil je, da je mirne in častne rešitve mogoče doseči samo s pogajanji Danes se začne v Rimu konferenca pri okrogli mizi Vzhod-Zahod
WASHINGTON, 23. — Demokratski senator Hum-phrey je v senatu pozval Američane, naj se zavedajo, da pogajanja s Sovjetsko zvezo o Berlinu lahko vsebujejo koncesije glede postranskih stvari, izjavil je, da bi tila «nevarna blaznost* imenovati to »sporazum za vsako ceno*.
Med drugim je senator
izjavil: «Niti predsednik in noben odgovorni funkcionar vlade nima namena sporazumeti se o nečem, kar bi lahko negativno vplivalo na našo državno varnost. Toda ostati neomajni na točkah, ki ne škodujejo našim življenjskim interesom, ko bi koncesija glede take točke lahko bila v korist konstruktivnim pogajanjem, bi bilo neodgovorno.*
Zatem je Humphrey izjavil, da morajo člani kongresa sodelovati, da se doseže, da bo prebivalstvo razumelo, »daje mogoče mirne in častne rešitve doseči samo s pogajanji«.
• Brez volje „dati in dobiti
na obeh straneh”, je dodal govornik, so pogajanja, kakršna jih je državni tajnik začel, nekoristna«.
Humphrey je dalje izjavil, da pogajanja ne bodo mogla imeti uspeha, če bo Sovjetska zveza še dalje ostala na stališču, da «to, kar je mojega, je moje, in to, kar je vaše se je treba o njem pogajati«. Dodal pa je, da ne bi bil mogoč noben sporazum, tudi če bi ZDA zavzele stališče, češ da »sleherno področje ali argument nesoglasja, naj bo njegova važnost kakršna koli, škoduje našim življenjskim interesom in se torej o tem lahko sporazumemo samo s popolno sovjetsko podrejenostjo«.
• Govoriti o šibkosti ali o prilagojevanju pri opisovanju pievih in popolnih pogajanj, uri katerih se dajejo koncesije v zameno za nas koristne koncesije«, je nadaljeval senator Humphrey, «bi bila navadna blaznost«.
Poudaril je, da «slehernl dober pogajalec ve, da ima nekaj prosotra za manevriranje«, in je pozval kongresiste, naj upoštevajo, da so ameri-šk: pogajalci »kakor mi, državljani te republike, kateri kakor mi skrbijo za naše interese in jih ščitijo«.
Humphrey Je zaključil: »Postavke so visoke. Prav tako kakor moramo imeti voljo, da upoštevamo možnost vojne za vprašanja, ki bi škodovala našim življenjskim interesom, tako moramo biti gotovi, da ne bomo sprejeli globalne vojne za manj važna vprašanja, ki niso življenjska za naše interese. Gre za prihodnost civilizacije. Retorika
IlIlllIlllllllllltlllllllllllllllllllllllllHIIIlIllilltUliIitlltllMIIMIIlllllllllllllllllllltlIMMIIIfllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllltllllltllllllll
Resolucija večine je prejela 43 glasov
Centralni soglaša s
odbor
Saragatom
Kriza vlade bo po kongresu KD - Nenni poudarja, da je parlamentarna konvergenca v razsulu in da bi zato Fanfani moral odstopiti - Radikali za fronto demokratične levice
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Centralni odbor socialdemokratske stranke je danes nadaljeval diskusijo na Saragatovo poročilo. Predstavniki večine so se strinjali s Saragatom; predstavniki desnice so odklonili stališče Saragata, da je PSI «zrel» za sodelovanje z «demokratičnimi» strankami in so zato predložili resolucijo, v kateri pozivajo centralni odbor, naj
odkloni Saragatovo poročilo; predstavniki levice pa so se v glavnem strinjali s tajnikovim poročilom, vendar pa so bili mnenja, da mora PSDI počakati s krizo vlade samo do odobritve državnih proračunov, ne pa tudi na kongres KD.
Predložili so tri resolucije: ena večine je prejela 43 glasov (dva pristaša večine sta bila odsotna); levica (Preti-Bucalossi-Bernabei) 20 glasov, medtem ko je resolucija desnice (Rossi) prejela le 9 glasov.
Resolucija večine zatrjuje, • da so dozoreli pogoji za tak politični preobrat, ki bi rešil vprašanja delovnih ljudi in spiemenil Italijo v resnično moderno deželo. Tak preobrat more v sedanjem odnosu sil ned italijanskimi demokratičnimi strankami uresničiti le strogo demokratična vlada levega centra, zvesta atlantske mu zavezništvu, ki bo branila mir v varnosti in svobodi, in ki bi jo sestavili KD, PRI in PSDI, od zunaj pa podpiral PSI«.
Resolucija nato pripisuje P SDI zaslugo za demokratičen razvoj PSI in dodaja, da bo PSDI nadaljeval z borbo, dokler ne bo PSI »dosegel pozicij demokratičnega socializma, ki so skupne vsem strankam socialistične internacionale«. Resolucija zaključuje:	•Cen-
tralni odbor PSDI si želi, da KD jasno izbere pot — ne šele po kongresu — in da, izhajajoč iz ugotovitve, da je formula sedanje konvergence iz-
črpala svojo vlogo, pristane na sestavo vlade levega centra, in sklene, da bo prehod PSDI v opozicijo postal neizbežen. če bi KD odložila svoj kongres, ali pa odklonila postaviti pravočasno ali rešiti na kongresu vprašanje nove večine«.
V odgovoru na kritike z desne in leve je Saragat podčrtal, da vlade levega centra ni moč sestaviti od danes do jutri; da je treba prej pripraviti javno mnenje, da bo razumelo smisel operacije; resnost mednarodnega položaja zahteva previdnost; improvizacija bi utegnila povzročiti nove volitve, ki bi koristile samo KD. Takojšnja kriza vlade bi povzročila silovito reakcijo desničarskih in centri-stičnih struj KD, oslabila bi naprednejše pozicije v tej stranki in bi spravila v težaven položaj tudi avtonomiste v PSI, ki bi se morali odločiti od danes do jutri; skratka: ((oškodovali bi svoje jutrišnje zaveznike in kompromitirali politiko, ki je nam vsem pri srcu. PSDI ne sme smatrati vladne krize za cilj, ampak v funkciji političnega preobrata z namenom, da se na resnih in odgovornih temeljih sestavi vlada levega centra. Cas, ki ga imamo na razpolago, je treba uporabiti za olajšanje naporov vseh, in da bi vprašanje levega centra postavili na konstruktivne temelje. Ne gre namreč za spremembo vlade, ampak za spremembo politike, ki bo dala svoje sadove v dolgi vrsti leto.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša
uvodnik «Besedo imata vlada in parlament«, v katerem Nenni zatrjuje v zvezi s poročilom Saragata pred centralnim odborom PSDI, da se je s tem razpustila parlamentarna koalicija, na kateri sloni Fanfa-nijeva vlada, in da bi moral Fanfani vzeti na znanje sklepe socialdemokratov in republikancev in odtopiti, «če živimo v parlamentarnem sistemu, ki priznava strankam posebno odgovornost«. Kar zadeva liberalce, Nenni pravi, da ne morejo več »sestaviti črepinj razpadle konvergence; kar morejo storiti je, da postavijo KD pred izbiro desnega centra, kakor so jo socialdemokrati in republikanci postavili pred izbiro levega centra«. Nenni nato zavrača Sa-ragatove kritike na račun PSI, daje pa mu priznanje, da je končno vendarle odkril, da dejanska desnica gnezdi v KD. Nenni zaključuje s trditvijo, da levi center utegne postati ena od oblik preobrata v levo, če se ne bo izrodil v izključno parlamentarno formulo, ampak če bo na gospodarskem, socialnem in političnem področju predstavljal prelome z desnico in konkretna priznanja pravic in položaja delavcev.
Vodstvo radikalne stranke je danes proučilo politični položaj in s tem v zvezi sprejelo resolucijo, v kateri med drugim ugotavlja z zadovoljstvom, da tudi socialdemokrati in republikanci stoje danes na stališču, ki so ga radikali zagovarjali že davno, in se poteguje za široko fronto ((demokratičnih, laičnih in socialističnih sil«, da bi KD postavili pred »enotno fronto demokratične levice in pred konkreten program, o katerem bi se predhodno sporazumele socialistična, socialdemokratska, republikanska in radikalna strakna«.
A. P.
in razburljivost nista priporočljiva namestnika za hladen pogum ter za umerjen in u-ravnovešen nastop, ko gremo po težavni poti za mirno toda častno rešitev položaja v Berlinu«.
RIM, 23. — Jutri popoldne se bo v kongresni palači EUR začela konferenca «Okrogle mize Vzhod-Zahod«. Konference se bodo udeležile visoke osebnosti iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Z Vzhoda pridejo nekateri člani vrhovnega sovjeta ZSSR, med temi zet Hruščeva Adžubej, glavni u-rednik «Izvestij», pisatelja Eh-renburg in Kornejčuk ter poljski, češkoslovaški in bolgarski parlamentarci. Z Zahoda pa pridejo nekomunistične politične in parlamentarne osebnosti: ameriški senator Hum-phrey, ena največjih osebnosti demokratske stranke; številni angleški laburistični in konservativni poslanci, med temi Nobelov nagrajenec za mir Noel Baker in poslanec Zillia-cus; razne francoske politične osebnosti, med njimi general Billotte, Jules Moch in predsednik skupine golističnih poslancev Schmittelein; podpredsednik belgijskega senata Roland, predsednik zunanje komisije norveške poslanske zbornice Finn Moe, švedski socialdemokratski senator Bran-ting ip še dva senatorja švedske opozicijske agrarne stranke. Jugoslavijo bo zastopal predsednik doma narodov Ive-kovič. Od italijanskih osebnosti se bodo konference udeležili senator Parri, poslanci Riccardo Lombardi (PSI), La-malfa (PRI), Nenni (PSI), La Pira (KD) in prof. Vittorelli, ki vodi mednarodni urad PSI.
Zasedanja »Okrogle mize« — na katerih bodo proučevali vprašanja Nemčije, razorožitve in evropske varnosti — se bodo vršila pri zaprtih vratih, «da bi diskusija bila bolj nevezana in brez vsakršnega propagandističnega značaja«. Konferenca bo trajala do 27. t. m. in predvidevajo, da bodo ob zaključku izdali zaključno resolucijo. Tpdi ne izključujejo, da bodo o rezultatih diskusije spregovorili na tiskovni konferenci.
izkuša pripraviti izstrelitev kozmičnih ladij. Preizkušali so novo vrsto nosilne rakete točnost njenega sistema
in
usmerjanja ter delovanja vseh aparatov, ki so potrebni za izstreljevanje kočmičnih ladij. Tretja stopnja rakete je preletela goste plasti atmosfere in je z veliko natančnostjo dosegla cilj. Agencija Tass dodaja, da bodo preizkušanje raket nadaljevali v skladu z načrti.
Letalo 29 potniki
strmoglavilo
CARIGRAD, 23. — Nocoj je v bližini Carigrada strmoglavilo turško letalo s 25 potniki in štirimi člani posadke. Zdi se, da ni nihče ostal pri življenju. Letalo je odpotovalo s Cipra in je bilo namenjeno v Ankaro.
jdna držav ne more doseči uo-ješke prednosti tn da bo varnost zagotovljena enako za vse.
6 Vsi ukrepi razorožitve
naj bodo izpolnjeni od začetka do konca pod takšno strogo in učinkovito mednarodno kontrolo, ki bi nudila čvrsto poroštvo, da vse strani izpol-r.jujejo svoje obveznosti. Med splošno in popolno razorožitvijo ter po njej je potreb na nujpodrobnejša kontrola s tem, da bi bila njena narava m obseg odvisna od zahtev po verifikaciji ukrepov za razorožitev izpolnjenih v vsaki fazi.
Za nadzorstvo nad razorožitvijo naj bi v okviru OZN ustanovili mednarodno organizacijo za razorožitev, v kateri bi bile zastopane vse države, ki so podpisale sporazum.
7. Napredek v razorožitvi naj bi spremljali ukrepi za krepitev ustanov za ohranitev miru in za poravnavanje mednarodnih sporov po miroljubni poti. Med uresničevanjem programa splošne in popolne razorožitve in po njem bi bilo treba v skladu z načeli ustanove listine ZN storiti potrebne ukrepe za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, vštevši obveznost držav, da dajo ZN na razpolago sporazumno število ljudi, potrebnih za mednarodne sile miru, opremljene s tistimi vrstami orožja, o katerih bi dosegli sporazum.
Dogovori o uporabi teh sil
naj bi zagotovili ZN, da bi učinkovito preprečili ali odstranili sleherno grožnjo ali ujicrabo orožja v namene in za načela nasprotna Združenim narodom.
S. Države, ki sodelujejo v pi-gajanjih, naj bi skušale doseči v najkrajšem možnem času najširši možni sporazum. Neprestano je treba nadaljevati prizadevanje, dokler ne bo dosežen sporazum o celotnem programu. Prizadevati si je treba, da se zagotovi skorajšnji sporazum o uveljavljenju ukrepov razorožitve brez prejudiciranja napredka o sporazumu o splošnem programu, in sicer tako, da ti u-Urcpi olajšajo ves program m da so njegov sestavni del.
Italija
Medtem ko se vodstvo KPl veča v glavnem z vprašanji mednarodnega značaja in se na podlagi njenih pobud dobi vtis, kakor da je nevarnost novega vojnega spapa-da tako rekoč pred durmi (v t>\ namen organizira danes uvohod miru» od Perugie do Assisija!)t pa te vojne psihoze ni nikjer opaziti pri drugih strankah, ki se pečajo 7 bolj konkretnimi vprašanji notranjega političnega življenja. Glavno vprašanje je seveda sedanja vlada, ki se čudežno še drži na nogah, kljub temu, da z njo niso zadovoljni niti socialdemokrati niti republikanci in da bi je se rada znebila skoraj polo-
vica Krščanske demokracije.
Republikanci so na zasedanju glavnega odbora svoje stranke jasno povedali, da jo mislijo podpirati samo do o-dobritve proračunov, t. j. do konca oktobra; po tem pa hočejo naprej:	novo vlado, v
kateri ne sme bili liberalcev, ki zavirajo nadaljnji napredni razvoj italijanske demokracije. Ta balast je treba odvreči in sestaviti vlado s KD, socialdemokrati in republikanci, ki mora imeti tak program, da jo bodo mogli podpreti tudi socialisti.
Pretekli petek se je zbral na zasedanje tudi centralni odbor PSDI, na katerem je Saragat odločno poudaril, da so tudi socialdemokrati siti podpirati sedanjo vlado, ki ni zmožna rešiti bistvenih vprašanj, kakor so vprašanja šole, borbe proti monopolom, industrializacije Juga, davčne reforme itd., ker se mora o zirati tudi na zahteve liberalcev, ki imajo za ta vprašanja precej gluha ušesa. Take vlade, ki jih KD sestavlja že petnajst let, nosijo odgovornost za to, da je Italija danes na socialnem področju najbolj zaostala dežela v Evropi. Tudi Saragat je zahteval novo vlado levega centra, brez liberalcev (če pa pristanejo, tem bolje — je ironično pripomnil Saragat) z zunanjo podporo socialistov Toda glede vladne krize Saragat ni bil tako jasen, kot republikanci. Odločitev je prepustil kongresu KD, ki bi se moral vršiti 14. decembra
rti#
a je zelo Tna^Vj (oor*r. se bo vršil takrat »L že o januarja.,
777 ml it. vi. novega r
izvolitvi	F
republike, ki	^ J
njem maju). w, f cer dejal, daU ti ven odgovor a s#
.  J <\P. S * jul
 ....................................................................................................  ■•■•■■'N.....Iliiiiii........................................iiili.lili.II.II..1.
Na plenarni seji ZN razprava o
NEW YORK, 23. — Razprava o kitajskem predstavništvu
v OZN bo v glavni skupščini na plenarni seji. Glavru odbor je to priporočal sinoči na podlagi predloga Nove Zelandije. Prav tako bodo na plenarni seji razpravljali tudi o sovjetskem predlogu, ki zahteva vzpostavitev zakonitih pravic LR Kitajske v OZN.
Glavni odbor pa je zavrnil sovjetski predlog, naj bi tudi o razorožitvi razpravljali na
plenarni seji. Zorin je izjavil, da bi sporazum med ZDA in SZ o načelih, ki naj bi bila vodilo za pogajanja, moral omogočili naglo napredovanje glede tega. Na predlog ameriškega delegata pa so sklenili, naj se o tem razpravlja v političnem odboru, preden pride zadeva na plenarno sejo.
O Angoli pa bodo na predlog sovjetskega delegata razpravljali na plenarni seji.
Sovjetske rakete
*
MOSKVA, 23. — Danes so sporočili, da so 21. septembra z uspehom izstrelili večstopenjsko raketo v smeri Tihega oceana. To je že tretja raketa te vrste, ki so jo izstrelili od 13. septembra dalje. Drugo raketo so izstrelili 17. septembra. Prvi dve raketi sta preleteli 12.000 kilometrov. Kakor poroča agencija Tass, je bil namen včerajšnjega po-
Umrl je tudi poročnik ki je bil v Hummarskjoeldovem letalu
S tem je zmanjkala edina priča, ki bi lahko pripomogla k ugotovitvi resnice - Tunizijec Hiari v komisiji za nadzorstvo nad sporazumom o ustavitvi sovražnosti v Katangi - V vsem Kongu je mirno
NDOLA, 23. — Poročnik Harry Julian, ki je edini o-stal pri življenju, ko je strmoglavilo letalo, s katerim se je vozil Hammarskjoeld, je davi umrl v bolnišnici Ndole. Z njegovo smrtjo je izginila edina priča v zvezi s strmoglavljenjem Hammarskjoeldovega letala.
Zato ni nobenega upanja
več, da bi mogli zvedeti podrobnosti o dogodku, zlasti kar se tiče nenadne odločitve Hammarskjoelda, ki je dal nalog, naj letalo menja smer, ko je že bilo nad letališčem ,v Ndoli. Znano je tudi, da je Julian takoj po nesreči izjavil, da so na letalu,,.nastale eksplozije, preden je strmoglavilo..
Preiskovalna komisija je mnogo računala na njegove dodatne izjave. Ker ga ni bilo mogoče zasliševati, so postavili ob njegovi postelji magnetofon, ki je registriral vse morebitne besede, ki jih je izgovoril v blodnosti.
Rodezijska vlada je odredila s svoje strani takojšnjo javno preiskavo, da ugotovi vzroke, zaradi katerih je letalo strmoglavilo, »zaradi o-koliščin, v katerih se je incident dogodil in zaradi njegovega mednarodnega odmeva«.
Opazovalci tolmačijo to odločitev kot poizkus, da bi zadušili vztrajne govorice, da je šlo za sabotažo. Vlada je sporočila, da bo preiskava takoj izvedena ter da bodo povabili na sodelovanje švedske, britanske in ameriške izvedence. Sporočila je tudi, da bodo rezultate preiskave spo-rcčili članom Združenih narodov.
Norveški polkovnik Egge, ki pripada skupini OZN v Kongu, ki sodeluje pri preiskavi, je izjavil, po švedskem radiu’ da «ni nobeenga dokaza, da je bilo Hammarskjoel-dovo letalo sestreljeno« in da je treba »hkrati zavrniti domnevo, da je povzročila eksplozije bomba, skrita v letalu«. Pripomnil je, da bi v primeru eksplozije bombe bile razbitine letala raztresene široko
naokoli. Dodal je še, da na razbitinah letala niso našli siedov nabojev. To je seveda iziavil samo en član komisije, toda uradno ni še nobenih namigov. Voditelj preiskovalne komisije, rodezijski polkovnik Berder pa je objavil danes poročilo, v katerem potrjuje, da so v trupu ene od žrtev r.ošli naboje strelnega orožja. \ endar pa poročilo dodaja, da ♦o »nima noDenega pomena«, ker »je znano, da so na krovu letala bili zaboji streliva«, in so z druge strani ugotovili, da naboji, ki so jih našli, niso bili izstreljeni iz strelnega crcžja. Poročilo dodaja, da je treba domnevati, da naboji prihajajo iz patron, ki so bile na krovu in ki so eksplodirale zaradi požara na letalu, ko je to strmoglavilo. Zelo verjetno je, da rezultati preiskave ne bodo znani še en teden. Krkor je znano, so repatriacijo trupel odložili še za nekaj dni. da temeljito pregledajo truola žrtev.
Načelnik za civilne operacije OZN v Kongu, Tunizijec Mahmud Hiari je bil dodeljen mešani komisiji predstavnikov OZN in Čombeja za nadzorstvo nad sporazumom o ustavitvi sovražnosti. V kratkem bodo imenovali še enega člana OZN. Hiarija bo zamenjal predstavnik OZN v Elisabeth-villu MFrancoz Georges Du-montet, ki je že nekaj dni v
čete umaknejo iz poslopja glavne pošte v Elisabethvillu. Kar se tiče izmenjave ujetnikov, čakajo na poprejšnjo odoj britev sporazuma o ustavitvi sovražnosti s strani glavnega tajništva OZN v Ne\v Yorku.
čombe je včeraj na tiskovni konferenci obtožil OZN kršitve sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Trdil je, da so v nasprot. ju s sporazumom prišle v mesto nove čete OZN zlasti na področje glavne pošte, ter da «je bilo na letališču mnogo prihodov letal in ne verjamem, da so vsi pripeljali živila«.
Te čombeve izjave kažejo, da nima namena spoštovati sporazuma o premirju in da išče izgovor za nov napad na čete OZN.
AKRA, 23.	—	Predsednik
Nkrumah je prevzel vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami v Gani. General Otu pa je bil imenovan za načelnika oboroženih sil v zameno za
generala Alexandra, kj je britanski general. Nkrumah je sporočil, da bodo odslej vsa poveljniška mesta v oboroženih silah zavzemali državljani Gane.
ADIS ABEBA, 23. — Etiopsko zunanje ministrstvo 'O sporočilo, da bo v kratkem piršel na obisk v Etiopijo ke i liski voditelj Jomo Kenjata na vabilo cesarja Selasija.
HOLLYWOOD, 23. — Znana filmska igralka Marion Davies ie umrla v neki kliniki. Imela je raka. Stara je bila 54 let.
NEW YORK, 23. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je davi razgovarjal s pred stavniki držav CENTO, t. Velike Britanije, Pakistana rana in Turčije. Nocoj pa se je Rusk sestal z indijskim obrambnim ministrom Krišno Menonom.
HiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiumimiimiiiiiMiiiiiimiiiiimiiimiiimmiiimmiiiiin
Bitka mednarodnega kapitala
(Nadaljevanje s L strani)
Welensky vneto zavzema za Combeja, ker z njegovo pomočjo slabi ugled OZN, kateri je tudi on napovedal »vojno* zaradi resolu-rasni diskrimina-
cij proti
Leopoldvtllu'Combej^va 'člana I ciji. Pri tem ga prav mč komisije bosta njegov zunanji I ne mnH Ha ip Onmhe
minister Kimba in načelnik njegovega orožnika polkovnik Moke.
Predstavnik OZN v Kongu je izjavil, da vlada v vsem Kongu mir. Čete OZN v Katangi so še vedno na svojih položajih, na katerh so bile, ko je bilo sklenjeno premirje, čeprav čombe zahteva, naj se
moti, da je Combe
iiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiriniiiiiiiiii
iiiiiiiiitiHiiiiiiiimtmimiiititiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiriitiiiiii
De Gaulle je tudi včeraj ponovil
da se mora v Alžiriji končati dekolonizacija
Vendar pa ni povedal nič takega, kar bi dalo misliti, da Je opustil svoje dosedanje stališče
PARIZ, 23.	— Predsednik
de Gaulle je tudi danes izjavil, da je prepričan, da bo vojna v Alžiriji kmalu končana. Med drugim je izjavil: »Naloga dekolonizacije se mo. ra končati v Alžiriji, kakor smo to že storili drugje, Al-žirci sami morajo prevzeti v svoje roke usodo svoje dežele. Francija hoče, da vodijo In vladajo novo Alžirijo. Prej ali slej (in bolje prej kakor pozneje) bo nova Alžirija našla samo sebe na podlagi sodelovanja s Francijo. Prepričan sem, da se bo to zgodilo, in sem tudi prepričan, da bo prevladal zdrav razum«
De Gaulle, ki je govoril v Aubenasu, je govoril tudi o Berlinu. Ponovil je zopet, da «bi bilo škodljivo za svobodo in za svobodni svet umakniti se pred grožnjo«. Pripomnil je, da je Francija pripravljena pridružiti se širokim mednarodnim pogajanjem o Nemčiji, razorožitvi, pomoči nerazvitim deželam in o ((človeških odnosih onstran železne
toda »ne v ozračju
zavese«, groženj«.
De Gaulle je imel danes še več drugih govorov. Jutri zvečer bo odpotoval z letalom iz Liona v Pariz.
Zadnje dni se je v Parizu povečala teroristična dejavnost pripadnikov ultrasovske OAS. V pretekli noči so bile v Parizu tri eksplozije, ki so jih povzročili plastični naboji.
Na srečo ni bilo žrtev.
Pariška policija pa nadaljuje tudi akcijo proti Alžircem. ki živijo v Parizu. Od 5. junija do 10. septembra letos so zaslišali 35.000 «sumljivih» oseb, 17.000 so jih odposlali v koncentracijsko taborišče v Vincennes. Vendar se dejavnost pripadnikov alžirske o-svobodilne fronte v Franciji ni zmanjšala. Od 6. junija dalje je bilo ubitih sedem policajev, 24 pa ranjenih.
Danes je eksplodiral plastič-ri naboj tudi pred pariškim stanovanjem vrhovnega povelj, nika francoskih oboroženih sil t odnosih in v Alžiriji generala Aillereta. (orožitve.
General Ailleret je pred dnevi dal ukaz svojim četam, naj ne prizanesejo francoskim ekstremistom v Alžiriji.
Montgomery v Pekingu
PEKING, 23.	— Maršal
Montgomery je odpotoval danes iz Pekinga v Srednjo Kitajsko, kjer se je sestal z Mao-cetungom.
Na poslovilnem kosilu na čast Montgomeryju je predsednik kitajske vlade Cuenlaj izjavil, da se sedaj tudi ameriška vlada zaveda, da so ZDA zaradi svojih dejanj, in ne Kitajska, vedno bolj izolirane.
Montgomerv pa je poudaril tri splošna načela za ohranitev miru:	prizna je obstoja
Nemčj; priznanje obstoja ene same Kitajske; umik vseh oboroženih si ls tujih ozemelj. Montgomery je poudaril, da je po njegovem zadnja točka bistvene važnosti, da se poveča zaupanje v me4r rodnih da pride do ra*
črne, saj velja med vsemi Afričani, za izdajalca ln ga kolonialisti obračajo, kakor jim je volja.
Kolonialisti se niso zadovoljili s Hammarskjoel-dovo smrtjo. Začeli so tudi velikopotezno propagando s širjenjem lažnih trditev, da bi prikazali vojake OZN kot barbare, češ da streljajo na ambulante in na ranjence in tako dalje, pri čemer pridno zamolčujejo, da Combejevi žandar-jt pod vodstvom Belgijcev uporabljajo ambulantne avtomobile, na katerih nameščajo strojnice, za nenadne napade na čete OZN. Spletke gredo dalje. Tako poročajo, da bo odločnega poveljnika čet OZN v Katangi 0*Briena zamenjal Francoz Dumon-tet, ki je prijatelj Combe-jevega notranjega ministra Munonga, ki si je najbolj omadeževal roke z umorom Lumumbe.
Na Zahodu se zelo veselijo sklenjenega premirja in poudarjajo, da so Združeni narodi s tem de fac-to priznali čombejevo vlado dočim je bila njihova naloga končati secesijo.
Umor Hammarskjoelda je nedvomno postavil OZN pred eno naj hujših kriz v njeni zgodovini. Hammarskjoeld je padel, ko so se Združeni narodi končno odločili, da odpravijo enega najnevarnejših žarišč kolonialistične zarote in vmešavanja v kongoške notranje zadeve. Zopet je treba poudariti, da danes ne bi bilo nikogar, ki bi se bojeval proti »modrim čeladam*, če bila mednarodna akcija proti intervenciji v Kongu dovolj hitra in če se ne bi bila sprevrgla v dejansko ščitenje
interesov kolonialistov. In ti kolonialisti sedaj izkoriščajo obotavljanje, do katerega je prišlo po umoru Hammarskjoelda, in krizo, ki je nastala v zvezi s tem v OZN.
Že v začetku zasedanja skupščine OZN je prišlo v ospredje vprašanje Hammarskjoeldovega naslednika S tem v zvezi postavlja Sovjetska zveza znova svojo zahtevo po reorganizaciji tajništva, s tem da se imenujejo trije tajniki, od katerih bi eden pripadal vzhodnemu bloku, drugi zahodnemu, tretji pa «nevtralcem». Znano je, da so med članicami OZN glede tega mnenja zelo deljena in da so predlogi številni. Vsi se pa strinjajo, da so potrebne nekatere spremembe v sestavi, organizaciji in delovanju poglavitnih organov in tajništva OZN. Hammarskjoel-dova smrt je te spore zaostrila in bati se je, da se bo to vprašanje spremenilo sedaj v predmet hladne vojne med bloki, kar bi spet potisnilo v ozadje obravnavanje izredno perečih vprašanj, kakor so na primer prepoved jedrskih poizkusov, ki sta jih obe velesili obnovili, vprašanje razorožitve sploh, nemško vprašanje in vprašanje dekolonizacije. Razen tega je po enajstih letih prvič sprejeto na dnevni red skupščine vprašanje kitajskega predstavništva v O ZN.
Nevezane države, ki so si po beograjski konferenci pridobile velik ugled, bodo nedvomno imele važno vlogo na sedanjem zasedanju in njih naloga bo zavzemati se, da se vsa vprašanja rešujejo tako, da se pri tem okrepi ugled Združenih narodov in da se nevtralizira delovanje tistih sil, ki bi hotele do kraja spodkopati to mednarodno organizacijo, katere obstoj in ugled je zlasti v današnjem razburkanem času tako velikega pomena za ohranitev miru.
vendar pa je .gj/t. deva odložena
dobro Poz vtičniltS
sposobnosti P°J. (j j®* ka KD Mora, ki hod tudi tam
\spusuu UUOLt, r~..
ko KD Mora, jj > l/iod tudi tam, k) J Vsekakor Pa vprašanje -vlad1ltrpi
listi in odnos , PRI do niih / o^
rtil 00 njo- -j, smatrata, da so	jyr
li» za sodelovanj'i,!:
glede tega nee ^ ^ lo je celo
kot socialdemo	«*>
blikanci _injaiak0j rj
blikanci m koj (•
cialdemokrati	pj"
- krizo vlade, V'^
v« mrlDtlill VSG -M,
JO krizo viauc, . g vem mnenju v ^ posredno krept
m in njegova
r naklonjen1 ■ it . t, vendar ni*«®	4
ro cer
Itru^^^^Pitv* v. •	jjjn
jo, desnica Pa ^
tuje, vendar ne
no, kot se Je v A - tem " .(t
nedavno S v „.i0 «•■
značilno, da Je .j JtP
no sodelovanje .. ;|j
na SlClU,.,il
cialisti na vsakršnega Q°
se je s tem sVT1„ M škofijska kunj	M
kjer ima	ff,
Ruffini. Pa tu c IT v Milanu, kjer J ko polemik ,z“m0krif$
■- Polemik zu otrifl.%
so krajevni ae^t	,
teli sestaviti J*Lenitfc j i
teli sestaviti "r, 0,,' socialisti kljub jo večino z Ub< £ demokrati, se	joSju
novem	odboru	pjl
v tem	smislu	.gjlifa
odbor	sprejel . jn r
sta jo G rane	^
obrazložila Pre
• V	X	«	1	h.U
ooraziozuu. r ^
tičnemu tajnih j0fiJJ Sodelovanje *
• ti
torej več *'s st S'j vred katerim s	,
no križali ? ff ječi demokristjf tll{u
r. n . cr, pletli
jeci ueinu^.-r ■ „1»-, tudi perspektiv i
centra v Rimu «' motne.
Volitve v Ne4
Na političnih j teklo nedeljo v .M
absolutno večin j tu. Dobila je	ji
cev (prej j,n i
cev iprej j--;k
Socialdemokrat , „c
pridobila. 2J P ^
ima sedaj	J0,e
ima sedaj 19d, ^gSi ka pa je oa c zlezla na 66 P° m
..lezia nu u- r JO i Vse je kazalo, .1
do koalicijske jjrf
 in .m
mokristjani	oH
IIIUK.TISLJUIK' tem smislu sf
vzajemno tsnfJ . y j, možnost koalio mokroti. De)af.„r 4 ‘
moKrau. — f. r-stale težave, K M
sicf.r bilLZ!%ris«:4?
fi PTlr -.tuni1 vati z demokr<j' K
ne
SO
) postavi" r sVit 2 Ijski vladi 71 J Adenauer, cp(jan)1 f.
predsedovati
cler in min'^1 stvo Erhard. * hott ji kristjani n^s?1n && r bavarsko	0L
oavarsKO vi PS, ske stranke, . tef > brambni mi*1'
več
pa
leto dni ...Ai .
bil
predlagalo r leto dni (tljj Erhard- , nič. Na«0 I
»..u ...... -. pot'»y
Adenauer )e
demokrate Jj®.
sestavo *’
^Tcialde^
Alžir
V . /j
Zmerni bor>','snl\jt
p-edsednik t . _ wA
žirske
razil te
„ dni 0	,i-
dni "'»d«
ga ljudstva,
deian,Sienih. A
ao dejan**'* . /c*. sfj\ v vseh kroO farijt> čen mir v odobravanje • |nj
pričakovali
leer ie
man jem, AteWt* ko se je prfijuC de obrnil 1ia arot \ - armade »jsV-
;<A:
ci in pot^/Jd«0,^., ske dežele	p!«	^
ske dezeie -časno a[žtrLnj«'Vj pred zased as j
pred
OZN
uzn. Na teVfr 0* spet obravnu t, r ne Francije P	i
ifll'.
,ott
ve Francije - r r.jim zahtev gfieli fj)
nosti,
naj 'n,nt .
kclonialnaj^
Vzlic
začas** kiiuo dedu 1 co^fav položaju P ie . ef/ predsedniku
pozicij
kljub
vzlic znani
vodstva
bila v Ben “jof.
po }ni£o frjp j
Seveda la ■ odvisnost
za .mir* siva
Kratko *#$§[ objavila > L 1 sredo P o se,|ii<V
obravnava a	,
« lii-ijt,	.rijli
i oriP^bf
začasno llltj1 rudi de pijM na svojem ve^Crm francoskih treb,M| 1
vil da je
je
da se z Tudi
po«’Q_
Ionizacijo. ^	,
novega W_ reS' <r
garanja t» dalje zamm1-
jega diktat^
it>.
' Nekateri
na žalost, a ^it n rianje PPj.ZiiO xa v AU'<i y poskus, da nenetno C|A mešane	;
brez Pre Fronte n g(i aKi oziroma P ^
tive mano^fi^
Te v
obsojen
tn novo ijll
čitve in
nja krvi•
HEINRICH BOHb
'klUnfreMMl
stalt?n°Va ?em P°val:)il na večerjo,	rokokojskih,	seveda,	če take sploh	ob-
1116 je sratlCna človeka, s katerima	stajajo.
Stoji pq eznan¥ moj tast. Ves čas po »Lepo,* sem rekel, «če dovolite, bom *•? ,sta!no prizadeva, da bi prišel čez pol ure.* koristm t 2 ^udmi> ki bi mi lahko Berta je kupila neki večernik: brala je šef Zunipen mi lahko koristi, je in kadila in ko sem sedel k njej, gradnji . Pm^s^e za natečaje, ki pri mi je rekla: «Mislim, da bi se lahko 1)0 zaunoj6 naselij odloča, komu pogovoril tudi z njo.*
Pa pj-jjprn gradPena- dela, jaz sem se	«Od kod	veš, da	njega ni bilo?*
. - . Iv nnriiotio v:	..t «Vem, da	sedi v	Gabel-klubu in	ša-
1 flobolriT«- V ,pod-)etje. ki se ukvarja Tisti .--1- opavanii-
ja tena T?ce.r sem bil vznemirjen, ia gpioll _a me je mirila: «Dej
Mo-
«Dejstvo,
hira kot vsako sredo ob tem času.*
«To bi mi lahko prej povedala.* «Razumi me.» odgovori Berta, med-
kal ^ ®m za zaveso pri vhodu in ča- telefonskim pomenkom, toda želim si, l|jS]ijnUnipenova.	da	si	delo	sam	priskrbiš.*
“m sem v.« —«Lepo,» sem rekel, «kaj naj storim?
{°vortia“	ze	nekai pomeni,* je	tem ko je spravljala časnik. «Hotela
peljal n šai pogovor previdno na- sem ti pomagati, želela bi, da sam ure-°bjavijenf posel- Ti veto da bodo jutri juješ te stvari. Lahko bi poklicala oče-6tai rezultati natečaja.*	ta in on bi vse uredil z enim samim
. “l sem za Zumpe:
'felik	na	natečaj: bil je to
Uiark. ln zaslužil bi lahko 20.000 Bova počakala pol ure ali pa šla gor
Tudi Rf	in z n->° g°vorila?»
V) dobro	Je bila razburjena. «Vse	»Najbolje bo,	če greva takoj gor,*
lekla. '	boš dobil naročilo,* je je rekla Berta.
Tenie	Gospa Zumpenova ni bila začude-
Videin avto se je ustavil pred hišo. na, prav tako kot ni bila začudena »Jata IV)86111 ZumPen°va, kako se vzpe- takrat, ko sem prišel sam. Pozdravila vitek, n stopnicah. On je bil visok in naju je in odpeljala v moževo delovno tol V ta. senceh siv, eden tistih, ki sobo. Prinesla je konjak in preden sem <heustaesetem letu pravijo, da je lahko omenil posle, je postavila pred-to Jrnoj y*‘ Gospa Zumpenova je slo- me rumeno mapo. «Naselje* sem pre-
'aska. Na	___Vire 1 in nrestrašenn s-ledal zdai ensno
videl,
a- Na Zumpenovem obrazu bral in prestrašeno gledal zdaj gospo
¥
da mu ni prijetno, ker bo Zumpenovo, zdaj Berto. Toda obe sta Stopi]2 nama-	se smehljali.
%1.	Sem Počasi k vratom in jih	«Odprite mapo,* spregovori	gospa
Zumpenova. Odprl sem jo.	V njej je
tekel. leP°,	da sta prišla,* sem	bila še ena, rožnata mapa,	na	kateri
'	sem prebral:	«Naselje T — izkopava-
^iaio «ovima	je	najino	stanovanje	nja.* Odprl sem jo in videl,	da je mo-
flela v ^^asmehnila	sta	se,	ko sta vi-	ja ponudba na vrhu: zgoraj	ob robu je
kizo	delovni sobi veliko pisalno	nekdo napisal z rdečim	svinčnikom:
totefc p.	meni	se je zdela tisti tre-	»Naj cenejša ponudba*.
ko s evelika.	Začutil sem, kako sem	od veselja
b ^ JJ10 se vrnili v jedilnico, je Ber-	zardel, začutil	sem, kako mi srce bije
Pdpj	^b^la.	in mislil sem	na 20.000 mark.
totiib	Vali smo se o knjigah in	«Na zdravje,* je smeje rekla	gospa
zadnjih volitvah. Tedaj sva Zumpenova, «pijmo torej.* tojinego	UmPenovima fotografije z	Pili smo, jaz sem pa vstal in	spre-
tootisk por°čnega potovanja: slike z govoril: «Morda je neprijetno, toda vi jtoie c °bale,	španske	osle in pano-	me boste razumeli, da bi	sedaj naj-
f. to Ser,	ance-	Spet smo pili konjak	raje odšel domov.*
k iz „	-Vstal> da bi prinesel fotograr	«Popolnoma vas razumem,* je	rekla
4\ up apne§a predzakonskega življe- gospa Zumpenova, «samo neko malen-1 PripJ6, Berta namignila in nisem kost je še treba urediti.* Vzela je ma-tih Dve mir>uti je bilo popol- po, jo prelistala in rekla: «Cena vaše-Sti v°' kaJti nihče ni imel kaj po- ga kubičnega metra je za 30 pfenigov *to tpisl'S.1 smo mislili na posel. Jaz nižja od sledeče najnižje ponudbe. (iNm na 20'°°0 mark. Zumpen je Predlagamo, da povišate ceno za 15 pfe-Sva na uro: «škoda da je deset; nigov. še vedno boste najcenejši, po-| ^ 2u°m°V' Bil Je Prijeten večer.* leg tega pa boste imeli 4.500 mark več. \ j^ben. pa je rekla: »Čudovito Storite to takoj*. Berta je vzela iz svoje ll.jjj upam, da se bomo kmalu vi- torbice nalivno pero in mi ga ponudila, nas-»	jaz sem pa bil preveč razburjen, da bi
<6* 4 b°va prišla,* je rekla Berta, lahko pisal. Dal sem mapo Berti in tli,. 0 stali še pol minute. Vsi smo opazoval, kako je z mimo roko poprav-! P°sel in vedel sem kako Zum- ljala ceno, napisala končno vsoto in
predala mapo gospe Zumpenovi.
«Sedaj pa,* je spregovorila gospa Zumpenova, «samo še malenkost. Vzemite svojo čekovno knjižico in izstavite ček v znesku 3000 mark. Mora biti
to*
JJlto T^^-bi ga popeljal stran in se
0 P053111- Toda tega ni'
*5S UL. da bo
Uisi govoril z njim o poslu?
jutri objavljen izid nate-
-.« kak.- a Berta blago «lahko bi bariran in od vas diskontiran.* To je fctoo ?Plmkoii izgovorom povabil v rekla meni, vendar je Berta potegnila s°bo in se tam z njim p0. čekovno knjižico iz svoje torbice ter
izpolnila ček.
Vzela je predpasnik, i «Nima kritja,» sem rekel tiho.
odšla v kuhinjo Ko sem	«Ko bo ponudba sprejeta, bo imel
v; “Jbpil v kuhinjo, sem zagledal kritje,* je rekla gospa Zumpenova.
'kaj ^mobilskimi ključi v roki	Morda	teaa. kar se ie zgodilo.
'P°nieni tr>o. ,— ______
V
^‘eie s).‘“. oasla v kuhinjo. Ko sem
PU v kuhinio sem zagledal .-----------„ .
Morda tega, kar se je zgodilo, ni-cvm ——..i ioy* sem vprašal. sem razumel. Ko sva se vračala domov, til blest morava tja» je rekla	je Berta povedala, da je srečna, toda
4 blešči So bile kavarne in restavra- jaz sem molčal. Izbrala je drugo pot. []]i tie te ^ razsvetljene Ljudje so se- Vozila sva se skozi tiho mestno četrt. '^v to ^aSah in od kovinskih pepel- Gledal sem razsvetljena odprta okna. SVetlob°S°d za sladoled se je odbi- Ljudje so sedeli na balkonih in pili vi-
'Ho ba.
no; bila je svetla in topla noč.
£°	hij0"j	Se	zaustavila	pred	Zumpe-	«<5ek je bil	za Zumpena?* sem	tiho
« tQ^e je Berta ohrabrujoče po- vprašal. Berta pa je prav tiho odvr-O «etn ostaia je v avtomobilu, nila:	«Seveda.*
V' kaLP?zv°nil in bil sem preše-	Pogledal sem mali Bertini roki, s
i	tro 80 s« vrata odpr!a- katerima je gotovo in mirno upravljala
totoiripr.1 je, da gospa Zumpen ni vozilo. Roki, sem pomislil, ki sta pod-O^tostit ker me spet vidi	pisali ček ali stiskali tubo z majone-
uOl rad bi govoril z vašim zo. Pogledal sem navzgor - proti nje-ba niem rekel.	nim ustom — občutil, da jih niti se-
'*	k od>a.	vrnil	se	bo	čez	pol	daj ne želim	poljubiti.
rila- V predsobi sem vi-	Ta večer nisem pomagal Berti pn
madon, gotskih baročnih, spravljanju avta v garažo. Nisem ji pomagal pomiti	posodo. Popil sem	velik
konjak, odšel	v delovno sobo in	sedel
za delovno mizo, ki je bila zame mnogo prevelika. Mislil sem na nekaj, stopil v Spalnico, pogledal sem baročno madono, toda niti tam se nisem mogel spomniti,	na kaj sem mislil.	Zvo-
njenje telefona je prekinilo moje razmišljanje. Dvignil sem slušalko in nisem se začudil, ko sem zaslišal Zum-penov glas: «Vaša žena se je malo zmotila. Cene za kubični meter ni dvignila za 15, temveč za 25 pfenigov.*
Za trenutek sem pomislil in tedaj rekel: «To ni pomota. S tem se strinjam tudi jaz.*
Obmolknil je, potem pa med smehom dejal: «Vi ste prej razpravljali o vseh možnostih?*
«Sem.»
«Lepo, tedaj napišite še en ček za 1000 mark.*
«Pet sto,* sem rekel in pomislil: «Kot v slabem romanu, točno tako.*
Osem sto,* je rekel Zumpen, jaz pa smeje «šest sto* in vedel sem, čeprav nisem imel izkušenj, da bo sedaj rekel — 750 - in ko je to tudi storil, sem odgovoril «da» in odložil slušalko.
Ni še bila polnoč, ko sem nesel po stopnicah ček Zumpenu v avto. Bil je sam in se je smejal, ko sem mu predal sem počasi stopal v hiso, Berte še vedno ni bilo;
z./-:¥
»C ZgoL -r lustracijo iz knjige sam in se je smejal, k iiH- sodp.jf j	j	j	prepognjeni cek. Ko
iV^J^Ujoče čit'	JCjnaP	•	Pal v hiŠ0, Berte še
je ta L --1Ce‘ Prevedena lz ni prišla niti takrat, ko sem še enkrat h' ih Iliadi	Pred	kratkim	st0pd dol po čašo mleka iz hladilnika
vettiS'Cei' v	*	v	Ljubija-	vemi kaj si je mislila: «Sam se mora
! jo ■ znan* zbirki Školjka, dokopati do tega, sam mora doumeti.* op,. Je Ala Peče, ilustrirala Toda tega nisem nikoli doumel in ’lla Pa Tinca Stegovec to je bilo nedoumljivo.
IKBI“NOTES,QOI k ROHCKI.SONO STATI STRAPPATI QUASI TUTTI I MANIFESTI EKNUNCIANTI CNE IL TEATRO SLOVEUO Dl TRIESTE PRES2NTA-VA ALL,ESTIVO EJCCELSIOR L‘OPERETTA TEDESCA " LA PRINCIPESSA DELLA C SARDA "
K 5
ti
dirittojsanclto dalla COSTITUSIONE REPUBBLICAHA (art.6 ) la conviveAza a paritA di diritti politici,civili e linguio tiči da parte dolle ninorarrse linguistiche. o nasionali. ~
Ouesto 6 on diritto che 1 COIRJNISTI hanno cenpre riconosciuto f difesojaiutando le ainoranze sloveite a dinenticare le ioposizic ni,i sacrifici le cevizie che il FASCISIIO ha perpetrato nei con fronti delle ainoranze slovene deila nostra Provincia.
GLI SLOVENI,
Obblipati a parlare una lin/rua che non era la lorojlforigi-naria;
Cacciati dalle scaole,condannati all^nalfabotisno ae si ri fiutavano a parlare la linjrua iapootapli;
Co3tretti a aodificare,perfino,il loro cognoae di nascita; Sono stati costretti dal fascisr.o c non praticare il loro folclore,la poesia,l'arte fictirativa.
066! CCME /£F?/?//
I C01IUNISTI Ronchcni levar.e alta la fro protesta,il loro disappunto per quar.to len notte e stato fattojlo sceapi^
V perpetrato dci RE/ANSCISTI Locali. Quclli che En3no ancora to ocgi la SVA3TICA,quelli che la Storia ha condannati aa che / vivono iupunitijliberi di duiostrare,cie la loro ignoranza per 1'erte,ola per sforare il loro secolare odio di "PARAŠ* nei confronti dolle ainoranze slo/eno
/
LOCALI DO^ERABO ?
ED 1 PARTITI CiiE ITI OGiil CAIZPAGNA ELETTORALE TANTO Sl AFPANNA-t NO A cKIEDERE^IL_yOTC_DI_QUERIAj:iNCRANZA, COSA D ICO NO ?
D>
StiatiL attenti SIGMORI i Tutto oio che e accaduto ha certo on legane stretto con le intenzioni ocpresce dagli atosei provocatcri con qucnto l'altr? notte hanno fatto ALL'ALBUM KUHALE DEL PAllTITO SOCIALISTA ITALIAJiO
J2PPURL SE TUTTI TACCIONO,SL 0UESTL AZIONl’ RE1ARANN0 HIPUNIfE E DIVERRANRO N0RJ.1ALE COSTUIIE DI CERTI CIRCOLI BEN IN DI VIDU ATI j GLI flOO CITTADINI DI ORIGINE 3 LOVEN A RESIDENTI A. ROflEHI NON AVRANNO PIU* LA SICUREZZA DI GIRARE PER IL PAE3E COIiB GLIELO GARANTISCE l'art. n° 6 della nostra Coctituziono.
I COIIUNISTI di RONCHI rivolgono da parte loro tutta la soli darieta e.l CIRCOLO SLO VENO di TRIJKTE,
rivolgono la loro solidarieta a tutti i cittadini di lingua olovenc residenti a Ronchi per 1'ontr. subita.
XI Coc-.it.rto Cittndino del P.C.I.
JESEN JE PRED NAMI...
Ob zaključku predsezone S G in pred začetkom nove sezone
Se enkrat so elementi, ki jim ni do mirnega sožitja s Slovenci, nastopili proti kulturni prireditvi
Delavci demontirajo železen oder. ki nam ie zvesto služil ob uprizarjanju na prostem. Vremena postajajo v večeiih čedalje bolj hladna, zato se tiha železna ogrodja umikajo zaprtim in kmalu kurjenim dvoranam.
Pregledujem opravljeno delo. Po povratku s počitnic smo gostovali v štirih kraiih našega ozemlja. 20. avgusta smo ob-skali s Lu-keševim ((Prgiščem zemlje* Trebče. Ob velikem zadovoljstvu občinstva smo prav tam uprizorili še 22-VIII. Nu-šičevega «Dr.», 26.VIII. Go-lievo «Sneguljčico», 27. pa Kalmanovo «Cadarško kneginjo«.
Tri dni za tem, t. j. 30. avgusta, smo že prenesli naš oder v Nabrežino. Zapovrstjo smo tudi tu izvedli naš poletni repertoar: 30. «Prgišče», 31. ((Sneguljčica«, 2. septembra «Dr.», 3. «Car-daška«.
Prvič nas je pot letos peljala tudi v Veliki Repen.
Moram priznati, da nas je, kljub deficitnosti predstav, nemalo razveselil obisk vaščanov. 9. septembra smo tcrej za Repence uprizorili Nušičevega «Dr.» 10. pa smo jim nudili nekaj zabavne glasbe v obliki «Carda-ške kneginje«.
16. in 17. septembra smo bili gostje goriške prosvetne zveze, ki je priredila v Standrežu že tradicionalen poleten nastop slovenskega gledališča. Z obema predstavama (»Sneguljčico in «Cardaško») so bili organi-zrtorji in občinstvo zelo zadovoljni, tako da so nas ob zaključku še vabili 't sebi.
V tem kratkem času smo torej nastopili kar trinajstkrat, lahko pa bi našteli še več nastopov, če upoštevamo, da smo nastopili 6. septembra v okviru ljubljanskega festivala z Javorško-vimi «Manevri» v ljubljanski Drami in da smo že za trdno računali na nastop v Ronkah, ki se je nepredvideno žalostno izjalovil.
Smatramo za potrebno, da obvestimo javnost tudi o tem ponesrečencem poizkusu. Uspelo nam je dobiti v Ronkah dvorano za gostovanje našega gledališča. Izbrali smo za poizkusno predstavo Kalmanovo opereto «Cardaško kneginjo«, ki bi morala po našem zanimati tudi tako občinstvo, ki bi povsem ne razumelo našega jezika. Po razgovorih in pregledih je bilo vse dokončno zmenjeno za petek 15.IX. ob 20. Kot še nikoli je tokrat držal pregovor o »petku«. Nepredvidene težave so nas prisilile, da smo predstavo preložili na torek 19. V soboto 16. smo prejeli brzojav s sporočilom, da je treba zaradi »tehničnih ovir« preložiti «sine die« nastop našega gledališča v Ronkah.
Kaj se je v tem kratkem času zgodilo? Neznana roka nam je dobrohotno odposlala pismo s ciklostiliranim lepakom, ki ga tu objavljamo. VCERiAJ KAKOR DANES?!!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiBiiiiiiii>i>iiiiiiini**l*lltlsalfMfatl>lf 11111111111
 ..........................  mm...mm..mmmmmmmmmimiim.....m
OB STO TRIDESETI OBLETNICI ROJSTVA FRANA LEVSTIKA
Vse življenje mu je bila sreča tuja Zaradi razočaranj je postal pesimist
(Človeška podoba umetnika po opisu nekaterih sodobnikov)
Fran Levstik, čigar stotri-desetletnico rojstva praznujemo 28. septembra, je ena največjih osebnosti slovenskega kulturnega, življenja v drugi polovici preteklega stoletja. Levstik je pesnik, avtor liričnih, epskih in ljubkih otroških pesmi. Levstik je pisatelj, ki je z Martinom Krpanom pokazal, kakšna bodi slovenska ljudska povest. Levstik je tudi tisti, ki je dvignil slovenski pripovedni jezik In ojienem človek, ki je dal pobudo ža ustanovitev slovenskega Dramatičnega društva, zametka slovenskega narodnega gledališča Razen tega je Levstik literarni kritik, začetnik slovenske literarne kritike, znanstvenik-filolog, prvi narodni ideolog, prvi pro-gramatik slovenstva, prvi u-učitelj- slovenskega pripovednega jezika in končno začetnik mladoslovensKega gibanji, ki je pridobilo za narodno stvar že odtujeno slovensko meščanstvo in izobraženstvo. Toda kakor sodi Levstik med najvišje vrhove v našem kulturnem življenju, tako je tudi njegova osebnost ena najbolj tragičnih osebnosti v vrsti slovenskih velikih mož Levstik je bil že v mladosti izredno samozavesten in odločen človek. »Ze kot četrtošolec je bil,« tako piše Stritar, »prava glava, vodja in poveljnik svojih součencev. Ne samo oni, vse mu je bilo pokorno. Vsa hiša je bila njegova in on je često gospodoval precej prešerno in poredno.« Toda že v mladosti se pojavljajo pri Levstiku poteze, ki so se šele v kasnejšem času določneje razvile:	svo-
jeglavost, mrka trma, častihlepje, brezobzirnost in nedovzetnost za vsak pameten nasvet. Značilno za to je njegovo ponašanje pri maturi, kajti Stritar piše, da si ni upal k maturi samo zato, ker se je bal, da je ne bi napravil z odliko. Toda Levstikov značaj ie bil vseeno plemenito dograjen in od svojih spoznanj ni odstopil niti za las, »Kar je spoznal za pravo in resnično,« piše Fran Levec v svoji razpravi o Levstiku, »to je branil z ognjevito zgovornostjo. Nazore in prepričanje svoje je zagovarjal odiočno. brezobzirno, vsakemu je povedal na vsa usta v obraz, kar je mislil, Kadar se je boril, zgrabil je za naostrejše orožje.«
Ze po naravi samosvoj, vase zaverovan in občutljiv značaj se mu je v trdem življenju, ki je bilo ena sama borba za obstoj, še spremenil. Njegovo življenje je bilo trnova pot javnega delavca, ki se je zaradi svoje borbene naprednosti zameril tedanjim veljakom, katerih vodja Janez Bleiweis ga je obsodil na pogin z znanim izrekom ((Pogine naj pes!« Tudi v svoji ljubezni je Levstik doživel razočaranje in razumljivo je zato, da je zaradi bridkosti, ki jih je prestal v živi enju, p'stal pesimist in obenem skrajno občutljiv.
O Franu Levstiku najdemo veliko zanimivega gradiva v spominih Vatrosla-va Holza, ki so izšli leta 1892 prav v Trstu, V teh spominih piše Holz takole: ((Levstik je bil svoje vrste čudak. Dasi je bil jako zgovoren in družbe željan, ni rad občeval s katerim koli
človekom. Zlasti po grenkih svojih izkustvih je postal naposled oprezen in se je izogibal vsaki, količkaj bolj sumljivi druščini. Poiskal si je «buon retiro« v neki postranski sobici krčme v Špitalski ulici. Kdor ga je hotel videti, se z njim spoznati, je moral k njemu v navedeno krčmo. Pa to ni bilo tako lahko. Ako mu je bil prišlek po licu, sprejel ga je kaj prijazno, ter se pogovarjal, z njim. Ako pa ne. zagrmel je nad njim, da ga ni bilo blizu nikoli več. Naj navedem, kako sta se spoznala Levstik in Gregorčič. Nekoč, tiste dni, ko je izšel prvi zvezek njegovih poezij, je prišel Gregorčič v Ljubljano in zvečer, da se seznani s kakim odličnikom, napotil se je k »Avstrijskemu cesarju«. Tu so pri neki mizi sedeli trije ljudje, izmed katerih je posebno eden bil kaj gla-san in zgovoren, dočim sta ga ostala dva prav verno poslušala. Snov se je sukala okoli izšlih poezij in Gregorčič je postal pozoren. Ko se čez nekaj časa poslušalca poslovita in prej omenjeni govornik ostane sam, pridruži se mu Gregorčič, proseč ga dovoljenja, da bi smel prisesti k njemu. »V krčmi smete sesti kamor vam drago,« odvrne oni malomarno. In ko se pohlevni pesnik opravičuje, da ga sicer ne bi motil, toda, da je tujec, mu reče oni:	#Ve<m, Goričan!«
«Kako vi to veste, gospod?« ga vpraša Gregorčič, «Saj vas izdaja jezik«, ga pouči neznanec. »No, zdaj sem pa radoveden, kdo ste, gO' spod,« poizveduje pesnik. »Jaz sem Levstik«, odgovori mu oni samozavestno. To je bil zdaj skromni planinski slavec v zadregi. Ko pa mu pove svoje ime, skoči Levstik izza mize ter ga zgrabi z obema rokama; »Gregor čič? Dobrodošel! Živio!« Potem pa zakliče: «Metka! Tu sem, k tej mizi nima danes sesti nobeden drugi gost!« In pogovarjata se potem odlična moža do polno-
či in še drugi dan je povabil Levstik Gregorčiča na sprehod po okolici Ljubljane, kjer sta preživela v prijateljskih razgovorih nekaj prezammivih ur.»
Vatroslav Holz piše kasneje še tole: «Levstik je bil poosebljeno protislovje. A-ko ga je kdo ujezil, rjovel je kakor razjarjen lev. Kadar pa se mu je umirila togota, bil je krolak in pohleven kakor mlado jagnje. Da, Levstik je bil grozan v navadnem življenju, toliko bolj pa še, kadar se ga je prijela pesniška vzdušnost, zlasti pa v svoji ljubezni ni poznal nobene mere. Ne samo, da je v dokaz ljubezni zahteval vsakovrstne nemogoče žrtve, trpinčil je v svoji neizmerni ljubosumnosti s prebolestnimi sum-njami in ko se je naposled Franja Koširjeva omožila z drugim, jo je obsipal Levstik s kopico strupenih strel.«
Levstikov neupogljivi značaj je prišel namreč takrat do tiste skrajnosti, ko je začel polagoma dobivati nenormalne poteze. Postajal je , vedno bolj nervozen, živčno razrvan m čudaški. Mrko je preždel v svoji licejski knjižnici, kjer je bil skrip-tor, vse dneve in se ob najmanjšem ropotu na vso moč razburil. Rohnel je nad študenti, metal za njimi polena in jih skušal na vse načine ustrahovati. V svoji knjigi «Vzori in boji« označuje Jože Debevec Levstika takole:
«Ko pridemo v drugo nadstropje, tedaj gremo po prstih proti bralni sobi. Gorje nam, ako bi ropota-
li! V bralni sobi so gospod Levstik. Ako prav tiho ne pridemo do vrat, prikorakajo vsi jezni, odpro vrata in nas poženo. Noben še skoraj dihati ne upa, ko čakamo pred vrati, da udari ura ena. Tedaj se namreč oglasi gospod Levstik: Naprej! A kaj se je zgodilo danes štirinajst dni. Čakali smo po navadi pred bralno sobo. Neki Ljubljančan je bil poreden ter se je i-gral s kljuko. Gospod Levstik so zavpili: »Mir!« Nekaj časa je bilo vse tiho. A oni dijak pritisne še enkrat na kljuko. V sobi so zaškripali Levstikovi čevlji vrata se naglo odpro m preden smo mogli mi dobro zbežati, je letelo debelo poleno za nami. V bralni sobi sedimo kakor pribiti. Nobeden si ne upa ganiti se. Zadnjič je eden poleg mene premetaval liste, pa so prišli gospod Levstik in mu vzeli knjigo, njega pa pognali.«
Svojo zaročenko imenuje Levstik v pismih angelj, drugič pa jo ozmerja s čarovnico, ki ga je omrežila s svojimi čarovnijami. Očita ji celo, da mu je ona v pismu poslala bolezen. Toda to je že čas, ko se Levstiku začenja mračiti um. Iz te dobe je ohranjen Levstikov dnevnik, v katerega si je zapisoval podatke o koleri, katere se je tako bal, da ga ne bi napadla. Vanj si je zapisoval podatke o vremenu, zlasti o mrazu in dežju, ki sta verjetno povzročala hudo trpljenje njegovi bolni duševnosti. Zadnje dni svojega življenja je bil Levstik izred-
no izčrpan in nemiren.
((Levstik je bil neznosen.« pripoveduje isti Vatroslav Holz. «Bilo je kaj ganljivo, prav bolestno, kako se je Levstik bal umreti, ln v svoji bojazni pred smrtjo je rabil vsakovrstna domača zdravila, dočim se je umetnih lekov branil na. vse pre-tege.»
O zadnjih dnevih Levstikovega življenja pišfe Slovenski narod takole (16. in 17. novembra 1887); «Da ni rešitve več, znali smo takoj prve dni, a nihče ne bi bil mislil, da bo ubogi Levstik moral toliko trpeti, Muke so bile tolike, da je čestokrat glasno kričal. Boj med izredno krepko naravo in neizprosno Morano je bil trdovraten: štirinajst dni je trajal smrtni boj in od prejšnjega torka ni umirajoči Levstik niti trohice zaužil.
Skoro triletna bolezen ga je močno vzela. Fizično trj>-ljenje je bilo tolikšno, da naposled ni na drugega mislil, kakor ohraniti si življenje. Bil je v kopeli, spraševal je zdravnike za svet, kupoval zdravila, vrhu tega pa použil ogromne količine domačih zdravil. Pretiraval je v tej reči tako močno, da je vsak dan popil nečuvene količine domačih zdravil, pri tem pa živel prav asketsko,«
Tak je bil Levstik, kakor ga popisujejo djegovi sodobniki. V neprestani borbi za uresničenje svojih idealov, v hrepenenju za srečo in končno v trdi borbi za življenjski obstoj, je Levstik klonil in tragično končal.
Sl. Ru.
Upajmo, da ne! Upajmo, da je bilo delo neznancev, nekulturnih hujskačev iz Ronk nepremišljeno. Ne moremo si sicer predstavljati zagotovil centralne vlade o pravicah, ki jih uživajo manjšine v državi, ne moremo si predstavljati garancij, ki nam jih daje zakon o varnosti ob izvajanju našega miroljubnega kulturnega poslanstva med slovenskim življem.
Upajmo, da je bilo to dejanje samo neljub opomin dremajočim, da ni vse tako lepo urejeno, kot si kdo predstavlja.
Slovenci iz Ronk in okolice in številni pravilno misleči Italijani so bili prikrajšani za kulturni užitek, nam pa je še bolj jasno, kako potrebno bi bilo čimveč-krat obiskati te kraje.
Za letos smo sicer zaključili našo predsezono na odprtem, a nova XVII. gledališka sezona 1961-62, ki se bo otvorila v tržaškem Avditoriju 14. oktobra, nam mora prinesti načrte za še bolj vztrajno delo.
4DR1JAJN RUSTJA
Pozdrav
prof. Andreja Budala na VI. kongresu Zveze ju gosi. književnikov v Sarajevu
Spoštovani zborovalci!
Dovolite, da vam kot gost iz Trsta sporočim pozdrave iz najzahodnej-ših krajev slovenskega ozemlja. — Umetniško ustvarjanje v naši besedi se je v tistih krajih pojavljalo v raznih, dp-bah in smereh. Primož Trubar je v 16. stol. gojil tam pesem in govor; podobno v 17. stol. Janez Svetokriški. V Gorici je deloval kot pesnik in prosvetni delavec Valentin Stanič. Simon Gregorčič je v mladosti začel peti v Gorici in je v starosti v njej dopolnjeval svoje delo. Razen Koseskega je v Trstu . ustvarjal prejšnje stoletje Fran Cegnar, poleg njega krajšo dobo I ran Levstik. V Beneški Sloveniji je pesnil Ivan Trimco-Zamejski. Anton Aškerc je zajel ((Jadranske bisere« ob morju med Trstom in Devinom. Ivan Cankar je imel v Trstu v naši dobi znamenita predavanja. Alojz Gradnik se je izšolal v Gorici ter se navdušil za primorske snovi. France Bevk je ustvaril vrsto svojih najboljših del v Gorici in Trstu. Jože Pahor je veliko pisal v Trstu. Ciril Kosmač je začel v Trstu oblikovati pereče snovi. Karel Širok iti Jo. sip Ribičič sta snovala in objavljala na Tržaškem. igo Gruden iz Na. brež.ne je zakoreninjen v domači grudi. Po vojni je ustvarjal v Trstu Tržačan Vladimir Bartol. Danes snujejo v tem mestu svoja dela Boris Pahir, Alojz Rebula i. dr.
Vrsta takih pričevanj bi se dala precej raztegniti. V znamenju slovenske besede, ki se je na zahodu vselej umet-. niško gojila in je v raznih dobah marsikaj klenega ustvarila ter dala svoj prispevek v narodnoosvobodilni borbi in njej, želim na tem zborovanju uspešno delo s plodnimi zaključki in sklepi.
t
*
Te dni kazijo v Trstu film « i o| c) veter«, v katerem nastopata mlada ameri:
in Diane McBain. Zlasti prvi se je že močno uveljavil
•ka igralca Trov Donahue
Prim orsTcT'(Timni le
Vlaklbratstva
in enotnosti
Zagonetna smrt mladih delavK
Radioaktivne
Bilo je pred, dvajsetimi leti... Nacifašisti so zasedli Jugoslavijo. in začela se je gonja proti prebivalstvu, ki je imelo samo to krivdo, da je globoko ljubilo svojo domovino in svobodo. Prve žrtve nacističnega terorja so bili Slovenci s Štajerskega. Ko bi se spomnil vseh vlakov, ki so peljali prebivalce iz raznih krajev Štajerske v izgnanstvo v Srbijo. To so bili žalostni odhodi in marsikdo od izseljencev se ni nikoli več vrnil v svoj rojstni kraj.
Prav v teh	dneh — po	več kot dvajsetih letih —
so	se slovenski	izseljenci zopet odpravili v	Srbijo, toda
tokrat s čisto drugačnimi občutki. In o tem transportu naj tokrat poročamo nekaj skopih besed tudi mi.
Vlak bratstva in enotnosti so ga imenovali organizatorji. In res je bil to vlak bratstva in enotnosti
— vlak okrog 650 bivših štajerskih izseljencev, ki so se v četrtek 14. septembra odpeljali v Srbijo, da obiščejo kraje, kjer so preživeli vojno ter da predvsem obiščejo tiste, ki so jim v tistih težkih trenutkih nadomestili dom ter jim nudili pomoč in gostoljubnost.
O <s.vlaku bratstva in enotnosti* so v teh dneh poročali vsi jugoslovanski časopisi, jugoslovanska televizija pa je posnela prizore prisrčnega srečanja med slovenskimi gosti in srbskimi gostitelji. Bilo je to doživetje, ki ga udeleženci ne bodo nikoli pozabili. V teh časih, ko je govora o atomskih bombah in nevarnosti nove vojne, je imel «vlak enotnosti in bratstva» še globlji pomen — govoril je o želji nas vseh po miru in bratskem sožitju ter o trdni odločnosti, da se za vedno obranimo vojne in njenih grozot.
Kdo je dal	pravzaprav	pobudo za ta	rvlak enotnosti in bratstva?* Lahko	rečemo, da so	bili pobud-
niki izseljenci sami in pa prebivalci tistih krajev Srbije, kjer so štajerski izseljenci preživeli vsa vojna leta. T-ako so se najprej izmenoma obiskali novinarji, nato so sledili medsebojni obiski železničarjev in končno je sledilo še povabilo, naj bi prišli vsi bivši izseljenci na skupen obisk v Srbijo.
Rečeno — storjeno. Novinarji v Mariboru so bili med tistimi, ki so imeli pri organizaciji glavno besedo. Organizacija tega izleta je terjala od vseh dosti truda in požrtvovalnosti, a na koncu je bilo vse urejeno dobili so na razpolago svoj vlak in to je bila osnova za nadaljnjo izpopolnitev izleta.
Predvideno je bilo, da se bo za izlet prijavilo okrog 500 bivših izseljencev, pa se jih je prijavilo okrog 650. Bili so to ljudje iz raznih krajev štajerske, ki so hoteli obiskati kraje svojega izgnanstva in obujati spomine z gostoljubnimi in dobrimi domačini. Ker je bilo med udeleženci največ starejših oseb je bilo v vlaku preskrbljeno za vso udobnost, še zabave in petja, ni manjkalo, saj so imeli s seboj celo male harmonikarje in pevce.	.
«.Tako je «vlak bratstva in enotnosti* odpeljal v četrtek 14. t.m. zvečer iz Maribora. Po poti je pobiral še ostale udeležence. Sprejem, ki so ga bivši izseljenci doživeli že v Beogradu je bil tak, da ga nihče med navzočimi ne bo pozabil. Bili so ponovno priča že legendarne srbske gostoljubnosti. Poln peron otrok m odraslih, ki so pričakali goste s šopki rož in majhnimi zastavicami. Pozdravljanja in stiskanja rok ni bilo konca ne kraja. Za slovo so zaigrali še harmonikarji.
To je bil pa šele začetek, kajti glavni sprejem je čakal bivše izseljence na vseh postajah, kjer so izstopali — Jastrebac, Kruševac, Jagodina, Cuprija itd. Povsod polni peroni domačinov, ki niso prikrivali svojih čustev in svojega veselja.
43 izseljencev, ki so izstopili v Kruševcu je pričakalo na primer več kot 1000 ljudi. Pozdravila sta jih podpredsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva in predstavnik Zveze borcev, nato pa so goste namestili v lepih vikend hišicah, ki jih je dala na razpolago kruševska tovarna vagonov in traktorjev «14. oktober* na	Jastrebcu — to	je planini, ki je	podobna	Pohorju
ter	je od Kruševca	oddaljena 20 km.
Podoben je bil sprejem na vseh ostalih postajah. Povsod so gostitelji	kar tekmovali med seboj,	kdo bo
bolje postregel svojim dragim gostom. Program bivanja je bil zelo pester — ^polaganje vencev na grobove žrtev fašizma, koncerti ter druge kulturne prireditve in pa obiski starih znancev in prijateljev. Povsod so bivše izseljence pričakali z odprtimi rokami.
Res ganljivo je bilo videti nekdanje prijatelje, kako so se objemali in poljubovali ter si med solzami govorili: «Eh brate, sečoš H se?...*
To je bil samo	začetek obujanja	grenkih,	pa tudi
veselih spominov. Mize v hišah gostiteljev so se kar šibile od dobrot, ki so jih pripravili za svoje ljube goste. In pripovedovanja ni bilo več konec. Vsak je hotel povedati svoje — gostje iz Slovenije so hoteli izraziti svojo hvaležnost, domačini — gostitelji pa svoje veselje, da so zopet v družbi tistih, s katerimi so delili dobro in slabo v času vojne.
štiri dni je trajal obisk bivših izseljencev v Srbiji
— toda bili so prekratki tako za goste kot gostitelje. S solznimi očmi so se pozdravljali ter si segali v roke z obljubo, da se čimprej zopet vidijo — tokrat v Sloveniji.	,	,	,	..
Nad 500 metrov dolgi «Vlak bratstva in enotnosti*, ki je obsegal 16 udobnih pulmanov se je v ponedeljek IS. t. m. zopet vrnil v Maribor. Pričakali so ga svojci in prijatelji udeležencev izleta, ki so lahko slišali navdušeno pripovedovanje vseh o sprejemu, ki ga ne bodo nikoli pozabili.
Za posledicami pošKodb je umrl tudi iznajditelj fosforescentnega barvila za ure
Kdo ne pozna ure, ki se ji ponoči svetijo številke in kazalci, da je moč videti tudi v temi koliko je ura. Take ure so zelo pripravne, zato so se tudi priljubile. Svetleče kazalce in števičnice imajo zapestne in žepne ure, a tudi budilke. Dolgo ni nikomur prišlo na misel, da bi utegnile biti take ure nevarne zdravju osebe, ki jo nosi. Toda nekaj let je tega, ko so strokovnjaki za atomsko energijo postali pozorni tudi na to majhno napravo.
Leta 1959. je ameriška komisija za atomsko energijo namreč odkrila, da so v prodaji take žepne ure, ki izžarevajo radioaktivne žarke, ki prenašajo na človeka toliko radioaktivnosti, da je za njegovo zdravje nevarno. Spričo tega so v Ameriki začeli strogo nadzorovati izdelovanje ur s svetlečo števičnico, a tiste, ki so bile že pripravljene za prodajo, so morali nemudoma uničiti.
Toda, kdo ve, če se je to v resnici zgodilo in če se le ni brezvestnim trgovcem posrečilo nekaj teh nevarnih ur spraviti med ljudi.
V čem pa so te vrste ur tako nevarne za človekovo zdravje?
Leta 1915. je še zelo mladi ameriški učenjak dr. Sohotsky iznašel snov, s katero je namazal številke in kazalce na uri, da so se v temi svetili. Ta snov je mešanica cinkovega sulfata in neznatne množine radija.
Kmalu zatem so v državi New Jersey ustanovili tovarno za izdelovanje te '•<svetleče se barve*, s katero so mazali številke in kazalce ur.
To delo pravzaprav ni bilo prav nič težavno, le nekoliko pazljivosti je bilo pri tem potrebne. V ta namen so zaposlili mlada dekleta, stara največ 20 let, a mnoge so komaj imele 15 let. To je bila najcenejša delovna moč.
Delo res ni bilo zamotano, zato se je vsaka teh mladih deklet že po nekaj dneh naučila z eno potezo premazati s tankim čopičem kazalec ure ali številko. Da pa je bil čopič vedno lepo ošiljen, ga je delavka sproti obliznila. Komu je v tistem času prišlo na misel, da bi utegnilo biti tako početje zdravju hudo nevarno. Toda...
Polagoma in neprestano se je s tem nabirala radioaktivna snov v telesu teh delavk, šele šest let pozneje so se pojavila prva znamenja bolezni. Vendar pa so bila tako nenavadna, da so vsi zdravniki zmajevali z glavo. Stali so pred u-ganko, ki si je niso vedeli razložiti.
šele nekaj let pozneje se je neki zobni zdravnik približal resnici, ko je opazil na dlesnih ene teh nesrečnih deklet poškodbe, ki nikakor niso normalne pri 24-letnem človeku. Bolnico je poslal nemudoma v bolnišnico, kjer sta dva specialista ugotovila, da je
OP
■■■11
Veljaven od 25. septembra do 1. oktobra
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Razmere za srč-I ne zadeve ne bodo prav ugodne. Ne boste mogli držati obljube, zaradi česar boste v zadregi. Priložnost za potovanje. V poslovnih zadevah boste lahko dosegli uspeh. Novice.
BIK (od 21. 4. do 20.	5.)
Nepričakovani ob-1 isk. Zaskrbljenost za neko zadevo poslovnega značaja. Vesela vest, ki jo pričakujete, bo prišla, toda z malo zamudo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
V srčnih zade-I vah se boste zna-I šli na razpotju. Odločajte sami, brez nobenega vpliva. Uresničili boste nekatere svoje zamisli poslovnega značaja. Naleteli boste na malenkostne ovire. Pismo
RAK (od 23. ^ x 6. do 22.	7.)
f Č j \ V neki kočljivi I 'LRRGN ljubezenski zade-l yWjY / vi se boste di-V / plomatsko izogni-^	li neprijetnim
posledicam. Zaslužek, s katerim boste lahko premagali finančne težave. Uporabite vso svojo spretnost.
LEV (od 23.
@7. do 22.	*.)
Ce se boste znali pravilno obnašati si boste pridobili, simpatijo osebe, ki varti je zelo pri srcu. Negotovost v poslovnem delu. Lahko računate na uspeh neke svoje osebne pobude.
DEVICA (od 23. *. do 22. 9.) Nepričakovano i srečanje z osebo,
I ki jo že več časa poznate, bo dalo povod za novo ljubezensko razmerje in nove načrte. Paziti morate bolj na svoje in; terese. Privoščite si nekaj počitka, da ne bodo preveč trpeli živci.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 10.) Vzbudili boste
1 simpatije v neki i osebi; okoliščine vam bodo zelo pomagale. Imeli boste polne roke dela in ne boste bili vsemu kos. Lepa priložnost za zabavo in razvedrilo.
ŠKORPIJON (od
24. 10. do 22. 11.) Harmonija z drago osebo in lepe priložnosti za stvari, ki so vam rajbolj všeč. Zadoščenje v poklicnem delu, ker boste dosegli lep uspeh. Prijetne novice, ki vas bodo zelo razveselile.
STRELEC (od
nem delu in napredovanje, čeprav boste naleteli na nekatere ovire in nevšečnosti. Veselo razpoloženje v prijetni družbi.
KOZOROG (od x 21. 12. do 20. 1.) f	Lepe priložnosti
(	j za ureditev srč-
nih zadev; pazi-\v V ti le morate na osebe, ki vam nasprotujejo. V poslovnih zadevah bo dosegel lepe uspehe, kdor bo dovolj pogumen :n samozavesten. Priložnost za izlet.
VODNAR (od
poslovnem delu boste naleteli na nekatere ovire in boste morali uporabiti vse svoje sile, ker nekdo zelo naspro-
vam
tuje
RIBI (od 20.
2. do 20.	3.)
Navezali boste nove sentimentalne vezi. Sprejmite prijazno vabilo, ker vam ne bo	žal.	Zanimive in ko-
ristne priložnosti za u-v	poklicnem delu.
rana na dlesni nastala zaradi radioaktivnega izžarevanja.
Spričo te ugotovitve so brž posumili, da gre pri tem za obolenje, ki je v zvezi z delom teh deklet. Prav tisti čas je umrla že deseta teh nesrečnih delavk. Zdravniki so preiskali fosforescentno barvilo dr. Sohotskega, zatem pa so tudi natanko pregledali tudi trupla vseh umrlih delavk, katera so veleli izkopati.
Izvid preiskave je bil presenetljiv. Dognali so namreč, da je bilo v telesu sleherne umrlih delavk 14 mikrogramov radioaktivne snovi, ki je vsebovala 2 mikrograma čistega radija.
Lahko si mislimo koliko radija je v tistih šestih letih použilo nekaj tisoč deklet, ko so nič hudega sluteč z ustnicami šilile čopič. Takrat so ne samo v državi New Jersey, marveč po vsej Ameriki, govorih po vsej smrtonosni barvi.
Leta 1928. je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil od te smrtonosne snovi tudi sam nje iznajditelj. dr. Sohotsky. Bilo mu je komaj 45 let.
Mnogo deklet je zapustilo to tako nevarno delo, a pet med njimi je vložilo proti lastnikom tovarne tožbo za odškodnino, ki so jo tudi prejele. Toda leto zatem je vsa petorica podlegla poškodbam, šele zatem so se oblasti zganile in zahtevale, da morajo biti delavke pri tem poslu zavarovane.
Dve 56-letni ženski sta lanskega leta umrli druga za drugo. In obe sta v mladih letih delali v oni zloglasni tovarni v New Jer-seyu. Čeprav je že 35 let minilo, odkar sta opustili tisto nevarno delo, sta sedaj umrli zaradi poškodb, ki jih je povzročil radij, ki je bil od takrat v njunem telesu.
Na ta dva primera smrti je postal pozoren mladi fizik dr. Lester Barer, kateremu je komisija za atomsko energijo naročila, da raziskuje o posledicah, ki jih povzroča nuklearno izžarevanje na človeški organizem. Ko je po naključju bral v časopisih vest o smrti teh dveh žen, se je domislil, da bi bilo za znanost nadvse koristno, če bi mogel preiskati vse tiste ženske, ki so pred mnogimi leti delale v tovarni dr. Sohotskega, in so še vedno žive. Do sedaj se mu je posrečilo najti že okoli 400 takih žensk, katere sedaj skrbno proučuje in morda se bo že v kratkem izvedelo kaj več o uspehu njegovega dela.
«To razumem, da so bile take poškodbe pri delavkah, ker so pač radioaktivno snov naravnost u-živale*, poreče morda kdo, ctoda, kako more svetleča se števičnica ure biti nevarna zdravju ‘človeka, ki tako uro nosi.*
Predvsem moramo vedeti, da ni vsaka ura, ki se
ji svetijo številke in kazalci, zdravju nevarna. Gre predvsem za take ure, ki so pobarvane z radioaktivno snovjo.
Po dognanjih mednarodne komisije za radiološko varstvo, ki zajema vse države na svetu, ne sme človek v vsem svojem življenju prejeti v svoje telo več kot 2 «rema» radioaktivnosti. Taka ura pa, ki jo človek nosi pri sebi, denimo 10 ur dnevno, izžareva tolikšno radioaktivnost (če pri tem upoštevamo samo žarke gama), da je dobi telo v enem letu 18 remov in 250 mili-rernov. To je 9-krat več, kot je sme biti v telesu v vsem življenju. Ako pa upoštevamo še žarke beta je moč izžarevanja dvakrat tolikšna In to je tudi več kot je dobijo atomski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z radioaktivnimi snovmi poklicno.
Ko nam je vse to znano, laže razumemo nevarnost takih ur. To je namreč v tem, ker izžarevajo in vnašajo v človekovo telo velike množine radioaktivnosti, ne da bi se tega zavedali.
Neki učenjak je o tem dejal tole:
«V enem letu odda te vrste ura 131 milijard elektronov, ki zadevajo zlasti plodnostne žleze. Vsak žarek gama lahko povzroči mutacijo živih celic. Nevarnost ni zgolj v tem, da more povzročiti neplodnost, marveč v tem, ker se posledice tega prenašajo na potomce osebe, ki je bila izpostavljena izžarevanju. Poškodba genov se utegne prenašati od roda do roda.*
Ni torej najhuje to, da povzroči radioaktivno izžarevanje smrt, marveč v tem, da so med potomci takega človeka pohabljenci, da se rodijo, lahko tudi v poznejših rodovih, slaboumni, ali drugače nerazviti deformirani otroci.
Vidi se torej, da človeku niso nevarne samo a-tomske bombe, temveč še mnogi drugi viri radioaktivnega izžarevanja. A teh žarkov ne more človek zaznati z nobenim svojih naravnih čutov; niti Jih ne more videti ne slišati niti ne zavohati ne otipati ne okusiti. In preden občuti, da nekaj t njegovim zdravjem ni v redu, je po navadi že prepozno.
ZVIŠIN
Na stadionu 1. maj se bo zbrala mlo^J
iz Koroške\ Beneške Slovar Goriške, Trsta in Slove0
Drugič se bo letos v oktobru zbrala na veličastnem drugem MLADINSKEM DNEVU na stadionu «Prvi maj» mladina iz Trsta in vseh okoliških vasi, iz Goriške in Beneške Slovenije; prišli pa bodo tudi gostje iz Koroške in obmejnih področij Slovenije. To bo drugi tak dan, ki mu daje prav prisotnost mladine iz najoddaljenejših krajev izredni pomen in tudi vsebino.
Pripravljalni odbor je že pripravil okvirni program tega dne. Že dopoldne se bodo pričela športna srečanja iz raznih panog in se bodo nato nadaljevala tudi v popoldanskih urah.
Proti večeru pa bo uradni del dneya, ko si bodo sledili pozdravi mladincev z raznih področij in ko bo vsa slovenska mladina pod-. črtala svojo nedeljivost, željo za zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem razvoju.
Sledil bo živahni in veseli kulturni spored, na katerem ne bodo nastopili samo Tržačani, temveč tudi Goričani in
mladinski
Korošci.	vo 0» -.okih ii
Mladinski dan se bo ga orkestra, s P zaključil s prosto zaba- petjem.
Zanimivost v Londonu
Voščeni
GRAFOLOG O
Vsak turist, ki obišče London, si p: a v gotovo ogleda muzej Madame Tussaud. V tem muzeju je največja zbirka voščenih kipov na svetu.
Marie Grosholtz, ki se je rodila v Strasburgu leta 1761, se je naučila od svojega strica modelirati vosek. Ta je namreč u-stanovil v Parizu «Muzej voska*. Njena izredna nadarjenost je zbudila pozornost Elisabethe, sestre takratnega francoskega kralja Ludvika XVI, ki jo je poklicala v Versailles. Tu je Marie postala Elisa-bethina učiteljica, tajnica in prijateljica.
Ko je v Franciji nastala revolucija, so tudi njo zaprli v zapore «La For-ce*. Ostala je živa samo zaradi tega, ker so jo revolucionarji prisilili, da je oblikovala iz voska vse glave komaj giljotiniranih aristokratov, ki jih je iz Versaillesa tako dobro poznala. V muzeju je še danes razstavljenih več teh kipov, kakor tudi sekira giljotine, ki je tiste čase posekala toliko glav.
Ko je po končani revoluciji Marie Grasholtz prišla iz zapora, ni imela več ne družine ne prijateljev. Nekaj časa za tem se je poročila s Francoisom Tussuadom, od katerega se je po nekaj letih ločila. Z njim je imela dva
sinova, ki sta pozneje postala njena sodelavca v o-blikovanju kipov iz voska. Leta 1802 se je preselila na Angleško. S seboj je ponesla 36 svojih najboljših kipov in je v Londonu ustanovila muzej, ki je postal stalni sedež njene zbirke.
Sedanji glavni umetnik muzeja je Bernard Tussaud, pravnuk ustanoviteljice Madame Tussaud.
Vsi kipi so do potankosti podobnim osebam, na katere spominjajo. Kostimi in arhitektonska ozadja terjajo včasih po več mesecev raziskovanj, zato da se ugotovi točnost nekaterih potankosti, ki bi se lahko zdele nepomembne.
Človek, ki si te kipe ogleda, ima občutek, da ima pred seboj žive ljudi. Poseben vtis pa se dobi v «Sobi grozot*, kjer je najbolj grozotna zbirka morilcev. Muzej ima stalno zbirko, razdeljeno v «Dvorano kraljev*, «Dvo-rano slik* in «Sobo grozot*. Manjši prostor pa je za sedanje popularne ljudi. Zato je prav gotovo posebna čast imeti svoj kip v tem muzeju. Znak padanja popularnosti pa je, ko kip kake o-sebnosti uničijo.
Za kipe v «Dvorani kraljev* so kolikor mogoče izdelali obleke iz enakega
blaga, kakršnega so uporabljali v dobi, ko so te osebnosti živele, šivane so na roko, kot je bila v tistih časih navada. Pri ogledu zbirke izvemo, na primer, da je Ana Bolena, druga žena Henrika VIII, uvedla v takratno modo široke in zelo dolge rokave, zato da je lahko čim bolj prikrivala napako na levi roki. Prav gotovo je malokdo vedel, da je kraljica Viktorija nosila poročni prstan na desni, namesto na levi roki, v znak spoštovanja do svojega moža,, ki je bil nemškega porekla.
Izredno dobro oblikovani so kipi Benjamina Franklina in francoskega revolucionarja Marata, ki je v muzeju prikazan v kopalnici, ko ga Carlotta Corday smrtno zabode. Napoleon je prikazan mrtev na otoku Sv. Helene. V muzeju lahko vidimo tudi kip madame Tussaud — avtoportret. Izoblikovala ga je, ko je bila stara 81 let. To je njeno zadnje delo.
Minilo je skoraj dve sto let od rojstva ustanoviteljice in delo, ki ga je o-na začela, vestno nadaljujejo njeni potomci. Če kdo vpraša Bernarda Tus-sauda, kateri kip mu je delal največ težav, odgovori: «Tisti, ki ga delam sedaj.*
LEPA JE VIPAVSKA DOLINA: Ste P**., J Ijenega karakterja, kateri kaže na usta!Je zaupanje, premišljenost, pogreša pa se u Opaziti pa je tudi rahlo razdraženost živce^ ™ česar niso malenkostne motnje določenih 0	^
posebnega. Nastopajo — sicer obdobno " jajoči notranji boji, katere Vam uspe z ® , p pregnati, ne da bi o tem imelo okolje Ne smete biti slavohlepni v pretirani ob ’ bi si nakopali negodovanje svojih preoP
ter bi prišli pozneje do cilja.
■ZAKAJ ČAKALA BI NA
MAJ:
Vašem mišljenju v nekakšnem začaranem
dar rešitev problema ni težka: spremenit načrt in pričnite na novo. Pazite, da n ^jlik ^ zaradi sentimentalnega razburjenja do	ji	(
pirov; to ni imelo slab vpliv v družini. *■ situaciji izognite z dobro voljo, katere, P3
■ Nikoli ” ,1
izobilju, samo če jo hočete poiskati.
dite zadovoljni sami s seboj ali s svojim "^»1 ležati na dobljenih lovorikah je slaba *a
TRAVA ZELENI: III. V tem primeru poudariti prirojene pozitivne lastnosti Pr' be. Z nadaljnjim izpopolnjevanjem same» dosegla zavidljive uspehe, posebno še ker v katerih še brez vsakih posebnih težav ^0\ci ^ nove vtise« in nam spomin deluje še v ^
Do tega uspeha je tukaj mogoče prih _ ve®e /
zato, ker je oseba zelo natančna in *nl*vjjadPjf sistematskega dela. Prav to pa je Pr* ra.Z.«a
ligenčnega napredka določene osebe
veliki
TRAVA ZELENI: IV. Tu moramo op^‘o"ti cejšnjo nesigurnost, lahko bi rekli vesta pjih ^
’	SLU	,	J
Srt«
žiti V!
bo ščasoma sicer prešla, vendar je v “J^ti ^ t kah računati z omenjenim dejstvom.	tif
diskusij in različnih kritik, ker bi mof>*°lj..hi>0
stopanja nepravilnega gledišča priti do nJrjjiri'eial rekanja. Uresničitve osebnih pobud bodo P^gtf' ,, samostojnost, vendar je pričeti z reše' p(;peU ^ problemov. Najti mora pot, katera bo ^ pr e večje harmonije z določeno osebo m cbsioječe ovire
SKRIVNOSTNA CIGARA. JE KRl > ZARILA PO NbEMtlUO .NJENA POSAOKA PA JE NA NIZlOFONlH BUDNO iPKtinklA VISE KA«
st Jt OOPAJALO V *OUJTSO^_
speh
_iN0b ftO CobCIEN riMRJ UA e>OO0 PEOAU NA MOAlbtE ,&A &CMC REriu.' ’ pObADKA NA1 C>0
PRIPRNVI.JENN
vh S s S» HEUNPOnA -	,	!L//
&
J
Hn H pazite:
KAKbNO KAZEN ZAHTEV1ATE ZA HNUSA 11 POVJEJT6 LiNVJbAVh
Shut! ! smrt!
ČEZ. NE KAD TRENUTKOM 60 PRIPELJAL' ^ NJENO N\ CMLO TR5AA IZ-REtl
KAT H SAn JE 0OBRO s/eoEE
POVELJ NIK bKRIVNObTNE LETEČE GGARE JE OAl UKA 1 IN PVA angrOuObNA NABOJA »TA švignila Č. cioftRE...
STREiml!
c:
<r
IN TVOJA ZAONJA
ZELJA ~
NA LINU6U PA STA NA MORIŠČU
RANJENA TZPlISTILA LINU6A IN
NmJAI5
<3
'! K6J1la«j;HaaHKKliaKKKSKasKaKaa:::'.SK:;::';^::K::'.;^.sssKSKS!:ssHKKKSKSKHKKKKi:KK:iKaKKl!KSKK
TRGATEV JE V P
Letos je dosti manj grozdja kot lani zato pa bo vinska kapljica mnogo bolj ša
,.v> _ 2recei
iV vaseh Brega in od Grljana do Devina se danes razlega vesela pesem trgačev Na Krasu se ho trgatev začela prihodnji teden - Prizadeto zlasti črno grozdje
*e’ w?neh smo obiskali
Kdor pa je imel lepo in zdravo grozdje — in teh je letos večina — pa je s trgatvijo počakal, tako da se je v glavnem začela včeraj in bo trajala vse do prvih dni prihodnjega meseca. Ob Nabrežine do Grljana je grozdje že zrelo in je zelo sladko. Nekateri so že trgali, vendar predvsem manjši kmetje, ki pridelajo le nekaj hektolitrov vina. Le — ti pravijo, da vsebuje mošt izredno količino sladkorja, kar pomeni, da bo vino imelo v sebi mnogo več alkohola kot lani. Trgatev na pobočjih proti morju se začne tako, da se prične trgati od spodaj navzgor. Vinogradi, ki so že na obronkih ali za njimi, pridejo na vrsto
^	,ll',liiiiii„„,ll,1il|iim|im,iI1,iii,ililii,iiil,,lM,|il||i,I,il|||il||m|i)illllllll(M1
wtožbe K
zJttadi Brojnice
so
'4, 2adnii °i "am sporočili, kodo napravil ve-p v Paštnih nad
V kriva prav ie temu ustanova ANAS
Vasi v tr-vsem 7kollC1 in se predenja vi^i1’ kakšna bo JW°4n0 iahkna le-tina> Na 'etina n, recem°, da 'anske nr, i slabša od
Hotkov tP!iečno za 40 ,v>no 2a n’ 0(?a zato pa bo
°d lanvt J stoPinj bolj-
»lavn^,kega-
! ietini ^ok slabi vin-L^evneJ	ba iskati
JPladi, v„ vremenu spo-PVet se i0 de tr"a cvetela.
i6tos bilo m°1Ul in zato Je ?elr-0(i So ?)al° zaroda. Po-j?togo k; a P°le§ tega j velikp »tlc®r ni napra-
SedaJ grozd 6’ a dovoli-tudig^dje gnije. Zakl! Pteiši?- ateri že P°tr-H	teden,	kajti
^bidru’ daJim ne bi e še vpA f,ZUzelke napra-vec škode.
"""•un,.
zbiraImkov na - amesto da bi
®arn, in sicer za-ksr ne skrbi za
' 4 } ®0 , n°rmalno požirali se .naenkrat zamašili 1| P°Vpr_, te začela razlivati
ie nekr°SlediCa je bi'
»I s0j ,! 83 Paštnov um-
k.L i°Vi . Porušeni števil-I. ?•>&>» >’ te so izrite itd.
4	^ Pašten sesul na
v , a da so umče-% j5 treh vr3tuh in v
V.‘o s etrov-
wiCe inG,je. zS°dilo blizu
P d?et^e DovnL° yzvezi ve'
'W^rner» ki u tudi dru’ "ko ,,uPošto e’ kako ne-V Broin'8^0* tu.-’° lilst’
lt* l’lSBa°Vib hiš‘ S° ZSradih dva , oziroma vil
V* i. peliati . 8stnika sta si
S* S ‘°čno lUdi telf' -
•S^^iavo je
S točno 1 Ji® telefon. Ne Pijavi ie telefonij,' »H kakP0Stavlial - ali Sc W. °rt 2aSebno pod. N, 8°ve za de,Jstvo ji, da
ka *onske žice NSfa Kri* 08 “sebna ^ie "iso voranov' katere Vpraaali za dovo-
«re za
f* Iti?' ko h- in zato bi \ ><*,„ l. ustanov,
** , a pri2adet
va AN emoe o“1u'tlttl kme-
i>vTta Da 6de d r‘Jge-
LSis °' ko I£°r“a "e hi k Paa Ze'i od Prizadeti Sejs /tie, k.Ve.tnika m to-<;^oijekn\^_brez nji-
Paštne.
V tu_jskem > iN “ 'etoS v Ce 36
i(Sjj !a bo sv°jt prvi C* kn)e izdat. Pam°. tudi Zakf^bp s. n A vendar .. 'iuiiii. e?-°na V giav-v njegovi so od-
trJ.^ila
Povedali
‘Da b 'Odo0 C“an.ca tega
stojni organi. Gostinci pa ne izražajo nezadovoljstva in pripisujejo največjo zaslugo avgustu. Navajeni na razmeroma največje število Avstrijcev, so se letos bali, da bo njihova odsotnost zaradi političnih trenj za Južno Tirolsko povzročila zastoj v tem prometu. Ker pa ni nobena reč tako slaba, da bi se nekje ne izkazala za dobro, je prišlo k nam nepričakovano veliko Švicarjev, Francozov, Angležev ter Italijanov. Vse je naš kraj navdušil. Italijanom je bilo žal, da so svoje letne počitnice do' sedaj preživljali v alpskih krajih in niso vedeli, da je tukaj tako lepo. Tudi s postrežbo in cenami so bili turisti na splošno zadovoljni, slišali pa smo laskave izjave o snagi v privatnih stanovanjih, kar je zelo razveseljivo. (Nismo pa slišali takih izjav od nekaterih naših sobodajalcev; pritoževali so se o brezobzirnosti, nadutosti in neredu od strani nemških turistov).
Na splošno pa so se turisti pritoževali zaradi plaže. Ta je majhna in vsako leto za toliko manjša, za kolikor se pomnoži število kopalcev. Tudi je neurejena. O tej važni zadevi je tisk že pisal in jo smatramo za nujno. Narava je to obalo dovolj bogato obdarila, kar pa glede na zahteve njenih občudovalcev še manjka, je treba dodati in predvsem odstraniti činitelje, ki so tujskemu prometu v največjo oviro (kamnolom Ca-sale).
zadnji, tako da se medtem jagode še bolj osladijo.
Področje, ki gre od Re-pentabra pa do Saleža oziroma Trnovice, je «zaosta-lo» področje. Zaostalo v toliko, da je trgatev vedno najmanj teden dni za trgatvijo na paštnih. Medtem ko imajo Nabrežinci, Križani ter Kontovelci in Prosečani v glavnem bela vina, pa prevladuje na kra-škem področju črna trta, med njo zlasti refošk oziroma teran, žal je letos črno grozdje dosti bolj prizadeto kot pa belo in zato bodo kmetje s Krasa imeli dosti večjo škodo kot pa recimo Križani. Razumljivo pa je tudi, da bo črno vino letos dosti boljše od lanskega, samo da ne pride vmes kakšen vrag. Računajo namreč, da se bo trgatev začela konec prihodnjega tedna in med tem časom se lahko marsikaj zgodi.
Tudi v Bregu so nekateri potrgali že prejšnji teden. Govorili smo s kmetom, ki je prav takrat meril količino sladkorja v moštu: 20 sladkornih stopenj, kar pomeni, da bo vino imelo 12 stopinj alkohola, če bi bil pustil grozdje še en teden na trti, kot so to storili skoraj vsi drugi vinogradniki, bi prav gotovo naneslo še eno stopinjo alkohola.
Kogar bo danes zaneslo v vasice Brega ali pa v kraje med Grljanom in Devinom, bo lahko prisostvoval trgatvi. Iz vinogradov se bo razlegala pesem trgačev, po kolovozih in stezah bo videti z brentami oprtane nosače in skozi vasi bodo kamioni in živalske vprege vozile kadi polne sladkega grozja. škoda le, da bo vina tako malo!
BARKOVLJE
DOBERDOB
Pri nas z zanimanjem pričakujemo odgovor goriške prefekture na predlog obcm-skega sveta za preimenovanje nekaterih ulic v Doberdobu. Kot znano, so med novimi predlogi tudi imena slovenskih kulturnih mož.
Pred časom je prefektura od sedem predloženih imen potrdila samo eno in sicer. »Ulico mučenikov«, druge pa je odbila, Upamo, da bo sedaj kaj boljše.
Mi stari Barkovljani in stari pristaši prosvetneaa društva, kateri smo se udeležili v nedeljo slavja ob otvoritvi obnovljenih prostorov, smo bili presenečeni nad delom izvršenim v teh prostorih m se moramo še enkrat prisrčno zahvaliti novemu mlademu odboru za pobudo teaa dela in za izbiro projektanta inž. Jagodica. Pohvale vredni so tudi izvrševalci tega težkega dela, kot na primer mojster Zvonko Pertot in njegovi delavci, Marij Martelanc za e-leklrilno napeljavo in Rafael rtrtot za vodovodna dela. Vsi ti so pristni Barkovljani ir, so s tem pokazali, da so tudi Barkovljani sposobni, če je treba iz starega napraviti nekaj novega.
Kar se tiče prireditve same, nam je manjkalo nekaj, na kar smo bili vedno ponosni, namreč na nevski zbor. Ali so se res izgubili vsi bar-kovljanski slavci?
Mladi presvetaši, sedaj, ko imate nove, prenovljene prostore, poskrbite, da bodo ti prostori koristili izobraževanju delovnega človeka. Skrbite za dobro knjižnico; danes imamo na razpolago lepo število slovenskih knjig, vtem ko jih v naših časih nismo po-
znali Poskrbite za dobre in izobražene predavatelje, ki bodo znali naše delovno ljudstvo pripraviti, da se bo znalo braniti proti izkoriščevalcem in da bo znalo braniti svoje narodnostne pravice. Izkoriščevalci delovnega ljudstva ne poznajo nobene narodnosti. Tako nas uči naša izkušnja — ko smo morali garati in delati mi stari tudi 12 in več ur na dan — brez pravic do starostnega zavarovanja ali bolniškega zavarovanja. Takrat smo nenehno zahtevali 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur za izobrazbo ter po potrebi zabavo. Z veliko borbo smo to dosegli in da te pridobitve ne izgubimo, o-ziroma da še izboljšamo, se moramo vse bolj izobraževati. To je priporočilo naši mladi delovni sili v prosvetnem društvu, to naj bo v spomin na
slavnostno otvoritev obnovljenih prostorov prosvetnega društva v Barkovljah.
Star Barkovijan
PRAPROT
Marsikdo nas zavida zaradi lepe lege naše vasi. Mi se nismo v tem nikoli prevzeli in smo vselej smatrali to stvar kakršna pač je. Najbrž bi se takoj zavedali, kaj nam manjka, če bi se morali pomakniti nekam niže. Seveda je naš lepi razgled eno za oko, drugo pa kot prednost v splošnem. Sonca in dobrega zraka nam res ne manjka, ni pa tako z učinkom vode. Vsaka količkaj močna ploha se maščuje na poteh, naliv pa jih opustoši. Tako se je v eni noči znesel nad potjo proti
im.    m	11 ii 11 m i .....
Ne preganjajte
kmetovih pomočnikov
Neuki ljudje neredko z neko posebno ihto preganjajo živali, ki jim pripisujejo vse mogoče grde lastnosti, jim podtikajo grehe, ki jih niso nikoli storile niti jih po svojem ustroju ne bi mogle storiti ali pa ker so zgolj po svoji vnanjosti neprivlačne, da ne rečem ogabne. Ljudi, ki imajo do teh živali predsodke skoro ni mogoče prepričati, da se motijo.
Vzemimo na primer krta. Kakšno nezaslišano krivico mu delajo, ko ga mnogi z najrazličnejšimi sredstvi preganjajo in uničujejo. Vrtnarji, mu nastavljajo pasti, strupeno vabo ali pa ga čakajo ure in ure z motiko in zamahnejo brž ko se kje le narahh, privzdigne zemlja na skrbno poravnani lehi. In kaj mu očitajo? Da uničuje posevke na gredah, ko rije pod zemlja. Na travniku so prav taka napoti koscem tiste krtine in ga zato tudi preganjajo. Ne-vedneži pa ga celo obdolžu-jejo, da žre korenine mladih rastlin. A vsi skupaj ne vedo, tla krtu ni prav nič do še tako sočnih koreninic, niti ne rije pod zemljo /ato, da bi vrtnarju povzročal škono ali pa na travniku, da bi dražil kosce, marveč zato, ker je tam mnogo «paše» zanj — črvov, ogrcev in druge podobne golazni. Ce preženemo krta od tam, bodo škodljivci imeli ((svobodne rokeii in bodo na debelo uničevali posevke. Kjer je mnogo krtin je znamenje, da je pod zemljo za krta obilen lov.
Redki so, ki se jim krastača ne bi gnusila. Saj je res zelo grda s tistimi velikimi bradavicami, ki jih ima po vsem telesu. In zato jo marsikdo ubije. Najbrž ne ve, da je krastača, kot tudi druge žabe, velik sovražnik polžev, ki delajo na vrtu ogromno škodo. Zato moramo šteti krastačo, čeprav je grda, za našo zaveznico in pomočnico.
Ali pa vrane. Niso prav nič lepe, a tudi njih krakanje ni nobenemu ušesu prijetno. Ponekod pravijo, da so vrane na polju škodljive, ker pulijo žitne bilke, zato jih preganja, jo in zatirajo z vsemi sredstvi. Toda ne vedo, da vrani ni
prav nič do žitne bilke, marveč le do Ogrca, strune ali drugega šgodljivca, ki je pod njo v zemlji. Vrane uničujejo tudi miši, polže in druge škodljive žuželke. Edinole na njivah, posejanih s koruzo, utegnejo vrane povzročiti ob-čutnejšo škodo, ako se čez mero razmnožijo.
O podlasici se ve izvečine le to, da je sila. krvoločna in da utegne podariti vse, kar je živega v kurniku, če se ji posreči priplaziti se vanj. To je res. Toda, če vemo, da lovi in mesari tudi med mišmi in podobnimi škodljivci na polju, posebno pa, da je edina, ki je kos voluharju, je ne bomo tako ostro obsojali. Voluhar je največji in najbolj zahrbten škodljivec v sadovnjaku ali drevesnici. Sadjar se zave škode šele takrat, ko opazi ovele sadike. Taka sadika se da zlahka izruvati in takrat se vidi, da nima korenin. Odgrizel jih je voluhar. Voluhar je podoben podgani in rije, kot krt, pod zemljo. Podlasica je edina žival, ki more v voluharjev rov, kjer ga tudi zadavi.
Tudi jerebice, fazani in podobna divja perjad so kmetovi pomočniki in zavezniki pri uničevanju ogrcev, črvov, ličink in drugih žuželk, razen ob trgatvi, ko se spravijo tudi na grozdje. Zato je prav, da jih ne preganjamo niti po nepotrebnem ne plašimo, a zlasti, da kosci ob košnji pazijo, da ne poškodujejo njih gnezdo, če je kje med travo.
Odveč je pri tem omenjati ptice pevke, ki jih ponekod zgolj iz lovske strasti tako lahkomiselno uničujejo. In vendar se natanko ve, da so prav one nadvse vnete pobiralke in uničevalke vseh vrst mrčesa in žuželk, bodisi na drevju, grmovju ali na polju.
Se več je takih drobnih živalic, ki opravljajo, ne da bi se sicer tega zavedale, delo, ki je koristno človeku in njegovemu gospodarstvu, zaradi česar bi zaslužile, da bi ljudje za to vedeli in z njimi tudi primerno ravnali,
S. A.
Malnarjevi hiši in voda je cdr.esla grušč, ki ga je bila občina pred nekaj meseci navozila, ter mestoma izpral cestišče do sten. Pot je za sedaj neuporabna. Podobno je naliv rušil vaške poti in njegove vode so odnesle zemljo tudi z zemljišč pod vasjo. Kar se tiče poti, smo mnenja, da naj bi se zlasti one na st minah asfaltirale; edino taka cestišča bi bila trajne vrednosti
Ker ni vas še zgubila svojega kmečkega značaja — za to skrbi nekaj pridnih kmetov — in je trta še vedno naša ljubljena kultura, ki ji vinogradniki posvečajo vso mogočo prizadevnost, bo letošnji pridelek po količini sicer manjši, po kakovosti pa bolj ši od lanskega. Upamo, da gniloba, ki se je v manjšem cbsegu pojavila, ne bo zavzela večjega obsega. Z lanskimi tremi osmicami so bili gosti zadovoljni, a s to letino bodo še bolj, ker pričakujemo, da bo sok imel vsa svoj-stva dobre pijače. Sicer pa je to glede na našo odlično lego in kakovostne sorte naših vinogradov tudi povsem razumljivo. Kaže, da se gospodarji s trgatvijo ne bodo prenaglili, saj vedo, koliko so za dobroti vina vredni zadnji lepi septembrski dnevi.
OSLA V JE
Ta teden smo začeli s trgat vijo po naših vinogradih. Čeprav nas avgusta ni obiskala toča kot področje okrog Kr-rnina, pa bo vendarle pridelek dokaj manjši kot ponavadi zaradi neugodnega vreme ne spomladi.
NABREŽINA
Bilo je nekaj primerov negodovanja, češ da je bila v počitniški koloniji (deška skupina) slaba hrana. To vprašanje ne zanima le prizadete starše, ampak vso javnost ter je zato bolj občutljiva zadeva kot pa menijo prizadete stranke, ki to kritizirajo. Stvar je resnično takšnale;
Otroci so dobivali predpisane obroke, oziroma tolikšno in takšno hranp, da so z njo dobili zadostno količino kalorij. Tudi je ugotovljeno, da je bila hrana okusno pripravljena. Komur ni obrok zadoščal, je lahko dobil dodatek. Na splošno pa je hrana otrokom zadoščala. O vzorni snagi in redu v koloniji pa so se izrazili zelo pohvalno pristojni organi.
Vse osebje — in to tudi iz drugih počitniških kolonij — pa je enotno v mnenju, da je nekaj te mladine skrajno razvajene, izbirčne in zahtevne. S hrano ji je težko ustreči, red in disciplina, ki sta v vsakem skupnem življenju nujno potrebni, pa sta jim sovražnika. Domov se vrnejo nezadovoljni in matere, ki jim iz neke slepe ljubezni vse verujejo, njihovo izpoved nepremišljeno raznašajo v svoji soseščini. Takšni starši naj bi se raje ravnali po onih starših (materah), ki poznajo hibe svojih otrok in so bile za skrbno nadzorstvo, za hrano, red in disciplino vodstvu kolonije hvaležni.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. pokrajina v LR Srbiji, 9. veliko azijsko gorstvo, 17. populiti vse perje, 18. otok na Jadranu, 20. u-metno svetloben, 21. ime e-nega najbolj znanih sodobnih politikov, 22. del očesa, 24. polkrožni svod v stavbarstvu, 25. pripovedno pesništvo (množ.), 26. kurirji, 27. turški fevdalec, 28. mračen, 29. slovenski tednik, 30. tuje žensko ime, 33. pritok Donave, 34. znak za natrij, 36. naslov, naziv, 37. država v ZDA, 40. dobe, 42. grška črka, 44. Eisen-howerjev vzdevek, 45. starodavno grško mesto v Meseni-ji, ki se je dolgo upiralo Spar-tancem, 47. prebivalec kraja na Gorenjskem, kjer izdelujejo žeblje, 48. slovansko moško ime, 49. vrsta literarnega proizvoda, 50. osebni zaimek, 51.
dnevi v rimskem koledarju, 53. moško ime, 55. sorodnik, 57. listnato drevo, 60. žensko ime, 63. predlog, 65. poželenje, 66. izžarevati, oddajati, 69. okrajšava za trgovski, 70. mesto na Japonskem, 72. vrsta pesmi, 73. pritok Volge, 74. tuje žensko ime, 76. razhodi, slovesa, 78. glasbena va ja, 80. umazanost, nečistost, 81. arabske kneževine, 83. gora na Kreti, 84. pikčast, gra-hu podoben, 85, enota toplote, 86. vrsta ptice.
NAVPIČNO: 1. kovan denar, 2. država v Afriki, 3. tulci, e-tuiji, struje, 4, lepo vedenje, 5. žuriti se, hitro iti, 6. tako ie bilo ime filmski igralki Rini, 7. njej, 8. Balkanec, 10. znak za iridij, 11. poljska cvetlica, 12. nujna, silna, pereča, 13. velik rastlinski list,
ZA NASE GOSPODINJE
Poskusite po našem receptu
VANILIJEVI ROGLJIČKI l
10 dkg surovega masla ali margarine, 3 dkg vaniljinega sladkorja, 4 dkg olupljenih mandeljnov, 16 dkg bele moke, sladkorna moka za potre-sanje.
Maslo penasto umešamo s sladkorjem, dodamo seseklja na mandeljne in presejano moko. Z žlico zmešamo vse skupaj ti testo, ki ga stresemo na pomokano desko in še z rokami hitro pognetemo. Testo naj počiva pol ure, nato pa ga izoblikujemo v klobaso, ki jo razrežemo v 20 enako velikih koščkov. Košček za koščkom testa stanjšamo v svaljk, debel za palec, in naredimo iz njega rogljičke. Spečemo jih v precej topli pečici in še tople potresemo z raniljtnim sladkorjem.
CESPLJEVEC (pori del ali pekmez) brez sladkorja. Zrelim češpljam odstranite koščice in jih kuhajte v širokih kozicah z nepokvarjenim loš-čem, da se ne bodo smodile. Cešpljevec je kuhan, če v njem stoji žlica pokonci. Lahko ga kuhate več dni med kosilom ali ko kuhate večerjo. Važno je, da je izhlapela vsa veda. Še vroč češpljev ec nadevajte v lončene posode. Dobro ga stlačite, da se ne bodo delali vmes mehurji. Ko se bo dobro ohladil, ga zalijte z lojem. To prepreči dostop zraka. Ko se bo loj strdil, posode zavežite in spravite v suhi temni shrambi. Tako pripravljen cešpljevec se dobro ohrani tudi več let
SLIVOV KOMPOT ZA ZIMO. Potrebujemo za 5 kg sliv 1 1/4 kg sladkorja, 1 1/4 l vode, 5 gramov salicila in četrt litra žganja ali ruma.
V rečjo skledo naložite o-čiščene zrele slive. Posebej zavrite vodo in sladkor ter s še vrelo tekočino polijte slive. Tako jih pustite eno uro. Potem tekočino zopet odlijte in vnovič zavrite ter z vrelo polijte slive. Tudi to pot naj tekočina ostane v kozarcu nad slivami eno uro. Zdaj tretjič odlijte tekočino in jo zopet prevrite ter vlijte nad slive. Ko se vse skupaj ohladi, primešajte alkohol, v ka-
terem ste razpustili salicil. Slive potem naložite v kozarce, nad nje nalijte tekočino in kozarce dobro zavežite ter spravite. Tako priprarljene slioe so primerne tudi za cmoke.
TESTENINE S PAPRIKO IN KLOBASO. Zelene paprike očistimo semenja in narežemo0 n« tanke tetfne ter jih pražimo z drobno narezano čebulo na olju, dodamo precej paradižnika, zdrobljen česen, nasekljan peteršilj in pokrito dušimo. Posebej kuhamo testenine. Odcejene pre-plaknimo s toplo vodo, znova odcedimo in jih prelijemo z dušeno papriko in paradižnikom. Potresemo z naribanim sirom in narežemo vmes posebej kuhano kranjsko klobaso.
RIŽEVI OCVRTKI PO RIMSKO
10 dkg riža, 10 dkg moke. f g kvasa, sol, 3 dkg sladkorja, limona, za noževo konico cimeta; sladkor za potremnje.
Moko, kvas sol in pol kozarca vode mešano tako dolgo, da dobimo gladko, elastično testo. Pokritega postavimo za eno uro na toplo. Nato skuhamo riž v malo slani vodi, ga odcedimo in malo od-hladimo. Mlačnega zmešamo z naribano limonino lupinico, cimetom in sladkorjem. Riž primešamo vzhajanemu testu m ugnetemo iz vsega skupaj gladko testo. Pokrito naj ponovno vzhaja. Iz njega režemo z žlico lepo oblikovane koščke in jih ocveremo na olju. Se vroče ocvrtke potresemo s sladkorjem.
KOKOSOVI HLEBČKI
15 dkg kokosove moke, 6 žlic sladkorja, 2 kavni žlici medu, 1 beljak.
Kokosovo moko, sladkor in med mešamo nad soparo 10 do 15 minut, da postane kokosova moka prozorna. Dodamo rahel sneg iz beljaka in mešamo nad soparo še 15 do 15 minut, da postane zmes lepljiva. Zatem jo ohladimo in napolnimo z njo pomaščen pekač v obliki majhnih kupčkov. Le-te pečemo tako dolgo, da postanejo rjavkasti.
14 snovni delec, 15. gozdna žival, 16. južna rastlina z mes-netim plodom, 18. nevarno stanje, odločilni trenutek, 19. živinska krma, 22. hudobna, 23 zagnusiti, odvratno napraviti, 26. žitna bolezen, 31. velika celina, 32. Napoleonova politična tvorba v naših krajih, 33. po nazivu, po naslovu, 35. denarna enota Švedske, 38. okrajšan podredni veznik, 39. okras moške glave, 40. glavna oseba v Gotovčevi operi .Ero z onega sveta«, 41. piipovedne pesmi, 43. črkovni sestav (množ.), 45 moški ime, 46. angleško pivo, 62. pritrdilnica, 54. nekritično pr?-piičanje, 56. ugovor, pritožba, 57. madžarsko moško ime, 38. r; azpolagati, 59. elektroda, Sl. kozaški poglavar, 62. krilo, ael stavbe (dvoj.), 64. izolacija, 65. otroško vozilo na dve kolesi, 67. letoviški kraj med Opatijo in Lovranom, 68. država v ZDA, 69. mlask, pok, diesk, 71. pribežališče, 75. zidovsko ime, 77. hoditi, 79. deli telesa, 80. kanton v Švici, 82. dve v abecedi zaporedni biki, 84. okrajšava za gosp> darsko razstavišče.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. kasteli, 7. promile, 13. srk, 16. osve ta, 17. krivce, 18. prem, 19. skala, 20. slatina, 21. Pia se, 22. teki, 23. kleveta, 24. srobot, 25. točilec, 27. meriteti, 29. n, 31. peličam, 33.2 keramik, 35. Ru, 37- kinetik, 39. tonalit, 41. Osp, 43. rinilec, 45. nihalen. 47. slaniki, 49. oranica, 51. riba, 52.2 Koreja, 53. ovarji, 54. Hvar, 55. očita, 56. pratika, 57. plane, 58. kiti, 59. planina, 60. klatež, 61. metiram, 62. Nikolaj, 64. Ce, 66. temoten, 68. kosove c, 70. klevetanec, 71. repinec.
NAVPIČNO: 1. kost, 2. asket, 3. svakov, 4. teliček, 5. eta, 6. la, 7. prav, 8. ritem, 9. vitek, 10. minaret, 11. i ca, 12. le, 13. srab, 14. resor, 15. kmetič, 17. klecati, 18. plovila, 20. slečeni, 21. premaha, 23. klinika, 24. stanici, 26. Ilirija, 28. ironija, 30. troskok, 32. Milovan, 34. kiloiiat, 36. usločim, 38. keratin, 40. Tebanec, 42. paritete, 44. carinik, 46. narežem, 48. netitev, 50. nikakor, 53. oramen, 54. hlajen, 56. plato, 57. plavi, 59. prot, 60. klop, 62. ime, 64. ose, 66. uk, 68. ne, 70. ce.
SALEZ
Delavci ustanove SELAD končujejo v naši vasi ureditev kanalizacije ter asfaltiranje vaških poti. Ko bodo dela povsem končana, bo vas pridobila na svoji zunanji podobi.
Delo za ureditev in asfaltiranje bo veljalo okoli 3 milijone lir.
PODCORA
Lani in predlanskim se je mnogo govorilo o smradu, ki prihaja od nove rajonske tovarne v naši vasi. Sedaj se o tem skoro ne govori in ne piše več, vendar pa to ne pomeni, da je smrad izginil. Res, da so ga z nekaterimi ukrepi nekoliko omejili, vendar pa se ga večlčrat občuti daleč v mesto.
j NA
% j . Jk. ris a I
st
M iv' '
Joiini
; u vinograda je videti le giave iigačev ki puuiiajo sladko gr»z<Ue Se zadnja brema grozdja v kad in potem proti domu v Boljtuiec, kjer bodo grozdje zmastiii	Trgatev	je	velik	dogodek	za	otioke;	po	mili	.volji	se	lahko	nazobajo	sladkih	jagod
Pnjnof^nfMvmk
6 —
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.7, najnižja 20.1, ob 19. urj 22; zračni tlak 1020.6, veter 6 km severovzhodnik, vlage 40 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21.7 stopinje.
Tržask
nevnik
Danes, NEDELJA, 24. KP4****
I^cid	ah
Sonce vzide ob 5.54 in zaMn^,.-, 18.00 Dolžina dneva l*«1. ^ vzide ob	17.50 in zatone	,
Jutri, PONEDELJEK. «• *
Uroš	—
Zasedanje občinskih podjetij za mestno čistočo
Velik napredek v vseh krajih kjer so usluge v občinskih rokah
Slavnostni del zasedanja se je pričel včeraj dopoldne, popoldne pa so začeli z delom ■ Danes obisk Postojnske jame
Včeraj se je pričelo v Trstu drugo vsedržavno tehniško-gospodarsko zasedanje občinskih podjetij za mestno čistočo. Slavnostni del zasedanja se je pričel v avli liceja Dante Ob 10.30 in so se ga poleg ostalih udeležili tudi podtajnik ministrstva za trgovino in industrijo Biaggi, župan dr. Franzil, podprefekt Capon, ravnatelj Acegata itd. Prvi je spregovoril in pozdravil goste prof. Viertahler v imenu predsednika zveze občinskih avtonomnih podjetij, ki je poudaril veliki pomen službe pobiranja smeti in čiščenja ulic ter rekel, da je treba tudi to službo postaviti na ekonomsko podlago, jo smatrati za neke vrsto industrijo in naprave čimbolj mehanizirati, da se znižajo stroški in izboljšajo usluge. V svojem govoru se je tudi pritožil nad nerazumevanjem nekaterih občin in nadzornih oblasti (prefektur).
Za njim je spregovoril župan dr. Franzil, izrekel dobrodošlico kongresistom in rekel, da je vprašanje mestne čistoče še posebne važnosti za Trst, ki se mora prav zdaj odločiti glede predelovanja smeti.
Glavni tajnik zveze občinskih avtonomnih podjetij dr. Giacchetti iz Milana je dejal, da je namen zasedanja, da se vsi seznanijo z zadnjimi izsledki na področju organiziranja in delovanja službe mestne čistoče ter da nosijo občinska podjetja veliko odgovornost za razvoj mest. Poudaril je nada-lie, da pomenijo razne usluge, ki ’jih dobavljajo ta podjetja tudi veliko valorizacijo zemljišč, ki služijo za gradnjo his, kar ima veiik gospodarski pomen, saj prispeva k razvoju mest. Ko je omenil veliki gospodarski napredek v državi, je dejal, da se mora ta napredek spremeniti tudi v socialni napredek, ker le to je pravično. V svojem govoru je tudi odločno zagovarjal občinsko pobudo pri dobavljanju uslug proti zasebni pobudi oziroma tako imenovanim zakupom.
Končno je spregovoril še podtajnik Biaggi, ki je dejal, da zadobiva delovanje podjetij za dobavo občinskih uslug vedno večjo važnost zlasti spričo vedno večje urbanizacije, to je ogromnega dotoka ljudi s podi želja v mesta. Ravno odstranjevanje smeti pa in18 tu velik pomen s higienske in zdravstvene plati. Pri tem pa se ne sme pozabiti niti večji dotok tujih turistov, ki opazujejo, kako je po mestih s čistočo.
Opoldne je priredilo županstvo’ kongresistom zakusko, popoldne ob 15.30 pa se je priče] v dvorani trgovinske zbornice deiovni del kongresa. Ze iz prvega poročla, ki ga je podal inž, Elio Mattioni, ravnatelj avtonomnega občinskega podjetja za mestno čistočo v Bologni, je bilo razvidno, kako velike važnosti je smetarska služba, pa čeprav bi morda pri tem kdo pomiloval-n ) skomignil z rameni. Tema njegovega poročila je bila »Vpliv prevzema dobave uslug v občinske roke na razvoj uslug mestne čistoče«. Inž. Ma tioni je z nepobitnimi podatki dokazal prednost avtonomnih občinskih podjetij pred zasebnim in tudi pred neposrednim upravljanjem uslug po občini sami, kot je primer v Trstu. Orisal je razvoj službe mestne čistoče, ki je bila v začetku v vseh velikih mestih v zasebnih rokah, medtem ko je v malih občinah sploh ni bilo. Nato je nakazal razvoj te službe v sami Bologni, kjer so se kot povsod drugod posluževali za odvažanje smeti vozov in drugih preprostih sredstev. Prav tako so se na zelo primitiven način čistile ulice. Tak položaj je bil vse do leta 1945, ko je bila občinska uprava postavljena pred izbiro: ali prevzeti mestno čistočo neposredno v lastne roke, ali jo oddati še nadalje v zakup ali pa ustanoviti za to posebno podjetje. Prvega oktobra 1946 je pre-
vzela občina čistočo v lastne roke v pričakovanju, da bo oblast odobrila ustanovitev posebnega podjetja, kar se je zgodilo 1. januarja 1948.
Inž. Mattioli je nato podrobno orisal ugodni vpliv, ki ga je imela ta odločitev na mestno čistočo. Omenil je veliki napredek, ki so ga dosegli od tedaj, naštel razne podatke o osebju, voznem parku, napravah za čiščenje ulic, izdatkov za osebje in material, stroških za prevoz vsakega stota smeti itd., ki pa zanimajo seveda predvsem strokovnjake.
Njegovo poročilo je dopolnil dr. Brancato, ravnatelj službe odnašanja smeti v milanski ob. čini. V Milanu sicer občina neposredno upravlja mestno čistočo, dejansko pa deluje kot avtonomno podjetje. Tudi dr. Brancato je poudaril veliki napredek, odkar mestna čistoča ni več v zasebnem zakupu. Tud; on je navedel mnogo zanimivih podatkov. Oba sta nato odgovarjala na številne prošnje za pojasnila. Zatem je sledilo poročilo inž. Mationia in inž. Pacettija, ki sta primerjala delovanje občinskih in zasebnih pralnic.
Danes dopoldne se bo kongres nadaljeval z drugimi poročili, popoldne pa pojdejo številni kongresisti na izlet v Postojnsko jamo. Kongres se zaključi jutri, ko bo podal krajše poročilo tudi ravnatelj tržaške mestne čistoče Giuseppe Vasselli.
je
deloval v korist mesta.
Iz Rima poročajo, da bodo novega vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje Libera Mazza pred prevzemom dolžnosti sprejeli ministrski predsednik Fanfani, minister Scelba in podtajnik delle Fave. Razpravljali bodo z njim o najbolj perečih tržaških vprašanjih.
Včeraj je obiskal tržaški žu. pan v spremstvu generalnega tajnika občine Carminellija dr. Palamaro. Kasneje je dr. Palamaro obiskal tudi predsednik pokrajine dr. Delise.
Danes v Tržiču splavitev ladje Guglielmo Marconi
Danes ob 10.30 bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču splavili 27.500-tonsko potniško ladjo ((Guglielmo Marconi«, ki ima iste značilnosti kot ladja ((Galileo Galilei«, katero so splavili v isti ladjedelnici 2. julija. Obe ladji grade za Tržaški Lloyd in bosta vozili na redni progi med Genovo in Avstralijo.
Na splavitveni svečanosti bodo prisotni najvišji lokaln: predstavniki oblasti iz Trsta in Gorice, ministrstvo za trgovinsko mornarico pa bo zastopal podtajnik poslanec Salva-tore Mannironi. Botrica nove lepe ladje bo vdova znanega znanstvenika Cristina Bezi Scali Marconi.
Po splavitvi bo na tržiškem županstvu svečan sprejem.
Podtajnik Mannironi si bo popoldne ogledal naprave nove papirnice ob Timavu in se bo v ponedeljek zjutraj z letalom z letališča v Mirnu vrnil v Rim.
Po dobrih treh mesecih počitnic
16. oktobra bo seja občinskega sveta
Tako so včeraj sklenili vodje skupin svetovalcev na svoji seji
Tržaški občinski svet se bo zopet sestal 16. oktobra. Tako so včeraj sklenili vodje skupin svetovalcev na seji, ki ji je predsedoval župan dr. Fran. zil.
Občinski svet bo torej na počitnicah skupno okrog 3 mesece in pol. V tem času sprejema sklepe v njegovem imenu občinski odbor na podlagi člena 140. Zupan je nameraval poročati vodjem skupin tudi o teh sklepih, vendar je leva opozicija predlagala, naj_ poroča o tem raje na seji občinskega sveta, tako da bodo vsi svetovalci neposredno obveščeni o delu občinske uprave med počitnicami. župan je na ta predlog pristal.
Nato so razpravljali o tem,
miiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiinitiiHiiiHiuiiiiiMiiiiiiiniiimimiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiHMiiiiiiiiiiiiriiiiiiii
Iz sindikalnega življenja
Ravnateljstvo Felszegy vztraja na odpustili
Stavka v miljski ladjedelnici se nadaljuje - Tesarji v ladjedelnici Sv. Marka so stopili v stavko
Pred prihodom novega vladnega komisarja v Trst
Tržaški župan dr. Franzil ; poslal prefektu Liberu Mazzi, ki je bil imenovan za novega vladnega komisarja za tržaško področje, brzojavko, v kateri mu izraža v imenu občinske uprave in vsega prebivalstva zadoščenje za njegovo imenovanje za vladnega komisarja v Trstu ter ga pozdravlja in hkrati izraža prepričanje, da bo novi komisar
iniiiimiiniiiiiMiillliliiliiiitimitiliiimiliiiiiimuiiiiiiiiiiiiimiminiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Na vabilo zagrebške sindikalne organizacije
Gradbeni delavci na obisku v Zagrebu
Delegacija delavcev CGIL je bila v Zagrebu šest dni
Včeraj so se delavci ladjedelnice Felszegy ponovno zbrali na enotni skupščini v Miljah, kjer so potrdili svojo odločnost, da se s stavko nadaljuje. Ta sklep so tudi sporočili ravnatelju urada za deio sindikalni predstavniki na posvetovanju, ki je bilo nekaj kasneje. Ravnatelj pa je poročal o razgovoru, ki ga je imel s predsednikom podjetja inz. Giacomellijem in povedal, da podjetje vztraja na svojem stališču ter še vedno zahteva odpustitev 136 delavcev in uveljavitev vseh znanih ukrepov, s katerimi bi se delovni in življenjski pogoji bistveno poslabšali.
Tajništvi obeh sindikalnih organizacij sta na skupnem sestanku podrobno razpravljali o nujnosti, da se izvedejo razne akcije v podporo stavkajočih delavcev.
* * *
Na enotni skupščini so tesarji ladjedelnice Sv. Marka sklenili, da nadaljujejo s stavko, vse dokler se ne uredi na
r
RIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93 808 IN 94-638 Poštni, predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
, NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v todnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tria.
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ; AD1T, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva utica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Liublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cen« oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnančno-upravnl 120 osmrtnice 90 Mr. — Malt oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja ln tiska ZTT, Trst
V Zagreb je odpotovala 15. t. m. delegacija gradbenih delavcev včlanjenih v FILLEA-CGIL iz Trsta, katere je povabil sindikat grabenikov zagrebške pokrajine.
V delegaciji je bilo šest članov in jo je vodil tajnik kategorije. Delegacija je bila gosi v Zagrebu šest dni in je imela možnost, da je razpravljala zlasti z raznimi sindikalnimi voditelji ter se pogovorila med številnimi obiski na gradbiščih z inženirji, tehniki, upravniki itd. teh podjetij.
Cas je bil omejen in program zelo obširen, tako da niso mogli podrobneje proučiti raznih plati dela in delovnega sistema ter kako se izvaja vod. Stvo podjetij s strani delavskega razreda. To so sicer ugotovili v glavnih obrisih, vendar pa niso mogli podrobneje proučiti razdelitve dobička delavcem.
Glede nekaterih vprašanj so ugotovili tudi negativne plati. Nedvomno pa je v resnici pozitivno izvajanje pravice delavca do dela, da ne obstaja brezposelnost, socialno zavarovanje glede bolezni, nezgod in pokojnin ter skrb za zdravstvene in počitniške domove.
Članom delegacije je žal, da niso imeli časa da bi podrobneje razpravljali ne samo z voditelji temveč tudi neposredno z delavci.
Sindikat gradbenih delavcev se zahvaljuje vsem gradbenim delavcem Zagreba in voditeljem sindikata, da so omogočili, da pride do tega prvega stika in izraža željo, da bi se ti stiki nadaljevali ter tako okrepilo razumevanje med delavci, saj so različne izkušnje lahko koristne tako enim kot drugim, za izboljšanje svojega dela.
Se posebej pa se sindikat zahvaljuje predsedniku in tajniku sindikata gradbenih delavcev Zagreba, ki so si tako neutrudno prizadevali, da bi omogočili članom delegacije, da vidijo čim več in ki so po-
skrbeli, da je bilo bivanje v Zagrebu koristno in prijetno.
V torek zborovanje za mir
ti
Zveza demokratičnih žena prireja v torek 26. septembra ob 18. uri na Trgu Garibaldi zborovanje za mir. Na zborovanje so vabljeni vsi meščani, zlasti pa tržaške žene, ki naj s svojo prisotnostjo podprejo organizacijo v njeni kampanji za ukinitev vseh jedrskih poizkusov, za splošno razorožitev, za posredovanje italijanske vlade za takojšnja pogajanja pri velesilah, za odstranitev vojaških oporišč iz naše dežele ter za borbo proti obnovitvi nemškega militarizma.
Praznik grozdja v dolini Glinščice
Danes popoldne bo v Bo-ljuncu «VT. praznik grozdja v dolini Glinščice«. Ob tej priložnosti bo na vaškem trgu pester spored, v katerem bodo sodelovali pevski zbor s Proseka-Kontovela, godba občinskega zabavišča «G. Pado-van« iz Trsta, folklorna skupina iz Podlonjerja, zbor «Cral.Enal SAICI« iz Torvi-scose ter folklorna skupina (cDanzerini di Capriva«. prireditev se bo začela ob 15. uri, od 19. ure dalje pa bo ob zvokih orkestra «Rosandra» ples na prostem. Postavljen je tudi kiosk, v katerem bodo prodajali izbrano namizno grozdje po 100 lir za vrečico z 1 kg grozdja, na razpolago pa bo tudi sladek mošt.
Avtobusni podjetji «La Stradale« in «SAT» bosta pomnožili število avtobusnih odhodov s Trga stare mitnice od 13. ure dalje.
pravičen način računanje a-kordnega dela. To vprašanje se vleče že dolgo časa in so delavci že večkrat zahtevali, da se ga uredi. Končno pa so se v petek naveličali stalnih odlašanj jn so pričeli s stavko. V ponedeljek se bodo ponovno sestali na sedežu v Ul. Pon-dares.
* * *
Pokrajinsko tajništvo sindikata trgovinskih uslužbencev FILCAMS-CGIL sporoča, da se bodo 4. in 5. oktobra pričela vsedržavna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za uslužbence potrošniških zadrug. Istočasno se bodo tudi pričela pogajanja glede ureditve položaja uslužbencev Delavskih zadrug. To je pomemben uspeh sindikalnih organizacij, pri čemer je treba podčrtati odločilno vlogo prav tržaške pokrajinske sindikalne organizacije. Pokrajinski odbor je sklenil, da ne bo skupščine sedaj, temveč šele po pričetku pogajanj.
Nesreči na delu
Na delu v tovarni Cille v industrijskem pristanišču, kjer je zaposlen, se je včeraj dopoldne ponesrečil 5Q-letni Josip Opasič iz ■ Ul, Pozzo SQ. Z električno žago si je ranil levo roko, zaradi česar se bo moral zdraviti tri tedne na drugem kirurškem oddelku.
Na jugoslovanski ladji ((Velebit« pa se je včeraj popoldne ponesrečil 51-letni Josip Svagelj iz Ul. D. Chiesa 54. Na delavca so padli trije zaboji bombaža, zaradi česar si je zlomil gleženj desne noge in se pobil ter ranil po vratu in prsnem košu. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni.
Neprevidni ženski
Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 86-letno Cesiro Tamburlini vd. Fonda iz Ul. Rossetti 78, ki si je verjetno zlomila ievo nogo. Zenska je hotela prečkati cesto blizu svojega doma med dvema avtomobiloma, ki sta parkirala. Tedaj pa je privozil mimo z avtom 34-letni Giorgio Del Re iz Ul. Orlan-dini 33. Ko je žensko zapazil, je naglo pritisnil na zavore in ustavil vozilo, ženska pa se je preplašila in se je o-prijela sprednjega dela avtomobila, nato pa padla na tla. Šofer ji je priskočil na pomoč in jo odpeljal v bolnišnico.
V Ul. Flavia pa je 45-letni Stanislav Bevilacqua iz Za-velj št. 3 povozil z avtom 45-
kako pogoste naj bodo seje in katere dni v tednu naj bi jih sklicali. Zedinili sp se, da bodo seje vsak ponedeljek od 19. do 22. ure, če pa bo delo zahtevalo, se bodo sproti pomenili o sklicanju morebitnih izrednih sej. Seje so določili za ponedeljek tudi zato, da se omogoči poslancema, ki sta tudi svetovalca, da bosta na njih navzoča. Sporazumeli so se tudi, da se bodo seje pričenjale točno ob 19. uri in da bo prva ura posvečena v celoti vprašanjem svetovalcev. Po tej prvi uri bo župan dajal morebitna sporočila, da se ne skrajša čas, določen za vprašanja. Do sedaj so namreč prihajali v glavnem svetovalci na seje z zamudo, tako da so prišla nujno na vrsto najprej županova sporočila. Kdor pa bo prišel sedaj pozneje, bo zgubil tisti dan pravico do postavljanja vprašanj.
Na včerajšnji seji so se pomenili tudi o argumentih, ki jih bodo na prihodnjih sejah občinskega sveta obravnavali. Kot smo že pisali, gre v glavnem za mestni regulacijski načrt, za občinski proračun za leto 1962. za proračun Acegata za leto 1961 in za druga upravna vprašanja. Svetovalce čaka tudi razprava o številnih resolucijah.
sa s Trga sv. Andreja 3. Zenska je neprevidno prečkala cesto izpred trolejbusa. Zlomila si je levo nogo in se pobila po obrazu, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 40 dni.
Z avtom v jarek
Da ne bi povozil nekega pešca, je včeraj nekoliko po polnoči 36-letni Felice Millo iz Milj na cesti med Škofijami in Miljami ostro krenil vozilo, pri tem pa je zletel v obcestni jarek in se nekoliko poškodoval. Pobil se je po prsnem košu in si verjetno nalomil rebra, ranil se je v čelo in desno roko, zaradi česar »0 ga sprejeli na prvi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne.
(■■■■■■■■■■■■■(■(■•■■■■(■■■■(■■(■■■»■■»■"■(■■■■■■■■■•■(••■■•■•■■»■■•■•••■•■■■•»■••■•■■■""■■'»■"•(■■""■O"'
Nesreči na delu v ladjedelnici
Danes sta se zgodili v trži-ški ladjedelnici dve nesreči. Najprej so pripeljali v tržiško •bolnišnico 44-letnega Antona Stragapiedeja iz Sel. Jeklena žica mu je poškodovala dva prsta, tako da bo ostal v bolnišnici nekaj dni. Hujša nesreča pa se je pripetila 24-letnemu Linu Beffenghiju iz Tržiča. Delal je na neki ladji, ko mu je nenadoma padel na glavo večji kos železa. Dobil je globoko rano na čelu, zlomil si je nosno kost in je dobil močan šok. Zdravil se bo 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Iz sodnih dvoran
Preveč je ljubil morje
Kazensko sodišče izročilo pravdo preturi
(Zaradi kršitve predpisov tega pa je odredilo, da bo mo.
Člani tržaške delegacije sindikata gradbenih delavcev CGIL X Zagrebu s člani tamkajšnjega sindikata gradbenih delavcev
cestnega zakona je bil marca meseca obsojen na preturi 26-letni Giovanni Vecchio iz Vi-cenze na 4 mesece pripora in 35.000 lir globe. Agenti prometne policije so ga namreč dvakrat ustavili pri Mirama-ru in v Barkovljah, ko je vozil brez šoferske knjižice (i-mel je le tako imenovani «fo-glio rosa«), razen tega pa je vozil po mestu s preveliko brzino. Vložil je priziv in sedaj je sodišče ponovno razpravljalo o tej zadevi ter potrdilo prvotno razsodbo. Razen tega bo moral Vecchio plačati še nove sodne stroške.
Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval' dr. Bo-schini, je bila včeraj tudi razprava proti 69-letnemu Giam-battistu Pansmiju iz Ul. Laz-zaretto Vecchio 7, ki je solastnik podjetja «E. G. Pansi-ni» in je bil obtožen kršitve člena 55 zakonika o krajevnih financah, češ da je prikril^ z namenom, da ne bi plačal trošarine 137.237 kg olivnega olja in 1557 kg olupljenih mandeljnov. Kazensko sodišče je vso zadevo zdaj izročilo preturi, ki je pristojna za take sodbe.
Na istem sodišču bi se moral včeraj zagovarjati tudi 73-letni Ernesto Kregel, ki je bil obtožen tatvine, a ni prišel na sodišče in sploh ne vedo, kje je. Na podlagi preiskave in raznih spričeval je sodišče sklenilo, da ne more soditi obtožencu, ker je po-
ral biti dve leti v kazenski u-mobolnici.
Kragel je imel pač svojevrstno manijo in je kradel deske v lesnem pristanišču, da bi «gradil barke«, ukradel je ribiško orodje v skupni vrednosti 10.000 lir, leseni mostiček in mali čoln, s katerim se je hotel peljati skupno z nekim svojim znancem.
*##
Prizivno sodišče je včeraj razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil 24rletni Vincenzo Pa-lomba iz Ul. G. Gozzi 5 proti razsodbi sodišča, ki ga je lanskega oktobra obsodilo na 6 mesecev zapora in 6 mesecev pripora v tako imenovani «Casa di cura«. Zdaj so mu nekoliko spremenili kazen in so ga rešili kazenske umobolnice. namesto tega pa bo šest mesecev pod policijskim nadzorstvom.
Palomba je bil 26. aprila lanskega leta ponoči skupno s svojim prijateljem 26-letnim Aldom Nadalmom iz Ul. Ar-chi 16 v Barkovljah, pa ju je ustavila izvidnica karabinjerjev, katerim se je zdelo nekaj sumljivo, da ob tako pozni uri pohajata. Približali so se jima in ju povabili na poveljstvo, ker so mislili, da sta hotela krasti iz avtomobilov. Palomba se jim je upiral in jih je začel zmerjati, zaradi česar ga je sodišče obsodilo. Nadalina pa je sodišče obsodilo na 4000 lir globe, ker je bil vinjen, pa ni vložil pri. živa.
Pojasnilo miljskega županstva o odložitvi slikarske razstave
V zvezi z odložitvijo skupne slikarske razstave, ki bi morala biti otvorjena včeraj pod okriljem ((Tržaškega u-metniškega krožka« v miljski galeriji «Squero», je občinski odbor za turistično dejavnost izdal naslednje sporočilo: »Svetovalec za umetnost občinskega odbora, ki je bil soglasno izbran za člana žirije za izbiro umetniških del, k: bi prišla v poštev za razstavo, se je znašel pred izvršenim dejstvom. Dela je namreč že izbralo ravnateljstvo umetniškega krožka, ki je tudi dalo natisniti katalog razstave.
Ker naš svetovalec za u-metnost ni imel možnosti, da bi soodločal pri izbiri del, ni mogel — tudi zaradi velikega števila slik, ki bi bile razstavljene — sprejeti sklepa ravnateljstva umetniškega krožka. Zato je ravnateljstvo krožka nepričakovano in neupravičeno razstavo preklicalo.«
 «»------
ZANIMIVO PREDAVANJE Z BARVNIMI DIAPOZITIVI
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 5. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 planinsko predavanje z barvnimi diapozitivi s temo «Po dolinah in gorah«. ki ga bo imel prof. Mirko Kambič iz Ljubljane.
 ««------
Neroden padec
Lepo vreme je včeraj popoldne zvabilo 82-letnega Andrea Pitacca, ki je v oskrbi na oddelku za kronične bolnike v begunskem taborišču na Opčinah. Hotel je na dvorišče, pa se mu je spodrsnilo na stopnicah in je nerodno padel ter si zlomil levo nogo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in pravijo, da bo okreval v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije.
Slab začetek trgatve
Včeraj popoldne je 56-letni Renzo Tuli iz Milj pripravljal velik sod za trgatev, pa mu je zdrknil iz rok in se zvalil nanj. Pri tem si je Tuli verjetno nalomil rebra in so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kir. oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
Ujeli so tihotapce
V noči med petkom in soboto so agenti finančne straže zasačili v kanalu pri Ponte-rošu malo skupino tihotapcev, ki so hoteli vtihotapiti približno 38 kg inozemskih cigaret. Prav gotovo so financar-ji nekaj zavohali, ker so bili na preži že nekaj ur preden je z malim motornim čolnom prispel 42-letni Francesco Ve-snaver iz Ul. Biasoletto 9, ki je pripeljal cigarete. Ob obali sta ga čakala 46-letni Eu-genio Peternelli iz Ul. Pon-dares 5 in 28-letni Giovanni Nangano iz Ul. Giulia 39.
Ko je Vesnaver začel odlagati tovor, so iz zasede skočili financarji, ki so pobrali plen in odpeljali trojico na zasliševanje. Vodstvo finančne straže nadaljuje preiskavo, da bi ugotovilo, komu so bile cigarete namenjene.
V prvih dopoldanskih urah se je včeraj peljal z motornim kolesom po Ul. Capitoli-na 47-letni Angelo Sudini iz Ul. Spinoletto 16, pa se je na ovinku prevrnil in pobil po kolenu leve noge in levi rami. V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč in se bo moral zdraviti dober teden.
Čila j te in Sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
C
IZLETI
Izlet SPD na Nanos
V nedeljo 8 oktobra priredi Slovensko planinsko društvo izlet na Nanos, kjer bomo skromno planinsko proslavili 15-letni-co obnovitve društva.
OD VČERAJ DO DANES
valdi, cevar Luciano Sancin in delavka Apollonia leva, trgovski zastopnik Mario Fabbro in delavka Luciana Zonta, mehanik Sergio Lo Biar.co in delavka Marta Cerut, pek Francesco Corvasci in gospodinja Lucia Borsani, trg. potnik Carlo Sciu-ca in uradnica Antonia Dublo, mehanik Vittorio Gavinei in gospodinja Iolanda Ohermaz, pomorščak Giorgiio Radman in gospodinja Nedda Borghesi. trgovec Ilario Galvani in gospodinja Annabella Dlvissich, mizar Giu-lio Fait i,n bolničarka Mana Ca-talano, slaščičar Bru.o Fabrls in frizerka Giuseppina Garganese, uradnik Vincenzo Faraglia in u-radnica Irma Cebuiz. gostilničar Guldo Travan in gospodinja Bruna Gava, prodajalec Bruno Lo-renzini i-n gospodinja Sabina Cecchi, barist Sergio Fromnei in prodajalka Mar.sa Furlan, šofer Giamniario Zonta in gospod nja Maria Lattanzio, uradnik Giorgio Zucco in učiteljica Giorgina Zajac, trg. potnik Raimondo Času in univ. študentka Fulvia Ierko, podoficir Luig. Petruzzi in gospodinja Blanca Macoratti, geometer Mario Addis in učiteljica Milvia Paulin, me ,«nik Gi-no Cantelli in gospodinja Libera Cociancich, finančni stražnik Paolo Sin bula in fr zerka Leda Gaspard, kolar Mario Ba lich in gospodinja Ana Konje, karabi-
njerski častnik Alessandro Luciani in gospodinja Adriana Ghe-rardini, trgovec Gracco Muratti in gospodinja Licia Antonia Lampe, kuhar Luciano Busletta in gospodinja Lioia Franco, delavec
letno" Ido De Luca vd. Miloš- polnoma slaboumen. Spričo  ...................................................................................................            imun.......mtiinin....
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
Od 10 do 23. septembra 1961 pa je bilo 87 iporok.
UMRLI SO: 62-letna Giuseppina Torkar, 64-letni Guglielmo Cmllia, 77-letna Giovanna Sodnik por. Ciacchl, 79-letna Cate-rina Paronich por Coradesehi,
28-letni Diego Merlak, 8-letni Mi-chele Merola, 87-letna Gisella Mistron por. Rocco, 73-letni Giuseppe Ruprecht.
OKLICI: podoficir javne varnosti Salvatore Lomonaco in u-radnica Maria Giuliano, prodajalec Daniele Klun in baristka Giuliana Generutti, pek Bruno Coren ln gospodinja Rosa Maria Barbariol, delavec Domemco Ga-gliazzo in gospodinja Maria Sto-covaz, podoficir Giuseppe Bar-baruolo in gospodinja Laura Ba-ston, kuhar Virgilio Turk in natakarica Maria Miloš, mizar Angelo Vascotto in gospodinja Albina Giugovaz, predstavnik Giovanni Malusa in vodja oddelka Ancilla Biasi, karabinjer Antonio Pasquinj in šivilja Leondi-na Busecchian, trgovec Italo Zennaro in uradnica Maria Lui-sa Giovedi, skladiščnik Plero Borca i-n delavka Giovanna An-tonante, uradnik Roberto dr. La-vini in učiteljica Alba Maria dr.
Meazzini, šoier Arnaldo Scrigna In frizerka Fulvia Polonio, Igi-nio dr, Giuressi in učiteljica Clotilde Tamburini, brivec Save-rio Lippolis in gespodiuja Ma ria Ule i g ra i, barist Eraldo Arnoldu in gospodinja Silvia Za
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče)
pomaranče 	—	447	—
limone .......	135	153	141
smokve ............... 60	106	94
jabolka I............. 94	118	100
jabolka II	.... 29	88	71
hruške 1	  100	212	118
hruške II...........	47	141	88
breskve II 	36	59	47
slive ................ 24	71	59
grozdje .............. 59	176	112
pesa .  ..........  <	30	90	70
kumarice............	59	94	83
čebula	47	59	47
svez fižol..........	153	176	165
stročje	83	118	100
razna solata	. •	,	63	150	120
jajčevci ............. 47	88	83
krompir............... 27	49	43
paprika .............. 36	59	41
paradižnik	....	29	94	41
zeleni radič	1 .	.	250	400	300
zeleni radič	U .	.	50	200	120
bučice.......... 36	140	94
Večina hlaga «e prodaja po prevlad, cenj (3. stolpec).
Benedetto Puzzer in čistilka Maria Graievich, elektrotehnik Olaudio De Gasperi in šivilja Marisa Pelizon.
 «»---------
LEKARNE ODPRTE DANES Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva. Trg sv. Frančiška 1; G. Papo, Kjadin (Sv. Alojz); Praxmarer, Trg U-nitš 4; dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg bolnšnice 8; Tamaro In Neri, Ul. Dante 7; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj,
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Beipoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddaieua, istrska ulica 43; Pizzul Cignoia, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26.
 «»---------
LOTERIJA BARlI	48	1 41 36	4
CAGUAR1 72	19 80 48 61
36	31	60	U	38
56	41	68	1	73
39	47	41	90	50
45	26	5	62	21
55	2	64	78	11
17	79	85	53	63
32	2	18	70	66
83	32	74	38	89
ENALOTTO XIX XXX XIX 212 KVOTE: Skupna vsota dobitkov znaša 42.390.624 Ur. Dva-najstice prejmejo po 1.695.000 lir; enajstič je bilo 124 in prejmejo Po 10,500 lir, desetic pa 1346 in prejtiejo po 9400 lir.
( Šolske vesti"**)
Na Državnem trgovinskem teh. ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 samo še jutri 25. t.m. od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4.
Ravnateljstvo Državne nižji industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-cenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., II. in III. razred samo še jutri 25. septembra.
# * #
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikov v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi (»polne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 samo še jutri od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio št. 9.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.	* * *
Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja. da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole Qb vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli. vse druge listine lahko predloži učenec do 30 septembra.
Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih Izpitih * * *
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu ob
vešča dijake, da je vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred samo še jutri 25 septembra od 10. do 12. ure.
Za vpis so potrebni naslednji dokumenti:
1 Rojstni list od anagrafskega urada;
2. potrdilo o precepljenju;
3. potrdilo o zdravih očeh;
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo
na šolskem tajništvu.
* • *
Ravnateljstvo državnega Industrijskega tečaja v Nabrežini z
oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. ki III. razred samo še jutri 25. seo-tembra od 10. do 12. ute.
* m *
Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se je začelo Zaključilo se bo 25 septembra. U-radne ure so od 10 do 13.
# * *
Začetna maša za učence Državnega učiteljišča in trgovske akademije bo v ponedeljek 2. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
ooooocococooo/oooto
SLOVENSKI TABORNIKI NA TRŽAŠKEM Rod »Modrega vala« TRST
obvešča, da ima svoj VIII. red. ni občnj zbor v nedeljo 1. oktobra t. 1. ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
ooooooooooooooooooo
[ MALI OOLA-81 J
TRGOVSKEGA potnika ali trgovskega pomočnika	in uradni-
co tudi začetnico sprejme grosistično podjetje v Trstu. Pismene ponudbe na upravo «Prim. dnevnika«. Trst, Ul. sv. Frančiška 20.
VESPAGENZIA — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lir za «gran spert«, Trst. via S. Francesco 44.
VESPAGENZIA —	obroki od
5160 li- Za 150-kub. vozila s štirimi prestavami.
VESPAGENZIA —	obroki od
4500 lir za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih	tovornikov.
Poskrbimo tudi za	vse listine
za Izvoz.
ISCEM vajenca za trgovino Jestvin. Magajna, Ulica Rossetti št. 14, tel. 95-422.
KROJAŠKI salon za dame in gospode Mozetič, Trg Garibaldi 11-1. sprejme takoj v službo vajenko in pol delavca ali delavko.
KROJACNICA KOŠUTA za da
me in gosj»de sprejme takoj v službo vajenko. Trst, Drevored d’Annunzio 11-1. (v hiši kina Ca-pitol).
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
Anton Kalc
Pogreb pokojnika bo danes 24. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti — Trebče št. 112.
Žalujoče družine KALC in ŽAGAR
Trebče, Opčine, Melbourne, 24.9.1961.
Obvestilo zbora Galhu
Pevski zbor Gallus 1®*^, jo prvo skupno v»j® V,
28. septembra v obl««8* štorih.	[fedjl
Nov; in stari pev«
vabljeni.	pEVOVO^*
K
Nazionale 14.00 l7'® J? P «Spartacus», technicOfj^: Douglas, Laurenčc ^
Jean Simmons, Pet« enice 15.00 «Strel rjriJ0
Fenice 15.00 »Strel	prf
J. Charrier, E.	I*
ExceIsior 14.00 «EXf°St.
Newman, Ave Mari* ^ Grattacielo 15.00 4™“ technicolor. oorhoi^li*,, Arcobaleno 14.30 »Ra cex( delmo di Fraia, minarl.	_
rmnari.	u..
Supercinema 14.30 osvajanju Atlantide*.^# Alabarda 14.00 »Tol™11’** V nicolor. Van Heflin'
Carlo
Aurora 14.45 »Ob8*8-!8,
Prepovedano mla Jup, Cristallo 13.00 »Ben Havvk.ns, Charltonj* Garibaldi 15.00 «Us0®: Gregory Pečk, M®8” cinemascope tec-im1®® j( I Capitol 15.00 »Kako 1«"-** Alain Del
P1
ljenje«
Dalass.
Impero 15.00 «Suzy njen svet«.	Prep®v
dini.
Italia 14.30 «Delo SfJ" Prepovedano Massimo 14.30 «T° 'prewj*t^ sladko življenje«, mladini.	,k.	pl«-,
Moderno 16.30	«9180»* JL, p
Jean Sorel.	Prepo»
dini. Zadnji	dan.	,1118"
Astoria 16.00 »En d°‘a Ugo Tognazzi.	ifi ®
Astra 15.00	((Tanosb1^,,,/
Ford, Miko Taka, 8 technicolor.	.pjori1,
Vittorio Veneto	w,
Clark Gable. Miary„0jti!' • Ideale 14.00 ((Živel Marlon Brando,	t
Marcon. 16.30	na	■
«Tanoshimi», Glen
Taka, cinemascope Abbazia 14.30 «Stan°v Lemon Shirley Mae Odeon 16.00 «Tolpa	,’f
technicolor, Clark vonne De Carlo.	nji .
Skedenj 14.00 «LePa ^ Ava Gardner, Dir«
PRISPEVAJ'1^ DIJASKO MA'
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RUM
TURIN
BENETKE
Pri ekskluzivnem
niku zaTrstin JuS°
U
lku za ^rst m
I. BAZZANELM
n -	c-	veneli,t
Trst, Ul. F-tel. 24197
dobite za
tri?3*4*,#
  = er0Eo! ‘
SCHIRATTI - ^
vino sledeče F’
SCHIKAT ti - * - V' FIT . STERIS01 TERSAN SIL° &
ki vam omogoČ3^ pO-
sko, racionalno
polno priprflV0
s?
°br>
«Borletti»
šivalni stroji tudi do . Izredna prodaja nih strojev.
GORILNIKI «CEISA»,	p,
eCALORMAS
INSTALACIJ^
zraka.	e{i	^
ŠTEDILNIK®’ za
kopalnice: Vse
— Vse na v
Interetir0^,
Mednarodno & in transi
KOPtf
i z v r š u je’
8P^fif
— mednarodno sV),jin1 transport s d,*i' j mionl 10	'	Pdna.8>
— posle na fltl<fj
velesejmih	jv«!*
tuzemstvu “,-jciJ0 J cialno organi*8 C
— kvantitativni	1
blaga	p85"!/
— redni zbiri1 ^gii vsemi evr<>P®oJtl,n<
— najemanje 6	,
štora	gH1
potom svojih P°sl ^jjj{
ljublja£Aa Kdf/
jesbnic*.
NOVI SAP
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so * čpstvovali ob smrti našega nepozabnega
n>’
Karla Briščka
„ai
Posebna zahvala darovalcem cvetja 1 )rpin so na kateri koli način počastili njegov *P spremili na njegovi zadnji poti.
Prosek, 24. septembra 1961.	„	M*
Žalujoči družini BRISClK
rži
Pri
MADALOSSO
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, žimnice — originalne PEHMAFI.EX
0tr“iltCefle
prMvaja danes 24. t.
m. a začetkom ob 16. in 20. uri ®» prostem lilm:
P
DEBRAPAGET
r*K
.Lobnica krater
(II Sepolcro <3ei Re)
V ponedeljek, 25. t. m. ob 18. uri ponovitev tilma
EASnfcMNeotc« unAUCU
'* uitrasgope KRALJEV
ETTORE MANNI ERNO0RISA eORRADO PANI
ROBERT AlPA
resi* at
FERNANDO GEReHIO
^ ***** 24. t. m.
barvniC* m ob 16:50 Hm Cinemascope
maščevalec
^ vendicatore)
^nj' dnevi
U v e 1 i k e
A 2 P R 0 D A J E
ob L„
Koncu
sezone
n Pri
JJjjZjpne Fui«ia“
lICA dante 6
J**" banke Bolaffio)
KINO SKEDENJ
predvaja danes 24. t. m. ob 14. in 20. uri na prostem izredni film z izrednimi igralci
LEPA NEVESTA
(La sposa bella)
Igrata AVA GARDNER in DIRK BOGARDE * * *
V ponedeljek, 25. t. m. ob 16. in 20. uri na prostem ponovitev istega filma
LEPA NEVESTA
AVTOPREVOZ
Goriško - beneški dnevnik
Po poročilih vestnika trgovinske zbornice
V avgustu smo izvozili iz Goriške
za 62 milijonov lir raznega blaga
Toča je napravila zelo veliko škodo na trtah v Brdih
Po mesečniku trgovinske | imajo otroke za prvi razred, zbornice za avgust je bil ta I naj ne čakajo zadnjih dni in
Rihard (Junja
Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
Vos si
Klinje se pri
športnike!
CASSINARI
Y»a Carducci, 4
{“lili
na likvidacija vsega blaga zaradi H AN J A TRGOVINE
paleto, loden, montgomery, vetrne JOPICE, SMUČARSKE hlače, VOLNENE ŠPORT MAJICE, SRAJCE, ROKAVICE, SMUČARSKE CEPICE, NOGAVICE, ČEVLJE ZA SMUČANJE IN ZA POČITEK ITD.
SEDAJ JE VAŠA PRILIKA
mesec, v katerem je prevladovalo toplo vreme, zelo ugoden za kmetiis.vo. Veliko šaodo je povzročila toča, ki je padala v enem delu Brd. V tem mesecu se je začelo pobiranje sladkorne pese in krompirja, kate-ega donosnost je zadovoljiva, č; upoštevamo prva poroč la o tem pridelku. Prav tako dobro sc obrodile trdi breskve in hruške
Zaradi bole/id. deloma pa tudi toče, je kazala trta zelo siabo in po rjej pridelek za polovico manjši od lanskega. (Poročilo je bilo napisano pred enim mesecem in se nanaša na celotna Brda. Op.ur.j
Kar zadeva industrijski sektor se proizvodnja ni spremenila v primeru z ostalimi meseci, surovin je dovolj, prav tako pa tudi energetskih virov. V ladjedelnici je p.cložaj še vedno precej kritičen, zadovoljivo pa je stanje v novem oddelku za izdelovanje plastičnih mas, ker proizvaja vedno več novih artiklov.
V tekstilni industriji je zlasti ugodno stanje v oddelku za izdelovanje umetnih tkanin, medtem ko se ostali izdelki iz tradicionalnih tkanin nekoliko slabše prodajajo, kar so ugotovili še v juniju.
trgovini ni bilo nič posebnega, le oblačil so prodali nekoliko manj, kar je pripisati sezoni. V več trgovinah so pričeli razprodajo poletnih oblek s popusti.
Omenimo naj tudi izvoz blaga, ki je bilo izdelano v naših tovarnah: V Argentino smo izvozili za 58 milijonov statev, v Avstrijo za 1 milijon cvetličnih lončkov, v Venezuelo za 2 milijona nadomestnih delov za statve itd. Skupno smo izvozili za 61 milijonov raznega blaga.
Vpisovanje v slovenske šole
Včeraj so zaključili z vpisovanjem otrok v slovenske vrtce v Ul. Croce in v Ul. Ran-daccio. Vpisanih je bilo toliko otrok, da bosta lahko oba o-troška vrtca dobro delovala. Reden pouk se bo začel v ponedeljek 2. oktobra. Ob tej priliki obveščamo tiste starše, ki iz kakršnih koli vzrokov še niso vpisali svojih otrok v vrtec, da to lahko storijo dne 2. oktobra, ko bosta oba vrtca začela redno delovati.
Vpisovanje v osnovne šole pa se nadaljuje do sobote 30. t. m. Vendar pa priporočamo prizadetim, zlasti tistim, ki
Nedelja, 24. septembra 1961
Trst A
*»),,!*> aoSn!ri‘ boste... Od >.3o:’ 3.0o: K elJe na našem Iz liS«sk )Skl oddaja; 2°; ^daianar0dm m0ti'
frbti^arani Ja 2a najmlaj-S	1	8rad»;	n.55:
Guatelli
Nedelja v športu; 23.00: Prenos RL.
Alceo
ska matineja; 11.40:	Mitja
Kreft:	Povest o generacijah;
..	,	.	.	13.15:	Obvestila	in	zabavna
Nacionalni program glasba; 13.30: za m,so vas;
Kis- Vreme na ital moriih'	i3-50:	Lepe melodije; 14.45:
8 30 Kmetuska oddaja-^0 45:	Naši poslušalci čestitajo; 15.30:
OrkesUa Perov Falfh n George	Majhen glasbeni mozaik; 16.00:
sJeitehrinn ri so Prhatelli	Igramo za vas; 17.00: Športno
pesmh 12.20: Glasbeni album;	popoldne; 20.00: Zabavni zvoki;
h>4lasbe;
'*■<*>. * s Sl
13.30: Nadalje-?® ^Ijah; 14.45:
L	Tamšetom;
i.^čhJ •	15	?n	ansambel
‘54\	Sara
^r*ester ? Sinatra;
Star * -
sveti - obzornik fr«; . l8.tvp ~ :30: Plesna
^es Brown; »bri5keTyc>rn‘ca -S1. koncert; -" eta; -^■S^rtKtienl raz.
21.00: Športna poročila; 21.10: Beethoven:	Simfonija	št.	3
«Eroica»; 22.15: Plesna glasba; 23.05: Nočni operni koncert.
,Italtelevizija
9.30: Oddaja za analfabete; 10.00: Kmetijska oddaja; 12.00:
krajevnih ‘h rezultati
fantazi-
L ttkJ" VaTi 2030: But 5 Otn ^a ,ntln° Liberace n	Lih ena M ere e rja
‘k bJJ?.1** slovenskih 21T
**»- >, jDorin ^ ’ 22.00: Ne-s klavirjem.
tv >5: v Tr$t
S Ka'et^kratni0ddaja: 9 30: £.	Veferniu1 IgriSCih;
1	°hika	kraievnih
do‘Odkov hj'15:	^Oper
■'fc^aj^Uce3 8E‘asba: 8.00: ‘h	1 8-20- 7 žCmetij-
2ai8raii- apeli vam
"-15 ŽLh9 0°: NaSa J s JVOušan ,bavni 2v°ki;
,lSbt. Hb; 10J8kšič; 10.00:
M'	:	U.00- °i0:	Operne
Jer,ny LuPotov»nla; vLki £ Luna; 11-30:
55
"h« ^L- 1rKestri. ,'*0; Veliki Piv ' 18.00; (	18-00:	Pre-
22.u	ester- ,'Q ferrari in
“	P’es"a Slash Pfen0S
glasba; 22.35:
13.30: Antidiscobo-lo; 14.30: Lju-bavni dueti; 15.00: Zabavna glasba; 16.15: Nogomet od minute do minute; 17.45: Simfonični koncert; 19.00: Svečanje Rim-London; 19.30:	Športni
dnevnik; 20.00: Glasbeni album;
21.00: Skladbe za klavir in orkester; 21.40: Zgodovina	nogo-	Odkritje spomenika italijanske-
metna’kluba »Juventus«;	22.05:	—	  —
Teden	aktualnosti v svetu;
22.35:	Pianist Eduardo del
■pueyo.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasba za praznični dan;	11.00:
Nedeljski orkestri; 14.05:	Naši
pevci;	15.00:	Plošče tedna;
15.30: Album pesmi; 16.00: Jesenska beležnica; 17.00: Glasba in šport- 18.30: Plešite z nami;
20 30: Nino TarantO; «Moja prireditev«; 21.45: Večerna	glas-
ba; 22.30: Nedelja v športu.
III. program
16.15:	Na programu_ skladbe
mu vojaku; 16.00; Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30:	Program za najmlajše;
18.30: TV dnevnik; 18.45; Splavitev ladje ((Guglielmo Marconi« v Tržiču; 19.20: Registriran športni dogodek; 20.10: Ci-neselezione; 20.30:	TV dnev-
nik; 21.15: V Evroviziji Gioac-chino Rossini: «Sevlljski brivec«; 23.15: Športna nedelja in TV dnevnik.
Ponedeljek 25. septembra 1961.
17.00: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Kako opremimo stanovanje; 19.15: «Mi, ki hodimo ponoči«; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20 30: TV dnevnik; 21.15:
Sandora *v”:resšaj"l6.45: Mašši- Film; 22.45: V Evroviziji Fe-oan a	*■-------------------------- stival	sredozemske
mo Bontempelli:	«L’innocenza
di Camilla«; 18.30: Pregled italijanske literature; 19.00: Boc-chermijeva Sonata za violino in klavir; 19.15: Literarna oddaja; 19 45: Prejeli smo; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30. Rimski-Korsakov:	«Zlati pe-
telin«,
Slovenija
6.40: Vedri zvoki; 7.15: Igra Češka	godba,	7.30: Radijski koledar-	7.35:	V tričetrtinskem
taktu’	8.00:	Mladinska radij-
ska igra; 8.40: Skladbe za o-troke;	8!o5:	Zabavni orkester
RTV Beograd; 9.05:	Zabavna
glasba; 9 47:	Bravničar:	Štiri
skladbe za klavir; 10.00:	Se
pomnite, tovariši...; 10.30: Po
pesmi; 23.30: TV dnevnik.
Jug. televizija
9,30: Oddaja za kmetovalce; 10.00: Požar — TV film iz serije Veter; Športno po-poldne; 19.30: Spored z velesejma; 2.0.00: Sedem dni; 20.50:	»Jazz, lju-
bezen in pesem« — zahodno-nemški umetn. film.
Ponedeljek 25. septembra 1961.
18.00: Dobri sluga in hudobni gospodar — TV film iz serije Medic; 18.30: TV pošta; 18.45: Dokumentarni film; 19.00: TV pregled- 19.30:	Glasbena
oddaja; 20.00:	TV dnevnik;
20.15: Tedenski športni pregled; 20.30:	Marcel Franck:	Otroci
po želji — Prenos iz Mestnega
naš; lepi deželi; 10.50: Nedelj- gledališča v Ljubljani.
naj jih čim,prej vpišejo.
Jutri, 25. t. m. se zaključi tudi vpisovanje v višjo gim-nazijo-licej in na učiteljišče.  «»-----------------
Vpisovanje v čipkarsko šolo
Vodstvo državne čipkarske šole sporoča, da se je začelo vpisovanje za leto 1991-1962 v razne razrede te šole v Gorici, Gradežu, Gradiški in Doberdobu.
Za vsa podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na tajništvo šole v Ul. Morellj 39 v Gorici, ali pa na vodstvo šole v zgoraj navedenih krajih.
Prošnje za odkup jusarskih zemljišč
Prizadeti kmetje ugotavljajo, da je cena previsoka
V Jamljah je okoli 70 j risarjev napravilo vlogo na deželni komisariat za likvidacijo jusarskih zemljišč, v katerih navajajo, da so pripravljeni odkupiti zemljo' v Jamljah, ki jo izkoriščajo že toliko let, vendar se obenem pritožujejo nad odkupno ceno, ki je previsoka in ne u-streza dejanski vrednosti o-menjenih zemljišč.
Vsi jameljski jusarji so hvaležni inž. Pečenku, ki jim je v imenu Kmečke zveze tako nesebično nudil svojo pomoč, ter upajo, da bo pristojna oblast ustregla njihovi prošnji in spremenila pogoje, pod katerimi sedaj prodaja jusarsko zemljo.
V Jamljah, kakor tudi po
ostalih vaseh v doberdobski občini, so zaključili s trgat-
vjio. Grozdja bo letos precej manj kot lani. Sodijo, da bo pridelek manjši skoraj za polov.co. V zameno za to pa bo kapljica zelo dobra. Skoda bo vseeno precejšnja, ker je vino eden izmed zelo pomembnih pridelkov na Krasu.
Pri padcu si je zlomila roko
Včeraj okrog 17. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 74-letno Mercedes D'(J-svaldo vd. Barbi, ki stanuje na Korzu Italia 213 v Gorici. Pri padcu si je zlomila desno zapestje. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila 25 dni.
Do torka stavka uslužbencev RIBI
Stavka Ribi se bo po soglasnem sklepu treh sindikalnih organizaciji iDelavska zbornica, CISL in UIL) nadaljevala še v ponedeljek in tc-iek.
V Kanalski”dolini
Trbiški župan kav. Linda-ver je izjavil, da bodo v oktobru tudi v Kanalski dolini sprejemali televizijski program. Izjavo je podal po sestanku, ki ga je imel s predstavniki RAI-TV. Naprave bodo postavili v drugi polovici oktobra, samo če bodo vremenske prilike ugodne.
V teh dneh tehniki postavljajo tri televizijske prenosnike, in sicer na Višarjih, Presniku in ob vznožji hriba Palla, Zlasti prenosnik na Presniku. se s svojimi 70 metri visoko konstrukcijo mogočno dviga v zrak. Z novimi prenosniki bo mogoče sprejemati program TV v vsej dolini tja do Pontebbe in Pre-dila.
- \
.
mmm
■■: j/--"
■> v	»-g .
'v?y .
■c	‘
..
.
■VC-.-: •:
iiiiimiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiii11!1
Nadzidava, razširitev in modernizacija dijaškega doma na Svetogorski cesti v Gorici se zaradi bližine šolskega pouka naglo bliža zaključni fazi. Ko bo dokončan, bo dom res vsestransko sodobno urejen, bivanje v njem pa bo prijetnejše, kar upamo, da bo tudi d g-nilo zanimanje za srednješolski študij in zboljšalo učne uspehe V kolikor bi se gradbena dela ne zaključila do pričetka šolskega pouka, bodo gojence začasno namestili v drugih prostorih. Zamudniki imajo še vedno čas, da se vpišejo v tajništvu doma na Svetogorski cesti, ali pa svoj vpis napovedo po telefonu
  ...............................
Oslovski kmetje se pritožujejo
Stavka v podjetju Ribi nas je hudo oškodovala
Mestni avtobus naj bi zopet vozil do zgornjih Oslavij tudi za prevoz šolarjev v Pevmo
Tudi pri nas na Oslavju je _ ali prositi kakšnega soseda, da ški vrtec v Pevmi. Zato priporočamo našim občinskim svetovalcem, naj bi ponovno sprožili to vprašanje pri občinski upravi in če potrebno razpravljali o njem tudi v občinskem svetu.
trgatev v polnem teku. Lepo vreme v pravkar minulem tednu je močno olajšalo in pospešilo delo, ki je šlo naglo od rok.
Ze teden dni ne vozi Ribi-jev avtobus v Brda, kar povzroča znatno škodo našim Bricem, ki so se posluževali Ribijevih avtobusov tudi za prevoz svojih pridelkov na go-riški trg. Zato je stavka prizadejala občutno škodo zlasti tistim, ki nimajo svojih prevoznih sredstev in ki so najbolj revni ter tudi najbolj potrebni, da bi dobro prodali svoj skromen pridelek. Ljudje si morajo pomagati s kolesi
jim dovoli prisesti. Zato je razumljivo, da tudi pri nas z zanimanjem sledimo razvoju sindikalnega spora z uslužbenci podjetja Ribi, ki so bili prisiljeni poslužiti se stavke, da bi dosegli priznanje in izvajanje svojih pravic.
S tem v zvezi se je zopet pokazalo, kako potrebna bi bila ponovna vzpostavitev mestne avtobusne proge do zgornjih Oslavij, ker bi tako olajšali povezavo z mestom ne samo za naše kmete in gospodinje, ki imajo tam stalno kakšen opravek, ampak bi to prišlo prav tudi za prevoz oslavskih otrok v šolo in otro-
iiiiiiiiiimiiilliiimtiiiiiimiiiiiiniiiiiiimiiiiuiiifinuiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiitiiintiiHiiiiiiimiimiuiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vesti iz Nove Gorice
Rekordna udeležba na pohodu „Po poteh goriške Ironte**
Nova kemična čistilnica že obratuje
Včeraj in danes je v teku v Novi Gorici in njeni bližnji okolici II. pohod «Po poteh goriške fronte«, za katerega se je prijavilo 4000 udeležencev. Včeraj so tekmovali picnirji, danes v nedeljo, pa so na programu pohod mladink in mladincev na 4 in na 7 km dolgi progi, ter pohod članov na 12 km dolgi progi. V teh tekmovanjih sodelujejo razne družbene organizacije, delovni kolektivi in šolska mladina. Start in cilj vseh tekmovanj je pred palačo OLO v Novi Gorici.
Fri prvi taki množični poli-fično-telesnovzgojni manifestaciji lani je sodelovalo okrog 2000 ljudi. Po prijavah sodeč se bo število letos vsaj podvojilo in je zlasti veliko prijav šolske mladine.
# # #
Prejšnji teden so v Solkanu, v prostorih bivšega skladišča na cesti IX. korpusa št. 89 uradno odprli novo kemično čistilnico, ki je bila v resnici zelo potrebna. Doslej so
morali namreč ljudje nositi svoje tekstilno blago in obleke v čiščenje v Gorico ali pa v Ljubljano, kar je bilo seveda povezano z zamudo časa in večjimi stroški, saj je znano, da je treba v Gorici take usluge plačati precej drago.
Za ureditev nove čistilnice so potrošili 11 milijonov din. Opremo so uvozili največ iz Nemčije, stroj za kemično čiščenje pa je prišel iz Italije.
V novem obratu bodo lahko dnevno očistili po 80 do 10U oblek in bo s to zmogljivostjo zadoščeno potrebam na ob-mečju novogoriškega okraja.
 «»------
V Trbižu bodo obnovili smučarsko skakalnico
Športni krogi v Trbižu se zavzemajo, da bi se obnovila olimpijska smučarska skakalnica «Celso Gilberti« ob cesti proti Rablju, ker ne more več konkurirati podobnim šport-
Aiiiiiiiimiiiiiimmmifiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinii
Morala bi se vršiti v Marianu
Zaradi slinavke odložena	živinska
Na Goriškem za sedaj’ ni nevarnosti
Napovedana razstava goveje živine, ki bi se morala v pokrajinskem merilu vršiti v Marianu, je bila za sedaj odložena za nedoločen čas. Sklep za to odložitev so sprejeli iz varnostnih razlogov, ker je prišlo v nekem kraju videmske pokrajine zopet do pojava slinavke med govejo živino.
Vprašali smo pokrajinskega živinozdravnika dr. Germinet-tija, kako je z zdravstvenim stanjem živine na Goriškem. Zagotovil nam je, da je v sedanjem trenutku povsem zadovoljivo, ker so odpravili nevarnost slinavke tudi v Ango-risu, kjer se je prejšnji mesec pojavila. Tam je v nekem hlevu, kjer imajo 20 glav goveje živine, zbolelo pet živin-čet. S takojšnjimi ukrepi, predvsem pa s cepljenjem vse živine so preprečili, da bi se bolezen razširila in ker je od cepljenja minilo le 22 dni, je cepivo že v celoti učinkovalo.
Mnogi večji živinorejci so medtem poskrbeli za ceplje-
nje svoje živine na lastne stroške. V največji meri so tako cepljenje opravili v Marianu, kjer so cepili skoro vso živino. Čeprav se je torej v videmski pokrajini pojavilo neko omejeno žarišče slinavke, to za živino na Goriškem ne predstavlja večje nevarnosti, ker so tudi tam, kjer se je slinavka pojavila, že podvzeli »se potrebne zaščitne ukrepe, da bi se bolezen ne razširila ižven tistega področja.
Žebelj se mu je zapičil v nogo
Okrog 16. ure so pripeljali v civilno bolnišnico 18-letne-ga Gilberta Bezzija iz Skoci-jar.a, ki je zaposlen pri nekem podjetju v Gorici. Med delom je stopil na žebelj, ai se mu je zapičil v desno peto Zdravnik mu je rano razkužil in obvezal ter ga poslal domov. Ozdravel bo v treh dneh.
nim objektom, ki so v sosednih krajih Slovenije in Avstrije. Načrti za preureditev skakalnice so že izdelani, vendar ni upanja, da bi mogli začeti z deli in jih dokončati do prihodnje sezone, ker CO NI ni dal na razpolago potrebnih sredstev.
Skakalnice bi se lahko posluževali domači športniki, obenem pa bi služila državnim reprezentantom, da bi se pripravljali na tekmovanja v Srednji in Vzhodni Evropi.
Danes tombola Zelenega križa
Danes z začetkom ob 18. uri bo na Travniku v Gorici tombola v korist Zelenega križa. Določena sta dva dobitka in sicer za činkvino 30.000 in za tombolo 70.000 lir. Pooblaščeni poverjeniki prodajajo po mestu listke za to tombolo.
v jeseni
Slovenski pisatelj dr, Ivan Tavčar je med drugim napisal tudi povest z naslovom «Cvetje v jesenis. Povest pa se ni nanašala na pravo, rastlinsko cvetje, ampak na že bolj dozorele ljudi.
V Gorici pa imamo te dni primere res pravega cvetja v jeseni. V Ul. sv. Gabrijela so namreč prav te dni zopet zacveteli nekateri divji kostanji, tri drevesa, medtem ko z drugih kostanjev, ki rastejo poleg, že odpada ovenelo listje. Nenavaden pojav je povzročilo toplo septembrsko vreme, ki bolj spominja na julij kot pa na jesenski september. V isti ulici, blizu meje, pa smo opazili tudi kostanjevo drevo, ki je imelo nekatere veje s suhim in odpadajočim listjem, druge pa so poganjale sveže zelenje, prav kakor spomladi.
Oddali so v zakup dela za izsušitev Liserta
Okoli lastnikov zemlje v tem predelu hodijo agenti nagovarjat kmete, naj prodajo zemljo za smešno nizko ceno
Na sestanku konzorcija za osušitev Lizerta, to se pravi močvirja, kjer stoji papirnica ob Timavu, so sporočili, da bo podjetje, ki je dobilo dražbo, očistilo in poglobilo kanal, ki vodi k tovarni SOL VAY. Na vse področje, kjer je sedaj močvirje, bodo navozili toliko materiala, da se bo teren dvignil za 80 cm., To bi dovoljevalo uporabo vsega tega zemljišča, ki je zelo obsežno, za potrebe pristanišča in tovarn. Dela bodo stala 198 milijonov lir.
Ko se je izvedelo, da so bila dela oddana v zakup, so pi i šli v vse vasi doberdobske cbčine, v Devin, Medjo vas in furlanske vasi, kjer sta-'totah od 8. do 12.30 in od 14.30 nujejo lastniki njiv v Lisertu, j do 19.30; ob nedeljah od 8. agenti papirnice, ki so kupo-1 do 12. ure.
mu ....
vali zemljo in tudi takoj Izplačali denar, če je lastnik izrazil pripravljenost, da bi prodal. Nekaj lastnikov je nasedlo, ostali pa so sklenili, da za tako smešno nizke denarje (kvidratni meter so plačevali po 50 do 100 lir) zemlje ne bodo nikoli prodali, ker se bo njena vrsonost precej povečala in jo bodo prodali kasneje, ko jo bodo plačali bolje.
Zimski urnik brivnic
Od prvega oktobra dalje bo stopil v veljavo naslednji urnik za brivce in frizerje: od torka do srede od 8. do 12.30 ir. od 14.30 do 19. ure; ob so-
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se je od 17. do 23. septembra rodilo 19 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 12, oklicev pa 8.
Rojstva: Flavio Chert, Fa-brizio Peressin, Paolo Sturm, Rita Boretti, Giuliano Sclau-nich, Alberto Delalle, Paolo Drlalle, Barbara Bressan, Ma-riangela Setaro, Luciano Grion, Paola Brotto, Gabriel-la Danelutti, Alfredo Cucit, Manuela Kersovani, Giovanna Bensa, Linda Tarlazzi, Stefanih Muscas, Marta Re, mrtvorojen Bernardo Perigoi.
Smrti: 65-letna Marija Ro Žič, vdova Obljubek, 80-letna Giovanna Pinaucic vd. Novas, 93-letna Caterina Pellegrini, 2(!-letna pomočnica Silvana močnik, upokojenec 76-letni Chmente Boschin upokojenec
Načrt o rekonstrukciji pred	...
videva, da bodo zgradili od- I Očitno je ob ljudeh postala j 84-letni Giovanni Palin, 78-)et-skočni most iz betona.	1	muhasta tudi narava.	|	na Maria Fornasir vd. Pioat
Z izrednim	uspehom	s
VELIKA RAZPRODAJA BLAGA pri
TESSILLODI
V TRŽIČU (Mo nfalcone) Corso del Popolo 23
RAZPRODAJAJO
naslednje jesensko in zimsko blago po sledečih cenah:
ZA MOŠKE
dvojni dežni plašči iz trikoja (za delo) dežni plašči in naylona kravate iz volne in naylona
veliki volneni šali flanelaste spodnje hlače
flanelasta pižama flanelaste pižamske hlače
srajce iz popelina Samfort
volnene hlače vigonia izvrstne hlače granitč irhaste hlače volnena športna jopica prvovrstni jopič paleto paleto
prvovrstni paleto
	ZA ŽENSK	E	ZA OTROKE	
LIR		LIR		LIR
	krilo iz teritala	1.350	izvrstni volneni šali	190
1.500	prvovrstno krilo	1.800	dolge flanelaste hlačke	360
3.990	paleto	2.000	hlačke rasatello kratke	190
	plašč	5.000	irhaste hlačke	700
90	prvovrstni 8/10 plašč	5.000	jopiči iz antilope	1.400
260	kostum	5.000	otroške obleke	1.900
	ženski plašč	4.500	paleto	3.500
120	(S. Giorgio)		krila	250
990	dežni plašči bombaža-		volnena krila Lilion	750
	sti z dvojnim licem	2.500	površniki	3.500
450	dežni plašči naylon	3.990	otroška pižama	700
1.500	PERILO			LIR
1.200	kuhinjske brisače			50
2.200	preobleke z robom za vzglavnike			250
i.500	brisače			90
3.500				
5.000			prtiči	60
2.000 5.000			predpasniki	100
			bombažaste rjuhe	990
9.000	in na stotine drugih artiklov			
MA 7klil I Zgoraj navedeno blago prihaja iz velikih tovarn VALNU! v Bologni v edrno izključno korist delavcev
Prepričali se boste sami!
Obiščite nasI!
upokojenec 69-letni Giuseppe Pianiscig.
Foroke: modelar Ffaneeseo Berte in Francesca De Lu-ca nizar Felice Leghissa !n tecs-t.jna delav.ca Stefama Bre-s. am, tekd.'nf delavt? It-u-no Sumelli : . tkestilo’ delavka Iole Sellan, dok' ir kemije Vittorio Barazzetti in zasebna uradnica Gabnella Pas-selli, prodajalec Damiano Pizzi in tekstilna delavka Man-sa Zanin, kmetovalec Miian Gravner in Stojana Lazar, kmetovalec Milko Klanjšček in Valentina Sfiligoj, električar Bruno Marinni in Giuha Grusovin, soboslikar Vincen-zo Catalano in tekstilna delavka Graziella Macchitella, šofer Gaetano Cavallari in tekstilna delavka Maria Mac-cbitella, oficir italijanske vojske Enrico Barletta in asistentka Norma Macuz.
Oklici: kartotehmk Roberto Mčrmoglia in Sabina Chmese, trgovec Edoardo Ferfogiia in prodajalka Luciana Gregori, agent javne varnosti Salvato-re Costa in gospodinja Lucia Demori, mehanik Gennaro Zuccaro in tekstilna delavka Lidia Višin, letalski oficir Roberto Pangerc in Margherita Tercig, mehanik Duilio Bressan in tekstilna delavka Do-mitilla Tomasin, Arnaldo Dl Cecco in šivilja Nadina Baila-beii, specializiran gradbeni delavec Mario Feresin in Luigi-na Belletto.
( K 1 Ni O )
p GORICI
CORSO. 15.00: «PepeIček», J. Lewis in Et Wynn; ameriški barvni film.
VERDI. 15.00; ((Običajni vlomilci v Milanu«, Maurizio Arena, Franco Fabrizi in J. Sassard. Italijanski film. VITTORIA. 15.30: »Golijat proti velikanom«, B. Harris in G. Milland; ameriški kine-maskop v barvah. CENTRALE. 15.15: »Peklenska četa«, M. Murphy in J. Sa-xon; ameriški technicolor. Mladini pod 16. letom prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SO-RANZO, na Korzu Verdi št. 57, tel. 28-79.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 27.2 stopinje ob 14.30 in najnižjo 13.8 stopinje ob 5.30. Vlaga je dosegla 50 odstotkov.
( »AltOVI UN I»ltlNI‘EVm|
Za Dijaško Matico je darovala vesela družba na Vrhu 1100 lir. Najlepša hvala!
VOZNI RED VLAKOV
Danes na stadionu «Prvi maj»
Mednarodni v ženski odbojki
Komur prija odbojka in predvsem komur je pri srcu delovanje športnega združenja Bor temu danes ne sme uiti izredna priložnost, da prisostvuje mednarodnemu žen. skemu turnirju, ki bo na obnovljenem igrišču stadiona «Prvi maj». Poleg ženskih ekip Bora, Casa della Lampa-da in odbojkarskega kluba Ljubljana, bosta nastopili tudi moški ekipi domačega Bora in tržaških gasilcev Razpored današnjih srečanj je naslednji: ob 8.30: BOR — CASA DELLA LAMPADA ob 9.30: BOR — GASILCI (moški ekipi) ob 10.30: CASA DELLA LAMPADA — LJUBLJANA ob 11.30: BOR — LJUBLJANA
OD TU IN TAM
TENIS
Resy Riedel državna prvakinja
MILAN, 23. — Resy Riedel je danes osvojila naslov državne prvakinje v tenisu. Nova prvakinja je v odločilnem finalnem srečanju premagala Leo Pericoli s 6:4 in 6:1.
V igri moških parov sta Tacchini in Maggi odpravila dvojico Pietrangeli — Bergamo v petih setih. V drugem polfinalnem srečanju pa sta Jacobini in Pirro odpravila j pai Lazzarino — Antinori. Izida polfinalnih tekem sta naslednja:
Jacobini — Piro: Lazzarino — Antinori 6:2, 6:4, 6:2;
lIlliiiiiiiiiilllimiiliilllliiiiiimiliimiiliiiiiiiimiiiiliiiiillimiHiiHlllimilllimtilltmiiiiliiiiiiimimiiiifiiiiiiiiiimiliiimillimitiiiiiiMliimimii
Po zaključku XX. balkanskih iger v Beogradu
Na Balkanu pomemben napredek
Največ uspehov so zabeležili v skokih
Vsako leto se balkanski atleti in atletinje zberejo na tekmovanju, ki spada med najzanimivejše na svetu, saj pade vedno veliko število državnih rekordov. V zadnjih letih pa so igre tudi tehnično na zelo visoki ravni.
Letošnje igre, že dvajsete,
so bile v jugoslovanski prestolnici. Po rezultatih, ki so bili doseženi pred prvenstvom, so bili za prva mesta favoriti Jugoslovani pred Romuni pri moških, Romunke pa naj bi zanesljivo zmagale v ženski konkurenci, kjer so Jugoslovani računali na 3. mesto. Prognoza se je uresničila: med
tim finišem. Ljubljančana bosta na vsak način imela važno vlogo v reprezentanci za evropsko prvenstvo 1962.
Po Lorgerjevem zatonu na visokih ovirah ni enakovrednega naslednika, na nizkih pa bo Kovač sigurno v kratkem popravil stari rekord Savela.
V metu krogle se je letos
O---------- p	y	UICIU	ItlUglC Ot JV »VIVJ
moškimi so bili jugoslovanski izkazal Grk Tsakanakis z 18.02.
atleti najboljši, sicer je bila razlika večja od predvidevanja, ženske pa so bile izenačene saj je razlika med prvo Romunijo in tretjo Jugoslavijo minimalna.
V posameznih panogah je pri moških kvalitetno stanje precej različno. V sprintu ni naraščaja in starejši tekači kot so Lorger, Bačvarov in Georgopulos nimajo vrednih naslednikov, ki bi tekli 10”3 oziroma 21”. Jugoslovan Miku-lec precej obeta, saj je še mlad in ima že relativno dobre osebne rekorde.
Potem ko je leta 1957 zagrebški 400-metraš Snajder izpodrinil s prestola Romuna Savela in dosegel odličen balkanski rekord 47” so po štirih letih v Jugoslaviji dobili novega tekača, ki je domačega tekmeca prekosil in se s 46”8 uvrstil med najboljše v Evropi. Kovač je na letošnjih i-grah startal štirikrat in vsakokrat so ga pozdravili kot zmagovalca, kar je izreden podvig za mladega atleta. Na srednjih progah je Romun Vamos najboljši. Njegov nesrečni tek na 800 m ne smemo vzeti preveč resno, saj je na 1500 m zanesljivo in z lahkoto pustil za stboj vse ostale. Na igrah so v dolgih tekih zmagali na 5000 metrov Romun Barabas na 10.000 pa Ivanovič. Ivanovič je letos dosegel 29’34"8, kar ne pomeni veliko v mednarodni areni pa čeprav je čas dober. Barabas pa je na krajši progi boljši in lahko računa, d«, izboljša že stari rekord Jugoslovana Mugoše (13’58”8). V teku 3000 steeple-chase je veliko kvalitetnih atletov: Grk Papavassiliu je zmagal s časom pod 8'50”, kar 4 drugi atleti pa so tekli pod 9 minut. Ljubljančan Hafner, ki je letos že tekel 8’45"6 je popolnoma razočaral. S svojim ne-pogumnim tekom je bil tretji za klubskim tovarišem Španom, ki je z 8’51”2 le za sekundo zaostal za osebnim rekordom. Hafner in Span imata prednost' v letih. Oba sta še mlada in kaže, da Hafnerju manjka mednarodne izkušnje, saj dosega dobre rezultate na manj važnih tekmovanjih, medtem ko na večjih tehnično peša, Span pa se odlikuje z izredno borbenostjo in s silovi-
Jocovič je s 17.70 za malo slabši, lepo presenečenje pa je napravil Tomasovič, na katerega strokovnjaki lahko z gotovostjo računajo. V metu diska je raven zelo nizka. Grk Kunadis je po odličnih rezultatih iz prejšnjih let izginil in Radoševič s 54.32 ne pomen; veliko v Evropi. V ostalih metih so najboljši močno popustili. V kopju je Romun Bi-zim le senca odličnega metalca iz lanskih iger, novega nadarjenega atleta pa ni v nobeni balkanski državi. V kladivu \e Z. Bezjak, olimpijski finalist, dosegel v Beogradu slabo znamko, čeprav je njegov letošnji najboljši rezultat skoraj za tri metre daljši. V lanski sezoni je Bezjak dvakrat izboljšal državni rekord in u-pajmo, da se bo do evropskega prvenstva še popravil in u-spešno branil svoj sloves. Drugi metalec Jugoslavije Račič je kljub letom še vedno med prvimi, ker manjka močnih tekmecev, njegovi rezultati pa so seveda občutno slabši kot pred leti.
V skokih so balkanski atleti največ napredovali. V daljini ima najboljšo letošnjo mero Grk Manglaras s 7.71, vendar so tudi drugi atleti iz Romunije, Bolgarije in Jugoslavije z rezultati okoli 7.50 na evropski ravni. Majtan (Jugoslavija) in Porumb (Romunija) sta skakalca, ki spadata v evropsko elito, vendar sta zelo nestalna. Porumb je dosegel pred kratkim 2.07, v Beogradu pa je skočil 2.01 Majtan pa je docela pozabil na svoj nedavni 2.09, saj je pristal že pri 1.98. Pravijo, da je v treningu neresen in škoda je, da ni vedno dovolj pripravljen za večja tekmovanja. V troskoku imajo Romuni in Bolgari glavno besedo, Jugoslovan Jocič namreč nikakor ne more priti do lanskoletne forme, ko je skočil 15.65. Romun Sorin je na univerziadi v Sofiji zmagal in se približal meji 16 m. Na igrah v Beogradu je skočil sicer nekaj manj, dosegel pa je še vedno soliden rezultat. Bolgara Gor-gušinov in Patarinski, ki imata oba osebne rekorde 15.87 metrov, sta bila nekaj krajša, vendar tak rezultat pre-cei pomeni. Ena najtežjih pa-
Tacchini — Maggi: Pietrangeli — Bergamo 6:4, 6:4, 4:6, 4:6, 6:3.
Popoldne bi moralo biti finalno srečanje. Tacchini in Maggi sta prišla na igrišče, a sta zaprosila za odložitev tekme. Izjavila sta namreč, da sta preutrujena. Po pravilniku bi morala zmaga pripasti drugi dvojici, toda Jacobini in Pirro sta športno pristala na odložitev. Finale moških dvojic bo tako v ponedeljek.
ORODNA TELOVADBA
Smrt olimpijca Romea Nerija
RIMINI, 23. — Bivši član italijanske telovadne reprezentance in olimpijec Romeo Ne-ri je danes zjutraj umrl v bolnici v Riminiju, kjer je bil že nekaj tednov na zdravljenju.
nog v atletiki je skok s palico in ravno v tej disciplini je na Balkanu največ kvalitetnih atletov. Grki so do lanskega leta imeli Rubanisa, ki je držal dolgo let evropski rekord in osvojil v Melbournu bronasto medaljo, sedaj pa so v vodstvu Bolgari: Hristov je celo izboljšal za 1 cm rekord Grka (4.61), njegov tovariš Hlebarov pa je naskakoval v Beogradu 4.62. Romunom manjka Szabo, Jugoslovani pa imajo veliko izbiro. Pred nekaj dnevi je Rojko skočil 4.51, v Beogradu pa je Lešek poletel čez 4.45 in izenačil prejšnji rekord, katerega je lani povsem nepričakovano postavil Arapovič; Lukman in Kuzma-novič, ki sta v tej sezoni preskočila 4.40 pa nista kljub dobri formi oblekla državnega dresa.
Celjana Brodnik in Kolnik sta premočna v deseteroboju in prvi je celo na prvih mestih v svetovni lestvici s 7466 točkami. Kolnik ni tipični mno. gobojec: odlične rezultate dosega v sprintu (100 m 10”6), v daljini (7,28 m), na ovirah (14”9) in v galici (4.30 m!). V metih pa še ni sposoben premagati rojaka.
Grčija in Jugoslavija sta najmočnejša v štafetnih tekih. Prva je najhitrejša na 4 X 100 metrov, Jugoslavija pa na eni milji. Zanimivo je, da so jugoslovanski sprinterji prevzeli sovjetsko tehniko predaj, a se to zaradi nezadostnega treninga na rezultatu še ne pozna.
V ženski konkurenci so Romunke najboljše: v svoji vrsti imajo svetovno rekorderko Balas, srebrno medaljo iz Rima v disku Manoliu in metalko kopja Diti, ki je letos med prvimi petimi na svetu. V bolgarski ekipi sta najboljši Jor-gova (daljina) in Kerkova (80 metrov ovire in peteroboj), Jugoslavija pa lahko računa na Gerejevo (170 v višino), Si-kovčevo (11"7 in 24”2), Sta-mejčičevo (4372 v peteroboju) in posebno na Simičevo, ki je na 400 m še daleč od meje svojih zmogljivosti, kljub temu, da je dosegla 56”4.
Po tehnično uspelih XX. 1-ger čaka balkanske atlete težka preizkušnja na evropskem prvenstvu, ki bo od 12. do 16. septembra 1962 v Beogradu.
BRUNO KRIŽMAN
Neri, ki je imel 58 let, je bil v kliniki v pričakovanju dvojne operacije. Včeraj pa je nepričakovano izdihnil. Pokojni je bil zelo znan v športnih krogih še posebno ker je na olimpiadi v Los Angelesu dosegel celo prvo mesto. V zadnjih letih je bil trener orodnih telovadcev nekega društva.
NOGOMET
Milan, 23. v drugem kolu turnirja za italijanski pokal, bodo odigrali naslednje tekme;
Spal-Verona, Udinese-Nova-ra, Milan-Modena, Lecco-Bari, Padova-Brescia, Juventus-Pra-to, Palermo-Lazio, Sampdoria-Napoli, Bologna-Catanzaro, Catania-Messina, Atalanta-Fio-
DVIG UTEŽI
DUNAJ, 23. — Sovjetski tek movalec Kurinov je danes prišel do evropskega in svetovnega naslova v dvigu uteži za srednjo kategorijo.
Lestvica je naslednja:
1. Kurinov (SZ) 435 kg (135 - 135 - 165)
2. Veres (Madž.) 420 (142,5 117,5 - 160)
3. Paterni (Francija) 405 (127,5 . 120 . 157,5)
NOGOMET DANES
ITALIJANSKO PRVENSTVO A liga
Atalanta — L. R. Vicenza Fiorentina — Udinese Mantova — Lecco Milan — Sampdoria Padova — Inter Palermo — Venezia Roma — Catania Spal — Juventus Torino — Bologna B liga Alessandria — Brescia Catanzaro — Messina Cosenza — Bari Genoa — Simmonza Lucchese — Napoli Modena — Lazio Novara — Como Parma — Reggiana Pro Patria — Prato Sambenedettese — Verona C liga
Skupina A: Biellese - Pordenone; Cremonese - Vittorio Ve-neto; Fanfulla - TRIESTINA; Ivrea - Pro Vercelli; Marzotto -Sanremese; Mestrina - Treviso; Saronno - Legnano; Savona • Casale; Varese - Bolzano.
JUGOSLOVANSKO
PRVENSTVO
I. ZVEZNA LIGA Dinamo — Vojvodina Velež — Hajduk Sarajevo — Crvena zvezda Partizan — Vardar Beograd — Borac
Novi Sad — Rijeka
II. ZVEZNA LIGA Proleter — Šibenik Celik — Varteks Borovo — Lokomotiva Maribor — Trešnjevka Split — Zeljezničar Sloboda — Karlovac
SCL
Ilirija — Ljubljana Celje — Slovan Rudar — Kladivar Gorica — Sobota Odred Krim — Kovinar Triglav (Kr.) — Triglav (LJ.)
rentina, Mantova-Venezia
Italijansko atletsko prvenstvo
Riccijevi dva naslova v metu krogle in diska
Tržačanka Škabar jeva četrta v metu krogle in šesta v disku
BENETK L- M1 LAJN -PARIZ-RIM-BAR1
ODHODI
5.32 A
Por-
6.10 R 6.35 D
8.48 R 10.14 DD
10.24 A 12.53 R
13.34 A 14.52 D
16.35 D
16.50 A 17.40 D D 18.38 A 19.22 A
20.50 R 22.10 DD
Cervignano togruaro , Bologna - Milan (*) Benetke - Turin -Rim
Benetke - Rim Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano • Benetke
Cervignano • Benetke
Benetke • Milan • Pariz
Tržič • Benetke • Bari
Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke
Benetke Milan • Turin • Genova • Ventimiglia • Marseille - Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
6.22 A 7.28 A 7.55 DD
9.25 D
10.27 R
11.35 DD 13.30 D
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A 19.65 DD
21.22 R
22.30 A 23.55 DD
Cervignano • Tržič Portogruaro - Tržič Turin - Milan Benetke - Rim Marseille • Ventimiglia - Genova ■ Turin Benetke Benetke Cervignano - Tržič Pariz • Benetke Rim Bologna • Bari Ancona - Benetke
Cervignano Pariz Milan - Benetke
Benetke • Portogruaro Cervignano
Tržič (***)
Bologna - Benet ke
Portogruaro • Tržič Pariz - Milan • Benetke
Rim • Milan • Mestre (*)
Benetke - Tržič Turin - Milan • Genova (II) - Rim -Bologna • Benetke
7.06 D	Videm - Trbiž - Du-
	naj - Hamburg
9.45 A	Videm
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
13.55 DD	Calalzo (*)
14.30 A	Videm
16.12 A	Videm
17.28 A	Videm
19.06 D	Videm
19.45 D	Videm - Benetke •
	Muenchen
20.28 A	Videm
21.32 A	Videm
	PRIHODI
7.05 A	Videm
8.06 A	Videm
8.23 D	Videm
9.11 A	Videm
9.48 D	Dunaj • Muenchen-
	Videm
11.59 A	Trbiž Videm
15.08 A	Videm
16.56 A	Vidi. m
18.28 DD	Trbiž Videm
19.42 A	Videm
•>1.03 A	Videm
22.47 A	Videm
23.10 D	Hamburg • Dunaj •
	Videm
24.00 DD	Calalzo - Trbiž •
	Videm (#*)
1.07 D	Videm
(#) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7„ od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.;
(##) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nedeljah od 25. 6. do 30. 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2.
0.19 D
7.22 A 8.28 D 11.57 DD
(*) samo I. razred; (***) ne vozi ob nedeljah.
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
3.45 A Videm - Trbiž 5.18 A Videm
Videm • Trbiž
6.16 D
6.21 A Videm
OPC1NE-LJUBLJANA
-BEOGRAD
ODHODI
Opčine - Reka • Zagreb • Beograd Opčine
Opčine Ljubljana Opčine - Reka Ljubljana Beograd ■ Atene - Istanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad
PRIHODI
Beograd • Zagreb Opčine Opčine Beograd na
Opčine Opčine Istanbul Beograd
13.41 A
18.00 A
20.00 A 20.20 D
Beo
5.30 D
7.13
9.40
Ljubija
11.24 A 17.18 A 17.28 DD
Atene • Ljublja-
20.06 D 21.48 A
na - Reka • Opčine Ljubljana • Opčine Opčine
Najnovejši izum moderne telii® Superautomatic s 57 rubim
milili
Preko 50 vrst najboljši!*
švicarskih ur Vam jame**
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
<ž>
ŠVICARSKA SUPERMAR&
SPLOŠNA PLOVBA PlM*
Expresna potniško, tov orna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst. New York.
Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našeg* 1 AGENZIA MARITTIMA MEDITERRANEA, Vi*
no 4-1, Trst — telefon 24-188
R — rapido; DD — br-zec; D — brzec; A — potniški
EMP0RI0 DEL M0T0CICL0
LORENI
17. Tel-
TRST, Ul. S. Lazzaro *-------------- &
Dobite: avto
'lf.0
ko» od 55L	^	?,(ii
>!ov
stanju z 20-909 400.000 svetle * A M, ve, motorje, » ft*
»>d""P»y
ter vse ie. — Vsa
avto motor_v
vu; mehanična
ca, via S. c 37J št 58, telefon
TURIN, 23. — Nobenega posebnega rezultata med drugim dnevom italijanskega atletskega prvenstva. Med ženskami je Riccijeva odvzela Patternostrovi naslov v metu krogle in je obdržala v disku, medtem ko je v daljini zmagala Vettorazzova. Favoritinja
v tej panogi Gallijeva ni šla dlje od drugega mesta s skokom, ki je precej slabši od njene skoraj že stalne znamke.
Pri moških je prvi naslov pripadel Moraleju, ki v teku na 400 m z ovirami ni imel nobenega resnega tekmeca. Najbolj pa je razočaral Cato-la, ki je zasedel šele tretje mesto.
V izločilnih predtekih na 200 m so zmage pripadle favoritom. Najooljši čas je dosegel v drugi skupini Sardi, medtem ko Berruti se ni preveč trudil.
Izidi današnjih tekem so naslednji:
KROGLA (Zenske)
1. RICO (IMEC Bergamo) 13,04 m; 2 Paternoster (A.S. Roma) 12.49; 3. Cogoi (Videm) 11,40; 4. Škabar (Ginnastica-Trst) 11,39; 5. Forcellini (CS Fiat) 11,38;
DALJINA 1. VETTORAZZO (G. Atle-tico Treviso) 5,82 m; 2. Galli (CS FIAT) 5,50; 3. Archenti (Šport Italia Milano) 5,48; 4 Turba (Snam Metanopoli) 5,42 400 M ZAPREKE 1. MORALE (Coin Mestre) 51"2; 2 Castiglione (Fiamme Oro Padova) 52"4; 3. Catola (CUS Pisa) 52”8; 4. Gavelli (Edera Forli’) 53”; 5. Frinolli (Centrale-Rim) 53”5.
800 M MOŠKI 1. BIANCHI (Pro Šesto
Atletica 1’50”7 (nov rek. prvenstva); 2 Rizzo (Car Milan) 1’51”4; 3. Barberis (Fiat) 1’51”6; 4. Sicari (Mongibello Catania) 1’51"9; 5. Tamiozzo (Marzotto Valdagno) 1’52"5.
DISK (Zenske)
1. RICCI (IMEC Bergamo) 48,71 m (nov rek. prvenstva); 2. Fancello (CUS> Firenze) 39,56; 3. Cogoi (GUALF-Vi-dem) 37,23; 4. Bondesan (CS Fiat) 36,56; 5. Rametta (Li-bertas Turin) 36,18; 6. Škabar (Ginnastica-Trst) 35,33.
3000 m OVIRE
1. SOMMAGGIO (Fiamme oro Padova) 9’14”4; 2. Costa (Fiamme oro Padova) 9T8"8; 3 Silvagni (Fiamme Gialle, Roma) 9’28”6; 4. Baghini (CS FIAT) 9’29”4.
200 m (ženske)
4. GOVONI (Fontana Bologna) 24”8; 2. Carnavali (Gilera Club) 25”6; 3. Nattino (Ala) 26”;	4. Vettorazzo (Atletica
Treviso) 26”1.
DISK (moški)
1. RADO (UC Biella) 52,72 m
2. Grossi (CS Fiat) 52,19
3. Fantoni (Esercito - Rim) 50,07
TROSKOK
1. CAVALLI (Fiamme Oro Padova) 15,56 m
2. Gatti (Cornigliano Genova) 15,23
3. Bisson (Virtus Este) 15,06
ŠTAFETA 4x100 m (moški)
1. Fiamme Oro Padova 41”4
2. Pirelli Milano 41”5
r 'Hotel
ie goltom
toplo
7}eCtewe* ptipoioia
llllllllllllllllllllllllllllllll Littbliana -T*l. 21-2*0
z dom «KEKEC»
NOVA GORICA —J Vabi goste na odlično 2 hrano in pijačo, ter pri-, ietno zabavo.
Dohod z avtomobilom.
(bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12
Botel «ADRIA» - Ankaran
obvešča cenjene goste, da te ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postreženi s prvovrst-	K
^	no	hrano	ln	izbranimi	pijačami.	BR
Priporočamo se ln jamčimo za Kulturno ln sodobno postrežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO
POSTOJNSKO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30. 10 m 17.30
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
Hotel
Cento ni Po'tto'io2.
■ tel. 6138-
svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno
letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete
Dnevno godba
Park
la . g udobne ((t tJ
Hotel
Holel «Sk
flVM
LJUBLJANA-
s svojimi jrsi* se gostom * it toplo Pr'P
Hotel «TRIGLAV» - Koper tei. i»
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM PROGRAMOM
Grand hotel
LJUBl-J ANA.
nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
jv
redna klima VpTe*}$! *“•
godejno	pla,	j	M
un.it. udoben t,1/1	%t>
je ena nafiepfn dolin na sV,.niA f vinjskimi P„ vAA redna klima _ j  na
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL KRIM — BLED — tel. 415, 419
Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe
gode]no	pl«'	i* ‘H
HOSt, ud n„otaVJ	l'
'WU'1 i^en^ ^
TRSTEUU na KRASU
«0	KOMEN
c Odprta ob sobotah in *t nedeljah vabi goste na odlično hrano in pijačo - ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom.
,1
— I V* A 1
Prospekt, m	$
so na volJ°vpzi 1 turistični j
OLIVER LA FARCE:
SPECIALITETA
MONSIEURA DlICLOSA
1 pariški pravniki so presenečeni, ko je Mai-Bechamil, sloviti odvet-prevzel obrambo pier-)uclosa. Združene drža-o zahtevale, naj Duclo-sročijo državi Connecti-kajti tamkaj bi ga za-umora, ki ga je že pri-, postavili pred sodi-Njegova izročitev je bi-aeizbežna. Razen tega il Duclos po poreklu iz ergne in Maitre Becha-rojen Normandijec, je /ečkrat in povsem od-a izrazil svojo nena-ijenost do ljudi iz Au-
IG.
itre Bechamil je bil šen zagovornik, blesteč ■tik, sladokusec in mož ravo ljudsko pametjo, tvo, da je prevzel prav rimer, je vzbudilo po-ost, in ta se je še stopala, ko je ostroumno eval preložitev razpra-
ve od zimske na pomladno periodo. Tega ni storil brez razloga. Preložitev je bila odločilna, kajti v 0-menjenem primeru je bilo vse odvisno od pravega razumevanja za haute cuisi-ne francaise. Razprava v poznejšem obdobju je pomenila, da predsednik sodišča ne bo nihče drug kot predsednik Societe Ga-stronomique des Legistes, znamenitega združenja sladokuscev pravnikov, njegova prisednika pa dva člana tega društva. Razprave v zimskem času pa bi, kakor je Bechamil zaupal svojemu klientu, vodil mož, katerega so videli, kako je — tukaj je pritajil svoj glas —. rognons sautes madere začinil z vinskim kisom. Oba moža je spreletela kurja polt.
Pa tudi sicer je imel Maitre Bechamil zadosten
razlog, da je prevzel ta primer. V njegovem samotnem samskem stanovanju mu je Duclos resnično dokazal, da je maitre chef. Zlasti novi recept za običajno sauce blanche, ki je pomenila bistvo razprave, je sodil med veličastne stvaritve, ki uvrščajo umetnikovo ime v knjigo z idovi-ne Odvetnik je pripisoval dramatični in udarni o-brambi popolno upanje v uspeh. Istočasno je v tem spregledal možnost, da bi ga končno le sprejeli v Societe Gastronomique, ki ni bilo le združenje sladokuscev, temveč tudi oni mali krog, ki je bil merodajen zanj in za njegove kolege.
V primeru, da bi ga o-prostili, se je nameraval Duclos takoj odpeljati v Auvergne, obiskati svoje sorodnike ter se poročiti s svojo zaročenko. Z njo in njeno doto se je nameraval zatem vrniti v Pariz in odpreti restavracijo. Maitre Bechamil je pohvalil načrt. Pozanimal se je, kako dolgo namerava kuhinjski u-metnik ostati v Auvergni, Duclos je govoril o kakšnem mesecu dni. Odvetnik je prikimal. Skrivoma se je nasmehnil. Mesec dni bi povsem zadoščal, je pre-
mišljeval.
Razprava je bila pred sodnim zborom, na katerega je stavil Bechamil svoje upanje. Sodna dvorana je bila nabito polna, prisotnost ameriškega atašeja pa znamenje za tehtnost primera. Obtožba je kratko in jasno obrazložila svoje dokaze. Dokazno gradivo je bilo jasno. Obtoženec je imel v Connecticutu restavracijo. Nekega večera je nekaj svojih gostov povabil na pojedino, med katero je enega prisotnih, nekega Mr. Willoughbyja, brez očitnega razloga zabodel s kuhinjskim nožem v srce. (Državni pravdnik je imel pri izgovarjavi i-men Connecticut in Wil-loughby dokajšnje težave.) Naloga tega sodišča ni u-gotavljanje krivde ali nedolžnosti omenjenega Du-closa, odločiti mora samo -in do te odločitve mora neizogibno priti — da obstoji zadostna sumnja krivde za izročitev obtoženca mestu ali državi Connecticut, kjer bi ga lahko po ameriškem zakonu postavili pred sodišče.
Ko je Maitre Bechamil vstal, so imeli poslušalci vtis, da je proces zanj že izgubljen. Znameniti od-
vetnik je s pogledom zdrsel preko sodnikov. Potem je odgrnil rokava svojega ogrinjala in si zategnil kravato. Nima namena, je dejal, zanikati dejstev, ki so Jih navedli njegovi učeni kolegi. Njegov klient je v resnici enega svojih gostov in dobrotnika, ki je pri njem jedel, umoril z vbodljajem v srce. Njegov namen je nasprotno dokazati sodišču, da je bilo to dejanje častno in povsem upravičeno. Nadalje hoče dokazati, da bi bilo nasprotno zakonom, ko bi moža, ki je pravzaprav junak, prepustili razsodišču ljudstva, ki sploh ni sposobno razumeti načel, za katera gre v tem primeru.
«Zato vam moram posredovati predstavo o vrsti ljudi,» je dejal, «ki prebiva v državi Connecticutu, v neposredni bližini New Yorka. Opisati jo moram z gledišča maitre de cuisi-ne, gastronoma in umetnika, kar je končno moj klient.»
Opisal je torej, kako ti ljudje dan za dnem hlastno pogoltnejo svoj zajtrk, zatem z vlakom ali avtomobilom zdrvijo v New York in po strahotno napornem delovnem dnevu,
značilnem za ameriško e-nergijo, zvečer spet odhitijo domov, kamor prispejo utrujeni in jim preostane le še toliko časa, da obvladajo svojo utrujenost s preobilico coktailov, preden se približajo obilju mize.
«Tudi ti ljudje si želijo imenitnih užitkov,> Je nar daljeval Maitre Bechamil: etudi oni znajo ceniti dobro kuhinjo in imajo pri tem hvale vredno željo posnemati cuisine francaise. Toda mojstrstvo visoke u-metnosti je moč pridobiti le v teku generacij. Velik narod lahko prednjači pred vsemi v tehniki, toda preden preide njegovim pripadnikom pravi čut za gastronomijo v meso in kri, morajo prehoditi še dolgo pot Mnogi od njih imajo povprečno dober — tako izdelan okus, da so obiskovali majhno restavracijo mojega klienta. Toda kuhati se niso naučili.
Morda znajo pripraviti svoje ostrige in preprost beefsteak jim kar lepo u-spe, toda brž ko se spustijo dalje, pokvarijo vse.»
Maitre Bechamil je napravil dramatičen premor. Sodniki so bili očitno globoko pretreseni. Vsi so str-
meli na zastopnika ameriškega veleposlaništva, ki je zardevaje strmel na svoje sklenjene dlani. Doslej še ni bilo slišati besede proti Duclosovi izročitvi, toda vzdušje v sodni tvo-rani je bilo kljub temu povsem na njegovi strani.
«Med redne goste mojega klienta je sodil tudi o-menjeni Mr. Willoughby,> je razpredal dalje odvetnik «mož, ki se je slepo navduševal nad lastnimi kuharskimi umetnijami. Mož, ki je bil ponosen na svoje o-mlete, pa je pri tem javno trdovratno trdil, da lahko margarina nadomešča maslo.* Njegov pogled je za delček sekunde postal pri sodniku na desni, ki je užival svetovni sloves zara^ di svojih omlet.
«Tako, Messieurs, smo prišli do prizorišča dejanja in se bližamo uri dejanja, dejanja, ki zasluži orei plačilo kot kazen. Nenehno stremeč k izpopolnjevanju svoje umetnosti je moj klient odkril presenetljivo inačico enega najpreprostejših elementov kuharske umetnosti — belo omako — in jo s tem povzdignil v nebeške višave. Nočen se spuščati v podrobnosti, kajti visoko sodišče bo imelo samo pri-
ložnost razsoditi dragocenost te skladbe, sadu najčistejše osnove francoske kuharske umetnosti, enostavnosti, popolnega doziranja in zmerne umerjenost'.
Ta omaka je bila, tako Je sklenil moj klient, na najboljši poti, da postane najimenitnejša specialite de la maison. Zaslovela bi kot sauce blanche Duclos. Zagotovila bi mu končno kot uspelemu človeku povratek v domovino. Odkrita v Connecticutu in prenesena nazaj v Francijo, kamor pravzaprav tudi spada, bi bila privlačna točka za Američane, vir dolarskih dohodkov, pomoč njegovi deželi. Z namenom, da bi omenjeno omako predstavil javnosti, je moj klient povabil na večerjo skupino izbranih gostov. Med drugimi je bil povabljen tudi omenjeni Willoughby — ne morda zaradi osebnih lastnosti ali posebno izbranega okusa, temveč le zaradi premožnosti in družabnega položaja, ki je terjal celo, du je dobil prostor na levici mojega klienta.
Omako so servirali obenem s predjedjo, in sicer v enaki sestavi, kakršno bo v kratkem poskusilo vi-
šali so ug*
dodatki — sckritL . <rj
areteu	d*	^	w	%
v kuhinjo,	\
VPl za^njeonieIljfe ^
ve,i zadnje v
ne jedi. °n\e SW , loughby h*u $0 ft „ igral srčno	V
■n * P««” S lf>
spoznal, šaj s tji or. blisko
lajh,n,’
majhni	$
moj klient P o* f
Ip nsehne Sl_„ ijči
moj Kiiem r
je osebne s* t je stala ko pa,, 1 sauce blanc_ pjLti i polici nad	Ž
stavni deli-pogledal na sf, 1 J? nasmejal ter »J zi. Pretresenivj« vedno >JU ns M klient pazil ^ W n le glavne J ,yoJ tj
klient paz» ; <ji V nje glavne J sy dU
Si
s