Pomurski

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 29. MARCA 1962 Leto XIV. — Štev. 12 Cena 20 din
Pred volitvami
Se teden, dva, pa bomo v »središču dogodkov volitve organov samoupravljanja v gos/rodarskih organizacijah bodo najbolj aktualna zadeva v mesecu aprilu. Izhodišče za priprave na volitve in kadrovsko izbiro nam morajo služiti letni občni zbori sindikalnih podružnic, ki so tu in tam nakazali marsikatero pomanjklji-vos in slabost dosedanjih organov samoupravljanja. Važna bo predvsem kadrovska izbira članov bodočih delavskih svetov in upravnih odborov. Decentralizirano samoupravljanje zahteva v prvi vrsti od teh, da brezkompromisno uveljavljajo načelo decentralizacije, čeprav so ob tem vprašanju še vedno pomisleki, ki
jih tu in tam poskušajo opravičevati tudi z "nezrelostjo" itd. Seveda ne smemo dajati takim trditvam objektivne osnove, zato je letos še bolj kot kdajkoli prej potrebno, da se organi delavskega samoupravljanja, ki so dobili v pretekli mandatni dobi nove pristojnosti, še bolj poglobijo v problematiko samoupravljanja in gospodarjenja v svojih kolektivih. Delavski svet ne more biti samo predstavniško telo, marveč organ, ki se bo na vsakem koraku zavzemal za najbolj pravilne poti pri reševanju posameznih problemov in imel posluh za mnenje širokega kroga proizvajalcev in upravljalcev.
-jm
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Prve ocene
V minulih dneh so v številnih podjetjih končali letne občne zbore sindikalnih podružnic. Razprave so bile domala povsod dokaj razgibane in konkretne. Največ so govorili o gospodarjenju v novih pogojih, o kvaliteti proizvodnje, izobraževanju in o delovni disciplini.
Na nekaterih zborih, kakor na primer v podjetjih »Beltin-ka« v Beltncih ter Tovarni dežrikov in pletenin v Lendavi, so ugotavljali, da bodo morali posvečati večjo pozornost kvaliteti svojih proizvodov Doslej so morali namreč precej proizvodom zaradi slabe kvartete znižati ceno. V nekaterih primerih so bile krive surovine, v precej primerih pa tudi slaba izdelava. V obeh podjetjih so se na zborih zavzeli za to, da te poman-klji-vosti čimprej odpravi io. Predlagali so, naj bi uvedli proizvodne setam-ke.
Tudi letos je na nekaterih občnih zborih govora o pre-nizk h osebnih dohodkih. Te kritike so v največ primerih upravičene. Posebno še v podjetjih, ki imajo na tržišču veliko konkurenco. Ker se ob vsem tem ugotavljajo še slaba kvaliteta izdelkov, morah znižati cene. Vse to pa se kajpada občuti pri osebnih prejemkih in skladih. Na splošno ugotavljajo, da- so se osebni prejemki z novim načinom nagrajevanja povečali vendar ne povsod na osnovi povečanja in zboljšanja proizvodnje ampak na račun povišanja cen.
Dokaj dober občni zbor sc imeli v podjetu Agrotehnika-servis v Ljutomeru, kjer so kritično ocenili delo sindikalne podružnice, delo samoupravnih organov ter obravnavali tudi perspektive podjetja.
V podjetjih, kjer je zaposlenih večje število mladih
d-elavcev, so se le-ti zavzeli za večjo pomoč sind kalne orga nizacije. To so med drugim iznesli tudi: v Tovarni dežnikov in pletenin v Lendavi ter na zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Merkur« v Murski Soboti.
Omembe vreden je tudi občni zbor na Vodni skupnosti v M. Sobot. Ker ima omenjeni zavod družbeno upravljanje in sta v upravnem odboru zastopana le dva člana kolektiva, so se zavzeli, za to da uvedejo delavsko samoupravljanje kot v podjetjih Izraz li pa so tudi nezadovoljstvo zaradi dosedanjega plač-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kot smo že poročali, se je v ponedeljek pričelo v Radencih republiško posvetovanje o uporabi električne energije v kmetijstvu. Prva ugotovitev prisotnih: doslej premalo praktičnih primerov. Več o posvetovanju prihodnjič
POTROŠNIKOV DINAR?
Občinski ljudski odbori so pred precejšnjim problemom: kako zagotoviti dovolj sredstev za normalno funkcioniranje vseh služb v občini. Letos so s prvim januarjem prišla v občinske pristojnosti tudi okrajna sodišča, poleg tega pa so občine prevzele dolžnost za organizacijo nekaterih novih družbenih služb. Kje vzeti dovolj sredstev? Praktično samo dva pomembnejša izhoda : dati manj sredstev družbenim organizacijam in društvom, ali pa akumulirati več sredstev na račun nekaterih davščin.
Obravnavamo samo dva primera v našem okraju: lendavskega in ljutomerskega. Kaže pa, da je problematika podobna tudi v ostalih občinah.
Največje povečanje proračunskih izdatkov pomenijo v lendavski občini izdatki za šolstvo, saj so znašali izdatki za šolstvo v lanskem letu 88 milijonov dinarjev, letos pa se
bodo povečali na. 107 milijonov dinarjev. Novi izdatek proračuna pomeni 14 milijonov dinarjev za funkcioniranje okrajnega sodišča. V Lendavi sodijo, da bo letos nekako še šlo, ker jim je ostalo 25 mik ionov dinarjev sredstev še iz lanskega leta.
V Ljutomeru prav tako ugotavljajo povečanje izdatkov
za potrebe proračuna, saj je lanskoletni proračun znašal 248, letošnu pa 320 milijonov dinarjev. Tud-i v Ljutomeru bodo porabili 12 milijonov dinarjev za sodišče. Od lanskoletnih 16 milijonov se bodo povečali izdatki za zdravstvo na 19.5 milijona dinarjev, za 30 milijonov dinarjev bodo povečane potrebe v šolstvu itd. Odprto pa je še vedno vprašanje, kako dobiti 9 miljonov dinarjev, da bi nekako »šli skoz«.
Vedno širši krog pristojnosti kaže, da s tem rasteh tudi vedno večje finančne zmogljivosti občin. Temu pa ni tako. Glede delitve dohodkov iz naslova proračuna so občine v zadnjih letih na slabšem kot prejšnja leta. Seveda imajo občnski ljudski odbori nekatere možnosti, kako povečati dotok proračunskih sredstev. Treba pa je reči, da so te možnosti tudi do največje mere izkoristili dopolnilni proračunski prispevek od osebnih dohodkov, občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami, občinski prometni davek na maloprodajo, občinska doklada itd.). Znano je. da so imeli v sosednjih okrajih (tudi na Hrvaškem) doslej nižji da-vek na maloprodaio v trgovini. Letos so občinski ljudski
odbori našega okraja sprejeli enotno stopnjo in sicer 6 odst. Slišati pa je glasove, da nameravajo v mariborskem okraju zmanjšati ta davek pri nekaterih večjih tehničnih artiklih (mopedi itd.) na 3 odst.!
V	Ljutomeru sodijo, da bodo morali glede na težavni položaj zmanjšati, finančna sredstva stanovaniski skupnosti in sicer za 10 milijonov, da ta ne bo mogla razvijati svojih dejavnosti v tolkšni meri kot bi bilo potrebno. V ljutomerski, in tudi v mnogih drugih občinah, se poslužujejo tudi krajevnih samoprispevkov. V Križevcih nameravajo na tak način zbrati za, gradnjo nove šole okrog 25 milijonov dinarjev. To sicer ni v neposredni zvezi s proračunom, toda ilustracija, da je še vrsta možnosti, ki se jih povsod poslužujejo in tako angažirajo potrošnikov dinar. Ob vsem tem se pojavlja tudi vprašanje funkcioniranja krajevnih skupnosti, ki ne bodo mogle zažveti, če ne bodo imele materialne osnove.
V	nekaterih občinah je bile doslej že veliko živahnih razprav (M. Sobota) o tem, kako in koliko sredstev iz proračuna odstopiti za funkcioniranje posameznih organizacij in društev. V Lendavi nameravajo dati za te namene 16.5 milijona, v Ljutomeru pa 12 milijonov dinarjev, kar je glede na potrebe skromno.
(Nadaljevanje na 8. strani)
RADGONA
V ponedeljek se je štirideset otrok s potresnega področja Mostara, Čapljine in Vitane, ki so bil mesec dni gost avstrijskega Rdečega križa v Rodkersburgu. poslovilo od svojih gostiteljev in se vrnilo na svoje domove. Slovesu v Radkersburgu so prisotvovali tudi predsednica ObLO Gornja Radgona Marija Levar, predsednik ObLO SZDL Gornja Radaona Milan Klemenčič in mladinski pevski zbor radgonske osnovne šole.
-r-
Plačan račun — ustvarjen dohodek
V	našem gospodarskem živ, ljenju smo doslej pogostokrat opažali anomalijo, ki je bila na videz posled ca določenih tehničnih ukrepov. Dogodilo se je, (in to ne v enem, temveč v stoterih in še več kolektivih.) da so poslovno leto zaključili z uspehom, to je, da so ustvarili potrebno količino dohodka, poravnali na osnovi tega družbene obveznosti, si razdeliti prejemke, v resnici pa je bil dohodek docela izoblikovan šele čez dva, tri ali še več mesecev v naslednjem letu. Skratka, gospodarska organizacija je izdelovala določen proizvod, ga prodala in oblikovala svoj dohodek že na osnovi fakture, torej na osnovi izdanega računa, ki pa je bil poravnan šele čez mesece. Ker je bilo dosedaj oblikovanje dohodka zastavljeno na o-snovi fakturirane in neplačane realizacije, je prihajalo do vse bolj obsežnega medsebojnega (v neštetih primerih prav nič upravičenega) kreditiranja, ni bilo tudS jasno, kolikšen je dejanski obseg potrošnje, pa naijsibo investicijske ali katere koli druge. Takšen način oblikovanja dohodka je povzročal vrsto težav, nevšečnosti, predvsem pa računi tako v gospodarskih organizacijah kot v vsem gospodarstvu niso bili nikoli »čisti«, nismo vedeli pravzaprav, pri čem smo.
V	skupščinskih prostorih je bilo že lani. v aprilu moč slišati to-le ugotovitev, ki jo je izrekel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tovariš Edvard Kardelj:
»Precejšnje težkoče v delu družbenega knjigovodstva predstavlja obračun na osnovi faktur in ne na osnovi izplačanih računov. Po mojem mnenju bi morali ne samo zaradi družbenega knjigovodstva, temveč tudi zaradi razvoja zdravega kreditnega sistema. zaradi raconalnih poslovnih odnosov med podjetji in zaradi večje stabilnosti trga čimprej uveljavljati ukrepe, ki bi nam omogočili, da preidemo na obračun in vodenje evidence na temelju izplačanih računov ...«
O tem na videz tehničnem ukrepu je bilo že govora na decembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Toda ljudski poslanci takrat niso (Nadaljevanje na 8. strani)
PRVA REPUBLIŠKA ŠTAFETA RO KREVHA IZ POMURJA
Po vsej Sloveniji so v tem času v teku priprave za proslavo Tedna mladosti. Ker praznuje letos predsednik Tito svoj 70. rojstni dan, bo praznovanje še posebno slovesno. Tudi pripravljalni odbori v našem okraju so začeli z živahnimi pripravami. Osrednja manifestacija bo nedvomno štafeta mladosti.
V program h je predvideno, da bo skozi Pomurje šla prva republiška štafeta, in sicer iz
G. Radgone. Ta štafeta bo krenila na pot že 8. aprila ob 12.30 uri, v M. Soboti pa jo
bodlo svečano pričakali ob 13.50. Za tem bo štafeta nadaljevala pot skozi Veržej in Tomaž pri Ormožu v Ptuj, kjer se bo priključila zvezni štafeti. Zvezna štafeta, ki bo začela svoh pot v Jesenicah 7. aprila, bo krožila po Sloveniji pet dni.
Da bi štafeta zajela sleherno vas, bo v našem okraju or-ganizharih kar šest štafet Tako bodo prinesli štafetne pal ce v Mursko Soboto iz pe
(Nadaljevanje na 10. strani)
SKLEP: LETOS BOLJŠE
Pretekli četrtek je bilo v Ljutomeru posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij o gospodarjenju v podjetjih v letu 1961.
Na posvetovanju so med drugim ugotavljali, da je večina gospodarskih organizacij zaključila poslovno leto uspešno, vendar je bilo več primerov zmanjševanja skladov na račun večanja osebnih dohodkov zaposlenh. Skupno so se plačni skladi v lanskem letu povečali v primerjavi z letom 1960 za 66 milironov dinarjev Najslabše je v tem pogledu v podjeriu »Elektron«, kjer so se skladi zmanjšali v lanskem letu v primerjav« z letom 1960 za 7,6 milijona dnarjev.
Ob vsestranski analizi gospodarjenja so ugotavljali, da
nekateri kolektivi tako niso gospodarili v smislu dobrega gospodarja, zato takih primerov letos ne bi smelo biti več.
VREME
za čas od 29. marca do 8. aprila
Padavine Je pričakovati okrog 29. marca in okrog 4. aprila, v o-stalem lepo vreme. Dr. V. M.
AKTUALNO
Vsak dan beremo v časopisih o poneverbah. Zadnie večje "ribe": Agrokombinat »Vojvodna«, Trgovsko podjetje "Rog" Maribor itd. Pretekli teden je bila izrečena kazen za podobno kaznivo dejanje tudi na soboškem Okrožnem sod šču in sicer zoper Franca Straha, poslovod o iz Gornje Radgone. V radgonskem in tudi v mnog h drugih primerih so obtoženi prikrivali prisvajanje družbene imovine po več let, nepravilnosti pa so bile odkrite, skoraj lahko trdimo, bolj po naključju.
Med omenjeno razpravo na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je med drugim
postavljalo tudi vprašanje inventurnih komisij. Ugotovljeno je bilo, da so te delale zelo pomanjkljivo in pravzaprav skrajno neodgovorno.
Vemo, da so inventurne komisije tudi drugod pogostokrat bolj formalnost, kot pa orgiv, ki naj do vseh podrobnosti ugo-tavlin določenih obdobjih vsakršno pomanjkljivost, za katero se lahko skriva kaj obdobnega kot v navedenem primeru.
Koncem tega meseca bodo inventurne komisije spet ugotavljale in popisovale zaloge itd. Ali ne bi bilo prav, da so do največje mere vestne?
INVENTURNE
KOMISIJE
Spomeničarja JAKOBA GALIČIČA NI VEČ
Na prvi pomladni dan t. 1. naj Je nenadoma zapustil Jakob Galičič, nasilec Spomenico 1941 in imetnik številnih odlikovanj za zasluge v NOB, ki je kot osebni upokojenec živel v Drobtincih v Apaški kotlini.
Bodil se je 1. julija 1901 v Vo-laku, občina Gorenja vas, okraj Kranj v siromašni delavski družici. ki se je le z največjo težavo prebijala skozi življenje. Jakob Galičič je po končani osnovni šoli postal gozdni delavec. Njegova predvojna življenska pot jo bila enaka tisočem proletarcem, ki niso imeli ničesar drugega kot svoje delovne roke in te so za smešno ceno prodajali domačim in tuj m kapitalistom. Kmalu po prvi svetovni vojni si je osnoval življensko ognjišče in žena Frančiška mu le povila sedem otrok. Razumljivo je, da je moral napeti vso sile, da bi preskrbel kruha številni družini.
V letu 1941 je družina Galičič stanovala v vasi Kobiljek na Gorenjskem. V jeseni istega leta so prvi partizanski borci in politični aktivisti v teh krajih našli vso pomoč in podporo pri Galičiču. Pokorni Jakob Galičič in vsi člani njegove družine so aktivno in organizirano delovali v NOB V začetku decembra 1941 so se borci Cankarjevega bataljona mudili v bližini njegove vasi. Takrat se je Jakob Galičič odločil: "Okupatorski vohuni so mi na sledi" je dejal svoji ženi. "Hudo mi je. ker moram zapustiti družno, svojih sedem otrok in to sedaj, ko doživljamo najtežje čase, vendar dru-
gega izhoda ne vidim, zakaj sedaj 
Jo poglavitna borba samo proti sovražniku in njegovim pomagačem, 
brezkompromisni boj za izgon okupatorja iz dežele. Vi pa še dalje nudite vso pomoč našim borcem.« je dejal pred odhodom v partizane.
Dne 20. decembra 1941 je Jakob Galičič postal borec v Cankarjevem bataljonu Potem se je začela borbena, junaška pot borca in funkcionarja, ki je vse svoje sile in sposobnosti posvečal borbi pršcem. Udeležil se Je ogorčenih bojev z Nemci v Poljanski dolini, sodeloval je v znani bitki pri Dražgošah G. januarja 1924, v kateri so partizanske sile v hudih bojih potolkle več kot tisoč nemških fašistov. V letu 1942 je bil pokojni v Gregorčičevem bataljonu na Gorenjskem, leto dni kasoejo ga, vidimo v Škofjeloškem odredu, nato pa do osvodobidtve v zaščitnem odredu, partizansko bolnišnic "A" v Martinj vrhu.
Tudi niegov sin Franc je v dejanjih dokazal, da ie dostojen sin svojega očeta-prvoborca Odšel je v partizane na Gorenjsko in se boril v borbenih edinicah vse do začetka leta 1945, ko jo smrtno zadet omahnil v boju z domobranci na Križni gori.
Mnogo, premnogo gorja je morala pretrpeti družina pokojnega Galičiča. Zaradi sodelovanja z OF so dne 11 junija 1942 gestapovci odgnali ženo Frančiško skupai s šestimi otroci v svoje zapore. Potem je sledila mučeniška pot v uničevalno nacistično taborišče na Bavarskem. Tam je za vedno ostala hčerka Julijana.
Prišli so nepozabni majski dnevi 1945. Konec je bilo trpljenjeprišla jo svoboda. Jakob Galičič je kot starejši vodnik JA zaprosil za demobilizacijo. Vreče si je že od nekdaj želel, da bi imel svojo hišo, da bi imel vsaj košček zemlje in sc posvetil kmetovanju. Ta želja se mu je izpolnila. Po zakonu o agrarni reformi je dobil zemljo in tudi hišo v v Apaški kotlini. V letu 194G sc je tukaj naselila tudi družina. Z vso vnemo se je Jakob predal obdelavi zemlje kot kolonizirani borec.
Minevala so povojna leta. Živel jo v Anažki kotl ni, na naši severni mejl in aktivno sodeloval v javnem življenju. Uveljavljal se jo v raznih, družbeno-političnih organizacijah ir. društvih, zlasti ra le rad delal v organizaciji Zveze borcev in Združenju rezervnih oficir in podoficirjev.
Kot človek in borec je bil pokojni Galičič med ljudstvom zelo priljubljen. To jo dokazal tudi njegov pogreb. Veliko število ljudi od blizu in daleč se je zbralo, dr. smo spremili pokojnika na njegovo zadnjo domovanje na poko-pališčo v Apačah.
V zgodovini NOB je ime spomeničarja Jakoba Galičiča zapisano z zlatimi črkami.
Jože Janež
SEJA ObLO GORNJA RADGONA
V ospredju:
perspektivni načrti
V ponedeljek so na seji obeh zborov ObLO Gornja Radgona razpravljali o predlogu programa gospodarskega razvoja občine Gornja Radgona ter o proračunu občine za leto 1962.
Ko so odborniki po uvodnih besedah predsednxe ObLO G. Radgona, Marice Levarjeve, razpravljali o letošnjem programu gospodarskega in družbenega razvoja občine Gornja Radgona, so poudarjali, da bi morale gospodarske organizacije, ustanove in zavodi čimprej sestaviti perspektivne načrte svojega razvoja, saj k temu do sedaj še skoraj nikjer niso resno pristopil:. Petletni načrt razvoja z vsemi potrebnim; analizami in realnim: pokazatelj je sestavilo edino Vinogradniško gospodarstvo Kapela, med ostalim: podjetji pa Zdravilišče Radenska Slatina v Radsnch. Pri sestavi perspektivnih načrtov bi morali v največji meri upoštevati tudi plan investicij, ki bi upravičil vlaganje sredstev. Tako izdelani perspektivni načrti  bi morali služiti kot izhodišče prizadevanj kolektivov in kot napotilo pri delitvi čistega dohodka.
V letošnjem programu gospodarskega in družbenega razvoa radgonske občine so naj višje postavljeni načrti kmetjske proizvodnje in investicijskih vlaganj. Program predvideva povečanje kmetijske proizvodnje je za 9 odst. v primerjavi z letom 1951, investicijskih vlaganj pa v višini 890 milijonov dinarjev. Z letošnjimi investcijam, ki so namenjena za kmetijstvo, bedo v radgonski občin uredili pitališča za mlado živino, bekone in za krave molznice.
Glede na pogoje in možnosti, ki iih imajo v industrji. pričakujejo porast letošnje prozvodnje za 22 odst., povečane zaposlenosti za 9 odst. in povečanje delovne storilnosti za 7 odst. Investicijske naložbe bodo znašale v višini 104 milijone dinarjev. Od tega bo največ vloženo v podjetje Elrad. Opekarno Marles v Boračevi in v Zdravilišče Radenska Slatina v Radench.
Uspešni: razvoj gospodarstva bo imel za posledico tudi povečanje blagovnega prometa in sicer za 13 cdst. Ob tem je nuno specializirati trgovino
in misliti na ureditev sodobnega gostinskega lokala v G. Radgoni.
Celotna investicijska vlaganja bodo letos za 90 odst. višja kot lani. Za gradnjo stanovanj bo letos vloženih 26 odst. več, za šolstvo pa 27 odst. več kot lani.
Letošnji program gospodarskega in družbenega razvoja radgonske občine predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 17 odst., družbenega proizvoda za 14 odst. in narodnega dohodka za 13. odst -r-
Nova bolnišnica v Murski Soboti. Lani v jeseni so že zgradili temelje, letos pa, upajmo, bodo gradbena dela nadaljevali. Nova bolnišnica bo velika pridobitev za Pomurje.
NA RELACIJI: KRAJEVNI ODEORI — KOMUNA
BREZ SPODRSLJAJEV
Tudi v petrovsko-šalovsk; občim kažejo ugotovitve, da je starostna raven sedanjih ljudskih odbornikov vsoka, zato bo v prihodnje potrebna pomladitev in izpopolnitev z ženami. Ne glede na to pa so odborniki ljudskega odbora občine tudi do zdaj aktivno delali na terenu ter predstavljali potrebno vez med občino in vasjo.
To so pokazali tudi minuli zbori občanov, saj je povsod pr šlo do izraza razumevanje občanov, ki so pripravljeni prispevati delovno silo pri popravilu cest, pri dokončni u-reditvi ceste Mačkovci—Salov-ci (s pomočjo soboške občine) ter delovno slo in material pri gradnji šole v Šalovcih, a tudi v Križevcih v Prekmurju V Šalovcih, na primer, je že pripravljenih 100.000 kosov o-peke, podobno pa bo kmalu tudi v Križevcih. V Domanjševcih so občani pripravljeni pomagati pri dokončni dograditvi vaškega doma, v katerem bo tudi učiteljsko stanovanje. Popravljali bodo še ceste in mostove ter urejali druge stvari.
V Lucovi na primer, so občani minuli teden sklenili, da bodo prispeval: po 2 delovna dneva za gradnjo ceste Mačkovci—Šalovc:. Za popravila domačih vaškh cest bo prispevalo v tem kraju posamezno gospodarstvo po štiri delavce, vrh tega pa so občani sprejeli še sklep o 3-odst. občinski dokladi za dokončno u-red tev ceste Lucova—Cepinci. Vse to delo teče v petrovskošalovski občin brez spodrsljajev v veliki meni tudi po zaslugi ljudskih odbornikov.
Sicer pa z delom zbora proizvajalcev v celoti v tej občini ne morejo biti zadovoljni, saj gre tudi tukaj za agrarno področje, član: zbora proizvajalcev pa so kmetje. Zato ugotavljajo, da zbor proizvajalcev ne razumeva povsem svoje vloge. Kot zelo dobro pa ocenjujejo povezavo med občinskim in okrajnim ljudskim odborom, ki nudi tej pomurski občini, tudi vso moralno pomoč. Vrh tega odborniki o-krajnega ljudskega odbora dobro prenašajo in posredujejo problematiko okrajnega ljud-
skega odbora v ObLO in med občane.
V gornjeradgonski občin pa kaže, da je zbor proizvajalcev že začel bolj aktivno sedelovati v delu občinskega ljudskega odbora. Osnovna doslešnja pomanjkljivost naj bi bila v tem, da so se člani zbora proizvajalcev čutili premalo odgovorne pri tolmačenju vloge in problemov komune v svojih kolektivih. Spričo tega zbor proizvajalcev oziroma njegovi člani niso odigrali sveže vloge kot informatorji, po drugi strani pa tudi niso v zadostni meri prenašali problemov podjetij v zbor proizvajalcev im občinski ljudski odbor sploh.
To je očitno zlasti v manjših gospodarskih organizacijah, kjer ponekod niso niti vedele, kdo jih zastopa v zboru proizvajalcev. Res pa je, da so zadnje čase vsi odbomki zbora proizvajalcev tolmačili v kolektivih postavke občinskega družbenega plana, s katerim so se sami seznanili v klubu ljudskih odbornikov. Tudi v občinskem zboru po-
vezava ni bila najboljša, vendar so člani tega zbora imeli že doslej boljše stike z občani. Po zaslugi ljudskih odbornikov se je to odrazilo zlasti v aktivnosti krajevnih odborov, im to v Murščaku, Stari gori, Negovi in drugod. Za te in druge kraje velja, da so odborniki v glavnem odigrali svojo vlogo v politiki komune.
Tudi v tej pomurski občini je s morim raven odborn kov visoka, zato je prav tako potrebna pomladitev, a tudi žena je premalo v ljudskem odboru. Za odbornike okrajnega ljudskega odbora pa menije občinski politični forumi, da se s cer udeležujejo sej občinskega ljudskega odbora, vendar v njegovem delu niso dovolj aktivni in bo treba njihove dejavnost poživiti in zboljšati.
V soboški občini pa kažejo ugotovitve, da so bili sklican' zbori občanov na pobudo občrnskega ljudskega odbora. Tudi glede vaških im krajevnih problemov odborniki na splošno ne kažejo dovolj lastne pobude. Nekateri odborniki tudi niso bili povsem kos potrebam današnjega pestrega in dinamičnega razvoja in časa v razgledanosti, čeprav jim morda votle do dela ni primanjkovalo. To je bilo očitno zlasti takrat, če je bilo treba pred občani tolmačiti in utemeljevati problematiko im napora komune. St k z občani nikakor ni bil pretrgan, vendar delo ni bilo dovolj poglobljeno. Tisti odborniki, ki so aktivni v občin. 1judskem odboru — kjer sodeluje o na sejah in posegajo v razpravo s svojimi tehtnimi prispevki — so našli pot tudi do občanov in jim stvar.: in probleme pravdna predočevali. Res pa je še, da so bili nekateri odborniki skoraj povsem pasivni in so opravljali svoje delo zgolj formalno.
Občinski polit čni forumi v Murski Soboti tudi sadijo, da zbor proizvajalcev ni bil dovoli revolucionaren. To spričo tega, ker ga sestavljajo v pretegni meri uslužbenci in direk-
(Nadaljevanje na 8. strani)
PRVE OCENE
(Nadaljevanje s 1. strani)
nega sistema. Osebne prejemke namreč obračunavajo še po starem načinu, razen tega pa nimajo plačanih deževnih dni. Ob vsem tem pa tud: delovni pogoji niso naboljš, saj pogrešajo na deloviščih barake, kakor tudi razne zaščitne obleke.
Na zborih ugotavljajo, da so sindikalne organizacije doslej posvečale premajhno pozornost idejno politčni vzgoji Posebno skrb naj bi v bodoče posvečali izobraževanju članov samoupravnih organov Leto« pa se na zborih pogrešajo razprave o odnosih med podjetji in komuno.
-js-
MARIO ŠIJANEC, BO DIRIGIRAL V LJUTOMERU
Vodstvo ljutomerske Glasbene šole je že nekajkrat po vojni skušalo orgaoizirali v Ljutomeru gostovajn e učencev Srednje glasbene šole iz Maribora. Letos jim je to končno uspelo. Tako bo orkester, ki ga setavljajo učenci omenjene šole, v soboto zvečer gostoval v Domu kulture s koncertom. Koncert bo tolkanj pomembnejši, ker je zanj naštudiral pregram svetovno znani dirigent Drago Mario Šijanec, ki bo koncert tudi dirigiral. Drago Marto Šijanec je po rodu Mariborčan, vendar že vrsto let živ v Argentini, kjer je dirigent v gledališču. V vsem svojem času odsotnosti iz domovine, pa redno gostuje po raznih krajih Evrope in Amerike. Ker je v mla dosti preživel precej časa tudi v Prlekiji, se je povabilu rade volje odzval. Organizator pričakuje, da bo to pr reditev tudi občinstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom. Računajo, da bodo morali prodati tudi precej stojišč, saj vlada za koncert že več dni precejšnje zanimanje.
Lutomerčancm pa se v letošnjem letu obeta še vrsta drug h glasbenih prireditev.
Z ozkem na to, ker se tudi za glasben? šole pripravlja reforma in se bodo le-te preosnovale v nekake glasbene centre, imajo na Glasbeni šoli v Ljutomeru pred v denih letos vrsto nastopov, nekaj pa jih bodo verjetno priredili tudi izven občine. Ker pa bodo letos praznovali tudi 35-letni-co Glasbene šole, so se šolski mladinski orkester, mladinska godba n harmonikarski zbor še posebej potrudil in naštudirali kvalitetne programe. Naj omembo še to, da bo letos praznovala 40-letnico obstoja tudi pihalna godba, za katero vzgaja mladi kader že vrsto let Glasbena šala. Tudi ta obletnica bo svečano proslavljena in to verjetno v okviru občinskega praznikai. In če dodamo, da bo v aprilu imela samostojen koncert na klavirju dplomantka Srednjeglasbene šole Maribor, Marjan ca Plohl, ki je sedaj redno nastavljena v Ljutomeru in da bedo gostovali še razni znani solisti, potem je očitno, da bo glasbeno življenje v Ljutomeru letos zares precej pestro.
-js-
Na Moščanski šoli dva tečaja
Pred dnevi so pionirji na osnovni šoli, v Moščanc h končali prometni tečaj, katerega so vodili pr padniki LM Mo-ščanci. V okviru predavanj so predelali gradivo in pred izpitno komisijo AMZ skoraj vsi naredili izpite z odličnim uspehom. Vsi pionirji-prometniki so prejeli bronaste značke in legitimacije. V torek, 27. marca pa so še vsi mladi prometniki opravili izpit višje stopnje in prejeli srebrne značke.
Na osnovni šoli v Moščancih pa so pionirji prejšnji teden končali tudi tečaj za prvo pomoč. Obiskovalo ga je 21 učencev, ki že sedaj samostojno opravljajo dežurno službe in nudijo prvo pomoč. Tečaj je vodila učiteljica Fanika Pojhič.
IZ REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE
O finansiranju strokovnih šol
Ljudska poslanca Stefan Anta-lič in Franc Sebjanič sta na zadnjem zasedanju republiško ljudske skupščine zastavila to vprašanje: "Finansiranja strokovnih šol, katerih ustanovitelji ali soustanovitelji so zbornice, zadeva ponekod na znatne težave zaradi pomanjkanja sredstev s katerimi razpolagajo te organizacije, nemalo pa tudi zaradi tozadevnih predpisov oziroma pojasnil višjih finančnih organov (okrožnica št. 3 U-prave za dohodke Državnega sekretariata za finance LRS).
Ali bi glede na to Izvršni svet lahko pojasnil, prvič, v kolkšal meri so na področju Ljudske republiko Slovenijo izkoriščene možnosti finansiranja strokovnih šol s strani gospodarskih organizacij po drugem odstavku 12. člena Zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, in drugič, ali se predvidevajo kake spremembe odgovarjajočih predpisov, ki bi dopuščale večje možnosti moblllzaolje sredstev zbornic za finansiranje strokovnih šol.
Na vprašanje je odgovoril
predstavnic Izvršnega sveta tov. M. Košmelj:
»Drugi odstavek 12. člena Zakona o pr spevku iz dohodka gospodarskih organizacij se nanaša na možnost, da lahko za finansiranje šol in drugih oblik izobraževanja strokovnih kadrov krijejo gospodarske organizacije v breme poslovnih stroškov izdatke, ki ne presegajo l odst. izplačanih osebnih dohodkov delavcev. V kolikor je ta možnost glede na postavljeno vprašanje izkoriščena, ni mogoče dati odgovora v celoti s številčnim podatki. Analiza stanja za leto 1981, ki jo je izdelala Sekretariat sveta za šolstvo LRS na kaže. da so večje gospodarske organizacije. zlasti pa tiste, ki imajo dobro izobraževalno službo v
podjetjih, to možnost v celoti izkoristile. Še več, večini takih gospodarskih organizacij ta sredstva niso zadoščala in so morale za svojo razvito izobraževalno dejavnost dajati še sredstva iz čistega dohodka. Teh organizacij sicer ni veliko, v glavnem so to le tiste, ki imajo poleg izobraževalnih h centrov še industrijske in tehnične šole, ki jih same finansira o. Iz podatkov za leto 1961 je razvidno, da so za kritje potreb industrijskih šol, katerih ustanovitelji so industrijska podjetja, le-ta prispevala v letu 1981 439 milijonov dinarjev, kar predstavlja približno četrtino možnih sredstev po drugem odstavku 12. člena cit zakona.
Za gospodarske organizacije, ki nimajo lastnih šol, pa zaradi neuvedene evidence n podatkov, kako so izkoristili možnost po navedenem predpisu. Analiza za preteklo lato ve nesporno pokazala, da so srednjevelika podjetja in zlasti mnoga manjša gospodarska podjetja to možnost slabo izkoriščala in to deloma zaradi tega, ker bodisi še vedno nimam solidno organiziranega izobraževalnega sistema a v podjetju, deloma pa zaradi tega,
ker jim ta sredstva ne pomenijo mnogo.
Sekretariat za šolstvo LRS je v priporočilu, kako naj bi za leto 1962 našli bol še prehodne rešitve za finansiranje strokovnih šol, prav zato predvidel možnost, da naj bi se ta za posamezna podjetja razmeroma majhna sredstva, združevala v okviru posameznih zbornic. Tako naj bi se doseglo boljše finančno sodelovanje z občinskimi skladi za šolstvo, pri reševanju finančni vprašanj strokovnih šol za leto 1982. Okrožnica Uprave za dohodke LRS. ki je ome njena v postavljenem vprašanju, to možnost združevanja tudi dovoljuje. O načinu zbiranja teh sredstev in o načinu finansiranja posameznih strokovni šol, smo v januarju letošnjega leta obsežno razpravljali. s predsedniki okrajnih ljudskih odborov, v začetku februarja pa z vsemi predstavniki občinskih skladov za šolstvo.
Svet LRS za strokovno izobraževanje prčakuje, da bodo prizadete zbornice skupno z ljudskimi odbori našle možnost zbiranja še dodatnih sredstev, potrebnih za strokovne
šole, v kolikor navedeni viri sredstev ne bi zadoščali.
Glede na izredno perečo problematiko finansiranja strokovnega šolstva je Svet LRS za strokovno izobraževanje skleni, da se takoj po sprejetih finančnih načrth skladov za šolstvo izdela podrobna študija a o predvidenih rešitvah za teto 1962. Na osnovi te študije, zlasti pa na osnovi izkušenj letošnjega in preteklega leta, te svet postavil nalogo, da izdela predlog trdnejše rešitve finansirani strokovnega šolstva. V okvira take študije in tako izdelanih predlogov nameravamo predložiti tudi ustrezne spremembe Temeljenega zakona o finansiranju šolstva, v kolikor se bo to izkazalo za potrebno To te še toliko bolj potrebno, ker Svet za strokovno iz okraževente pripravlja v najkrajšem času zadetek javne razprave o reformi strokovnih 
šol v povezavi z verifikacijo njihove dejavnosti. V toku javne razprave se bodo med drugim tudi jasneje pokazali problemi in pota za rešitev vprašanj kdo naj bo ustno vitelj posameznih vrst strokovnih šol in kako naj se rešujejo finančna vprašanja.«
POMURSKI VESTNIK. 29. MARCA
2
VESTI
RENKOVCI — Mladinski aktiv iz Renkovec je pred nedavnim naštudral Jurčičevo dramo "Deseti brat". Z dramo bodo gostovali v Turnišču, ker v domači vasi nimajo primarnega odra. Za izkupiček pa si bodo nabavili nekaj odrskih oblači.
TURNIŠČE — Pionirska šolska zadruga v Turnišču je v minulem tednu pripravila koruzo in fižol za pro dajo. Za izkupiček si bodo nabavili nekaj najnujnejših potrebščin.
Športno društvo turn ške šole pa si je pred nedavnim nabavilo nekaj šahov in športnega orodja.
TURNIŠČE — Pionirski odred »Stefana Kovača« v Turnišču je preuredil en prostor en prostor v šoli za športno sobo. V to sobo so namestili televizor, v njej pa se pio-n rji pripravljajo na občinsko šahovsko prvenstvo, ki bo v Lendavi.
RAKIČAN — Šolsko športno društvo na KSS v Rakičanu je znano po svojem aktivnem delu. Največji uspeh so brezdvomno zabeležili ob izdu prve številke revije »V serci topolov«. V okviru te revije bodo v bodeče našli svoj prostor mladi pesniki, humoristi, risarji, itd. Revija bo izhajala enkrat mesečno.
PETISOVCI — V kratkem bodo v Petišovcih začeli graditi gasilki dom z veliko dvorano, sejno sobo, pisarno ter gacažo. Prostovoljno gasilsko društvo je na seji sklenilo, da bodo dom zgradili že letos. Večno gradbenega materiala imajo že pripravljenega. Društvo je dobil od Nafte v Lendavi 15 tisoč dinarjev, za ta znesek so nabavili zidno opeko, nekaj sredstev pa je prispevala tudi mladinska organizacij, Med vaščani vlada veliko zanimanj za novi gasilski dom. V enega izmed prostorov gasilskega doma bodo namestili tudi televizijski sprejemnik.
DOKLEŽOVJE — Mladinski rlktiv v Dokležovju si je za letošnje leto pripravil precejšen načrt. Sklenili so, da bodo s prostovoljnim delom pomagali dograd ti zadružni dom, v katerem bodo dobili tudi mladinsko sobo. Člani mladinskega aktiva nameravajo v letošnjem letu urediti igrišče ter ustanoviti moški in ženski rokometni klub. Klub mladih zadružnikov pa je letos dobil zemlj0 in takoj, ko bo vreme ugodnejše, bedo začeli z delom.
DANKOVCI — Včeraj ie bil v Dankovc h ustanovljen aktiv LMS. Aktiv šteje 25 mladincev in mladink. Sklenili: so, da bodo v najkrajšem času uredili športno igrišče, ob Dnevu mladosti pa priredili veseloigro.
LENDAVA — Včeraj je bila v Lendavi seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so navzoči razpravljali o družbenem planu ter proračunu občine. Sprejetih je blo tudi več odlokov.
BELTINCI — Danes dopoldne je bila v Beltincih seja občinskega ljudskega odbora. Na seji so razpravljali o programu družbenega razvoja gospodarstva v beltinski občim ter o proračunu. Sklepali pa so tudi o prometnem davku, o pravilih skl da za šolstvo v beltinski občini, o Odloku o položajnih plačah uslužbencev itd.
MORAVCI — Posebna komisija je v ponedeljek določila prostor za gradnjo bazena v Moravch. Po najnovejših podatkih bodo bazen gradili v vasi, kamor bodo po ceveh napeljali vodo od vrelca. Takoj, ko bodo izdelani načrti, bodo začeli z gradnjo.
VELIKA POLANA — Prosvetno društvo »Miško Kranjec« v Veliki Polani šteje preko 30 članov. Pred nedavnim je omenjeno društvo naštudiralo Jurčičeve »Rokovnjače«. Igra je lepo uspela in gledalci so s ploskanjem pozdravili nastopajoče.
Z igro nameravajo gostovati na Bistrici, v Turnišču in Odrancih.
LJUTOMER — V Lutcmeru bo 29. tega meseci seja občinskega ljudskega odbora, na kateri bodo prav tako kot v ostalih občinah razpravljali o družbenem planu občine ter o proračunu za leto 1962.
Rudarji v Presiki premagujejo težave
RUDARJI V PRESIKI PREMAGUJEJO TEŽAVE Pomurje ni bogato na premogu, tako je tanek tudi sloj premoga v rudniku Presika v ljutomerski komuni, saj je povprečje sloja 0,50 m — ostalo pa je jalovina in pesek. Kljub temu je kolektiv rudnika Presika dosegel proizvodni plan za minulo leto s 106% in finančni uspeh oz. realizacijo s 112%. Leto so povečali plan proizvodnje za 3,5 %.
Rudnik dosega storitev v povprečju 382 kg dnevnega nakupa premoga na rudarja, ta storitev se je pa dv gnila od leta 1955 do danes za 63 odst, dočim je v drugih rudnik h mnogo večji nakop. Zaradi tankih slojev v prešškem rudniku ne pride v poštev mehanizacija. Kvaliteta pa je enaka rudnikom zasavskega bazena in je v povprečju 4.000 kalorij. Rudnik uspeva s tem, da imajo zaposleni znatno nižje prejemke napram dru-gm rudnikom, kolektiv je skrben, skromen in poostrili so disciplino v pogledu izostankov od dela. Tudi bolezenskih izostankov je v zadnjem času manj. V zadnjem času pa se pojavlja fluktuacija delovne sile. Rudrji zapuščajo Presiko in iščejo zaslužek in lažje pogoje v gospodarskih organizac jah in nekaterih tovarnah ljutomerske komune in drugod.
Družabno življenje pa je v v Presiki dokaj živahno. Številna strelska organizacija pridno in redno vadi in se pripravlja na tekmovanja. Opazibi je budi precej šahistov
rudarjev, vendar sindkalni organizaciji še ni uspelo, da bi orgamizirala kakšno tekmovanje v tej panogi.
V pogledu izobraževanja pa rudarji vsekakor napredujejo. Med drugim so vsi naročniki na Delavsko enotnost. Prešernovo zbirko, številni pa imajo
tudi lokalni! list Pomurski vestnik. Tudi radijskih sprejemnikov je mnogo v teh krajih.
Kolektiv si je zgradil Rudarski dom, katerega so opremili. Imajo pa tudi pripravljene prostore za manjšo trgovino — Špecerijo, ki jo že več let pogrešajo družine rudarjev, prebivalci tamkajšnjih vas:, pa tudi sosedje v republiki Hrvatski, saj so doslej morali za vsako malenkost hodibi po več kilometrov daleč. Zato upajo, da se bodo njihove želje uresničile.
F.
Seminar v Radencih
Občinski' komite ZKS Gor. Radgona je prired i v Raden-cih dvodnevni sem nar za člane vodstev osnovnih organizacij ZKS s področja radgonske občine. Na seminarju so obravnavali metode dela osnoval h organizaciji, vodstev in sekretariatov, analizo programov dela sprejeth na letnih konferencah, izvajanje raznih organizacijskih zadev in še nekatera druga vprašanja. Precej so razpravljali tudi o oblikah idejne vzgoje članov komunistov.
Sem nar je dobro uspel, saj so udeleženci zelo pogosto posegali v razpravo. Menili so,
da so take oblike pomoči občinskega komiteja zelo primerne in potrebne pri njihovem nadaljnjem delu. Semriarja se je udeležilo 53 članov iz vodstev osnovnih organizacij.
Ika
Pomurski spomeniški in turistični ABC
A-B
APAČE: Stara, cerkev z bogato baročno opremo. Umetnostno pomembne, je plastika sedeče Madone. V severni zunanjščini cerkve jo vzidan heraldični nagrobnik iz 15. stol.
BODONCI: Kraj na prvih obronkih Goričkega, lep razgled po pomurski ravnini.
BOHETA: Cerkev v sedanji arhitekturi Izvira Iz leta. 1521.
BOGOJINA: Cerkev, deloma ohranjena iz 14. stol., deloma, iz druge polovice 17. stol. jo v glavnem delo slovenskega arhitekta J. Plečnika. Cerkev jo najpomembnejši primer zmogljivosti naše arhitekture in u-metno obrti med obema vojnama. V okolici jc več antičnih gomil.
BRATONCI: V okolici več antičnih gomil.
BELTINCI: Grad iz 17. stol., brez posebnih arhitektonskih odlik. Cerkev je baročna stavba iz 17. ali IS. stol. Bencsančni relief. O-krog gradu obsežen park z eksotijnim drevjem. Za ljubitelje lovnega turizma bodo še letos urejeni pri zavodu Fazan primerni prostori.
BUKOVNICA: Umetno jezero, ki naj bi se letos razvilo tudi v prijetno kopališče.
Koncert soboških glasbenikov v Moščancih 
V nedeljo 25. marca so v Moščanclh gostovali gojenci soboške glasbene šole. S svojim lepo pripravljenim programom so navdušili občin-
stvo. Koncert si je ogledalo precejšnje število vaščanov iz Moščanec in tudi iz nekaterih sosednjih vasi Ogledali so si ga tudi pionirji.
DOBER ZAČETEK
PREDLOG INDIJCA MENONA: »POSTAJE ZA NADZORSTVO NAD PRENEHANJEM JEDRSKIH EKSPLOZIJ NA OZEMLJE NEVTRALCEV!« V PRVI UKREPI RAZOROŽIT VENE KONFERENCE
Razorožitvena konferenca v Ženevi poteka v precej mirnem ozračju. Nobeden izmed govornikov ni doslej uporabil polem čnega tona, niti ostrejše besede. Uresničila so se predvidevanja, da bedo neblokovske dežele blagodejno vplivale na zasedanje.
Vendar »neblokovci« niso ostali pri svoji pomirjevalni na-
logi, temveč so tudi nastopili s pobudami. Posebno pomembni so predlogi indijskega predstavnika Krišne Menona. Med drugim je priporočal, naj bi nadzorstvene postaje nad ustavitvi jo jedrskih poizkusov postavali na ozemlju nevtralnih dežel. Tako bi, kot je dejal, »deblokirali razpravo« med tremi atomskimi deželami, ki
se v glavnem suče okrog nadzorstva. Znano je, da so sredstva za odkrivanje jedrskih eksploziji dandanes tako napredovala, da bi lahko nadzorstveno nalogo s pomočjo izvedencev tujih držav opravljale te dežele.
Posebni pododbor razorožltvenega odbora naj bi ustrezno vskladil stališča SZ na eni ter
SZ in Britanije na drugi strani. O tem naj bi se zunanji ministri omenjenih treh dežel merili na posebnih sestankih. To se je tudi zgodilo, čeprav brez večjega uspeha.
Večina je sklenila, da bo na plenarnih sejah obravnaval sovjetske in ameriške razorožitvene predloge in vse drugki jih bodo delegati predložila Poseben odbor sedemnajstih naij dela vzporedno s plenarnimi sejami. Obravnavai naj bi predloge o ukrepih za ublažitev mednarodne napetost, za spodbujanje splošne in popolne razorožitve in za krepitev razumevanja.
Na posebnih ožjih sestankih naj bi obravnavali ista vprašanja kot odbor sedemnajstih s tem, da bi tu pripravljali rešitvi. Na ožji seji so delegati postavili dva predloga:
1.	Jedrski pododbor naj se razširi tudi na druge države — članice razorožitvenega odbora, ker se pododbor trojici doslej ni »izkazal«.
2.	Skličejo naj sestanek znanstvenikov, ki naj sporeči razomožitvenemu odboru, kakšne so dejanske možnosti sedaj znanih tehničnih sredstev za nadzorstvo.
Na predlog Krišna Menona sta oba predsednika razorožitvene konference pozvala Francijo, naj se udeleži dela razorožitvene konference.
Zunanji ministri bodo te dni zapustili Ženevo, vendar so poprej obljubili, da bodo svojim namestnikom pustili konstruktivno delo, tako da ga bodo ob svoji vrnitvi v Ženevo »samo še pospešili«.
Predstavniki velikih — Od leve na desno: britanski minister Home, sovjetski minister Gromiko in ameriški minister Rusk. Te dni nameravajo zapustiti Ženevo, da bi se pozneje spet vrnili.
NOVA FRONTA
Tako pravijo najnovejša poročila iz Alžira: redne vojaške enote in žandarmerija so odločno nastopile z orožjem proti enotam podtalne armade. V Oranu, Alžiru in drugih mestih so obkolili oasovske upornike in vse kaže, da se bo boj kmalu končal. Atentatorji s plastičnimi minami pa so navzlic temu agilni. Število smrtnih žrtev raste.
Očitn0 je, da skuša general Salan, vodja skrajnih desničarjev, vreči vse na kocko, da ne bi pričeli zvariti določb evianskega sporazuma. Predsednik de Gaulle je v ponedeljek zvečer pričel kampanjo za referendum v Franciji, s katerim naj bi francosko ljudstvo podprlo sporazum. Kaže, da ga bodo pri tem podprle vse stranke, razen skrajne desnice. Tako bi »njegov« sporazum
imel tudi podporo velke večine francoskega ljudstva.
V Alžiru se torej polarizirajo sile. Uradni francoski krogi poudarjajo, da so predstavniki Alžrske fronte nacionalne osvoboditve (FNL) nastopili kot disciplinirana politična sila navzlic divjanjuničrejev n ni dopustta, da bi jo Salanovi provokatorji izzvali ter s tem povzročili zmedo.
OAS sedaj strelja tudi na francoske sile, ki žele dosledno izpolniti obveznosti iz Eviana. Tako lahko govorimo o fronti onih sil, ki žele uničiti netlce neredov in ubijalce nedolžnih, ter tistih, ki nikakor nočeri zapustiti kolonialnih privilegijev in uporabljajo v tem boju skrajna sredstva.
Ni dvoma, da se je OAS v alžirskih mestih utrdila. Izkoristila določeno slabost francoske vlade in obotavljanje do Gaulla v zadnjih mesec h. Prav tako je res, da francoski državljani v Alžiru z nezaupanjem gledajo na svojo prihodnost v bodočem neodvisnem Alžiru, kar oasovi agitatorji z lažmi še razpihujejo. In vendar vsebuje evianski
sporazum jasne določbe o pravicah Francozov in jamstvih za njihovo nemoteno življenje tudi v neodvisnem Alžiru.
Če bodo francoske oblasti pokazale tudi naprej toliko dobre volje, kakor prve dni po podpisu sporazuma, bo oasov-ske samovolje kmalu konec. Dolžnost francoskih oblasti je preprečiti Francoze v Alžiru. da so jamstva, ki jih je sprejela začasna alžriska vlada glede njih, dejstvo in ne propagandna fraza. S tem bodo izbili propagandi podtalne vojske še zadnji »argument«, na katerem gradi svoj »boj za francoski Alžir.«
PLENARNA SEJA OBK LMS V MURSKI SOBOTI
MLADINO VKLJUČITI V DELANSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE
Preteklo nedeljo v Murski Soboti plenarna seja občinskega komiteja LMS — Analizirali so delo in vključevanje mladine v družbeno in delavsko upravljanje.
Iz poročila predsednika komisije za delansko in družbeno upravljanje pri občinskom komiteju LMS tov. Stefana Ošlaja n iz razprave posameznih članov plenuma je bilo razvidno, da mladina v gospodarskih organizacijah doslej ni odigrala svoje vloge. Ni bila dovolj strokovno izobražena, premalo seznanjena z raznimi pravilniki, z načinom finansiranja, z delitvijo čistega dohodka in podobnim.
Sklerili so, da je treba še naprej skrbeti za izobraževani mladih proizvajalcev. Zaželeno bi bilo, da bi se mladina aktivneje vključevala in delala v klub h mladih proizvajalcev. Klubi, mladih prozvajalcev naj bi postali izobraževalna oblika dela v mladinski organizaciji, sleherni član
pa zares proizvajalec in upra-vljalec. Vodstva teh klubov mladih proizvajalcev naj bi bla v stalnem stiku z občinskim komitejem LMS in pa z vodilnimi organi v svojih podjetjih. Predlagano je bilo, naj bi posredovala klubi svoja mnenja tudi UO in DS. Tako so delali v tovarni perila »Mura«, kjer je mladina dala 15 predlogov, od katerih ja bilo 12 upoštevanih.
Ker smo tik pred volitvam, nov h DS in UO, je b la korrisija za delavsko in družbeno upravljanje zadolžena, da se pogovori s predstavriki renih podetij o vključitvi čimvečjega števila mladine v organe delavskega upravljanja.
F. Grah
S SEJE ZDRUŽENEGA SVETA KZ "MURSKO POLJE"
Na nedavni seji Zadružnega sveta KZ Mursko polje« Križeve pri Ljutomeru, so obravnavah prevzem zemljišč in ostalih osnovnih sredstev od Vinograd živinorejskega kombinata Lutomer ter o drugem.
Kmetiiska zadruga bo prevzela od VŽK Ljutomer omenjena sredstva v vrednosti
14,5 mTjmnov dinarjev. Člani zadružnega sveta so poudarjali, da bodo dosegli rentabilnost glede na to, ker je prevzeta zemlja najslabša v ljutomerski občim, v uvedbo intenzivne rastlinske prozvodnje ter z agrotehničnimi ukrepi.
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
3
Minuli petek je priredilo naše uredništvo razgovor s predstavniki trgovskih podjetij iz Pomurja o raznih aktualnih problemih s področja trgovine. Razgovora so se udeležili: Ludvik Beznec, direktor »Prekmurskega magazina« iz M. Sobote, Štefan Kos (»Ravenka« Beltinci), Janez Hojer (»Merkur« M. Sobota), Martin Žižek ( »Goričanka« Šalovci), Ernest Hojer ( »Potrošnik M. Sobota), Konrad Kovačič (»Sloga« G. Radgona) in Franc Kodila ( »Tehnopromet« Murska Sobota. V imenu Okrajne trgovinske zbornice je razgovoru prisostvoval njen predsednik Franc Ficko, v imenu našega uredništva pa Meda Luthar in Bojan Šinko.
V začetku je stekel po-govor nedavni reorganizaciji trgovskih podjetij v posameznih pomurskih občinskih centrih in o tem, ali je zagotovljena konkurenčnost v primerih, kjer gre le za eno samo podjetje (Ljutomer, Lendava itd.). V zvezi s tem so predstavniki prej omenjenih trgovskih podjetij navedli nekatere razloge, ki so privedli do sedanje organizacijske oblike v M. Soboti in drugod. Predstavnik »Potrošnika« iz Murske Sobote je, na primer, med drugim omeni, da ima to podjetje sedaj 21 prodajaln v mestu in na vasi. Omenil je težave v zvezi z rentabilnostjo vaških prodajaln, neurejenost teh trgovin, premajhen promet, ki ga ustvarjam, nizke prejemka poslovodij itd. Kar zadeva podjetje »Potrošnik«, bodo najbrž prodajalne na podeželju osredotočili in kot kaže, tri ukinili. Večje centre, kot sta na primer Rogašovci in Grad, bodo specializirali in okrepili zaloge ter skušali, z večjim prometom znižati razliko v ceni.
Za zdaj ugotavljajo, da je ena najslabše urejenih prodajaln njihovega podjetja v Rogašovcih. Tu bodo uredili novi lokal in se zavzeli za specializacijo. Na ta način vaščanom ne bo treba po tehnične predmete in po podobne artikle v Mursko Soboto. Nerentabilne so tudi prodajalne v Gornjih in Dolnjih Slavečih, Motovilcih in Vadarcih. Tudi tukaj se bodo skušali, zavzeti za to, da se bo na ta ali oni način povečal promet, pri čemer poudarjam, da ie blizu prodajalna v Bodoncih. To bi morda kazalo okrepiti, takoda ukinitev prodajalne v Vadar-cih ljudi ne bi preveč prizadela.
KAJ Z NERENTABILNIM!
POSLOVALNICAMI?
Kakor znano, so v radgonski občimi združili tri trgovska podjetja v enotno in mečne še podjetje. Da bi zagotovili konkurenco, ima tudi sedaj v enotnem podjetju vsaka prodajalna svojo nabavo in kalkulacijo. Teh prodajaln je 33. Vodstvo novega podjetja meni, da je konkurenca med posameznimi prodajalnami za dostna, saj si hoče vsaka prodajalna pridobiti čim več kupcev. Kar zadeva ukunitev nerentabilnih prodajaln, omenjajo na prvem mestu Moravce kar je pa vzbudilo med član! Socialistične zveze velik odpor. Ta trgovina je imela lani le sedem milijonov dinarjev prometa in posluje v neustreznih prostorih z encim človekom. Člani Socialistične zveze so grajali tudi namero trgovskega podjetia, ki namerava s prvim apr lom zapreti prodajalne v Orehovcih, Okoslavcti in Kutincih. V zvezi z ukinitvijo nerentabilnih prodajaln v neustreznti prostorih omenjajo tudi Bankovce in Rožički vrh. Kar zaideva Moravce, je treba blago najprej dopremiti do Bučkovec, naprej pa ne gre drugače kot s konjsko vprego. Skoraj enako težavno je d premili blago na Rožički vrh.
Spričo vsega tega se rad gonsiko trgovsko podjetje zavzema za to, da bi trgovske lokale v krajevnih središčih obnovili in uredili ter poskrbeli za boljši kader in boljšo zalogo. Pri tem omenjajo na prvem rentabilnost posameznih poslovalnic, upoštevati pa želijo tudi potrebe prebival-
stva. Prav sedaj, po združitvi prejšnjih treh podjetij, meni jo, da bo moč vložiti nekaj sredlstev za ureditev trgovin. Zlasti na podeželju so trgovine zanemarjene. Kot vse kaže, bodo najprej lahko uredili trgovine v središčih kot so Radenci, Videm in Bučkovci, vendar je pri slednjih dveh že sedaj vprašanje sredstev. To teličko bolj, ker že gradijo v Radgoni samopostrežno trgo-v no v zgradbi združenih in vestitorjev, poleg tega. pa naj bi se prodajalna »Mada« specializirala za manufakturo in konfekcijo.
Tudi v radgonski občini je bil kot v soboški običaj, da so bile za večino blaga, razen za špecerijo, na podeželju višje cene kot v občinskem središču. Kaže, da bo spričo nove dalitve dohodka v prihodnje ta stvar bolje urejena, kar zadeva potrošnike. Razumljivo pa je, da o dokončnem stani za zdaj v radgonski občini še ni mogoče. Enakega mnenja je bil tudi predstavnik k trgovskega podjetja »Prekmurski ma gazin«. ki je menil, da tudi to podjetje še ni prišlo do prave organizacijske oblike glede na potrebe potrošnikov. Na razvoj podjetja so vplivale tudi pogoste minule reorganizacije. Tov. Beznec je izrazil bojazen, da se s to reorganizacijo, ko težimo za enotami podjetji, nekoliko oddaljujemo in odtujujemo od potrošnikov. Po njegovem mnenju je sicer treba predvsem upoštevati rentabilnost. vendar je treba tudi v kritičnih območjih obdržati trgovine z najnujnešnai potrebščinami. To je v okviru posameznih podjetij mogoče urediti na ta način, da dobijo takšne prodajalne manjše obveznosti. Podjetje »Prekmurski magazin« ima sedaj prav tako tri kritične poslovalnice in sicer v Pečarov-cih, Ivanovcih in Ratkovcih. ki jih ne nameravajo zapreti in ukiniti. Pač pa nameravajo Pečarovce priključiti k Maščancem in iz obeh prodajaln ustanoviti eno obračunsko enoto. V eno in enotno obračunsko enonto nameravati združiti tudi Ivanovce in Ratkovce in uvesti izmeničen delovni čas, ki bo različen pozimi in poleti. Delavski, svet podjetja sodi, da so to dolžni storiti, saj so občani v Ratkovc ti sami zgradili lokal. Glede občnskih meja pa je tov. Beznec sodil, da le-te na področju trgovine ne bi smele obstajati. V kol kor smo se odločili za močnejša podjetja, bi jih morali po njegovi sodbi ustvarjati v okrajnem merilu in se nato zavzeti za specialni zacijo po strokah.
»MERKUR« —
ZA SPECIALIZACIJO
Predstavn k trgovskega podjetja »Merkur« je med drugim poudari, da se kolektiv in delavski svet tega podjetja zavzemata v vse večji meri za specializacijo trgovin v Murski Soboti. Tako nameravajo čimprej poleg sedanje samopostrežbe urediti še samoizbiro z manufakturnim blagom. Kolektiv in delavski svet tega podetja sodita, da se je treba nenehno zavzemati za modernizacijo trgovskega omrežja, saj po njunem mnenju klasični tip trgovine izumira. Med nadaljnjimi načrti je predstavnik »Merkurja« povedal, da nameravajo v poslovalnici na Lendavski cesti uredit
specializtiano trgovino za steklo, porcelan, keramiko in cvetje. Na Trgu zmage bodo uredili poslovalnico za prodajo urarskih izdelkov in bižuterijo, to pa pomeni, da bodo opustili zastarele trgovine z mešanim blagom.
Kar zadeva poslovalnice tega trgovskega podjetja na vasi, omenjajo v »Merkurju« na prvem mestu težave z investicijami. To zlasti, kjer jim ja znana želja potrošnikov, da bi prišlo blago od proizvajalcev v potresne centre čim hitreje in čim cene e. Ker je Industrija oddaljena, za zdaj ne gre brez grosstičn ti posrednikov, ker dosegajo grosisti pri proizvajalcih glede na večjo količino nabavljenega blaga boljše pogoje. V zvezi s tem so predstavniki tudi ostalih trgovskih podetij poudarili, da je še vedno precej artiklov. ki juh na tržišču primanjkuje. Drugače pa je pri artiklih, vsaj nekaterih, ki jih je danes že dovolj. Tako na primer mariborska tovarna »Zlatorog« ne dela več razlike glede na količinski nakup. Položaj pri tekstilu za potrošnika že ni več tako ugoden. Se slabše pa je stanje na tržišču za potrošnika pri železnini, zlasti pri ema,lirani posodi. Glede na bodočnost grosističnti podjetij so vsi zbrani menili, da bo ta oblika posredovan a blaga potrošnikom v bodočnosti več ali manj izumirala, vendar se bo morala prilagoditi razvoju. Vsi so tudi menili, da so veletrgovska podjetja ob pomanjkanju nekaterih artiklov za zdaj še nujna in potrebna. Nato pa so se zadržali v razgovoru pri nekatenti specifičnosti posameznih podjetij im strok.
Predmet razgovora je bil tudi kader v trgovini. V razgovoru o tem so zbrani najprej obsodili nevzdržna mnenja češ: zakaj se je družba odločla za dveletne vatinske šole, saj je znano, da tudi prejšnja triletna vajenska doba ni mogla zgraditi povsem zrelega človeka. Ko so nato omenjali nastale spremembe v vajenskem sistemu so iznesli nekatere izkušnje in ugotovitve. Tako so pred dvemi leti prihajala v trgovino le dekleta, medtem ko so moški iz konjuk turnih razlogov odhajali v druge panoge gospodarstva. Lanski preobrat v tem smislu je nastal spričo kvalitetnih izprememb v izobraževalnem sistemu. Razne v poštev prihajajoče šole so namreč lani zaostrile svoje kriterije in niso bile več odskočna deska za univerzo. Tu je še tudi objektiven razlog, da prihaia sedai v trgovino mladina, ki se je rodila v časti, ko je sistem spodbuial naravni prirastek.
Udeleženci razgovora so v nadaljevanju menili, da je do zdaj prihajal v trgovino mani ustrezen kader. To ponavadi tak, ki drugje ni uspel. Zbrani so omenili tudi pojave fluk-tuaciti iz trgovine v industrijo, ki. jih je na primer v M. Soboti, zajezil novi gospodarski sistem, saj se je tudi trgovina približala ravni drugih panog. Vsi so tudi omenili, da je bila raven prejemkov v trgovini v lanskem letu zadovoljiva, v nekaterih prejšnjih trgovskih podjetjih, zlasti v podeželju, pa so bili prejemki nizki. To je veljalo tudi za sklade, čeprav so bile cene na podeželju všje kot v mestu spričo dragega prevoza itd. V nadaljevanju razprave o sedanji organizacijski obliki so zbrani meniti, da se bo treba ponekod odločiti za nove oblike, kajpak ekonomsko utemeljene. Kjer drugače ne bo šlo, bo treba uvesti tudi potujočo trgovino.
VENDARLE — NE SAMO RENTABILNOST!
Predstavnik podjetja »Go-ričam-ka« iz Salovec je nato govoril predvsem o razlikah v trgovini v mestu in na podeželju. Ko je omenil težnjo po zapinanju trgovin zaradi nerentabilnosti, je poudaril, da je vsekakor potreben premislek, če gledamo s stališča, da služi trgov na potrošniku. Pogosto morajo ljudje zelo daleč, če hočejo dobiti iskane artikle, saj v centrih na našem podeželju ni. lokalov, kjer bi jim trgovina lahko vse nud la. Ko bodo urejena krajevna središča in trgovine v le-teh, ne bo več tolikšnih pripomb na zborih občanov im konferencah SZDL. Na območju petrov-sko-šalovske občine so takšne nerentabilne poslovalnice za zdaj v Budine h, Ženavljah in Adriramcih. Prav v Adriiancti je dobilo trgovsko podjetje lokal od krajevnega odbora ti gasilskega društva v brezplačno uporabo. Zato bo trgovina v tem kram začasno poslovala naprej, dokler ne bodo uredili središč. V primeru, da bi lah-
ko uvedli potujočo trgovino, lahko ukinejo šest poslovalnic.
Nadaljnja razprava je ponovno pokazala na že znane ugotovitve o zaostalosti podeželjskih trgovin. V občinskih centrih pa je bilo do zdaj že mnogo storjenega in to ne glede na to, da je b la delitev dohodka do lani slaba in nestimulativna, a tudi odnos do trgov me ni bil isti kot do industrije. Pri tem so udeleženci razprave navajali primere da so dob le nekatere občine preko trgovine v svoje proračune več sredstev kot preko industrije. Ob vsem tem in ob znanih obetih se bo morala trgovina glede investicij predvsem osloniti na lastne vire in sredstva. Udeleženci razgovora so omenili tudi številne druge znane ugotovitve, da so potrošn ki spričo neznatno višjega prometnega davka v našem okraju hodili kupovat industrijsko blago v ostala večja slovenska mesta, dalje to, da proizvajalci in groš sti pogosto ne upoštevajo dovolj želja in potreb potrošnikov, navedli pa so tudi očitne primere konj-ukture in pomanjkanja konkurence. Zavzeli so se še za uvedbo in širšo organizacijo dela na domu in to zlasti za artikle, za katere ni potrebna posebna obrtna ali celo industrijska proizvodnja. Omenili so tudi številne lokalne slabosti in negibčnost komercialnih vodstev im podobno. Razpravljali so med drugim o po mainjkanju ozimnice, zelenjave in sadja v kritičnih obdobjti ter omenili trgov no Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki prodaja artikle vseh mogočih proizvajalcev in posrednikov, le svojega ustanovitelja ne, ker proizvaja slednji le to, kar nudi večji zaslužek.
Kot značilnost so udeleženci razgovora omenili tudi to. da se nikakor ne bi smelo zgoditi, da bi prišlo v Murski Soboti do pomanjkanja in neupravičene podražitve artiklov ki jih pri nas proizvajamo ali pa so za njihovo proizvodnjo vse možnosti. Skrbeti je torej treba za izvoz in domače potrebe.
TRGOVINA PRED ZAPRTIMI VRATI PROIZVAJALCEV
Predstavnik podetja »Tehnopromet« je spregovoril o težavah in problemih na tržišču s tehničnimi predmeti. Proizvajalci le teh še vedno zapirajo vrata pred maloprodajno mrežo, če ta želi hitreje in ceneje posredovati blago potrošnikom. Tako proizvajalci postavljajo pogoj nakupa blaga tudi do 50 milijonov dinarjev vrednosti in podobno, kar pa zmorejo le močna grosistična pod etja. Menil je, da »Tehno-premet« v primeru združitve z detajlističnim podjetjem ne bi mogel doseči količinske nabave blaga pri industrij. Dalje je navedel primere, da mora podjetje kupiti poleg televizorjev, če jih želi posredovati potrošnikom, tudi nekatere druge, manj idoče tehnične predmete. To pa dopusti industrija le na ta način, da fakturira blago grosistično podjetje, ki pravzaprav ni ničesar posredovalo. Kar zadeva cene, je predstavnik »Tehnoprometa« omenil, da so le-te v njihovi stroki približno enake kot v Mariboru, Celiu in Ltibljani. So pa odvisni od grosistov, ki izkoriščajo povpraševanje na tržišču in navijajo cene. Pri cenah je pogosto tudi razlika pri posameznih podjetjih spričo različne kvalitete, na ceno pa vpliva kajpak še rabat. oziroma ukinitev rabata, vsaj v nekaterih primerih.
V trgovini s tehničnimi predmeti igra dalje še vedno veliko vlogo pomanjkanje nekaterih vrst blaga. To zopet izkoriščajo grosisti, ki prodajati takrat, ko je pomanjkanje na tržišču največje. Res je tudi, da tako blago v centrih, kot je M. Sobota, pogosto zmanjka prej, ker je povpraševanje večje. Naposled v tehnični stroki vsega blaga še ni toliko, da bi se cena oblikovala na isti način kot v manufakturi.
Predstavnik »Tehnoprome-ta« je omenil nato mnenje kolektiva o možnostih združitve Kolektiv namreč sodi, da naj bo združitev na ekonomski ba zi in sporazumna. Pri tem je navedel podrobne vzroke, zakaj je kolektiv »Tehnoprome-ta.« za združitev s »Potrošnikom« in ne s »Prekmurskim magazinom«, kot je pred časom kazalo. Po izvajanih predstavnika »Tehnoprometa« so se zbrani zedinili, da lahko samo ekonomsko močnejša podjetja sledijo napredku, predstavnik »Ravenke« iz Beltinec pa je poudaril, da najbolj primanjkuje sredstev za obnovo trgovin na vasi. Omeni je tudi, da ima beltinsko trgovsko podjetje iz leta v leto večji promet. Lanski dosežek pa je bil 320 milijonov dinarjev.
Ko so ob koncu na vprašanje novinarjev razpravljali zbrani o dejstvu, da imajo sedaj nekatere obč ne le po eno trgovsko podjetje, so glede monopola in pomanjkanja kon kurence menili, da za občino Murska Sobota te bojazni ni To zato, ker je v tej občini več domačih trgovskih podjetij, na široko pa so odprta vrata tudi drugim trgovskim in proizvajalnim podjetjem. Sugestija Okrajne trgov'ns.ke zbornice ob nedavni reorganizaciji je bila: nastala naj bi večja podjetja z namenom, da bi ob tej reorganizaciji odpravili občinske meje. Kaže pa, da je v nekaterih občinah prevladala za zdaj težnja po enem trgovskem podjetju, ker na tako podjetje občinski forum lažje vpliva. Trenutno stanje v Radgoni. Ljutomerju in Lendavi je v redu, vendar se bodo morale tudi te občine usmerili po zgledu M. Sobote in vabiti trgovska im proizvajalna podjetja od drugod, saj kupna moč prebivalstva narašča. Po drugi strani le treba uresničiti tež-nio, da trgovina ne pozna ne občinskih, ne okrajnih im ne republiških meja.
Že sedaj je očitno da industija (Borovo, Varteks, itd) prodira v centre, kar je samo v korist potrošnikom. V korist potrošnikom je nedvomno tudi težnja soboškega podjetja "Merkur", ki se bo skušalo čimprej zavzeti za že prej omenjeno specializacijo v prihodnosti pa namerava urediti tudi novo trgovino tipa supermarket. Ob zaključku razgovora so nadalje zbrani poudaril tudi važnost obratnih sredstev v regovini in disciplino na relaciji dobavitelj — kupec. Naglasili so pri tem pomen družbene evidence in kontrole. Menili so, da hi naj bile trgovine dobro založene, žal pa. so obratna sredstva skocaj enaka kot pred leti. Glede obratnih
sredstev bo pri novih podjetjih tipa grosist — detajlist prav gotovo boljše, saj bodo taka podjetja dobivala potrebna sredstva prav zato, da bi investirala in uvajala novo prodajno tehniko. Vsekakor torej kaže, da bodo po nekaterih prehodnih težavah stekle stvari v ugodnejšo smer tudi glede obratnih sredstev.
Potrošniki bodo tudi v Pomurju to rade volje pozdravili-.
Pred izložbo ...
— Letos je dobro obrodilo ... ... uvoženo sadje
MOŽ S 1000 LAŽNIMI IMENI
43-letni prevzemalec živine Iz Maribora čaka na obsodbo. Izvršil je prevaro, ki je skupno ocenjena na 70,000.000 dinarjev škode. Zaprt Je v celici št. 53. Obtožnica obsega 150 strani, pričakujejo pa, da bo razprava trajala 20 dni.
Vogrin nekdaj ni imel nič, prevarami pa sl je nagrabil ogromno bogastvo. Leta 1952 Je bil nakupovalec, nato pa je začel prevzemati živino zopet za podjetje "Rog" v Mariboru. V podjetju so mu zaupali In veljal Je za sposobnega uslužbenca. Kupoval Je živino pete kategorije in jo prodajal "Rogu" z označbo prve kategorije.
Doma si je uredil celo farmo. Najboljšo živino je zadržal zase, in najslabšo prodajal "Rogu". Imel jo celo vrsto svojih kupcev. Večkrat mu ni niti bilo treba dati odgovarjajoče število živine, ker so kontrolni organi to spregledali. To je trajalo do 5. marca 1961. Franc Vogrin je od začetka leta 1952 pa do prvih dni maja 1961 prodal 809 krav, 324 svinj in 45 konjev. Izmislil si je več ko tisoč lažnih imen, pod katerimi Je prodajal. Vrednost prodanega blaga jo znašala 52,000.000 dinarjev. Podjetje "Rog" je pri tej devetletni "Igri" utrpelo primanjkljaj 169.000 kg mesa in s tem je oškodovano za 51,000.000 dinarjev.
Franc Vogrin Je "zaslužil" okoli 15,000.000 dinarjev dinarjev. V "Rogu" je imel 25 000 dinarjev plače. Doma je najprej zgradili vilo, nato kilometer asfaltirane ceste, potem pa je kupil štiri avtomobile in tri posestva v vrednosti 7 milijonov dinarjev. Naposled Je kupil še eno hišo. Vogrinu bodo sodili sredi aprila v Moriboru. Prevaro je omogočila nezadostna kontrola in neodgovornost v podjetju "Rog"in pri nekaterih kmetijskih zadrugah, v službi inšpekcije in občinah, kjer Je Vogrin 9 let škodljivo deloval s svojimi pomagači, med katerimi sta tudi direktor "Roga" Ludvik Čretnik in komercialni direktor "Roga" Jote Benko.
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
4
POMORSKI FILMSKI BAROMETER
KRIŽARJI - Poljski barvni kinemaskopski film po znanem romanu Henryka Sienkicwicza. Režiser in koscenarist je Aleksander Ford, ki je po priznanju kritike vtisnil filmu spričo svojih velikih izkušenj pečat velike umetnine. Lahko smo zadovoljni, da nam je podjetje "Vesna film" posredovalo film, ki je nastal po Sienkiewiczevem naj večjem literarnem delu, saj nam pripoveduje vsebinsko bogato in akcijsko razgibano o boju poljskega ljudstva za svobodo, katero so ogrožali nemški križarji.
Iz literature je že znano, da se odigrava zgodba ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja, ko je nemški viteški red z vsemi svojimi močmi napadel poljsko državo in si hotel podjarmiti del poljskega državnega ozemlja. Kakor vedno v takšnih primerih je bil izgovor za napad pokristjanjenje poganskih Poljakov. Film »Križarji« je doživel na Poljskem in v svetu izreden uspeh pri občinstvu in kritiki. Doslej ni bilo mogoče niti v največjih ameriških in italijanskih spektaklih videti tako mogočnih prizorov, kakor je n. pr. bitka pri Grunualdu. Film velja priporočiti prav vsem.
Na sporedu bo v kinu »Park« v M. Soboti ob koncu tega tedna.
PRIJATELJ JOE — Ameriški barvni film režiserja Georga Sid-neya, v glavnih vlogah pa nastopajo Frank Sinatra, Kirn Novak, Rita Hayworth in IIenry Hank. Takšnih glasbeno-revijskih filmov smo sicer že vajeni, vendar je treba opozoriti na nekatere zanimive igralske odtenke, s katerimi je odigral Frank Sinatra svojo vlogo kabaretnega pevca, ki sanja o visoki karieri in jo poskuša doseči zdaj z otroško lažnivo sanjarijo, zdaj spet karieristično brezobzirno na račun čustvene špekulacije. Morda se bodo zdele komu barve filma preveč kričeče, šarm Rite Hayworth odcvetajoč, igralski poskusi Kim Novak v vlogi naivke pa nebogljeni, toda te pomanjkljivosti bodo odtehtale pri nekaterih popevke Franka Sinatre in plesne točke ter scena strip-teasa, ki pa so jo pretrgale ameriške cenzurne škarje. Skoja je le, da je scenarist podlegel komercialnim težnjam in se ni potrudil, da bi izpovedal tudi kakšno grenko življensko resnico iz življenja bohemskih proletarcev v zabaviščih San Francisca.
Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
BRATJE KARAMAZOVI — A-meriški barvni kincmaskopskl film režiserja in scenarista Richarda Brooksa. O tem filmu je zapisal neki kritik, da gre za ». . . Brate Karamazove F. M. Dostojevskega, ki jih je požrl častitljivi hollywoodski MGM lev . . .«. Res je, da je tisoč strani tega romana že samo po sebi težko eks-cerpirati v dve uri dolg film. Zato je režiser pokazal v filmu le navidezno zvestobo nekaterim najbolj osnovnim zapletom zgodbe, navzlic vsemu pa je naredil nekaj, kar teče in je koliko toliko med seboj povezano. Ne glede na to pa je film svarilen primer poseganja ameriškega filmskega c-kusa v literaturo.
Kritiki tud! sodijo, da Maria Schell razen svojega standardnega simpatičnega dekliškega nasmeha ni mogla kaj več, azijatsko simbolišna pleša Yula Brynnerja pa naj bi ponazarjala »skrivnostnost« ruske duše ter njeno, po povprečnih ameriških ali zahodnoevropskih malomeščanskih pojmih eksotično »demonsko« razklanost med dobrim in zlim, kar nam je sicer F. M. Dostojevski v svojem delu mojstrsko posredoval.
Film bo od 6. do 8. aprila na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
MODERATO CANTABILE — Francoski kinemaskopski film režiserja Petra Brooka, ki je izbral za glavni vlogi dve zvočni imeni francoske kinematografija: Jean-ne Moreau ln Jeana Paula Bel-monda. Morda je prav zato, ker ni Imel posebnih ambicij, uspelo ustvariti režiserju pristno majhno umetnino v tipičnem francoskem slogu. Zgodba se dogaja v majhnem francoskem mestecu na obali Gironde, ki Ieži »bogu za hrbtom«. Kot običajno v takšnih pokrajinskih gnezdecih, ljudje sproti vse pozabljajo, kar se dogaja: zločine, škandale in drugo.
Spričo novega zločina — ko neki ljubimec ubije svojo ljubici — se spoznata glavna junaka našo zgodbe. Spoznata se, govorita o zločinu, ki ostane sicer nepojasnjen, najmanj pa govorita o sebi. Njuna pustolovščina je kratka in prehodnega značaja — kot v življenju marsikaj — dokler ne zapade vse tišini in pozabi vsakdanjosti, prav tako kot Izzveni v pozabo na klavirju vsak modera-to cantabilo . . .
Film bo 16. in 17. aprila na sporedu kima »Park« v M. Soboti.
ESNAPURSKI TIGER - Zahod-nonemškl barvni film režiserja Fritza Langa. Film je pravzaprav plod trojno koprodukcije: zahod-nonemške, italijansko in francoske. Da bo mera polna, naj povemo še to, da igra glavno žensko vlogo Debra Paget, znana zvezda ameriškega filma. Film sicer ne dosega izredno barvitega in bogatega filmskega spektakla istega i-mena, ki smo ga videli med obema vojnama, je pa tudi takšen kot je, privlačen za gledalce.
Zgodba filma je zelo preprosta, za današnje čase celo malce preveč naivna. Ešnapurski maharadža namreč skleno modernizirati svojo deželo in zato povabi k sebi nemškega inženirja. Maharadža pa jo zaljubljen v izredno lepo hindujsko plesalko Seetho, v katero se zaljubi tudi inženir. Med nekdanjim prijateljema zavlada ljubosumno sovraštvo.
Režiserju Langu Je uspelo veščo vplesti v nezahtevno zgodbo vse eksotične značilnosti kraja in časa, v katerem se film dogaja Se več: uspelo mu je ustvariti razkošen spektakl, ki pa nas ne prevzame tako kot predvojna inačica istega filma z nepozabno La Jano v vlogi plesalke Seethe, saj Je Debra Paget le njena bleda eenca.
Ta film z napetim dogajaniem bo na sporedu soboškega kina »Park« od 27, do 29. aprila.
20.00" MILJ POD MORJEM — Ameriški pustolovski film režiserja Richarda Flesherja. Film so posneli po Istoimenskem delu klasika Julesa Vernea. Ne glede na to, da sodi kritika o filmu, da ni
no boljši, ne slabši od ostalih a-daptacij tega popularnega avturja, Jo treba priznati, da je tehnično (kamera in triki) do zdaj najboljši. Film si bo zlasti z veseljem o-glodala mladina, ki se še ne navdušuje za jazz in twist, saj nam z odlično lilmsko tehniko oživlja znano zgodbo o podmornici »Na-utilus« in njenih čudnih doživetjih na morskem dnu.
Ce dodamo še to, da nastopajo v glavnih vlogah Kirk Douglas, James Mason (kapitan Nemo) in drugi znani igralci, lahko zapišemo, da nam bo film še bolj približal dogajanja, ki jih poznamo iz literature. Prepričljiv jo tudi konec filma, ko »Nautilus« zleti v zrak, naši glavni junaki pa se navzlic velikim valovom rešijo z upanjem v tehnični napredek človeštva.
Film bo 7. in 8. aprila na sporedu kina v Beltincih.
VOZOVI NA ZAHOD Ameriški barvni film režiserja William. A Beaudina. Po velikem uspehu svojih filmov o legendarnem junaku Divjega zahoda Davvju Crockettu jo znani producent Walt Disney posnel še obsežen posnel še obsežen film o prvih izseljencih na ameriškem zahodu. V glavnih vlogah srečamo v filmu Fessa Parlierja, Jeffa Yorka, Kith-leen Crowley ln druge. V filmu poje glavni iunak Fess Parker tudi več znanih pesmi, zgodba pa pripoveduje o skupini pogumnih ljudi, ki so krenili sredi minulega stoletja čez ameriški kontinent, da naselijo bogate pokrajine Oregona. Med potjo jih napadejo Indijanci, rešijo pa se tako, da naženejo dragocene konje proti napadalcem. V Oregan pripeljejo naposled Izseljence Indijanci, ker reši glavni junak John smrti sina poglavarja Siouxov.
Torej še ena karavana farmarjev in njihovih družin, ki Iščeji zemljo in se selijo na zahod. Da bi bila zgodba bolj napeta, jih napadejo Indijanci, ki padajo s konjev kot hruške. To smo sicer videli že tolikokrat, da se vprašujemo, zakaj nam podjetja za razdeljevanje filmov ne priskrbijo kaj novega. Take filme bi bilo treba prepovedati za odrasle, razen v družbi otrok do deset let, ki še lahko »prebavijo« to, kar nudijo takšni filmi.
Film bo 21. ln 22. aprila na sporedu kina v Beltincih.
RDEČE LISTJE — Sovjetski film v barvah, ki bi ganil gledalce do solz, če ne bi bilo v njem preveč očitnih elementov nezahtevne agitke. Film, ki je sicer uspešna stvaritev sovjetskega filma, je režiral V. Korš-Sablin še v ča-
M. Monroe bomo videli v zelo dobrem ameriške mfilmu »Nekateri so za vroče«, v katerem nastopa poleg nje tudi znani Jack Lemonn. Film je odlična parodija na ameriške gangsterje, bo pa na sporedu kina v Beltincih 14. in 15. aprila
sih, ko cineastom v Sovjetski zvezi pot ni bila posuta z rožami. V vlogi Stasjo nastopa znana sovjetska igralka Ija Aiepina, glavnega junaka Meteljskega pa igra Eduard Pavuls.
Film so začenja s čudnimi dogodki, ki popolnoma spremenijo Stasjino življenje, skoraj uničijo življenjo Metelskega in poženejo strah v kosti izprijenemu plemiču Sipšinskemu. Dogodki v filmu se naglo vrstijo drug za drugim in Metelski, član gibanja odpora, se po zadnji izdaji brž znajde v zaporu, kjer ga obsodijo na smrt. Stasja je vanj verovala in poroko opravijo v celici. Ko so približa ura izvršitve smrtne kazni, preplavi val protestov ulice in ceste mest in vasi . . . Film se dogaja leta 1936 v Beli Rusiji.
Na sporedu ba 31. marca in t. anrila v kinu v Vidmu ob Ščavnici.
LADJA, KI JE UMRLA OD SRAMU — Angleški film producenta J. A. Ranka, režiserja pa sta Michael Relph in Basil Dear-den, ki je tudi koscenarist. Zgodba je zanimiva, napeta In poučna, v njej pa spoznamo borbeni čoln 107 in njegovo posadko: Billa, Georgeja In Blrdleja. Billa, kapitana, je nekega dne obiskala žena Hellen ln pri zračnem napadu umrla. Billu je odslej njegov čoln maščevalec in z njim zadaja Nemcem boleče udarce, saj je vendar vojna.
Se zanimivejši je drugi del filma, ko spoznamo motorni čoln 1087 v mirnem času. Spet je na njem ista posadka, ukvarja pa se s sramotnim poslom — tihotapstvom. Najbolj napeti so trenutki, ko policija preganja tihotapce in njihov čoln, čigar motorji ne delajo več s polno silo, kakor da bi se sramovali nečednega posla in zlasti zločinskega Hosklnsa, nekdanjega prvega častnika čolna 1087 . . .
Film bo 28. in 29. aprila na sporedu kina v Vidmu ob Ščavnici.
NOČI LUKRECIJE BORGIJE — Francosko-Italijanski film v klne-maskopu in barvah. Režiser je Sergio Grieco, v glavnih vlogah pa nastopajo danes že pokojna Be-linda Lee, Jadues Sernas, Franco Fabrizl in drugi. Film je sicer 1-menitna paša za oči, sodi pa med filme, ki prikazujejo zgodovino ket histerijo. Tu namreč ni normalnega človeka in ne normalnega človeškega odnosa, vse Je tu spletka, laž, sovraštvo ali ljubezen, veščina v mečevanju pa je edina vrlina in edini zakon.
Film o Lukreclji Borgiji ni zanimiv niti kot spektakl. Vse Je v njem staromodno, konfekcijsko, preračunano na uspeh pri občinstvu z otroško domišljijo in z otroškimi zahtevami, podobno romanom, ki izhajajo za kovača ali dva v črno-belih zvezkih. Tisti, ki imajo kakšno boljše kulturno razvedrilo, naj ostanejo rajši doma. To toliko bolj, ker smo v preteklosti že imeli priložnost videti več slabih filmov o Lukreclji Borgiji (z Martine Carrole, itd.). Sicer pa velja, da čaka sicer dobra tema še vedno dobrega režiserja, ki bi nam lahko ustvaril dober film lz italijansko renesanse.
Film bo ob koncu prihodnjega meseca na sporedu kina v Salovcih.
VIDIMO SE V LAS VEGASU — Ameriški barvni kinemaskopski film režiserja Roya Rowlanda s Cyd Chrisse v glavni vlogi. Zopet eden izmed glasbeno-revijskih filmov, zanimiv pa Je v toliko, ker se dogaja v Las Vegasu, ameriškem Monte Carlu. Za manj zahtev ne gledalce je film prijeten izlet po barih razkošnih hotelov, Igralnic in music-hallov tega ekskluzivnega mesta, v katerem se zabavajo ameriški denarni mogotci.
Zgodba je kajpak dokaj naivna in preračunana na občinstvo, ki sl rado ogleda v zatemnjeni kinematografski dvorani vse tisto, kar mu je sicer nedosegljivo. Prikupen lastnik ranča pride v Las Vegas in spozna še bolj prikupno balerno. Vse ostalo je glasbena komedija v slogu broadwayskili glasbenih revij z obilico ameriškega humorja, zapletov in ne preveč globokoumnih dialogov. Ob Syd Charisse pleše tudi znani plesalec Dan Daily, za ljubitelje zabavnih melo.Uj pa nastopajo še pevci Lena Horn, Frankie Lane in vokalni kvartet. Torej film, ki naj bi služil zgolj »bavi in razvedrilu.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu ki a v Križevcih pri Ljutomeru.	-bjš-
Jugoslovanski film režiserja Franceta Štiglica »Deveti krogc je pretresljiva drama iz minule vojne. Na sliki vidimo no~ silca glavnih vlog Dušico Zegirac in Borisa Dvornika, film bo pa na sporedu ob koncu tega tedna v beltinskem kinu.
Zlati časi, kam hitite...
Starec je vzel pipo iz brezzobih ust in rekel: »V starih časih je bila mladina še kaj vredna, danes bi se pa le zabavala in ni za nobene rabo več«. Po vsaki taki rečemo:., tipični za starejše ljudi  začnemo navadno razpravljati o starokopitnosti starejših ljudi, o nepriznavanju današnje mladine in še o marsičem.
Če pa kdo te stare čase aplicira na soboško kulturno življenje, smo pa naenkrat tiho, nit pogovora zastane ali pa se obrne v drugo smer. Skratka, ustvarimo videz, da nas je nekdo sunil v odprto rano, ki nas boli.
Včasih je Sobota imela orkester, danes ga nima. Včasih je Sobota imela zbore (govorim' v množin.!), danes v Soboti ni kvalitetnega mešanega zbora. In potem se nam zdi čudno, da Sobota ni imela proslave ob obletnici smrti Franceta Prešerna! Ali ni logično, da Sobota ni mogla organizirati akademije, ker nima zbora, ker nima orkestra? Mšlim, da smo si edini v tem, da brez zbora ni dobre proslave. Misli bi lahko razpletal dalje, lahko bi se spotaknil ob to, da Sobota že lep čas ni imela kulturne prireditve. Ker mi delovanje dramskih skupin ni dovolj poznano, bi se omejil le na glasbeno življenje v Soboti.
Sobota je pred nekaj leti še imela orkester DPD Svobode in mali godalni orkester Glasbene šole. Danes imamo v Soboti nekako fuzijo teh dveh orkestrov, ki pa ne more naštudirati resnejših stvari iz preprostega razloga, ker je orkester premlad. Toda kje so ljudje, ki so igrali v velikem orkestru in končno kaj dela Svet za kulturo in prosveto, da ne priskrbi Soboti glasben ka, ki bi bil zmožen tak orkester voditi? Se pred štirimi leti, ko je orkester igral skupaj z Zdenko Novakovo
šoli neprimerno, toda le do določene mere in to naj bo zares narodna glasba in ne komercialna, kot jo dajejo Avseniki in podobni ansambli.
Problem zase pa predstavlja zborovska glasba v Soboti. Pred leti je imela Sobota dva kvalitetna zbora. To sta bila gimnazijski zbor in zbor DPD Svobode. Najprej se je razšel zbor DPD Svobode, nato pa še gimnazijski zbor. Tu so vzroki drugačni kot pri orkestru. Mislim, da tu dirigent ni ničesar kriv. Ce je lahko vrsto let vodil gimnazijski zbor, ki je bil nekaj časa med najboijšimi tovrstnimi zbori, zakaj potem naenkrat ne bi bil več sposoben voditi zbora DPD? Lahko nam je le žal, da imamo tako dobrega dirigenta in mu ne moremo dati v delo vsaj povprečnega zbora.
Tu postavljam vprašanje gimnaziji: ali ni trenutno na gimnaziji vsaij štirideset ljudi, ki bi imeli posluh? Trenutno se v Sloveniji težko najde gimnazija brez svojega zbora in tako je soboška izreden primer. Če bi se na gimnaziji našlo toliko ljud;, postavljam drugo vprašanje: ali ljudje s posluhom nimajo dvakrat na teden časa po dve šolski uri za vaje? Nekdaj so si ljudje v zadnjih razredih gimnazije šteli za čast, če so lahko peli v zboru. Večina teh ljudi je delala tudi na drugih področjih, recimo pri športu, v dramskih sekcijah itd., a so vseeno imeli še zadosti časa za zbor. To pr pomin am zato, da se soboški gimnazijci ne bi izgovarjali, z drugim iz-venšolskim delom. Mladinskemu aktivu na gimnazji predlagam, da nekoliko razmisli o tej stvari in če jo bo vsaj malo preštudral, bo uvidel, v kakšni kulturni krizi se nahaja. Mislim, da bi mladnski aktiv moral nujno imeti referenta za kulturo in prosveto, saj iz »kulturnega življenja« so-
MNENJA - POLEMIKA
Chopinov Koncert za klavir in orkester, smo lahko videli, da je to težko nalogo dokaj dobro obvladal. Sicer je res, da je bil okrepljen s tujimi glasben ki, toda večina je bila vseeno soboška. Takrat je bil orkester na višku. Od takrat pa je kvaliteta orkestra vseskozi padala, dokler ni pred letom dni prišlo do popolnega razpada. Pravzaprav se je razpad začel že z odhodom prof. Gruma.
Smatram torej, da je Soboti potreben le dober vodja in orkester bi se lahko spet formiral. Današnji orkester Glasbene šole vsekakor ne more več zadoščati vsem potrebam, ker je, kakor sem že prej omenil, premlad in malo v preveliki meri ogreva in vadi. stvari, ki j h igra že vse od »zlatih časov« soboške glasbene šole.
Ko sem že omenil Glasbeno šolo je umestao, da se ustavim še pri tem problemu; zda se mi, da je šola zašla v slepo ulico, da je zgrešila svoj cilj. Pred leti je bila Glasbena šola tista, ki je proti koncu šolskega leta bila v stanju dati koncert, kjer bi se med izvajanimi deli lahko pojavila imena Chopina, Beethovna, skratka dela, ki se izvajajo po vsem svetu. Tega šola sicer ni izkoristila, vendar je to druga stvar, omenil bi le to, da danes to ni mogoče, pač pa vzgaja v svojih prostorih morje harmonikarjev, ki se ogrevajo vsi, od prvega do zadnjega za Avsen ka. Tu bi postavi vprašanje, kaj je važnejše, ali da izide čez nekaj let iz šole množica »Avsenakov«, ali pa da imajo gojenci osnovni pojem o glasbi, da znajo razlikovati lepo glasbo od slabe. Sicer so uvedli v zadnjem času interne produkcije, ki ugodno vplivajo na gojence, da se učijo nastopati. Že pred leti bi lahko Glasbena šola šla na to, da bi poleg redne letne produkcije dali še pravi koncert, kjer bi nasto-pii najbobši gojenci skupaj s profesorji. To do sedaj še ni bilo izvedeno in bojim se, da ie pri današnjih pogojih popolnoma neizvedljivo. Tako se pa glasbena šola izživlja z neprestanimi nastopi po okoliških vaseh, ki se kaj hitro prelevijo v koncert slovenske alpske melodike. Ne mislim s tem, da je poučevanje narodne glasbe na
boške gimnazije sklepam, da takega referenta ni.
Kot sem že prej omenil, smo imeli v Soboti tudi zbor DPD Svobode, ki pa je propadel še prej kot gimnazijski. Dostikrat se je namreč zgodilo, da so prišli na vaje po dva ali trije pevci. Ker pa zbor s tremi pevci ne more obstajati, se je seveda razšel. Zanima me, kje je številno soboško prebivalstvo, ki ima od dveh naprej večinoma prosto? Je res tako zaposleno s honorarnim delom, da ne more dvakrat na teden brezplačno priti na vaje zbora? Je res Soboto zajela ep demija ho-noraromanije, da nihče več noče zastonj nič delati?
Ostala Slovenila smatra Prekmurje za kulturno na bolj zaostali predel in zdi se mi, da upravičeno. Kje so ljudje, ki delajo za kulturo, ki so poklicno zadolženi za razvoj kulture pri nas? Ali. se res njihovo delovanje začenja in končuje samo na brezkončnih sestankih, ker se izživljajo z vzvišenimi besedami o kulturi?
Mogoče se bo v kratkem v Pomurskem vestniku pojavi oglas: »Zbor DPD Svoboda se bo spet form ral. Interesenti naj se zglasijo v prostorih društva. Plača po tarifnem pravilniku DPD Svobode.«
To bo potem višek delovanja društva. Dokler pa takega oglasa ni, si pa lahko čisto upravičeno zapojemo: »Zlati časi, kam hitite...«
Jože Horvat
Sodimo, da ba objavljeni članek vzbudil veliko razprav. To naj bi bil tudi namen, nikakor pa ne želimo, da bi jemali trditve osebno, kar bi spravljalo vašo javno polemiko v nezaželeno skrajnost. Pričakujemo vsestransko sodelovanje in objektivnost v stališčih.
Prihodnji teden bomo objavili prispevek PET MINUT PRED DVANAJSTO, ki ga je napisal JOŽE TERNAH.
Nenapovedani
sestanek
VI:
Som reden bralec vašega lista. Ob vsem koristnem in u-mestnem, kar preberem v listu pa mi ne gre v glavo, da moram l st vsakikrat »prerezati«, preden ga začnem brati. Če nimam noža pri roki, je to malce neljuba zadeva. Drugo, kar me moti, je vremenska napoved: zakaj ni vedno na istem mestu? (V. J. Stročja vas)
UREDNIŠTVO:
Niste edini, ki želi, da bi bil časopis »razrezan«. Toda drgače gre. Rezanje časopisa bi znatno podaljšalo že tako dolg čas tiskanja. Te nevšečnosti seveda nimajo tisti časopisi, ki Jih tiskajo na rotaciji. Glede vremenske napovedi pa naj povem, da obstoja pravilo: vremenska napoved mora biti obvezno na prvi strani časopisa. Toda včasih dobimo vremensko napoved z majhno zamudo, ko se prva stran že tiska. Sicer pa: letos je bila vremenska
napoved objavljena, razen v eni številki, stalno na prvi strani.
VI:
Pogovor je stekel o slab h cestah. Cestarji so se jezil. Potem je eden izmed cestarjev razložil svoj problem: naredil je prijavo zaradi slabega mostu, ki da je v zelo kritičnem stanju in ne prenese nekoliko večje tonaže. Dobil je na svojo pr javo takle odgovor: »V kolkor boš pust i čez most vozila čez predvideno trnažo, si za to odgovoren!« Ali naj se vsede pred most in »tehta« vozila? (J. N. Bogojina)
UREDNIŠTVO:
O naših cestah je bilo prelitega žo nič koliko črnila. V glavnem gre sa objektivne težave. Promet se Je vsestransko povečal, sredstev za urejanje cest pa ni dovolj. Za odgovornost glede mostu in tonaže pa bi bilo najbolje, če bi se obrnili na cestno upravo, ki bo vedela povedati, kako je bilo to zamišljeno.
UREDNIŠTVO:
Kot vidite, smo v današnji rubriki »Bralci — bralcem v presojo« spet objavili članek, ki gre na rovaš avtobusnim sprevodnikom.
Pisem na to temo dobivamo na uredništvo toliko, da Jih ni moč vseh objaviti. Zato smo se odločili, da nekatere ugotovitve posredujemo na merodajnem mestu, vendar moramo reči, da pri pisanju takih sestavkov ni potrebna tolikšna zaskrbljenost kat jo je izrazil tovariš P. K. (točnega imena kraja ne objavljamo lz obzirnosti, ker Je sam napisal, naj tega ne storimo, »ker bi lahko nastradal«). Enako velja tudi za tov. \. R. iz M. Sobote, ki nam je opisal dogodek z avtobusne proge Lendava — Lipa — Murska Sobota.
VI:
»Saj ne morejo nič imeti,« prepovedujejo po sosednjih vaseh.
»Ko neko delo začnejo, se takoj za tem ... (sprejo)«. Nesoglasja izvirajo že od takrat, ko so začeli graditi zadružni dom. Tudi dokončnega obračuna stroškov elektrifikacija še ni, čeprav je poteklo že deset let.	(M., Vaneča)
UREDNIŠTVO:
Preskopi ste bili v svojem dopisu, da bi vam lahko kaj predlagali. Sicer pa, v desetih letih j® bilo že nešteto zborov volivcev in množičnih setankov Socialistično zveze!
(NadaJJevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK 29. MARCA
5
ZGODOVINSKI DOGODEK - Vodja francoske delegacije' Joxe (desno) in vodja alžirske delegacije Belkasem zapuščata Parc Hotel v Evianu, potem ko sta podpisala sporazum Pot do alžirske neodvisnosti in svobode je s tem odprta.
Čestitki predsednika Tita
Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je poslal prejšnji ponedeljek ob podpisu evianskega sporazuma predsedniku de Gaullu in predsedniku začasne alžirske vlade Ben Hedi pozdravni brzojavki, v katerih izraža v imenu jugoslovanskih narodov svoje zadovoljstvo.
V brzojarviki predsedniku de Gaullu med drugim pravi: »Vest o Vašem daljnovidnem in državniškem koraku je zlasti vzbudla zadovoljstvo pri jugoslovanskem ljudstvu, ki spričo svoje težavne preteklosti zna ceniti, takšne zgodovinske sklepe. Prepričan sem, da ibodo to z višem srcem pozdravili tudi miroljubni ljudje na svetu.«
V brzojavki premiera Ben Hedi pravi med drugim: »Prepričan sem, da bo ta sporazum pripeljal ne samo do konstruktivnega prijateljskega sodelovanja med alži-skim in francoskim ljudstvom, ampak bo tudi močan činitelj miru in mirnega razvoja v smeri uresničevanja teženj afriških narodov kot velik prispevek k miru in miroljubnemu urejanju spornih problemov na svatu sploh.
17 mirovnih ponudb
V sedmih letih in pol je Alžirska fronta nacionalne osvoboditve (AFL) 17-krat ponudila uradnemu Parizu mirovna pogajanja na podlagi pametnih in zdravih načel pravice vsakega naroda do samoodločbe. Naj omenimo samo nekaj teh zgodovinskih dejstev!
□	31. okt. 1945 je pojasnila v razglasu »ljudstvu Alžira v boju za nacionalno stvar« svoj program in »častno podlago za razgovore«
□	Jun ja 1. 1946 je Ferhat Abas na poti po Evropi večkrat ponudil mirovna pogajanja.
□	Junija in julija 1. 1957 sc v Kairu in Tunisu znova po-
jasnili alžirska stališča po pogajanju.
□	L. 1958 je alžirska vlada trikrat ponudila pogajanja.
□	20. junija 1960 je alžirska vladna delegacija prišla na sestanek v Pariz.
□	Avgusta 1. 1961 je Naci-nalnr svet alžirske revolucije znova odprt vrata za pogajanja po neuspelih prvih sestankih v Evianu.
Jusuf Ben Heda
je predsednik začasne alžirske vlade. Po poklicu je lekarnar. Že kot dvajsetletni mladenič se je pridružil nacionalističnemu gibanju Mešali Hadža. V letih pred alžirsko revolucijo je mlad študent i-gral pomembno vlogo v notranjih bojih med posameznimi alžirskimi organizacijami glede vprašanj: reforma ali revolucija.
Francoske oblasti so ga zaprle, nato pa spet izpustile.
Zatem je pripravljal program uporniškega giband za kongres Narodnoosvobodilne fronte avgusta l. 1956 v Sumanu Svoj ognjeni krst je doživel l. 1956-57 v bojih proti tedanjemu francoskemu polkovniku in vodji padalcev Massuju. Od vsega pričetka upora je Ben Heda sodil med tiste, ki so se zavzemali za odločen boj proti kolonialističnemu režimu in za osvoboditev alžirskega naroda.
SEDEMLETNA VOJNA V DVAJSETEM STOLETJU — SEDEMLETNA VOJNA V DVAJSETEM STOLETJU — SEDEM
Alžir na pragu neodvisnosti
Sedem let in pol se je Francija borila za svoje privilegije kolonialne dežele v Alžiru proti narodnoosvobodilnemu gibanju in njegovi armadi, ki sta postavili za svoj končni smoter neodvisnost in svobodo. V resnici pa sega osvobodilni boj v leto 1830, ko so prve francoske čete deželo zasedle. Potemtakem je poteklo 132 let odpora proti tujemu zavojevalcu.
Svet še pomni Abd el Kri-move borce, ki so se pred več kot enim stoletjem borili proti francoski invaziji in so položili orožje šele po izdaji. Okupatorske oblasti so vsak poznejši poizkus odpora zatrle z ognjem in mečem. Nato se je pričelo obdobje kolonizacije.
POKOL PRI SATIFU
Prišla je leto 1945, ki so ga narodi slavili kot simbol neodvisnosti. V boju proti nacističnim silam so sodelovali tudi Alžrci pod poveljstvom francoskega generala de Gaul-la, voditelja svobodoljubne Francije. Ta je Alžircem tudi obljubil avtonomijo. Toda ko so se ob manifestacijah zmage nad fašizmom pojavile tudi Z3ihiteve po alžirski neodvisnosti, je voska streljala na demonstrante. Do največjega pokola je prišlo pri Satifu. Koloni — francoski doseljenci so s pomočjo tujskih legionarjev besno napadali domačine. Šte-mlo žrtev je preseglo več de set tisoč.
Obdobje 1945—1954 obsega le več ali. manj osamljene teroristične akcije. Boj se je razplamtel bolj na političnem področju. Alžirski predstavniki so zahtevali administrativne reforme, revizijo zakonov in podobno. Razumljivo je, da so francoske kolonialne oblasti vse te zahteve odločno zavrnile.
Leto 1954 je prineslo usodno spremembo. Prvega septembra se je pričela oborožena vstaja. Partizanske skupine so pričele ob istem času napadati francoske enote. Vodili so jih izkušeni borci, ki so povečini sodelovali v protifašističnem boju na strani francoske vojske. Partizanske enote so se kmalu povezale med seboj v posebne napadalne oddelke. Najmočnejše akcije so zabeležili na območju gorskega masiva Aures in okrog Constan-tine.
V Fronto nacionalne osvoboditve. ki je predstavljala politično organizacijo upora, so se vključile vse resnično nacionalne sile, ki so stremele za neodvisnostjo.
Devetega novembra istega leta so Francozi aretirali voditelje Alžirskih političnih strank. Nasilje se je s tem pričelo.
OSVOBODILNO GIBANJE
PC VSEJ DEŽELI
V letih 1955-56 se partizansko gibanje z območja Con-stantine in Auresa razširi na vse ostale predele. L. 1956 štejejo enote narodnoosvobod l-ne armade že kakih 40.000 mož. Francoske kolonialne e-note so ob pričetku upora štele 80.000 mož, toda vse večji uspehi osvobodilne vojske vznemirjajo Pariz. Ta zahteva "pacifikacijo", t. j. da z grobo vojaško silo uničijo upor. V Alžir prihajla vedno več najmoderneje oboroženih enot. L. 1956 znaša moč francoske armade že 400.000 ljudi. Dve leti pozneje so našteli skupno 750 tisoč vojakov, žandarjev, policajev in drugih uniformiranih mož.
□	Dne 20. avgusta 1. 1956 so se v Sumanu sestali predstavniki Fromte nacionalne osvoboditve ter delegati osvobodilne armade. Ob tej priložnosti so ustanovili 34-član-ski Narodni svet alžirske revolucije, nekakšno začasno skupščno, in Koordinacijski odbor, ki je pozneje prerasel v začasno vlado.
□	Nato so si sledili dogodki... 22. oktobra 1956 so padli v francoske roke Ben Bela« eden vod ln h revolucionarjev, s tovariši, ko so v letalu potovali z Tunisa v Maroko. Francoska obveščevalna služba je izvedela za njihov polet. Francoski lovci so prisilili letalo« da je zasilno pristalo v Alžiru. Na drugo obletnico osvobodilnega boja so po vsem Alžiru organizirali splošno stavko.
OD »FRANCOSKEGA«
DO MEDNARODNEGA VPRAŠANJA
Alžirski problem postane mednarodni problem, ne samo »strogo notranja francoska zadeva«, kakor so skušali alžirska vojno uradno pojasniti v tujini. Azijsko-afr ska skupina držav je zahtevala razpravo pred Generalno skupščino. Alžirski delavci stavkajo, oblasti pa izvajajo množične aretacije. Preko OZN svet prvič izve o mučenjih pripadnikov alžirskega osvobodilnega gibanja. Pojavi se tudi knjiga Henrija Alegga., ki je sam doživljal golgoto zapora in mučenj v kasarnah padalskih e-not.
PRIHOD DE GAULLA
13. maja l. 1958 so alžirski koloni s pomočjo vojske izvedli državni prevrat. Na oblast je prišel general de Ganile, ki naj bi po željah upornikov dokončal boj proti al-žerskemu osvobodilnemu gibanju. Potem ko je osvobodilno gibanje zavrnilo njegov ultimat, je skušal z okrepitvami zadušiti osvobodilno gibanje. Toda borbeni oddelki alžirskih rodoljubov okrepe boj in ga celo razširijo v samo Francijo. Dne 29. septembra se Odbor za koordinacijo preimenuje v začasno vlado, ki jo je
v najkrajšem času priznalo 17 držav.
Drugi upor kolonov in desničarskih skrajnežev v Alžiru januarja 1. 1960 se konča brez uspeha. Dvaindvajsetega avgusta postavi osvobodilno gibanje zahtevo po referendumu v Alžiru, potem ko je malo prej odklonilo de Gaullov poziv na pogajanja v Melun zaradi ultimativnih zahtev. Decembra pride v vseh večjih alžirskih mestih do demonstracij, ki so pokazale, da so domačini trdno povezan! s svojo osvobodilno fronto in njeno vojsko.
Predsednik de Gaulle je sicer že 16. septembra omenil pravico Alžircev do samoodločbe, vendar v sila zaviti in nejasni obliki. Spričo junaškega odpora osvobo; dilne armade, pa tudi vse močnejših zahtev v OZN mu tudi ni preostalo nič drugega. Medtem ko pariški vladni krogi iščejo tajne stike s predstavniki začasne al-žirsek vlade, je prišlo v Alžiru 22. aprila 1. 1961 do drugega fašističnega upora, ki naj bi prisilil vlado, da se zavzame za -francoski Alžir**. V resnici pa Je predsednik de Gaulle naprej vztrajal pri alžirski pravici do samoodločbe.
Slede pogajanja v Lugrinu in Evianu. Kot reakcija nezadovoljnih kolonistov in dela višjih častnikov, zraste v tem času podtalna organizacija OAS, ki prične s svojimi zloglasnimi atentati s plastičnimi bombami. Medtem prevzame vodstvo začasne alžirske vlade namesto premiera Abasa premier Ben Heda. Sedemnajstega oktobra pride do mogočnih manifestacij Alžircev v metropoli proti grdemu ravnanju policije z njimi. Policija zatre demonstracije v krvi. Novembra se prične osemnajstdnev-na junaška gladovna stavka alžirskih zapornikov, ki se je je udeležilo tudi pet ujetih alžirskih ministrov z Ben Belo na čelu.
PODPORA FRANCOSKIH ANTIFAŠISTOV
V	pričetku tega leta so se posebno močno okrepile protifašistične sile v Franciji kot odgovor na nasilje OAS. Francoska vlada okrepi tajne stike z alžirsko vlado preko Švice, dokler ne pride do javnega zgodovinskega setanka v Evianu, ki je prejšnjo nedeljo končal svoje zasedanje z uspehom — s podpisom sporazuma. Takoj naslednjega dne natančno ob 12.00 so ustavili sovražnosti na vseh alžirskih bojiščih.
Nenapovedani
sestanek
(Nadaljevanje s 5. strani)
VI:
V	rogašovskem kotu imamo zelo dobre prometne zveze, moti nas pa to, da imamo v vasi premalo poštnih nab ral-n'ikov. Nabiralnik je namreč tam, kjer je le nekoliko hiš in sicer 12, ostalih 73 hiš pa nima od tega nabiralnika prave koristi. (G. F., Ropoča)
UREDNIŠTVO:
Odgovor ste dali (v Vašem pismu namreč) že sami, ko pravite, da so Vam na pošti že obljubili, da bodo zadevo uredili. Poskušajte še enkrat.
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 1. do 7. aprila
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini; 8.50 Skladbe o Mikiju in druga svoja dela za o-troke izvaja pianist Pavel Sivic; 9 05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.48 Partizanski samospevi Janeza Kuharja — Odločitev — Slovo partizana — Večer — Nekoč bodo legli; 10 00 Se pomnite, tovariši.. . Janez Golob: Tega ne bom storil; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Nekaj melodij za dober tek; 13.30 Za našo vas; 14.00 Vesele slovenske narodne v Izvedbi naših zborov; 15.15 Zveneče kaskade; 16.00 Humoreska tega tedna — Žarko Petan: Leteči upokojenec: 16.20 V prijetnem razpoloženju ob radijskem sprejemniku: 17.05 Koncert v ritmu (Zbor in orkester Ray Conniff); 17.15 Radijska igra — Jo-hannes Hendrich: Leila in nameni gospe Pozzi; 18.09 Emanuel Cha-brier: Pastoralna suita; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Razni orkestri — razni stili (Bllly Vaughn, Hugo Winterhalter ln Michael Lanner); 20.00 Izberite melodijo tedna; 20 45 Iz albuma orkestra Raphaele; 21.00 Umetnost Fritza Krelslerja: 2145 "V soju zvezd" (Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri); 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana: 23.05 Želimo vam obilo zabave.
PONEDELJEK
8.05 Naši solisti v popularnih operah: 8 35 Glasbeno srečanje; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Naš zabavni kaleidoskop: 10.15 Od tod in ondod: 11.00 Četrt ure z Zado-
voljnimi Kranjci; 11.15 Naš podlistek Pierre Boulle: Mesečeve! — I ; 11.35 Pevske ter instrumentalne miniature; 12.05 Trio Slavka Avsenika: 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Do dveh pa v zabavnem tonu; 14 00 Orkestralne rapsodije; 15.20 Violina in viola; 15.40 Literarni sprehod — Henri Thomas: Predgorje; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Ko na zem: ljo pada mrak...; 18 45 Radilskd univerza — Pavle Janežič: Skrb za slepe; 19.05 Naši mladi repro-duktivci; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbena skrinja; 20.45 Kulturni globus; 21.00—22.50 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zadnji ples pred polnočjo; 23.45 Melodije za lahko noč.
TOREK
8 05 Gorenjski vokalni oktet; 8 25 Naš zabavni kaleidoskop; 8 55 Radijska šola za srednjo stopnjo Ekspresno pismo; 9.25 Medigra iz orkestrskega studia — L. M. Škerjanc: Fantazija za klavir in orkester, Bruno Bjelinski: Mediteranska simfonietta; 10.15 Izberite melodijo tedna; 11.00 Kvartet Jožeta Privška; 11.30 Iz slovenskega opernega repertoarja: 12 05 Slovenske narodne pesmi: 12.15 Kmetijski nasveti: 12.25 Melodije ob 12.25: 13.30 Z narodnimi pesmimi od Triglava do Ohrida; 13.50 Nekaj melodij za godala: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ciril Kosmač: 14.35 Šopek samospevov Hrabroslava Volariča z doma-
čimi medigrami; 15.20 Lahka glasba z orkestrom Gabriele; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas: 17*05 Izbor iz Čajkovskega -	4 oddaja; 18 00 Poročila
aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
—	Iz mladih dni slavnih skladateljev (J. S. Bach. J. Haydn. W. A. Mozart, L. van Beethoven, Chopin: 18 45 S knjižnega trga; 19.05 Zabavni orkestri naših radijskih postaj; 20.00 Pol ure z zboroma Slovenske filharmonije ln RTV Ljubljana; 20.30 Radijska igra — Wolf-gang Weyranek: Indijska balada; 21.45 Gaetano Corticelli: Romantični trio za klarinet, violončelo ln klavir; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (23) Francoska moderna: Jo-livet, Messiaen, Ibert, FranQaix; 23.05 Mladim plesalcem; 23.45 Melodije za lahko noč.
SREDA
8.05 Naš zabavni kaleidoskop; 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb
a)	Gustav Strniša: Nekaj za vas,
b)	Glasbena oddaja za cicibane — Na otroškem igrišču; 9.25 Pesem, ples ln sonata Antonlna Dvoraka
—	Dumka in Furiant (Magda Ru-sy — klavir) — Sonata v F-duru za violino in klavir op. 57 (Josef Suk — violina, Jan Panenka klavir); 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Alojz Srebotnjak: Glasba za godala: 11.15 Človek in zdravje: 11.25 Želimo vam dober tek: 12.05 Ob zvokih Veselih planšarjev: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12 25: 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper; 14.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Ek-
spresno pismo; 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 15.20 Jean Sibelius: Prva simfonija; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Šoferjem na poti; 17.50 Dve skladbi z orkestrom Raphaele; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Dve zasedbi — navadna in nenavadna; 18 40 Benjamin Britten: Interludij za harfo (Solist Jože Pikelj); 18 4$ Ljudski parlament: 19 05 Veliki zabavni orkestri tega tedna: 20.00 Naš variete; 21.00 Gian Carlo Me-notti: Amelija gre na ples — Komična opera v enem dejanju; 22.15 Po svetu jazza — -Nepoznani jazz-mani«; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Pe-tar Konjovič: Prvi godalni kvartet v d-molu; 23.45 Melodije za lahko noč.
Četrtek 
8 05 Plesni ritmi s koncertnega in opernega odra; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. — (ponovitev) Ciril Kosmač; 9.25 Ciganski napevi z orkestrom Toki Hor-vath; 9.40 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Pogovor flavte in fagota: 11.30 Arije iz malo znanih oper; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12 25: 13.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov; 13 50 Operetni napevi v ritmu: 14.05 Blaž Arnič: Sedma simfonija -S’m-foniia dela«: 15.20 Izlet na Havaje: 15 30 Turistična oddaja; 16 00 Vsak dan za vas: 17.05 Koncert po že-Uah oos’u'aicev: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Od harmonike do orkestra — vse v ritmu: 18.45 Kulturna kronika;
19.05 Amsterdamski Concertgebouw orkester pod taktirko Eduarda van Beinuma; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester Franck Pourcel;
21.00	Literarni večer — Corneille: Le Cid; 21.40 Edith Farnadi igra Bartoka in Liszta; 22.15 Naš skupni studio; 23.05 Scene iz Kogojevih -Črnih mask**; 23.30 Ansambel Tommy Gumina; 23.45 Melodije za lahko noč.
PETEK
8.05 Naš zabavni kaleidoskop; 8.55 Pionirski tednik; 9 25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Tri a-rije iz Meyerbeerovih oper; 11.15 Naš podlistek — Pierre Boule: Me-sečevci — II; 12.05 Poje Slovenski oktet: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 V narodnem tonu; 13.45 Zabavni orkester Frank Chacksfield; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Povest o zeleni livadi: 14.35 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere -La bohe-me«; 15 20 Chopinovi valčki in nokturni: 15.45 Jezikovni pogovori: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Trije skladatelji — triie koncerti:
18.00	Poročila — aktualnosti doma ln v svetu: 18 10 Domači napevi; 18 45 Iz naših kolektivov; 19 05 Od pristanišča do pristanišča z orkestrom Les Baxter; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubi lana; 20 15 Tedenski zunan^e-politični pregled; 20.30 Skladatelj Anton Lavrin: Iz njegove klavirske in zborovske glasbe; 20.55 Majhen koncert Hol-lywoodskega simfoničnega orkest-
ra; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22.15 Ob zvokih zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Simfonična glasba z obeh strani Atlantika.
SOBOTA
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji: 8.40 Petnajst vedrih minut; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — (ponovitev) Povest o zeleni livadi; 9.25 Melodije, ki jih radi poslušate; 9.45 Igra vam trio Bardorfer; 10.15 Od tod ln ondod; 11.00 Pet pevcev — pet popevk; 11.30 Risto Savin: Trio v g-molu za violino, violončelo in klavir; 12 05 Trio Avgusta Stanka; 12 15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.00 Gioacchino Rossini — Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Domači zabavni ansambli (Ansambel Sepe, Ljubljanski jazz ansambel ln Kvintet Kampič); 15.40 Moški zbor -Zarja« iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino . . .: 17.50 Vedri intermezzo; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Dva velika prizora tz Gounodovega -Fausta«; 18.45 Naši popotniki na tujem: 19 05 Zdaj pa kar po domače: 20 00 -Na lepi modri Donavi« (valčki Johana Straussa); 20.20 Jacques Perret — Jean Forest: Korporala se drži smola — V. e-pizoda: Korporal pobegne drugič; 20.55 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
6
KRVAVA PRIČA NASILJA. Tako je podtalna francoska armada OAS zahrbtno »obračunavala« z domačni v alžirskih mest h. Francoski stražarji so navadno molče opazovani take prizore ...
POZORNOST GASILSKIM DRIŠTVOM
V	nedeljo je bila letna skupščina Občinske gasilske zveze tudi v Murski Soboti. V poročilu in obširni razpravi so ugotavljali, da so se gasilska društva, razen nekaterih redkih izjem, v lanskem letu zopet tehnično znatno okrepila. To potrjuje tudi dejstvo, da je lani kar osem društev v murskosoboški občini kupilo nove motorne brizgalne, gasilsko društvo Korovci je kupilo gasilski avtomobil, razen tega pa je občinska gasilska zveza kupila še eno avtocsterno, ki jo bo dodelila najboljšemu gasilskemu društvu. Društva so doslej kupila tudi precej uniform in ostale gasilske opreme ter dograjevala domove.
V	poročilu so omenili, da so društva lani sodelovala pri gašenju 24 požarov ter obvarovala precej premoženja. Posebno so pohvalili preventiv no delo, saj so ugotavljali, da je število požarov v nekaj letih upadlo skoraj za polovico. To je vsekakor lep napredek. Slabo pa je s preventivnim delom gasilcev v rsospodar. skih organizacijah. Tam se še ta gasilska dejavnost ni v do-voljni meri uveljavila.
Nadalje so ugotavljali, da gasilska društva kljub vsestranskemu napredku še niso tehnično dovolj usposobljena. Zlasti slabo je glede prevozov, kakor tudi obveščevalnih sredstev. Predlagali so, naj društev ne bi združevali, pač pa naj bi ukinili tista društva, ki
so slaba in praktično odmirajo.
Tudi na letošnji letni skupščini so ugotavljali, da v manjših krajih nimajo težav zaradi
pomanjkanja članstva, slabša pa je v tem pogledu v večjih krajih, kakor v M. Soboti, Prosenjakovcih, pri Gradu in drugje.	-js-
Krajevna skupnost v Bakovcih napreduje
Krajevna skupnost v Bakovcih si že dalj časa prizadeva, da bi se s svojim delom vsaj do neke mere približala krajevnim skupnostim v ostalih krajih.
V enem izmed prostorov starega gasilskega doma v Bakovcih, ki je bi namenjen za pisarno, so lani odprli brivsko-frizerski servis. Ker za serv.s niso imeli sredstev, so si jih izposodili. V tem salonu dela sedaj samo ena frizerka in kot smo zvedeli, so cene uslug, zlasti za ženska dela, do 250 dinarjev nižje kot v Murski Soboti. V kratkem pa namerava krajevna skupnost odpreti še šiviljski servis, v katerem bosta zaposleni dve šiivilji.
Prav tako nameravajo še letos, v prostoru pri šoli, ki je do sedaj služil za skladišče« nje drv, urediti protitrahom-sko ambulanto. Ta sicer že deluje, vendar pa zaradi pomanjkanja prostorov morajo opravljati preglede kar na šolskih
hodnikih. Že letos pa nameravajo pričeti z gradnjo stanovanjskega bloka. Nekaj sredstev so obljub.li kmetijska zadruga, Občinski ljudski odbor ,n trgovsko podjetje »Merkur« v Murski Soboti. Kot smo zvedeli, bodo zgornje prostore uredili za stanovanja učiteljem in nekaterim uslužbencem kmetijske zadruge. V pritličju bodo uredili večjo dvorano ter pisarno, ki bo v glavnem služila za razne seje dalje nameravajo urediti tudi ambulanto s čakalnico, ki bo pa hkrati sluzila tudi za posvetovalnico. Prav tako bo v pritličju stavbe lokal trgovskega podjetja »Merkur«.
Novi stanovanjski blok bo v bliž'nd gostine Rajh. Za letošnje leto nameravajo pripraviti načrte ter postaviti temelje. Krajevna skupnost ima že sedaj pripravljenih 60 tisoč k-o-sov zidne opeke, gramoz in pesek pa bodo vaščani navozili sami s prostovoljnim delom.
V ČETRTEK ODHOD
BRIGADE
Prihodnji četrtek bo odpotovala na zvezno delovno akcijo prva letošnja, po vrsti pa že 15. PMDB »Stefan Kovač«. Brigada bo ostala na akciji diva- meseca, štela pa bo 120 brigadirjev, čeprav je javljenih blizu 140. Brigada bo bivala v Miloševcu.
MLADINSKA POLITIČNA
SOLA KONČANA
Pred kratkim so v Ljutomeru končali s poukom v mladinski politični šoli. Pouk je trajal dva in pol meseca, obiskovalo pa ga je blizu petdeset mladincev im mladink iz razo 'h aktivov. Izpite je o-pravlo 44 mladioncev im mladink.
BRALCI - BRALCEM V PRESOJA
NE TAKO, MLADI TOVARIŠ!
Avtobusna proga Bučkovci — Maribor. Močno sneži. Zelo mlad sprevodnik prodaja vozne listke. Tudi starčku, ki je vstopil v Bučkovcih in se peljal do Drakovec. Starček ni sedel. V Drakovcih, kjer je mislil izstopiti, so ga prehiteli mlajši vstopajoča ljudje. Mirno je čakal, da so vsi vstopili. Počasi, z okornim korakom, je stopal od stopnice do stopnice.
PRAVNI KOTIČEK
VPRAŠANJE:
Brez odločbe stanujem 9 mesecev v sobi, s katero razpolaga stanovanjski organ občine. Zanima me, ali imam pravico do sobe, ali me pa stanovanjski organ lahko izseli?
ODGOVOR:
Stanovanjski orgam občine oddaja prosta stanovanja, katerih ni upravičen oddajati drugi orgam, organizacija ali oseba. Ko stanovanjski orgam odda stanovanje določeni osebi, izda posebno odločbo. Po izdaji odločbe oseba, kateri je stanovanje dodeljeno, sklene pogodbo s hišn m svetom tiste hiše, v kateri se stanovanje nahaja. Vselitev v dodeljeno stanovanje se sme izvršiti šele po sklenitvi stanovansjke pogodbe. Če se kdo vseli v stanovamtje v nasprotju s tem postopkom, lahko stanovanjski organ občine izda odločbo o izpraznitvi stanovanja. Ob prisilni izvršitvi vi odločbe o izpraznitvistanovanja ne more zahtevati tisti, ki je izseljen niti najpotrebnejših prostorov.
Po navedenih določilih Zakona o stanovanjskih razmerjih stanujete v sobi brez pravnega naslova, zato vas stanovanjski organ lahko izseli.
Takrat pa zaslišimo sprevodnikov glas: »Hitreje izstop te, če mislite, če ne, vas bom vrgel ven ...« Poznam tega starčka. Njegova življenska pot je polna skrb, dela in težav. Tudi Nemci mu niso prizanesli, Kot zavednega Slovenca so ga leta 1941 s črn m avtom odpeljali v pregnanstvo. Ta starček osemdesetih let je prej zelo rad sodeloval v kulturno-pmsvet-nem delu v Bučkovcih. V pevskem zboru nikoli ni manjkal njegov lepi, globoki bas.
Zato — in še zaradi mnogo drugega: Ne tako, mladi tovariš!
H. T.
KAJ JE S SLATINSKIM
VRELCEM V NUSKOVI
Kraj Nuskova je znana vas na Goričkem, zlasti po slatinskem vrelcu, ki pa je zelo zanemarjen.
Slatinski vrelec je bil pred nekaj leti v nehigienskem stanju; jama je bila polna žab in vaščani so zaremali slatino kar s posodami. Kmalu za tem so očistili jamo, ostran li nesnago ter jo zabetonirali. Za oščenje vrelca pa so poklicali »Nafto« iz Lendave. Kmalu so začeli z vrtanjem, toda, zaradi slabega terena so delo opustili. Vrt no so zabili in vrelec v jami je prenehal.
Betonska jama danes služi za greznico. Poprej je Imela jama vsaj zeleno ograjo, a danes še te ni. Mislim, da je tako nezavarovana jama nevarna kakor za otroke, tako tud; za živno. Vaščani se sprašujejo, kdaj bo pr šel kdo in zavarova-1 slatinski vrelec oziroma jamo.	-at
Kritičen zapis ob —
Pokaži, kaj znaš - in česa ne
V Soboti, v dvorani kina Park, polni do zadnjega kotička: dijakov, šolarjev, pa tudi gospodinj in možakarjev, ki sicer ne hodijo na prireditve — v soboto 24. marca, prireditev, ki zasluži več graje kot pohvale (verjetno mi kdo iz občinstva v duhu že žvižga). Kljub viharnemu ploskanju, kljub navdušenju, kljub žvižganju zoper »prestrogo« strokovno komisijo — si dovoljujem par kritičnih pripomb. Par pripomb v obrambo in za vzgojo okusa, par pripomb v imenu kulturne zabave!
Odgovarjam na vprašanje, ki ga- je ob koncu »oddaje« zastavil na odru tov. Grle-cu, članu ocenjevalne komisije, Evald Flisar, aranžer prireditve — kaj meni o pravkar končanem nastopu? — Tov. Grlec je bil vljuden, jaz bom odkrit, tov. Grlec je upošteval »okoliščine«, jaz bom vzel menila, veljavna v kulturi, Predvsem kultura ne sme biti nekulturna, sicer ni kultura — pa tudi razvedrilo naj postane kulturno, ne pa zgled za spakovanja in zgled neznanja. Hrup nogometnih igršč naj ostane tam, kamor spada; grozeči žvižgi navijačev niso znak kulturne ravni, pa tudi zdravega ljudskega okusa ne. S štoparico se meri hitrost tekačev in smučarjev, dvomim pa —in z mano še marsikdo— v uporabnost sekund in desetink sekunde za ocenjevanje raznih solistov in skupin. (Na prejšnjem Pokaži, kaj znaš! so namreč s štoparico merili čas ploskanja, se pravi, čas vnetega navijanja — to naj bo enakovredno strokovni komisiji!) Tako se lahko zgodi, da grab, nekult viran, netalentiran popevkar prekriči n. pr. Zo-lija Fujsa, ki že leta vadi vol no in zna lepo zaigrati zahtevne skladbe, poskočna polka pa gredoč preplavi kultivirano pianistko. Deco ocenjujaio seveda sentimentalno. Dekle v kratkem krilu je deležna hrupnega ploskanja, še preden odpre svoje povprečno grlo. Skratka — »slab cirkus«, kot mi, je dejal znanec, ki ga odl ku:e čut za mero. Komisije iz publke so dobrotljive, cesto brez meril in v zadregi, strokovne komisije pa dobrohotne, upoštevajo vse mogoče okolišč ne, tudi grozeče žvižge. Zlasti slabšam izvajalcem rade »pogledajo skoz prste«. Zato tekmovalci brez znanja, brez talenta in škandalozno nepopravljeni! Nekateri se očitno ne zavedajo, kako »ga lomijo in sv rajo na veliko«, kot je nekdo iz nehrupnega dela publike pripomnil v soboto, ko je zardeval za recitatorja Povodnega moža; saj bi mu ob magnetofonskem traku lahko našteli kup jezikovnih napak, niz grehov zoper Prešernovo besedilo, vrsto zmrcvarjenih rim, značilen ritem in smešno interpretacijo — pa čeprav jo fant baladlo, bogato možnosti za dramatično in slikovito interpelacijo — bral! Prešeren bi se v grobu obrn in na vsaki pošteni osemletki bi fant dobil cvek iz branja! Skratka — brez obzira do publike in brez dolžnega spoštovan a do umetnine. katero je »rec tiral«. Tako ne gre! Vsaj aranžer in režiser E. Flisar bi to bil moral vedeti, in preprečiti.
Nemogoča sta bila tudi popevkarja iz Ljutomera: brez prikupnega glasu, brez
pravega življenja, le s pretiranim smislom za nesmiselno stresanje z glavo, za stresanje brez zveze z besedilom popevk, z žalostnim smislom za primitivno »spuščanje« primitivni! glasov (n. pr. ob popevki Bruderli). Ne vem, kaj bi rekla nogometna publika, če bi tekmovali kruljavi (dočim se na pevskih nastopih lahko kruli), če bi namesto golmanov branili vrata trapasti klovni! In kaj bi naposled rekli gostje, če bi jim za pošten denar po gostilnah namesto jeruzalemčana servirali patoko ali skisano sirotko!
Otroci so bili pripravljeni za nastop. Publ ika jim je toplo ploskala. Breda iz Ljutomera je v tradicionalnem osnovnošolskem načinu (zatezanje vokalov, naivne kretnje) uspelo povedala Pravljico o punčki Maji (4. mesto) — Seršenova otroka, tudi iz Ljutomera, pa sta zapela par pesmic in po žrebu dobila priznanje za prvo mesto. Tretje mesto je prav tako po žrebu pripadlo muzikalnim fantom kvinteta veseli gimnazijci, ki bi lahko z vztraj-nim delom dosegli kaj več, kot so pokazali tokrat. Na drugo mesto je padla najboljša tekmovalka, že znana popevkarica Jožica Špraicer. Tako Jožica kakor njen par v duetu Alfred Sebjanč (nastopil je izven konkurence) sta od prvega podobnega nastopa ono leto napredovala (Sprajceriev. bj svetovali manj grimas in bolj ubrane kretnje). Njima gre hvala, da se prireditev ni izprevrgla v Pokaži, česa ne znaš!
Pevec v madžarščini, lendavski muzikantje, punčka, ki je recitirala svoje pesmi o praznikih. n. pr. o Pustu in podobne, sicer niso motili, a nič več. Verzi omenjene šolarke in skladbi gimnazijca Berdena, skratka vse. kar smo culi izvirnega, spommja na očitne vzore.
Idela z gobezdačem Blažem (prekmurskim Telekom) je dobra, Jožek Emri se je kot Blaž dobro odrezal. Radi bi ga še čuli, le ime naj spremeni (Blaž ni tipično prekmursko). Blažek pa dokazuie, da nam ni treba Bruderlov, Džimijev, da bi se dalo marsikaj duhovito opraviti po domače, ljudsko, naravno in navihano, iz nas in za nas — brez opičjega posnemanja in klavrnega spakovanja.
Pobudnik (v imenu Okrajnega odbora Počitniške zveze), orgarizator, režiser (?), aranžer, pol napovedovalca (ženski del je dobro opravila četrtošolka Slava Curie), skraitka »motor in pilot« priredi tve Evald Flisar je dal nastopu talentov in atalentov južnjaški tempo, tehnično gladek potek, napetost s presenečenj, mikavnost z nagradami in še muzko pred in po programu povrh. Skratka — v redu otovir, vešče, le brez okusa in pravega čuta za, mero.
Prireditve Pokaži, kaj znaš! vlečejo; zato bi bilo pra.v da bi v mikavni okvir dali poslej več vsebine, več talentiranega in več lepega, morda tudi kaj satiričnega. Postale naj bi učinkovita šola okusa in zdrave mere, ne pa zgolj kričava priložnost za pačenje vrednot in razkazovanje revščine.
Janko Liska
POMURSKI VESTNIK ODKRIVA POMURJE
Kaj pravijo na
Cven je že iz prejšnjih let znan kot eden znanih kulturnih centrov v ljutomerski občini. Tradicijo ima zlasti TVD Partizan, ki je bilo pred leti eno najboljših podeželskih telesnovzgojnih društev v Jugoslaviji. Dobršen del aktivnosti je to društvo ohranilo vse do danes, vendar ni več na taki ravni kot je bilo takrat. Po mnenju nekaterih je temu vzrok tudi gospodarjenje z dvorano, nad katero si je doslej nekako lastilo pravice prosvetno društvo.
Kljub vsemu pa ne smemo prezreti, da ima TVD Parti-
zan na Cvenu lep krog mladih in starejših članov, ki redno telovadijo. Imajo kar štiri skupine. Med vodn-ki je baje najbolj požrtvovalna Mira Mavričeva, ki vodi pionirke in mladinke, pohval it pa so mi tudi vodnika mladincev Petra Žibrata. V tem času se društvo pripravlja na samostojno telovadno akademijo, ki jo bodo pripravili letošrvo spomlad Za datum se še niso dogovorili,, po vsej verietnosti pa bodo meli akademijo v okviru prvomajskih proslav. Takrat bo namreč gasisko društvena Cvenu proslavilo tudi 70-letni-
POMEMBNA VLOGA BLAGAJN VZAJEMNE POMOČI
Blagajne vzajemne pomoči odigravrio čedalje večjo vlogo. Doslej ima te blaga me že 30 s Vidkalnih podružnic v našem okraju. Ob koncu lanskega leta so blagajne razpolagale s preko sedem in pol milijoni dinarjev, lani pa so zabeležke 36 milijonov dinarjeiv prometa, Izgleda, da bodo te blagajne v kratkem ustanovili še v nekaterih podjetjih, saj predstavljajo za zaposlene zelo koristno pomoč.
Cvenu
co obstoja. Pripravljalni odbor, ki so ga imenovali za organizacijo proslave, ima v programu med drug m tudi večje gasilske vaje, na katerih bodo sodelovali tudi člani sosednjih društev.
Dela dosedanjega krajevnega odbora, ki ga je pred kratkm zamenjal odbor krajevne skupnosti, bi ne mogel podrobno ocenjevati. Sodeč po razgovorih in razpravah na nekaterih sejah, pa lahko sklepam, da ne zasluži preveč dobre ocene. Še posebno slabo so se nekateri odborniki odrezali pri pripravah na ustanovitev krajevne skupnosti. Tu krajevni odbor pravzaprav sploh ni odigral svoje vloge, zato je morala vso delo prevzeti organizacija SZDL. Tako so klub neaktivnosti nekaterih članov krajevnega odbora pred kratkm izvolili odbor krajevne skupnosti za vasi Cven, Mota, Spodnje in Zgornje Krapje. Prebivalci omenerih vasi si obetajo, da bo odbor skupnosti resnem prijel za delo. Program imajo precej obširen. Mod drugim imajo predvideno ustanovitev ko-lanskega, kovaškega, šiviljskega in čevljarskega servisa Najprej bodo seveda ustanovili najnujnejše servise.
Na Cvenu pa imajo tudi težave s prostori. Ni še dolgo tega, ko so uredili prostor za klub, v katerega so namestili vaški televizor, v kratkem pa bodo odprli še pisarno krajevnega odbora SZDL, ki bo odorta vsak teden trikrat. Za upravljanje z dvorano v zadružnem domu pa so imenovali poseben upravni odbor.
J. Stotnik
0 prehrani otrok v predšolskem obdobja
Človekovo telo je sestavljeno Iz velikega števila različnih celic, ki so spojene v različna tkiva. Naj o-menim le nekatera od njih: kosti, mišičje, živčevje, ožilje, koža Itd. Vsa ta tkiva — oziroma njihove celice — so pa zmožne razvoja in rasti le, čo imajo na razpolago dovolj »materiala« v obliki prehrane: beljakovin, maščob, sladkorjev, vitaminov ter rudninskah soli. Polnovredne beljakovine se nahajajo v živalskem mesu, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih; skoraj polovico manj so vredne beljakovino rastlinskega izvora v grahu, fižolu, krompirju, različnih sadežih itd. Beljakovine so predvsem "gradbeni material" za različna telesna tkiva In če jih pri manj-kuje, se to nujno odraža na celotnem telesnem in duševnem zastoju. Maščobe so prav tako velikega pomena za razvoj različnih telesnih tkiv, dalje slutijo telesu v oporo, ga ščitijo pred mrazom in udarci, posredujejo telesu nekatere v njih topne vitamine itd. Rastlinske maščobe (olja — predvsem belo olje) so lažje prebavljive kot živalska mast (svinjska, loj) — in so torej v otroški prehrani primernejše. Sladkorji so potrebni organizmu kot gorivo, da omenim le njihovo najvažnejšo vlozo. Dobimo jih v sadežih in zelenjavi, v moki, v mleku In v obliki industrijskega sladkorja. Vitamini so posredniki sklad-
nih funkcij v telesu — brez njih pride kmalu do občutnih telesnih okvar. Dobimo jih v že omenjenih živilih, nekatere predvsem v svežem sadju in zelenjavi. Rudninske soli so potrebne telesu za izgradnjo okostja (kalcij, fosfor itd ) za tvorbo krvi (železo) ter mnoštvo drugih opravil, ki so povezana z nemotenim obstojem zdravega telesa.
Otrok v predšolskem obdobju rabi 1200 1600 kalorij dnevno; po z.nanstvenih izsledkih bi bilo smotrno, da jih dobi ve mešani hrani, ki naj bi bila sestavljena primerno z ozirom na posamezna živila: 15 odst. iz beljakovin, 25 odst. Iz raznih maščob In 60 odst. iz ‘sladkorjev.
Omenil sem že, naj bo otrokova prehrana mešana in raznolika; mora pa biti tako pripravljena, da je lahko prebavljiva in obenem nasitna, ponudena naj bo otroku čisto, okusno in vabljivo, da mu vzbudi apetit. Ni pametno otroka siliti k jedi, niti ga pri njej kakorkoli motiti. Naj se otrok jedi posveti, navajati ga je treba, da hrano dobro zgrize in prežveči v ustih, ker je s slino dobro prepojena in premleta lažje prebavljiva. Osnovna otrokova hrana je lahko del tiste (onstran drugega leta), ki Jo uživa ostala družina, če je pravilno sestavljena in pripravljena; v kolikor je pomanjkljiva, mora-
mo otroku dodajati dodatke polnovrednih hranil v obliki mleka, jajc, mesa, sira itd.
V drugem letu življenja naj otrok še ne bi jedel skupno z ostalo družino pri isti mizi — pozneje pa je to celo priporočljivo, posebno, če so pri mizi dobri jedci in vlada med njimi vedro razpoloženje. Starši naj se izogibajo pri mizi reševati različne burne dnevne dogodke in probleme, ker bi to otroka po nepotrebnem vznemirilo in mu pokvarilo apetit. Otrok v tem starostnem obdobju skuša posnemati v vsem odrasle pri umirjenem družinskem vzdušju in okusno pogrnjeni mizi ter tečno pripravljeni jedi se bo počutil enakovrednega družinskega člana, ki ni niti zapostavljen, niti ni center pozornosti.
Število dnevnih obrokov pri predšolskih otrocih naj bi se ravnalo nekoliko po potrebah otrokovega organizma in po apetitu: dobremu jedcu bomo dali 3 glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo), ter dve malici (predpol-dansko ln popoldansko) — pri slabih jedcih lahko eno ali obe malici izpustimo, če sicer dobro uspevajo. Seveda velja to le za zdrave in normalno razvite otjo-ke; prehrano bolnega otroka bo svetoval zdravnik.
Vsi otroci ne rabijo enako količino hrane, važno je, da otrok sam prosi hrano — nikdar mu Je
ne smemo vsiljevati. Prav bi bilo, da dobi za zajtrk nekaj več kot samo skodelico mleka, čaja ali kave; morda jajček, malo sira, sirovo maslo s kruhom ali kaj podobnega, v tem slučaju lahko izpustimo predpoldansko malico in mu ponudimo le malo sadja. Popoldan pa naj le dobi krepkejšo malico, ker je navadno časovni razmak med kosilom in večerjo večji.
Pripomnim naj še to, da ni vseeno, s čim in kako napolnimo želodček našemu otroku. Zavedati se moramo, da jo od prehrane odvisen njegov telesni in duševni razvoj. Ob primerni in zadostni hrani se otrokovo telo in duševnost krepita ter ga ob smotrni vzgoji pripravljata za poznejše naloge, pred katere ga bo postavilo življenje. Dobro prehranjen le odpornejši napram različnim nalezljivim obolenjem - in četudi zboli za katerim izmed njih, ga navadno lažje preboli ali vsaj ni takoj v neposredni življenski nevarnosti — kot je to često slučaj s podhranjenim otrokom. Na to naj bi malo mislile matere, ko pripravljajo hrano za svoje otroke — prav tako očetje kot hišni poglavarji. Z marsičem Je možno posredovati ljubezen svojim dragim: eden od načinov za to je lahko tudi dobra, okusna in vešče ponudena hrana otroku.
Dr. Franc Žibrik 
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
7
Tak, nezavarovan prehod v Lendavil
Sklad za telesno vzgojo v Radgoni
Na območju gomjeradgon-ske občine delujejo uspešno telesnovzgojna društva Partizan v Apačah, G. Radgoni in pri Vidmu ob Ščavnici, medtem ko društvo v Sl. Radencih zaradi pomanjkanja primem h prostorov že nekaj let ne dela. Društva imajo vse oddelke, vendar je število njihovih članov majhno. V najslabših pogojih dela društvo pri V timu, ki bo moralo svoj dom obnoviti, manjka pa jim tudi vodnikov.
Tudi telesna vzgoja na šolah ni povsod sistematična in zadovoljiva. Manjkajo telovadnice, telovadno orodje, strokovni učitelji in podobno So pa tudi primeri, da pouk kljub ugodnim pogojem ni zadovoljiv. O stanju telesne vzgoje so nedavno razpravlali tudi na seji občinskega ljudskega odbora. Ugotavljali so, da se je stanje telesne vzgoje na šolah zboljšalo. Zgrajena so nova igrišča, ponekod pa so še v gradnji. Občinskih tekmovanj v orodnem mnogoboju so se udeležile skoraj vse šole. Organiziranih pa je blo tudi več medšolskih tekmovanj.
Da bi povečali finančna sredstva za telesno vzgojno dejavnost, nameravajo v radgonski občni ustanovit sklad za telesno vzgojo, v katerega naj bi se stekali določeni odstotk maloprodaje alkoholnih pijač, prispevki podjetij ter dotacije Ika
"Kovinar": "Sobota' 4:0 (2:0)
V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo spomlad inskega dela prvenstva v SCL, ki je prineslo več presenečenj. Poseb -no presenečenje je to kolo prineslo Murski Soboti.
Moštvo »Sobote« se je tokrat na domačem igrišču pomerilo s "Kovinarjem" iz Maribora. Kot je bilo pričakovat, borba ni bila lahka. Kljub temu, da je domače moštvo že lep čas pridno treniralo in da je bi nasprotnik na tabeli zadnji, je zmagal z rezultatom 4:0 (2:0) Igralci "Kovinarja" so na tej tekmi igrali dokaj enostavno ter so se dobro znašli na izredno mokrem n blatnem terenu. Igral! so dolge pasove in brez zadrževanja žoge, medtem ko se je dalo pri domačem moštvu ugotoviti prav nasprotno, kar je blo na neprimernem terenu nekoristno. Nedeljska zmaga »Kovinarja« je vsekakor zaslužena, saj je moštvo v polni meri dokazilo. da je dobro pripravljeno na začeti del prvenstva.
Zaradi nedeljskega visokega poraza je »Sobota« slabo pričela. Treba je upoštevati, da se moštvo Kovinarja ni samo tehnično usposobilo, ampak je pridobilo nekaj sposobnih noviih igralcev.
Moštvo »Sobote« bo v nedeljo zopet igralo na domačem igr šču. Tokrat se bo pomerilo z »Rudarjem« iz Trbovelj. Čeprav je to moštvo na tretjem mestu, dajejo nekateri precej optimistične prognoze.
Rakičanci odpili pot južne pomurske transverzale
Kakor smo že porogali v predzadnji številki, je v okviru praznika Dneva žena petorica rakičan-skih srednješolcev odprla južno pomursko transverzalo. Kljub deževnemu vremenu, so v nedeljo 11. marca krenili na pot: Jože Kuhar-vod ja skupine in kronist, Jože Špindler, Janez Husar, Jože Urh in Franc Nemec.
Iz Murske Sobote so odpotovati ob 13. uri popoldne, v Črnskih mejah so si ogledali spomenik in preko TiVine in Petanjec prispeli v Radence, kjer so si ogledali slatinski vrelec. Se isti dan so si o-gledali kužno znamenje v Mcleh, v G. Radgoni spomenik in ob 7. uri zvečer prišli v Apače. Drugi dan so se v Črncih uktavili pci
kužnem znamenju in na državnem poseitvu, v spodnji Ščavnici v mlinu in preko Listavec pri li v Ivanjševce. Tu so si zopet ogledali kužno znamenje, ki je bilo postavljeno v 17. stol. in 1901 obnovljeno. Skozi spodnje Ivanjce so prišli v Videni ob Ščavnici, kjer so
OKRAJM NASTOP NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV
ZMAGA MLADINSKEGA MOŠTVA »SOBOTE«
V nedeljo je mladinsko moštvo »Sobote« v prvenstveni nogometni tekmi premagalo mladinsko moštvo »Kovinarja« iz Maribora. Tekma se je končala z rezultatom 3:0.
V minulem tednu so na seji okrajne zveze za telesno kulturo v Murski Soboti razpravljali o osnutku pravilnika okrajne zveze za telesno kulturo. Predlog pravilnika bo sprejela skupščina, ki bo v aprilu. Ta pravilnik bodo poslali tudi strokovnim zvezam, ki ga bodo prilagodile svoj m potrebam. Na seji so še predlagali, naj bi organizirali skupno tekmovanje vseh strokovnih zvez in tako omogočill njihovo zbližanje. Skle-
BELTINSKI ROKOMETAŠI V
MARIBORU
Beltinski rokometaši so v minulem tednu v Mariboru odigrali s članom slovenske lige Branikom, dve prijateljski rokometni tekmi. V prvi je z rezultatom 21:14 zmagal Branik, v drugem pa Beltinci z rezultatom 13:11.
nili so tudi, da bodo letos organizirali okrajni športni nastop najboljših športnikov.
SREČANJE ŠAHISTOV V
MOŠČANCIH
V nedeljo dopoldne so se v Moščancih srečali šahisti soboškega »šahovskega kluba« in sekcije TVD »Partizan« iz Moščanec. Odigrano prijateljsko tekmovanje sc jo končalo z neodločenim rezultatom 4:4.
Posebno lepo so zaigrali tudi moščanski pionirji, kar je plod zainteresiranosti in volje do tega športa. Igrali so na osmih deskah in sicer: Matjaš : Siljegovič 1:0, Petrovič : Hari 0:1, Pihlar : Babič 0:1, Bajc : Gumilar 0:1, Kuzmič : Huber 0:1, Celec : Herilln 1:0, Žilavec : Lepoša 1:0 in Horvat : Štefko 1:0 za Moščance.
D. O.
ŠPORTNI DAN NA OSNOVNI
SOLI I
Na osnovni šoli I v Murski Soboti so v okviru spomladanskega športnega dneva priredili pokalno košarkarsko prvenstvo ter tekmovalni pohod. Na tekmovalnem pohodu okrog vasi Kroga je sodelovalo 61 ekip, v košarki pa 13 e-klp.	-P
Plačan račun-ustvarjen dohodek
(Nadaljevanje s 1. strani)
sprejeli spremembo Zakona o prispevkih iz dohodka gospodarskih organizaciji, s čemer naj bi bil uveljavljen takšen način oblikovanja dohodka, ker so sodih, da niso še rešena nekatera vprašanja, ki bi jih veljalo urediti za prehodno obdobje. Na zadnjem zasedanju Zvezne 1udske skupščine, pa je bil sprejet Zakon o prispevkih iz dohodka gospodarskih organizacij in s tem tudi praktično uveljavlen povsem drugačen način oblikovanja dohodka gospedarskih organizac j.
To seveda ni samo nek navaden tehnični ukrep, temveč je njegov pomen izredno dalekosežen in sicer iz dveh razlogov:
—	Gospodarske organizacijo bodo morale biti poslej izredno pozorne, koga in kako dolgo bod0 kreditirale;
—	Med drugim bo s tem ukrepom doseženo, da gospodarske organzacje dobe takoj družbeno priznanje za vloženo družbeno potrebno delo za
POTROŠNIKOV
DINAR?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pcstavl'a se vprašanje, zakaj ni moč finansirati vseh potreb proračunov komun z redn mi proračunskimi dohodki V letih 1960 in 1961 je bila federacija udeležena pri skupn h virih proračunskih sredstvih, ki se delijo med po-litčno taritorialne enote s 3 odst., z letošnjim letom pa se je povečala udeležba federacije na 10 odst.
Ni sicer nobenega napisanega pravila, do kod je prav, da se na različne načine angažira potrošnikov dinar, toda nekje je vendarle meja, predvsem še ob ugotovitvi, da na ta načn ni moč zajamčiti dovolj sredstev za normalno delo vseh javnih služb, ki jih finansirajo občne iz svojih proračunov in ki se bodo še povečevale. Izhodšče je drugje: v primernejši in za komuno ustreznejši delitvi dohodka.
Juš Makovec
dol-očen proizvod, oziroma da jih bo trg opozoril, da so njihovi računi napačni. S tem bo tudi vse bolj in bolj zožen krog medsebojnega kreditiranja, ki je zamegleval vse doslej sliko o različnih oblikah potrošnje in oblikovanju dohodka gospodarskih organizacij sploh.
Iz tega seveda izhajajo tudi nekatere konkretne naloge. Nedvomno bodo gospodarske organizacije poslej posvečale (oz roma bodo morale posvečati) večjo pozornost komerc alnemu poslovanju, izb ri kupcev itn seveda tudi izdelavi blaga. Ne bo namreč vseeno, če sd bodo pridobile kupca samo zato, da bodo prodale blago, denar pa dob le šele čez mesece, temveč bo izredno pomemb no, da bodo čimprej po izdaji računa dobile tudi odgovarjajoči znesek za opravljeno blagovno storitev ali za predam blago. To pomeni, da bo potrebna večja previdnost pri kredit ranju, če se bodo že kje odločili zanj, kajti čim delj bodo koga kreditirali, tem delj časa bo tudi preteklo, da bodo lahko v resnici izoblikovali svoj dohodek in ga razdeljevali na posamezne vidike potrošnje. Iz teh razlogov pa bodo verjetno potrebne tudi tesnejše povezave med komercialno službo in tehničnimi sektorji in nasprotno. Tudi doslej se je že dogodilo, da je komerciala opozarjala tehnični sektor, da blago ni najboljše kakovosti. Toda. ker so tega prodali na kredit — vplačilo pa je sledilo čez mesece pozneje — skratka ker je bilo hlastanje po blagu, tehnični sektor ni imel dovolj posluha za takšne pripombe. Sedaj pa bo seveda povsem drugače, kaiti če ne bodo dohodka »tekoče« oblikoval, potem tudi ne bo sredstev za reorodukrijski material in vse tisto, kar je potrebno za nemoteno poslovanje. Poslovni partner, ki recimo gospodarski organizaciji pošlja surovine, bo namreč prav tako previden pri kreditiranju in bo zahteval, da je račun za njegove storitve čimprej plačan. Poslej bo torej veljalo načelo: čimprej bo plačan račun, tem prej bo tudi v resnici izoblikovan im ustvarjen dohodek.
P. D.
Brez spodrsljajev
(Nadaljevanje z 2. strani) torji, premalo pa je v njem proizvajalcev. Ne glede na to je bilo delo z zborom proizvajalcev pri spreemanju in obravnavani določene problema, t ke lažje in družbeno koristnejše, saj so član: zbora proizvajalcev zmeraj laže razumela širše družbene interese. Tudi to je bilo spodbudno, da so odbemki okrajnega ljudskega odbora redno prihajali med občane in jim tolmačili ter posredovali tudi širšo pomursko in drugo problematiko.
Naposled je tudi v tej občini očitna potreba po pomladitvi in pritegnitvi žena, ki so družbeno aktivne in razgledane. V prihodnje kaže, da bo v ljudskem odboru še več zdrav-
stvenih in prosvetnih delavcev. Kot že rečeno, so v vsakem oziru najbolj dejavni sti odborniki, ki so aktivni tudi v krajevnih odborih, krajevnih organizacijah SZDL itd. To velja predvsem za odbornike pri Gradu, Sebebor-cih, Bakovcih, Brezovcih, Ger-linc in morda še kje, kjer se odborniki zanimajo za splošne vaške probleme in j h skušalo reševati v okviru možnosti in potreb komune. V kolikor se bodo tudi v prihodnje zavzemali v enaki meri za krajevne in občinske interese ter potrebe in probleme, bo delo navzlic vedno večim pol trebam in naglemu razvolu teklo tudi nadalje brez spodrsljajev.
Zatoženi milijoni
Marsikatero podjetje je doslej v težnji, da ne bi izgubilo pomembnejših odjemalcev, določilo za posamezna naročila krotke dobavne roke, ali pa s eje celo obvezalo za dobavo tolikšnih količin blaga, ki presegajo proizvrdne zmogljivosti. In če so se ob vsem tem pojavi« še težave z obratnimi kredi ti ali surovinam, je prišlo tudi do tožb. Zaradi tega ugotavljamo, da so gospodarske organizacije v našem okraju lani izplačale za tožbe in sodne stroške nekaj deset mlijonov dinarjev, precejšnje zneske pa so izplačale tudi obliki zamudnih obresti« Največ navedenih stroškov je imelo lani ljutomersko podjetje Agrotehnika servis, kjer je znesek presegal deset miljonov. Precej tovrstnih stroškov je imelo tudi podjetje »2 ca« Ljutomer. Lesno predelovalno p-djet e M. Sobota, Kmetijska zadruga Puconci, gradbeno
podjetje Remont Petrovci in še števlna druga podjetja. Pri večini podjetij se ti stroški gibljejo od enega do štirih milijonov.
Ker so takšni pojavi v našem gospodarstvu dokaj škodljiv, je bilo v zadnjem času sprejet h več ukrepov. Tako je ob koncu lanskega leta izšla uredba o zagotovitvi plačila obveznosti, ki za neredne plačnike določa tudi sankcije. Ta uredba se je doslej že v veliki meri uveljavljala. Tako naša podjetja sklepajo s svojimi poslovnimi partnerji pogodbe, s katerimi določijo rok plačila. V kolikor pa račun v tem roku ni plačan, lahko dobavbač brez predhodnih opominov vloži tožbo pri svojem pristojnem sodišču. Nekatera podjetja sklepajo tovrstne pogodbi ali dogovore za celo leto, nekatera pa za posamezne pošiljke.
KMETIJSKA POSESTVA — ZADRUGE
AGROTEHNIKA - SERVIS
LJUTOMER telefon 32
vam kvalitetno in hitro izvede generalna popravila traktorjev na osnovi zamenjave motorja, kakor tudi ostala srednja popravila vseh kmetijskih strojev.
Ker proizvajamo nove prikolice, vam hitro rekonstruiramo stare in vstavimo zavorne naprave. Izdelujemo najsodobnejše kabine za traktorje.
ZAHTEVAJTE PONUDBE IN NAS OBIŠČITE!
Priporoča se kolektiv
D a n e s
MARIBOR: SOBOTA  ob 16 uri
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
8
Dne 24. tega meseca je bila v Moderni galeriji v Ljubljani otrov tev razstave urbanistične dokumentacije slovenskih mest in naselij.
Razstava naj bi imela širok propagandni in poučni značaj ter naj bi potrdila dosežke na
bili nepričakovano toplo sprejeti. Mladinski aktiv jim je pripravil še toplo večerjo in prenočišče. Tretji dan pohoda je bil najlepši, ogledali so si videmsko jezero in 6e ustavili v Grabah pri znanem konjskem dirkaču glaviču. Se lsti dan so prispeli v Ljutomer do »Prleka in prenočili v gostilni »Jeruzalem«. Zadnji dan so jih čakali še poslednji kilometri skozi Noršince, Banovce, do Veržeja, prešli so Muro in skozi Dokležov-je prispeli ob 15 00 v Rakičan. Tu so Jih sprejeli ostali dijaki.
Rakičanskl dijaki so v letošnjem letu prehodili severni in ju ni del Pomurske transverzale. Dijaki sc nameravajo v mesecu juliju in avgustu odpraviti na pot po Slovenski transverzali in ja povezati s pomursko.
Deži O.
področju prostominskega planiranja.
OBČINSKO PIONIRSKO PRVENSTVO
Nr. občinskem pionirskem prvenstvu v namiznem tenisu za posameznike, ki ga je organiziral svet za telesno vzgojo na osnovni šoli I v Murski Soboti, je nastopilo 16 pionirjev iz štirih šol. Na tem tekmovanju je zmagal Ervin Kerčmar (Mladost) pred Vadnalom (Mladost), Zrimom (Polet) in Kuharjem (Puconci). Najboljšim so zopet razdelili praktične nagrade.	-p
PRIJATELJSKI ODBOJKARSKI
TURNIR
V	Murski Soboti Je bil v soboto prijateljski odbojkarski turnir. Nastanilo so ekipe SSTV. Internata, ESS ln Učiteljišča. Na turnirju jo s šestimi točkami zmagala ekipa internata, druga je bila ekipa Srednje šole za telesno vzgojo s štirimi. točkami, tretja pa ekipa učiteljišča.
ROKOMETNIH TEKEM ZA NEDELJO, 1. APRILA 1962 Člani I. liga
Igrišče TVD Partizana M. Sobota:
ob 9.45 Grafičar : Lendava: sodnik Ambruš;
ob 11.00 Elan : Sloga, sodnik Titan.
Igrišče Osemletke II:
ob 9 45 SURS ESS. sodnik Foudl :
ob u 00 SUT : Tekstilec, sodnik P^urfi
Igrišče Krog:
ob 10:00 Krog : Lendava, sodnik Huzjan.
Člani II. liga Igrače TVD Partizan:
ob 8 30 Agroservis : Rakičan,
Ambruš
Igrišče Osemletka TT:
ob 8 15 Pomurka : Lendava
Igrišče Beltinci:
ob 10:00 Beltinci : Pomurje,
Igrišče Ljutomer: 
ob 11 00 Ljutomer : SŠTV, SSTV. sodnik Krenos.
TK ORO
RAZPORED TEKEM ZA 1. april 1962
V	Radgoni ob 15. uri — Radgona : Grafičar del Kranjc
V	Bogojini ob 75. uri — Bogojin : Planika del. Cuk 
V	Šalovcih ob 15. uri — Salovci Nafta II del sodnik
v M. Soboti po sporazumu  — Pušča : Sobotall.
REZULTATI  I. KOLA TEKEM ZA. POKAL FLRJ
Sobota II : Puconci 12:1  (5-0) Radgona II : Planika 1:2 (1:1)
Brezada : Pušča 3:6	(1:4)
Beltinci  : Grafičar 1-4 (1:3)
Nogometna podzveza M. Sobota
Produktivna borza Novi Sad
O ponudbi in povpraševa de. Borzni sestanki so vsak	nju ter o cenah za kr ponedeljek, sredo in	netljske proizvov petek.
ŽITARICE:	ponudba (cena)	povpraševanje
Pšenica	—	—
Rž	40	40
Ječmen	41-42	41-42
Oves	35	35
PREDELANE ŽITARICE:		
moka »tip 400«	60,5-61,5	61
moka »tip 600«	57,5—58,0	57,5-58
moka »tip 1000«	50,5—51,5	50,5-51
moka »tip 950«	—	—
SEMENA: Wisconsin 355a	110	
ŽIVINA: mastne svinje	280-285	270 - 280
bekoni I, II	280	275—295
klavno govedo	230—250	230-250
Slaba ponudba in slabo povpraševanje po belih žitaricah. Cene nespremenjene. Zadovoljiva ponudba moke »tip 400« in »tip 1000«. Veliko povpraševanje in ponudba mesnatih svinj in bekonov.
RAZSTAVA URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE V LJUBLJANI
Mala kronika
Z AVTOMOBILOM V POTOK
Dne 21. marca je prišlo do prometne nesreče na relaciji Stročja vas — Veščica. Nesrečo je po ugotovitvah prometne LM zakrivil voznik osebnega avtomobila Stanko Kumer, stanujoč v Hermancih. Omenjeni je upravljal lastni avtomobil. Ko je vozil preko mostu čez Ščavnico v Veščici je zadel v leseno ograjo in z avtomobilom padel v štiri metre globok potok. Ponesrečenec je avtomobil Izvlekel iz vode s pomočjo nekega avtomobila ter 'ga prepeljal v Ljutomer k mehaniku.
Na osebnem avtomobilu je nastalo za okrog 80 tisoč, na mostu pa za okrog pet tisoč dinarjev materialne škode.
Z MOTORNIM KOLESOM
PODRL PEŠCA
V Gornji Radgoni sta prestopila mejo avstrijska državljana Viktor in žena Jožefa Stangel iz Rad-kersburga. Z motornim kolesom sta se peljala skozi Gornjo Radgono. Marjeta Tekač iz Radenec je v Radgoni prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je le-ta prosta. Omenjena je prišla pod motorno kolo, vsled česar so vsi
trije padli. Pri padcu je dobila težje poškodbe Jožefa Stangel, ki je bila prepeljana v bolnišnico v Radkersburgu. Lažje poškodbe pa je dobila tudi Marjeta Tekač, medtem ko voznik ni bil poškodovan.
PROMETNA NESREČA V
GRAZU
Pred nedavnim je imel prometno nesrečo v Grazu Ludvik Vlaj, ključavničar iz Murske Sobote.
Po obvestilu zavarovalnega zavoda iz Avstrije je nastalo ob priliki prometne nesreče za okrog 10 tisoč šilingov materialne škode.
Uslužbencem prometne LM v Murski Soboti je omenjeni izjavil, da je prišlo do pr metne nesrečo v Cmureku v Avstriji, medtem ko je iz avstrijskih dokument razvidno, da je prišlo do prometne nesreče v Grazu, kamor omenjeni z dovolilnico maloobmejnega prometa ne bi smel potovati.
AVTOMOBIL POVOZIL
KOLESARJA
Dne 21. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v Križevcih. Osebni avtomobil, last Elektro Maribor, obrat Gornja Radgona, katerega voznik je bil Jernej An-žel iz Radgone, je povozil kole-
sarja Jožefa Kosija iz Križevec. Koiesar se je pripeljal iz nasprotne smeri po levi strani cestišča. Dobil je lažje telesne poškodbe po obrazu ter bil prepeljan v soboško bolnišnico.
Na avtomobilu je bilo razbite prednje steklo in leva luč.
ROJSTVA
Rodile so: Helena Ferko iz Do-manjševec — deklico, Cilka Ba-lek iz Sulinec — deklico, Terezija Pučko iz Murske Sobote — dečka, Jožefa Cine iz Kupetinec — deklico. Jolanka Cipot iz Križevec -dečka, Zlata Štraus iz Puconec — dečka, Matilda Žilavec iz Domai-nec — dečka, Emilija Horvat iz Ne-radnovec — dečka, Jožefa Rauter iz Gornje Radgone — dečka, Marija Kardoš iz Murske Sobote -dečka. Marija Maučec iz Lendave — deklico, Helena Simonič iz Lendave,— deklico, Marija Bencak ti Murske Sobote — deklico, Angela Vogrin Iz Bogojine — deklico, Hedvika VereS iz Kroga — deklico, Veronika Kutnjak iz Noršinec — deklico, Albina Mlinarič iz Lendavskih goric — dečka, Irma Gjer-gjek iz Murske Sobote — deika. Gizela Žalik iz Crensovec — dečka, Štefka Mlinarič iz Lipe — deklico, Marija Pertoci iz Tropovec — deklico. Jožica Roškar iz Krištancc  — dečka, Dragica Juteršnik iz M. Sobote — dečka.
SMRTI
Umrli so: Ludvik Koltaj iz Rat-kovec, star 60 let.
OGLASI - OBVESTILA - OGLASI

TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 30. marca — Branimir Sobota, 31. marca — Benjamin Nedelja. 1. aprila — Hugo Ponedeljek, 2. aprila — Franc Torek, 3. aprila — Helena Sreda. 4. aprila — Izidor Četrtek, 5. aprila — Vincenc
KINO
MURSKA SOBOTA — od 30. marca do 1. aprila poljski barvni kinemaskopski film: "Križarji": od 2.-3. aprila ruski barvni film: »Beli sužnji«; od4.—5. a-prila ameriški barvni film: Prijatelj Joe«.
VELIKA POLANA — od 31. marca do 1. aprila ameriški barvni dokumentarni mladinski film: "Afriški lev".
SALOVCI — od 31. marca do 1. aprila italijanski film: »Poslednji voz«.
VIDEM OB SCAVNICI — od 31. marca do 1 aprila poljski barvni film: Petorica iz ulice Bar-
BELTINCI — od 31. marca do 1. aprila domači film: »Deveti krog«.
GORNJA RADGONA — od 31. marca do 1. aprila ameriški barvni film: »-Visoki jahač«. LJUTOMER — od 31. marca do 1. aorila ameriški barvni film: "Ljubezen Marjorie Morning-star"; od 4. do 5. aprila ruski barvni film: Nebo kliče«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 31. marca do 1 aprila ameriški kinemaskooskl film: »Vidimo se v Las Vegasu«.
DEŽURNA SLUŽBA Od 31.	marca	do 6. aprila
1932 bodo opravlali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki:
31. marca — dr. Udovč
1.	aprila — dr. Udovč
2.	aprila	—	dr.	Hajdinjak
3.	aprila	—	dr.	Sedlaček
4.	aprila	—	dr.	Hadmjak
5.	aprila — dr. Sedlaček
6.	aprila — dr. Udovč
GOSPODINJSKO POMOCNTCO, vajeno kuhe. sprejmemo k tričlanski družini. Odlični pogoji. Jenčiči, Crtomirova 17, Ljubljana.	M-2R4
SOBO. lepo opremljeno, oddam. Mojstrska 12, Murska Sobota.
Čestitka
Mroslav Blagovič, san Evice in Jakoba Blagovča, krojača iz Beograda, je diplom ral na medicinski fakulteti v Beogradu.
Čestitamo
PRODAM
MOTORNO KOLO znamke DKW tipa 1953, 250 ccm, v odličnem stanju, registriran za leto 1932. prodam. Mikloš Kuzmiča 3. M. Sobota.	M-289
DETELJNO SEME črne detelje, večjo količino, prodam. Vaneča 7, p. Puconci.	M-283
MOTORNO KOLO »Puch« 175 ccm,
v	brezhibnem stanju, prodam.
Čopova 15, Murska Sobota. Plačilo ugodno.	M-266
DROBILEC na motorni pogon in mlatilnico na dvojno čiščenje, prodam. Trdkova 101, p. Kuzma.	M-267
HIŠO z gospodarskim poslopjem, 2.5 ha zemlje vseh kultur, posebej hišo z vrtom in nekaj belega vina. poceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-269
SILOS reznico s pihalnikom, v dobrem stanju, skoraj novo, nemške znamke, na motorni pogon, prodam. Alojz Markoč. Sotina št. 100, p. Rogaševci v Prekmurju.	M-270
HIŠO z velikim vrtom, v Murski Soboti, Partizanska 12, prodam.
M-274
STANOVANJSKO hišo v Murski Soboti, prodam. Naslov v uora-
vi	lista.	M-273
HIŠA z gospodarskim poslopjem
in malo posestvo, naprodaj. O glasiti se pri Luci Antonu. O-rehovski vrh.	M-277

GENERATOR (pei), za mlinski motor, kupim. Ernest Solar, mlin. Salovci.	M-271
PARCELO, nedovršeno enostano-vanjsko hišo ali parcelo s temelji, v Murski Soboti, kunim. Naslov v uprava lista. M-262 POSTELJO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi Usta.
M-288
Trgovsko podjetje "Potrošnik", Titova c. 1, M. Sobota proda osebni avto "Fiat" 1400 BJ na
LICITACIJI
ki bo dne 31. 3. 1952 ob 8. uri v dvoriščnih prostorih podjetja.
Pri nakupu imajo prednost ustanove in gospodarske organizacije. V primeru, da ni teh interesentov, se proda zasebnikom.
D-263
ZAHVALA
Zahvahujem se zdravnikom in sestram ginekološkega oddelka za pomoč v času moje bolezni. Posebna hvali drovalcem krvi: Har Madi, Vajda Maksu, Ferenčič Apolonji, Kuhar Francu in Jerič Mariji.
Pojbič Marija M. Sbbota, Kocljeva 4
ZAHVALA
Vsem zdravnikom internega oddelka splošne bolnice v M. Soboti, se prav prisrčno zahvaljujem, da so mi klub visoki starosti ohranili življenj? in me ozdravili. Hvala tudi strežnemu osebju za vso požrtvovalnost.
Janez Peček Murska Sobota
GOSPODINJSKO pomočnico k štiričlanski družini, skrejmem takoj. Plača dobra, po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Persaoglio, Lekarna, Izola.
M-280
Poštenega najditelja usnjene rokavice (desne) izgubljene v o-kolici kina "Park", prosim, da jo vrne pri vratarju Pomurske tiskarne«, M. Sobota.
M-282
Prekleti šoferji, boste morda rekli. Nikar jih ne obsojajte. Ta "nesreča", ki jo vidite na sliki in ima za posledco razbiti tovornjak in razpoko na novozgrajeni stavbi v Murski Soboti, se je "zgodila" v našem fotooddelku. Zaradi tega pa sodi v prvoaprilski okvir. (Foto: J. Stotnik)

Vse okrog 1. aprila
Prvi april, dan potegavščin in laganja, bi lahko rekli. Tega dne po navadi lažejo tudi tisti, na katerih besede se drugače lahko zagotovo zanesemo.
Prvoaprilske potegavščine pa so dokaj različne. Nekatere so popolnoma nedolžne, druge morda skalijo prijateljstvo ali družinski mir, nekatere pa se končajo celo na postajah Liudske milice ali sodiščih. No in ker je pred vrati 1. april, smo v okrajnem merilu zbrali nekaj potegavščin večjega kalibra, ki so si jih nekateri omislili v zadnjih nekaj letih.
POTEGAVŠČINA JE BILA
BESNICA
Nekaj let je že minilo od tega in Ljutomerčani so na tisti 1. april skorajda že pozabiil. Dopoldne je namreč enemu izmed uslužbencev prišlo na uho, da je pismonoša v njegovi kuhinji videl neznanega moškega. z nenavadno skuštranimi lasmi. Kljub temu, da ženi ni kdo vo kako zaupal, je ostal miren.
Ko so sodelavci žo menili, da ga potegavščina ni zadela, je našel neko pot in mimogrede pogledal šo domov. In kakšno naključje! V kuhinji je zares našel moškega, njemu dobro znanega, le da ni imel skuštranih las. Tako so sodelavci nehoto povzročili »tihi družinski teden«.
SREČA, DA JE BILA
SAMO SALA
Lalija iz ročne stavnice v naši tiskarni ima že marsikateri v želodcu. Marsikomu jo že zagodel.
Nekateri mu še danes niso odpustki lanske prvoaprilske potegavščine. V stavnico je namreč pri-skakal ves zvit in krčevito stiskal roke, izmed prstov pa mu je kapljala rdeča tekočina. Ko se je sodelavcem na licu pojavila bledica, se je zravnal, jih seznanil z datumom in pokazal prste, ki so bili rdečo obarvani.
HUDOMUŠNI PRIJATELJI
V pisarni je zazvonil telefon in nekdo iz druge strani žice je Z. K. iz Murske Sobote napotil na okrajno sodišče s kupom spisov o odmeri prometnega davka na nepremičnine. Z. je rabil dosti časa, preden je zbral vse potrebne spise. Kako se je počutil takrat, ko so mu na sodišču povedali, da je prvi april in ko je moral vse spise zopet razvrstiti na pravo mesto, pa si lahko mislite.
BREZPLAČNO
Pred nekaj leti se je v časopisu pojavil oglas, v katerem je bilo navedeno, da gostilna »Jeruzalem« v Ljutomeru, določenega dno daje pijačo zastonj. Bili so navedeni tudi razni pogoji. Lahko si mislite, kako je bilo, ko so za to Izvedela suha grla in kakšno smolo je imel z njimi upravnik. Ti se niso niti zmenili, da je bil v časopisu označeni datum — 1. april . . .
PONEVERIL JE POLDRUGI
MILIJON
Sedaj bomo pa vzbudili neprijetne spomine na prvi april enemu. izmed pomurskih računovodij. Naključje je hotelo, da je omenjeni šel po ulici le nekaj korakov pred miličnikom. »Ti, kaj pa je napravil, da ga vodita na postajo,« je vprašal Jože svojega znanca. »Ali še ne veš, da je poneveril poldrugi milijon,« so je sobesednik hitro znašel. To je bilo za takrat vse, proti večeru pa je iz tega nastala novica dneva. Tako bi omenjeni računovodja skoraj prišel ob čast, Jože pa na sodišče.
SKRBEN MOŽ
In še ena iz G. Radgone. Žena enega izmed gomjeradgonskih delavcev je že zjutraj odšla k sorodnikom v bližino Negove. Vrniti bi se morala okrog poldneva, zato se je moževa zaskrbljenost v popoldanskem času čedalje bolj stopnjevala. Hudomušni sodelavci pa so to izkoristili. Sporočili so da jc nekdo iz avtobusa videl ženo, kako je trčila z nekim kolesarjem. To ga je pognalo. Ne da bi pomišljal, je pograbil kolo in vozil kot divji. Na ulici pa je zaslišal ženin klic. Prišla je ravno iz trgovine. Takrat se je spomnil, da je 1. april.
POZIV!
Aktiv Zveze borcev železniške postaje Maribor bn v okviru proslav »Dneva železničar ev na dan pred praznikom, v soboto dne 14. april letos, odkri1 spomenik v NOB padlim ter v fašistenem terorju preminulim železničarjem Maribora.
Naprošamo vse ožje svojce teh žrtev, da nemudoma prijavijo kraj svojega bivališča teh žrtev Železniki postaji v Mariboru, v prijavnih pa naj navedejo tudi vstopno železniško postajo, da jim bomo lahko pravočasno poslali brezplačno železnško vozovnico za udeležbo pri odkritju spomenika.
Istočasno naprošamo vse tiste, ki so jim svojci teh žrtev poznani, da jih na ta poziv v, v kolkor so ga sami prezrli, opozorijo ali pa o njihovem prebivališču obvestijo postajo Maribor.
Aktiv Zveze borcev Maribor
Upravni odbor Proizvodnje nafte v Lendavi razpisuje delavno mesto
upravnika centra za izobraževanje delavcev
P o goji : dokončana srednja šola; osebe z višjo izobrazbo in daljšo prakso v prosveti imajo prednost.
Družinsko stanovanje takoj ali po dogovoru. Nastop službe takoj!
Prijave sprejema podjetje najkasneje do 15. aprila 1962.
Kombinat »Pomurka Murska Sobota — obrat Tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
KNJIGOVODJE — obratnega knjigovodstva
Delovni pogoji: nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po Pravilniku o osebnih dohodkih podjetja. Srednješolska izobrazba in 5 let prakse ali nižješolska izobrazba in 10-letna praksa v knjigovodstvu.
Komisija za delovna razmerja pri KZ Lendava razpisuje sledeča delovna mesta:
1.	ŠOFERJA
2.	MEHANIKA-STRUGARJA
Pogoji : pod 1. da je kvalificiran z vozniškim izpitom C kategorije oz. visokokvalifcran z vozn škim izpitom kategorije D. Pod 2. da je kvalific ran oz. v sokokval ficiran avtomehanik, vešč varjenja, strugarskih del in avtoelektričarskega dela.
Nastop službe 15. aprila, ali prej po dogovoru. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja ni na razpolago.
Ponudbe s kratkim življenmpisom pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Lendava — komisija za delovna razmerja, do 5. aprila 1982.
Potrošniki pozor!
»Varteks« — oblačila, poslovalnica Murska Sobota obvešča cenjene odjemalce, da ima na zalogi vse vrste gotovih oblačil ki jih daje na posojilo z 12-mesečnim odplačilom.
Ogeljte si spomladansko zalogo. Nizke cene in solidna postrežba.
Priporoča se kolektiv »Varteks«, posl. Murska Sobota
Upravni odbor KZ »BRAZDA« Dobrovnik razpisuje delovno mesto
REFERENTA PLANSKO-ANALITSKEGA ODDELKA
Pogoji: srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v vedenju plansko-analitskih poslov.
Osebni dohodki po Pravlnčku o delitvi osebnih dohodkov. Za stanovanje ni preskrbljeno.
Prošnje s kratkim življenepisom in dokazom o strokovnosti pošljite na UO KZ »BRAZDA« —
Dobrovnik najpozneje do 10. aprila 1952.
Splošna bolnišnica Murska Sobota razpisu:e natečaj zaradi ugotavljanja sposobnosti zainteresi ranih gospodarskih organizacij za izvedbo gradbenih del otroškega oddelka v Rakičanu in to:
1.	Za gradbena dela
2.	Za obrtniška dela
Pozivamo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni od objave natečaja dostavijo podatke o strokovnem kadru, sredstvih in izkušnjah na montaži oziroma gradnji sličnih objektov.
Za informacije se obračajte na upravo bolnice
Gradbeni odbor
Svet Zavoda za zaposlovanje delavcev v Ljutomeru razpisuje mesto
referenta za usmerjanje mladine v poklice v Zavodu za zaposlovanje delavcev v Ljutomeru
Pogoj:
višja ali srednja izobrazba in večletno delo ali izkazano zanimanja na področju poklicnega u-smerjania ali dela z mladino.
Kandidati naj pošljem prošnjo s potrebnimi dokumenti o strokovnosti in življenjepisom Zavodu za zaposlovanje delavcev, Ljutomer, Vrazova 1 v 15 dneh od dneva objave.
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
9
DROBNE ZANIMIVOSTI
STUDENCI NA KONJSKI POGON
Banatska vas Vladimirovac Ima 12 studencev, ki so vsi globoki nad M m. Po svoji obliki predstavljajo redkost. Vodo iz studencev zajemajo s pomočjo konja, ki vrti dvigalni drog, istočasno pa se spušča v studenec prazno vedro in se izvleče drugo, polno vode. Vedri sta v resnici dva soda, ki lahko zajameta 600 litrov tekočine.
Vsako gospodarstvo v tej vasi Ima betonsko cisterno, ki jo napolni z vodo, da ni treba vsak trenutek leteti k studencu. Toda Vla-dtmlrovčani niso več zadovoljni s tem konjskim pogonom. Sedaj želijo zamenjati te studence z modernejšimi, na električni pogon.
NAGAJIVOST VRABCEV Scotland Yard je bil v pripravljenosti. Prijave so prihajale od vseh strani in treba je bilo nekaj ukreniti. Postavljene so bile zasede na ogroženih krajih. Nagajive!, ki jih ni mogel nihče ujeti, so vsak dan odpirali zamaške na steklenicah mleka, ki so jih mlekarji prinašali pred londonske hiše in so potem brez sledu izginili. Mislili so že, da je to neslana oroška šala. Medtem pa je temeljita preiskava razkrila krivce. Bili so to navadni, vendar inteligentni vrabci, ki so na ta način prišli do jutranjega obroka hrane. Sanitarni specialisti so izjavili, da nagajivost teh malih tatov ne pred stavlja nevarnosti za človeška zdravje.
V	SESTIH DNEH POVRGLA SVINJA DVAKRAT MLADICE Živinski fond zadružne ekonomije v vasi Zvezdanu pri Zaječaru se je pred kratkim povečal pod nevsakdanjimi okolnostmi. Neka svinja, pasme Yorkshire je povrgla devet prašičev in jih je začela normalno hraniti. Čuvaj ekonomije pa se je zelo začudil, ko Je šest dni kasneje naštel 8 sesalcev več, — skupaj 17.
To je prvi primer te vrste v tem kraju. Veterinarji so ga objasnili kot redkost, ki znanosti ni nepoznana.
NEPRIČAKOVANI POTNIK Delfini so v vseh morjih. Čeravno so ponavadi na odprtem morju, se lahko približajo obali, tako da lahko od blizu opazujejo njihovo nestanovitno igro. V lokih se dvigajo iz morja, se pre-vrzejo v zraku in zopet izginejo v globini. To so hitre in zvite ribe. Ribiči jih preklinjajo, ker jim mnogokrat potrgajo mreže in pojedo ribe. Delfine pa je moč tudi dresirati. Znane so atrakcije, ki jih azvajajo v akvarijih.
Igra nekega delfina je končala res zelo nenavadno. Posadka nekega helikopterja britanskega vojnega letalstva se je vračala z vaj nad Rokavskim prelivom z nepričakovanim potnikom. To Je bil mlad delfin. Ko so leteli nizko nad površino morja, Je skočil delfin iz morja in padel skozi odprta spodnja vrata helikopterja v kabino.
RUSKA TROJKA NA HIPODROMU
Dirke četverovpreg so bile, kot Je znano, glavna atrakcija in vrhunec prireditev v arenah starega Rima. O teh razburljivih prireditvah nam pričajo še danes ruševine rimskega Koloseuma. Dirke so bile sestavni del spektakla rimskih Imperatorjev. Reprodukcijo nekega takega spektakularnega natečaja v kvadrigah (četverovpregah) smo in bomo videli ponovno v novi inačici filma "Ben Hur".
Doleč na severu, v Moskvi, so se pojavile podobne tekme, samo da so namesto štirih vpreženi trije konji. Namesto voza vlečejo sani. To je stara ruska trojka, nekdaj eno najbolj razširjenih prevoznih sredstev v Rusiji, a sedaj zelo popularna športna atrakcija na moskovskem hipodromu.
STUDENEC KARAMPAN
V	neposredni bližini zgradbe Pomorskega muzeja v Kotoru je studenec, imenovan "Karampan", iz leta 1830. Ko je bil še uporaben, so so okrog njega zbirali nosilci vode in pretresali dnevne dogodke pa tudi tiste najintimnejše Iz življenja Kotora.
Zaradi tega so bili na tem mestu pogosto žolčni prepiri in včasih tudi pretepi. V karnevalskih dneh od leta 1926 do 1940, je izhajal tudi satirični časopis pod imenom »Karampan«. Studenec so obnovili leta 1959, njegovo vodo pa le malo uporabljajo. Zaradi njegove zunanjosti in zanimive preteklosti ga turisti radi obiščejo in se pri njem fotografirajo.
»SAMOIZBIRA« S SENOM Da ne bi vsakemu kupcu posebej razlagal o kopicah svojega sena, je kmet Miloš Stavič iz Pe-trovca rešil to vprašanje na originalen in sodoben način. Na vsako kopico je pripel kos papirja s ceno. Kupci pridejo na senik, pogledajo seno in ceno. Ce jim pogoji odgovarjajo, gredo h kupcu ih sklenejo kupčijo.
HRIB JELINJEK — METEOROLOŠKI FENOMEN Na pol poti med Šibenikom in Rogoznico Je hrib JeJinjek, ki se razteza nad samo morsko obalo. VLsok Je 295 metrov, zaradi nekaterih pojavov, ki Jih Je večkrat moč opaziti okrog njega, ga smatrajo meščani za prvi meteorološki fenomen tega kraja.
Dokler z njegovih strmih bregov in dalje proti Šibeniku ruva hladna burja stebla ln prisili ribiče, da se vrnejo v svoje baze. Je na njegovem južnem pobočju sonce in delo na polju se odvija normalno. Slana Je tukaj redka. Tudi v strašni zimi leta 1956, ka je po vsej Dalmaciji padal sneg in Je mraz uničil vse smokve ln olive, ni bilo v Rogoznici pod JeUnjekom ne snega in ne mraza.
GOZD VODNJAKOV Potnik, ki prvič pride v vas Vračevac v Negotinski krajini, zastane že ob vhodu pred nenavadnim prizorom. Z leve in desne strani poti Je na precej velikem prostoru okoli 100 vrtov in 93 vodnjakov na vzvod.
_ Vsak Vračevčan, ki ima tukaj svoj vrt, je izkopal na njem vodnjak in postavil vzvod zaradi lažjega zalivanja zelenjave. Nobeden ni hotel zajemati vode iz tujega vodnjaka.
LADIJSKI KLJUN RUŠILCA V
MUZEJU
V	Pomorskem muzeju v Kotoru hranijo del ladijskega kljuna rušilca "Zagreb", ki so ga pred nekaj leti izvlekli iz morja. To ladjo bivše jugoslovanske vojne mornarice sta minirala in potopila poročnika vojnega broda Milan Spasič In Sergej Mašera 17. aprila leta 1941 pred Tivtom, da ne bi prišla sovražnikom v roke. Oba hrabra rodoljuba sta se potopila skupaj z ladjo. V muzeju hranijo tudi model rušilca "Zagreb", darilo ljudskega odbora občine Tivat.
NAJTEŽE RANJEN — NA SVOJI NJIVI
Milosav Pavlovič, poljedelec lz Mislodžina, se je udeležil kot borec VII. pešadijskega polka vojne od leta 1912 do 1918. V tem času je bil na raznih bojiščih 7-krat ranjen. Najteže je bil ranjen z drobci šrapnela v svoji vasi Mislodžinl in to na svoji njivi blizu Koluba-re v jeseni leta 1914 v znani ko-lubarski bitki.
ZENA - PEVEC NARODNIH PESMI
V	Banja Luki je velika redkost, da poje neka zena narodne pesmi. V vasi Lusicina, nedaleč od Banja Luke, živi nepismena kmetica Milja Marčetič, ki zna na pamet okoli 30 junaških narodnih in veliko število svatovskih, dekliških in drugih liričnih pesmi. Najzanimivejše je to, da poje junaške pesmi na vaških zborovanjih in je v tem prekosila mnoge narodne pevce.
SIMBOLI POMLADI NA PRAGU
Letošnja dolga zima, s snegom in neurjem ni mogla preprečiti nekaterim rastlinam, da ne bi pokazale svojega prebujenja iz zimskega spanja. Ta prvi znak prihoda pomladi so pokazale tudi leske pri Mlavi.
Kljub snegu In mrazu so v sredini marca pustile na bledo zelenih resah cvetni prah. Te leskove veje na obali Mlave privlačijo številne meščane, ki prihajajo, da vidijo te nenavadne dekoracije letošnjo muhaste pomladi.
RAZSTAVA SLEPEGA DEČKA Deček, ki Je že sedem let slep, Je priredil razstavo za tiste, ki vidijo. Štirinajstletni Asim Devjak iz Zemuna je izgubil vid nekega aprilskega dne leta 1955.Unesreči-la ga Je bomba, ki jo je našel na poti v šolo. Čeravno je slep, Je Asim nadaljeval šolanje. Sedaj hodi v sedmi razred osnovne šole. Igranje nogometa, zbiranje slik in ostale igre svojih sovrstnikov je Asim zamenjal z drugimi radostmi.
Ena izmed njih je modeliranje; že nekaj let modelira slepi deček razne figure iz gline, mavca, plastelina ali žice. Trideset izbranih del iz gline je Asim pred nedavnim razstavil v prostorih pionirskega kluba. Obiskovalci, Asimovi sovrstniki, a tudi odrasli so se zelo pohvalno izrazili o delih mladega, slepega kiparja.
RED MORA BITI TUDI
V	AKVARIJU
Tudi ribe imajo zelo točen občutek za čas. To so ugotovili v akvariju v Durbinu v Ameriki (ZDA). Uslužbenec tega akvarija Bert Ross prihaja vsak dan v potapljaški opremi s košaro hrane v vodo akvarija. Vse ribe, med njimi tudi štirje liliputanski morski psi, pridejo, da jih nahrani. Najzanimivejše so želve, ki so ga naučile, da jih hrani drugo za drugo. Do prerivanja ne pride nikoli, nobena želva pa tudi ne poskuša, da bi prišla do hrane preko vrste, ali da bi se polastila "boljših" kosov kot tovarišica.
Če bi imel Ptuj nekaj dobrih hotelov, bi lahko sprejel goste za ogled raznih znamenitosti. Tako pride na 400 prebivalcev ena gostilna, ki jih je skupno 20. Gostje, ki so pre-
Kongres samcev in neporočenih
Letos bo v Dfisseldorfu deseti kongres samcev in neporočenih. Pobudnik tega kongresa Je Holandec Gea Grejn iz vasi Grevenbihta v provinci Llmburg. Ko Je leta 1953 prvič objavil predlog o sklicanju kongresa, je v njegovo vas, v Kateri ni niti enega hotela, prišla množica gostov. Od te dobe Je vsako leto prišlo v Grevenblht mnogo samcev in senzacij željnih oseb in turistov.
Deseti kongres v Diisseldorfu bo v velikem slogu. Vsak, ki se bo kongresa udeležil, mora biti star 25 let in imeti potrdilo mestnih oblasti, da ni poročen ter dve fotografiji, ki jih bodo dali v kartoteko organizatorja kongresa. Razen predavanja o filozofiji samcev bo tudi zabavni program in vožnja z ognjemetom po reki.
Kongres se bo končal z izvolitvijo kraljice neporočenih« za leto 1962 ln razpravo o davku samskih in neoženjenih. Zanimivo je, da so na minulih kongresih mao-gi samski in neoženjeni našli svoje tovarišice za zakon. Tako se Je tudi Gea Grejn oženil in to drugi dan po kongresu leta 1957. Hotel je podati ostavko, a so ga drugi udeleženci prosili, naj tega ne stori. Tudi njegov sekretar se je poročil in tudi ni dal ostavke.
Iz tega je razvidno, da je kongres samcev najboljša propaganda za zakon.
norčevali v gostilni »Beli križ«, so spali na hladnem in zjutraj ni bilo vode, da bi se umili. Sobar ca jim je rekla, da ja blizu Drava in da jim ne more pomagati.
Ptujčani radi govorijo, da -majo 4 muzeje, v katerih so redkosti v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Imajo tudi lepo dravsko obalo, izletniške točke, stare, z zakonom zaščitene zgradbe, zanimive ulice in sploh vse kar zanima turiste. Imajo tudi dobre prometne zveze, nimajo pa gostov, Vsi odidejo, ker o ptujskem muzeju ne zna nihče nič. Mestni odborniki, kaže, ne znajo izkoristki tistega, kar jim je zapustila preteklost.
Vse to je žal res. Ptuj je gotovo eno naših najzanimivejš h mest. Nekateri ga imenujejo »muzej v muzeju«. Če bi imel, kar je osnovno za turizem, boljše hotele (prvi bo gotov maja), bi bil še po nečem »slovenski Dubrovnik«, namreč po večjem obisku ljubiteljev starin.
BOSENSKI
NOMADI
Tole sliko smo v soboto opoldne posneli nedaleč od Murskega Središča. Skoraj neverjetno zveni, da je ta čreda ovnov — ovce namreč vodi druga skupina — pretracala vso pot od Bosne. Pa vendar je res. Pastirji so iz bumjaluškega okraja ter so pr šli vse do G. Radgone. Paše je bilo skoraj vedno dovolj.
Pastirje smo presenetili pri kosilu, kr sl ga pripravljajo kar sami. Zanimalo nas je seveda, kako prespijo noč. To je čisto preprosto. Ovce odženo v gozd, jih zastražijo, sami pa prespijo pri kakšni hiši. Ljudje so jim bili baje povsod zelo naklonjeni. Domov se bodo s čredo vrnili že do 25. apr la. Vsekakor si najbolj želijo, da bi bila letina letos boljša kot lani, ker bodo sicer jeseni zopet morali na nomadsko pot.
Sibirska in Kalifornijska
pomlad
Prof. Ante Obuljen pravi, da je pomlad najrevolucionar-nejše obdobje leta. Meteorologi jo računajo od 1. marca, astronomi pa čez 20 dni kasneje. Za našo pomlad pravi prof. Obuljen, da je edinstve-
na v svetu, saj spominja na kalifornijsko in sibirsko naenkrat. Značilna je razlika v naj-
nižiji in najvišji temperaturi.
V	zadnjih letih je »šampion« Skopje, kjer so zabeležili v marcu 52° razlike. Najprej so zabeležili minus 18,4°C in dva tedna kasneje plus 32°C. Tudi v Zagrebu so zabeležili 37,5° razlike. Na Hvaru je položaj bolj urejen, pa je tudi amplituda skromnejša, okoli 22°C. To pojasnjujejo s tem, da se zračne mase ob vdoru in spuščanju s planin ogrejejo na vsakih 100 m za 1 stopinjo.
Pomlad prinaša toplo vreme. Začetna meja je plus 10°C. Hvar ima najbolj rano pomlad. Začne se 5. marca. V Titogradu je plus 10°C deset dni pozneje, v Beogradu in Zagrebu pa komaj 4. aprila. Za letošnjo pomlad je po njegovi sodbi težko dajati prognoze: padav ne, lepo, oblačno, ves čas pa se živo srebro odmika od ničle ...
Hidrograf Boris« Koljčicki je meteorolog-amater. Predvideva navadno, nemrno pomlad z lepimi in deževnimi dnevi. Dalje nagle spremembe temperature, severne ali južne vetrove in dež. Včasih zjutraj sneg (tega smo že doživeli). Toplih in sončnih dni malo.
V	glavnem torej šele priprava za pomlad. Po njegovi sodbi bo poletje 1962 mimo, ker spada v čas pomrjanja erup-cj na soncu. Značilnost je: več padavin. Glede na minulo zimo napoveduje Koljčicki za poletje nevihte, suho vreme in dež.
Manekenke in direktorji
Pred kratkim je bilo v Beogradu pred kazenskim senatom več manekenk, da bi izpovedale, kako so se prirejale modne revije, na katerih so vse sodelovale. O čudnem o-zadju modnih revij, ki jih je organizirala Smilja Bumber, sta napisala novinarja A. Pajič in M. Vlajič obširen članek z naslovom: »Obrt gospe Smilje« in to v listu Mladost.
Podrobnosti iz tega članka niso ugajale gospe Smilji, zato je tožila avtorja in poleg obsodbe zahtevala tudi povrnitev stroškov. V članku »Obrt gospe Smilje« so trditve, češ da je modne revije organizirala tako, da je k direktorju vzela s seboj dekle, da si jo je
ogledal in mu jo ponudila. Po modni reviji pa je zahtevala, da sedi manekenka v družbi direktorja ali pa je dopustila, da so direktorji vinjeni hodili v sobe manekenk. Pri posameznih revijah je baje tudi skušala utajiti zaslužek, drugim pa zopet ni plačala in je ostala dolžna.
Pred sodiščem je Smilia Bumber zanikala vse izpovedi prič in prikazala nekatere drastično opisane dogodke popolnoma nedolžno. Manekenka Vera Pavlica je iziavila pred sodiščem Smilji Bumber v obraz: »Peljala si me v Indjiji k direktorju in hotela, da pred njim dvignem krilo. Jaz tega nisem storila. Smilja
ji je odvrnila: "Ti nisi bila nikoli moj maneken, niti nisi z menoj delala. Ti si bila moja prijateljica ...« Pred sodiščem se je pojavil tudi direkt tor "Tr.kotaže" iz Indjije Ste-van Kozbasič. Kot priča je izjavil, da se Vere Pavlica ne spominja, ve pa, da je gospa Bumber bila z nekaj manekeni pri njem.
Večkrat je sodelovala na revijah manekenka Bela Radovanovič, hi je izjavila: »S Smiljo nismo podpisale nobenih pogodb. Ce se ji katera ni dopadla, jo je odpustila. Pred revijo je vzela zmeraj katero izmed nas k direktorju. Ti ljudje so bili občutljivi za mlada dekleta. Da opišem podrobnosti. Vsak je pozneje želel sestanek z dekletom.«
Ker se priče niso odzvale, je bilo razprave kmalu konec. 13. aprila bo nadaljevanje procesa. Ce se ne odzovejo, bodo priče nasilno pripeljane v dvorano in plačale kazen 5 000 dinarjev.
PRVA REPUBLIŠKA ŠTAFETA IZ POMURJA
(Nadaljevanje s 1. strani) tih krajev: iz Cepinec, Lendave. Trdlkove, Sotine in Pro-senjakovec, medtem ko bodo eno štafeta iz Lendave izročili v Dokležovju. Razen tega bo imela vsaka občina, še vrsto lokalnih štafetnih prog. Organizacije, društva in šole skrbijo, da bi dali letošnji štafeti mladosti še posebno široko o-
beležje. V vseh občinskih središči in ostalih večjih krajih bodo, priredili posameznim štafetam lepe sprejeme ter sprejemna mesta primerno okrasili.
V Tednu mladosti, ki bo od 20. do 27. ma a, pa bodo v vseh večjih krajih, posebno šs v šolskih centrih razne pr reditve in tekmovanja ter mladinska srečanja.	-js-
Manekenke — priče čakajo na poziv pred pričevanjem
Rex Stout
ZGODBA 0 PSU
(Nadaljevanje)
»To je narednik Larkin, gospod Meegan,« je rekel Purley. »Poglejte psa. Ste ga že kdaj vdeli? Potrepljajte ga.«
Meegan je zagodrnjal: »Potrepljajte ga sami.«
»Ste ga že kdaj v.deli?«
»Ne.«
»Prav; hvala. Naprej Larkin.«
Ko smo zavili proti drugemu nadstropju, so se vrata zaloputnila za nami, krepko in glasno. Purley je vprašal čez ramo:
»No?«
»Ni mu bilo po godu,« je odgovoril Lark:n iz ozadja, »ampak seveda je cela vrsta ljudi, ki jih cela vrsta psov ne mara.«
Veža v drugem nadstropju je b'la dvoink spodnje. Zopet sva se s Purleyem postavila nasproti vratom in Larkin je priše z Bootsyjem in potrkal. Nič se ni zgodilo. Potrkal je še enkrat, glasneje, in prav kmalu so se vrata odprla za drobno režo in zacvili je glas:
»Psa imate.«
»Tukaj je,« je odgovoril Larkin.
»Ste vi tam, narednik?«
»Tukaj sem,« je odgovoril Purley.
»Saj sem vam povedal, da me pes ne mara. Enkrat na zabavi pri Philu Kampfu, kakor sem vam povedal. Nisem mu
nameraval nič storiti, a si je mislil kdo ve kaj. Kaj poskušate narediti — bi me radi zapletli v to umazanijo?«
»Odprite vrata. Pes je na vrvici.«
»Ne bom! Saj sem vam rekel, da ne bom!«
Purley.se je zg and. Togo Iztegnjena roka se je dotaknila Larknovega ramena, dlan je zadela vrata in silovito potis-. nila. Vrata so za trenutek zastala, potem pa se sunkoma odprla. Pred nami je stalo koščeno bitje v rdeče-zeleni pižami. Pes je zagodrnjal in se nekoliko umaknil.
»Na obhodu smo, gospod Aland,« je rekel Purley,» in pri tem vas ne moremo izpustiti. Zdaj se lahko vrnete v posteljo. Kar zadeva vašo bojazen, da vas bomo vpletli v to umazanijo...»
Utihnil je, ker so se vrata zaprla.
»N ste mi povedali,« se je pritožil Larkin, da se je Aland že vnaprej pripravil za odpor.«
»Ne, mislil sem. da je bolje, če počakam in se prepričam. Gremo dalje. Še eden.« Stopil je k stopnicam.
Vrhnja predsoba je bila deležna osebne pozornosti — najemnikove ali h sirkove. Ni bila večja kakor druge, a je imela lep, čst, rjav tekač; v istem odtenku so bile prepleskane stene. Očitno delo slikarja. Purley je stop'l k zadnjim, namesto sprednjim vratom, in naredila sva prostor Larknu in Bootsvju. Ko je Larkn potrkal, so se nemudoma oglasni koraki im vrata so se na stežaj odprla. To je bil slikar. Ross Chafee. in b i je oblečen za to priložnost — v staro delovno haljo. B I je zdaleč najbolj zal med najemniki — velik, postaven. s potezami, ki so mu morale delati veselje, ko jih je videl v ogledalu.
Tudi jaz sem imel dovolj časa, da jih občudujem, medtem ko je stal pred nami in se smehljal, popolnoma sproščen, in ubogali Purleyeva navodila, da ne sme govoriti.
Tudii Bootsy je bil sproščen. Ko je postalo popolnoma jasno, da ne bo prelivanja krvi, je vprašal Purley: »Psa poznate, kajne, gospod Chafee?«
»Kajpada. Lepa žival.«
»Potrepljajte ga.«
»Z veselem.« Elegantno se je priklonil. "Bootsy, ali veš, da je tvoj stari gospodar premil?« Popraskal ga je za črnimi uhlji. »Za zmerom je odšel, Bootsy, in to je zelo žalostno.« Zravnal se je. »Še kaj? Delam. Rad imam jutranjo
svetlobo.«
»To je vse, hvala lepa.« Purley se je obrnil, da bi odšel in spustil Larkina z Bostsyjem mimo, preden se je odpravil še sam. Po stopnišču navzdol ni nobeden n česar pripomnil. Ko smo prišli v pritličje, so se odprla vrata Victorja Talenta, in stopil je pred nas.
Telefonirali so mi s sodišča,« je rekel. »Ste opravili z menoj? Potrebujejo me. 
»Opravili smo,« je rekel Purley. »Lahko vas zapeljemo.«
Talente je rekel, da bi bilo to imenitno, in da bo pripravljen v trenutku. Purley je rekel Larkinu, naj da Bootsyja menj in ta mi je dal vrvico.
Odšel sem. Zunaj je bilo še zmerom lepo dopoldansko vreme. Dva policijska avtomobila pred prizoriščem umora sta bila pritegnla gručo opazovalcev in z Bootsyiem sva vzbudila splošno zanimanje, ko sva se prikazala in odpravila naprej. Ne on ne jaz se nisva niti zmenila za zijala. Odcap-ljala sva naprej, počasi in mirno, in se kdaj pa kdaj ustavila, da si je Bootsy lahko kaj ogledal, če ga je zanimalo. Ko sva se ustavila četrtič ali petič, sem videl, da se je četvorica odpravila iz hiše številka 29. Stebblns in Talento sta sedla v en avto, Larkin in tovariš v drugega, in odpeljali so se.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 29. MARCA
10
Slovenski Dubrovnik
Ozke ulice Ptuja, tlakovane ceste, stare fasade in strehe, pokrite z mahovino, opozarjajo potnika na veliko starost tega mesta, ki ga nekateri imenujejo »slovenski Dubrovnik«. Čeravno nimata po izgledu in življenju ti dve mesti nič podobnega, vendar obstaja skupna značilnost: znatna starost in kulturni spomeniki.