Leto L Ljubljana, soboto 12. julija 1919, VEČERNI UST NEODVISEN DNEVNIK Posmejita Številka 16 Štev. 148. iMmnmmsmm mmsssassaaBmtass^, Cen« po pošti: , ca celo leto K 40*—• ca polieta . K 20*— ca četrt leta K 10*— ca 1 mesec K 3*50 Zb Dublinu mesečno 3 L Uredništvo In upravn. Kopitarjev« ulic« St. i Uredn. telefon ltov.50. vinarjev. Slovensko vseučilišče v Ljubljani« Narodno predstavništvo sprejelo tozadevni zakonski načrt. Belgrad, 9. julija. (Izvirno poročilo.) V narodnem predstavništvu je včeraj vložil minister prosvete zakonski načrt za ustanovitev popolnega vseučilišča v Ljubljani. Zbornični predsednik dr. Pavlovič je takoj odredil volitev odbora za zakonski predlog za univerzo v Ljubljani. V odbor so bili izvoljeni: dr. Vukčevič (radikalec), dr. Lovro Pogačnik, dr. Stamšič (radikaloc), Sušnik, Smodej, Grafenauer, dr. Hohnjec. Danes dopoldne je odbor Imel sejo, v kateri je soglasno sprejel zakonski načrt. V popoldanski seji narodnega predstavništva je zakonski načrt kot nujni predlog prišel na dnevni red. Poslanec Sušnik je kot referent utemeljeval potrebo slovenske univerze. Govorila sta še dr. Lončar (soc. dem.) in dr. Puc (JDS). Za zakonski načrt so nato v splošni debati glasovali vsi poslanci, razen dr. Suboliča, in v prvem branju soglasno. Vsa zbornica je aplavdirala, slovenski poslanci so priredili ministru prosvete ovacije. Revolucijonarno gibanje v italijanski vojski. Izvirno Trst, 11. julija. Med italijanskim vojaštvom e v ogromnih množinah širijo letaki, ki jih Je izdal revolucionarni odbor mednarodnega proletarijata v Milanu. Vojaštvo italijansko je vsled te silne agitacije postalo nezanesljivo in italijanskih oblasti se je polastila nervoznost. Ukrenili so stroge odredbe, toda vse ne pomaga dosti, ker agitacija z letaki je vedno sil-nejša. Oklic letaka je naslovljen na vojake-pioletarce in veli med drugim: >S tem da zagovarja okupacijo jugoslo-runskih zemelj, in s tem, da povzroča umetno nasprotstvo med dvema sosednjima narodoma, hoče enteuta postaviti zagozdo mod ljudstvo Jugoslavije in Italije. Toda: Ura je prišla! Ljudstvo odgovarja na vojne spletke združenega kapitalizma v Parizu z energičnim ne! Nočemo več bratomornih vojska! Hočemo se vrniti na svoje domove, nasititi svoje dru- poročilo. žine ter delati za bodoči blagor vsega proletarskega človeštva! Medtem ko vaše družine, vaše matere, vaši otroci stradajo, zapravlja vaša vlada živila in narodno dedščino v krajih, o katerih ve, da jih ne more dolgo držati. Medtem ko vi, z orožjem v roki, stražite meje, ki jih nihče ne ogroža, teče v potokih dragocena kri vaših bratov v Milanu, Turinu, Rimu, Neaplju, Tarentu, Medtem ko vi služite zvesto goljufom, slepari vlada italijansko ljudstvo s tem, da mu odreka posest zemlje, ki je njegova, da mu odreka volilno reformo, ki naj bi zagotovila ljudstvu nekaj političnih pravict Mar li hočete s svojim vedenjem potrditi novo vojsko, ki jo kapitalizem pripravlja v Rimu? Hočete li korakati, in tako olajšati svojim izkoriščevalcem zmago, ki se bo konečno obrnila proti vam samim?« Mirovni posvet določa meje. LDU Saint Germain, 11. julija. (Dun. KI)) •Temps« poroča: Vrhovni svet je v današnji seji zaslišal Tardieuia, predsednika komisije, ki ji je poverjena določitev avstrijskih me). Ta komisija je predlagala, da se pusti Čeho-slovakom najvažnejše dele onih mejnih poprav, ki so se izvršile v prid Čehom v ozemlju Gmunt (Gmund) in Valčice (Feldsberg). Razen tega je komisija predlagala, da se z ozirom na to. ker se poveča nemško-avstnj- ski teritorij proti Ogrskem med Dravo in jugoslovansko mejo, dovoli Čehom mostišče na južnem bregu Dornave nasproti Bratislavi. Danes popoldne bo imela sejo kamisija, ki je določena za posvetovanje o bolgarskih mejam Kakor se čuje, so meje v Dobrudži in proti Srbiji že precej natančno določene, dočim so se o mejan proti Grški in Turčiji do sedaj samo površno posvetovali in se bodo z njim sedaj natančneje pečali. Veliki izgredi v Rimu. LDU Trst, 11. julija. Vsled odredbe kraljevega namestnika, izzvane po neredih vsled draginje, da se morajo cene za živila in druge najnujnejše življenjske potrebščine izdatno znižati, so skoro po vseh krajih Italije izginila živila s trgov. Trgovci oddajajo le zelo malo množin zahtevanih potrebščin, ribiči ne prinašajo rib na trg. »Gazetta di Venezia« podaja v sporočilu iz Rima od 9. t. m. sledečo sliko o polo- žaju v Rimu: Zaradi stavke tiskarjev sta izšla danes samo lista »Avanti« in >Popolo Romano«. Demonstracije so se ponovile. Splošna stavka kaže, da bo končala. Tekom dneva je vendar bilo mnogo neprijetnih epizod. Ponoči je vojaštvo bivakiralo po ulicah. Tramvajski vozovi, ki so proti osmi uri zjutraj zapustili remize, so kmalu zopet ustavili promet. Demonstranti so posebno naskočili čevljarnice in prodajalnice svinjskega mesa. Ena teh proda- jalnic je bila popolnoma oplenjena. Mnogo žensk je odnašalo kupe gnjati in slanine. Vsega skupaj je bilo aretiranih preko 500 oseb. Obe delavski zbornici sta objavili letak, v katerem poživljata delavce zopet na delo, ker se je doseglo SOodstotno znižanje cen za živila. Proglas pa ni dosegel svojega namena, ker se delavci niso vrnili na delo. Jutri pojdejo delavci zopet na delo, v stavki pa ostanejo tiskarji. Hud dogodek je zabeležiti danes zvečer na trgu »Vittorie Emanuele«, kjer so karabinjer! streljali proti demonstrantom. Dva i!71etna mladeniča sta bila ustreljena. Ogorčena množica je naskočila na oddelek karabinjerjev, ki so zopet streljali. Več ljudi je bilo ranjenih. Po tem dogodku še bolj ogorčena množica je hotela linčati karabinjero. Naskočila je dva kamjona, od katerih enega je zažgala. Ogorčenost in razburjenost množico prevladuje. Karabinjeri so bili odpoklicani. Petrov dan v Dalmac!*!, LDU Split, :10. julija. (DDU) Kraljev dan se bo proslavil v Splitu dostojanstveno in veličastno. Proslava se prične že dan prej, v, petek na večer. Na Sustjepnnu se bodo žgali kresovi ,a godba bo igrala po mestnih ulicah ter na obali, kjer se bo žgal umetni ogenj. V soboto zjutraj bo ob 7. budnica po mestu, na kar bo godba spremila vojake na poljano kralja Petra, kjer bo vojaška slovesnost. Vojakom se bodo pridružili Sokoli, ognjegasci in zastopniki društev. Po končani službi božji na poljani sledi slovesna maša v stolui cerkvi, na kar bo sprejemal predsednik vlade poklonstva oblasti, društev in meščanstva. Popoldne bo na obali javna tombola v korist srbskim vojnim invalidom, a zvečer slavnostni koncert v' gledališču, na katerem sodelujejo pevska društva »Zvonimir«, »Guslar« in splitska filharmonija. LDU Split, 10. julija. (DDU) Občinsko upraviteljstvo je izdalo na prebivalstvo proglas, naj dostojno proslavi rojstni dan in god kralja Petra I. Proglas se začenja z besedami: Končno moremo tudi mi pri službeni obletnici svobodno izkazati svoja čustva napram kronani glavi, ki sta ji dobri genij našega naroda in njegova odločna volja poverila vladanje nad našo ujedinjeno domovino. WiIson zadovoljen z nemško ratifikacijo. LDU Saint Germain, 11. julija. (Dun. KUJ V razgovoru z zastopniki časopisja je izjavil Vilson, da je zelo zadovoljen z nemško ratifikacijo mirovne pogodbe. Po njegovem mnenju bi morale asoctirane države kakor hitro mogoče vzpostaviti trgovske zveze z Nemčijo, da ji s tem omogočijo izpolnitev prevzetih finančnih dolžnosti. Po mnenju Wilsoncvem naj » Zedinjene države _ velikodušno prevrele bvoi del pri obnovi Evrope, pristavil pa je, da hi se (o najbolje zgodilo potom solidnega kredita, ne pa potom direktne vladne pemo- * Nemčija za poganjanja s Poljsko. LDU Berlin, 11. julija. (Dun. KU1 Pred-lednik nemške mirovne delegacije Lersner ie t. t. m. poslal Clemenceauju noto, v kateri uahteva v imenu nemške vlade, da se posneli neposredno pogajanje s polsko vlado. Namen teh pogajanj naj bi bi, zavarovati redno predajo posameznih upravnih odelkov in določiti podrobnosti glede umaknitve pruskih madhikov; pri tem naj bi sodelovali tudi do-litni pruski resorti. Ameriška križarka k a Reki. LDU Split, 10. julija. (DDU) Danes zjutraj je odplula proti Zadru italijanska bojna ladja »Nino Bixio<, ki je bila dlje časa usidrala v tukajšnji luki. Zvečer odide na Reko velika ameriška križarka >01ympia<, ki je bila it, mescev usidrana v splitski luki. Odgovor Nemški Avstriji. LDU Saint Germain, 11. julija. (Dun. KU] Dne 9. t. m. izročeni odgovor na nemško-av-•tiijska noto o zvezi narodov ima nastopno Dtsedilo: Gospod predsednik! Čast mi je predložiti Vaši ckscelenci odgovor aliiranih in asociiranih držav na noto avstrijske delegacije z dne 23. junija 1919 glede zv«ize narodov. 1. Aliirane in asociirane velesile-? zadoščenjem jemljejo v vednost, da avstrijska, delegacija pritrjuje načrtu o zvezi narodov in načelom, na podlagi katerih se je zveza narodov ustanovila z dogovorom, ki se nahaja _v mirovnih pogojih. Z veseljem doznavajo, da je avstrijska vlada ravnotako, kakor one same prepričana, da bo zveza narodov privedla mir v onih delih sveta, ki so Dili do sedaj središča mednarodnih sporov in nesporazumljenj1. 2. Aliirane in asociirane države so z največjo skrbnostjo proučile prošnjo avstrijske delegacije, da bi sc pripustilo Avstrijo k zvezi narodov, kot prvotnega člana. Nikdar niso nameravale izločiti Avstrijo za dolgo časa_ iz zveze narodov. Nasprotno smatrajo za važno Vnovič povdarjati, da upajo in so prepričane, da bo zveza narodov, kolikor mogoče hitro edprla vrata vsem narodom, katerim se more zaupati, da bodo izpolnjevali dolžnosti, ki jih kot člani zveze narodov prevzamejo. Pripomniti pa morajo, da je avstrijska delegacija, ko fe povdarjala absolutno potrebo, da še jo ze_-i*adi varnosti njenega ozemlja, takoj pusti k atvezi narodov, porabljala argumente, ki kakor se zdi, kažejo na to, da avstrijska delegacija določbe dogovora ne pcenjnje po njihovi pravi vrednosti. Kljub temu pa priznavajo aliirane in asociirane velesile vso težo prošnje avstrijske delegacij-? in primerno cenijo njihove dokaze, ki jih je do sedaj Avstrija s svojim postopanjem doprinesla za. svojo Došteno voljo. Ne vidijo vzroka, ki bi mogel 'Avstrijo ovirati, da ne bi zahtevala v zmislu določb prvega člana dogovora pripustitev k »vezi narodov, kakor hitro bo dana prilika, »©tem, ko bo mirovna pogodba ratificirana. JtakQr hitro bodo prepričane, da ima Avstrija odgovorno vlado, in kakor hitro bo ta vlada poitazala, da more in hoče izpolnjevati mednarodne obveze, bodo pripravljene podpirati kandidaturo Avstrije za priklopite v k zveri, narodov. 3. /'.Hrane in asociirane države s’> *!:• fcno proučilo zanimive predloge, ki ph Je stavil dr. Lamasch v prilogah A m 13 avstm-ske note glede urejevanja mednarodnih sporov in glede detajlov organizacije mednarodnega sodnega dvora, ki je nameravan. Če tudi menijo, da je takojšnja organizacija samostojnega sodnega dvora največje važnosti, pa niso smatrale za mogoče ali smotreno, sprejeti V pogodbo detajlne določbe glede ustanovitve tega sodišča. Predložile bodo prilogi A in B Avstrijske note svetu zveze narodov v pretres, kadar bo le-ta izdelava! načrt za samostojni sodni dvor v zmislu člena 14 mirovne ——...................— - —r—--------------1,1 Si 's Ki Št M <*• fl * *J pogodbe. 4. Razen U-iia so aliirane in asociira* (Travberk-a), ne države mnenja, da za sedaini potreben ali. ’ | mogoč dostavek k pogodbi v taki obliki, kakor ga predlaga priloga G k členu 23. Povdar^ i nočejo, ('a bo v zmislu Člena 23. prosti jati ________________, -s«* prevoz in trgovina vseh članov zveze narodov zajamčena s pridržkom in v zmislu določb mednarodnih pogodb, ki obstojajo sedaj ali se bodo sklepale pozneje. ’ Nova nota Nemške Avstrije. LDU Saint Germain, 11. julija. (Dun KU) Nemško-avstrijska mirovna delegacija je predložila danes skupno noto, ki vsebuje deloma, na podl^jjl dosedanjih not, deloma na podlagi novih poročil natančno formulirane protipred-loge k vsem klavzulam mirovne pogodbe iz-vzemši gospodarske določbe. Novi izpremi-njevalni predlogi se tičejo v prvi vrsti vprašanja o državljanstvu in o varstvu manjšin in delavcev. Glede varstva delavcev se sklicuje nota na sklepe bernske konference. W1!soj|ovo posredovani e v Meluki. ‘LDU Frankobrod ob Men?, 11. jul. DKU List !i'Kewyork Timesa prinaša brzojavko, po kateri namerava predsednik Wilson posredovati v Mehiki, da naredi konec okrutnostih), katerim so v tej državi izpostavljeni inozemci. Pri tem koTaku Zedinjene države ne bodo nastopale samo v svojem lastnem, ampak tudi v imenu Franclje in1 Anglije. Prevoz Nemcev ist Ameirike. LDU Amsterdam, 10. julija. (DKU) Da-des zvečer je iz Amerike dospel v Rotterdam parnik.>Martha Wasliington< s 700 možmi, 71 ženami in 47 otroki nemške, narodnosti. Parnik sPrincess Maloica« pride iz Amerike v Rotterdam dne 1. julija z nadaljnim transportom Nemcev. trk-a, Drauperk (Drttv Iz pokrajine. k Sestanek abiturijentov ljubljanske gimnazije i* leta 1894. se vrši v sredo 6. avgusta, oziroma že na predvečer v torek 5. avgusta t. 1. na Bledu Tpri ;> Petrami«. Dobrodošli tudi abiturijenti moškega učiteljišča istega leta, s katerimi, smo inieli takrat skupno abiturijentsko veselico v Ljubljani pri ?Fr-lincu*. Za postrežbo in prenočišče je preskrbljeno. .... k Dravograd. Kdaj ,se je začela rabiti ta spačenka nevem, tudi ne, kdo jo je skoval, ali povsod naletimo že nanjo. Poprijele so se je vse oblasti, blesti se v velikih modrih čiv kah na tukajšnji postaji In straši že po vseh urftdnih spisi li, zemljevidih, časopisih itd. 1 n-dejali so ji še pridevnik Spodnji, tako da bi človek mislil, da se nahaja v Jugoslaviji najmanj še deset Dravogradov. Umevno je, da nam Nemci predbacivajo, da je to ime dobesedna prestava njihovega Draubnrga in da izrabljajo to v svoje namene. V slovenščini se sestavlja samostalnik le takrat s samostalnikom, kadar tvori glavno besedo v sestavljenki g 1 a g o 1 n i samostalnik, n. pr. Časo-p i s, strelov o d itd .Ako pa je glavna beseda neglagolni samostalnik, tedaj nima sestavljenka slovenskega značaja, in žali uhO. Takšnih neslovenskih sestavljenk imamo razen Dravograda še mnogo, n. pr. kolodvor (bolje: postaja), parobrod (bolje: parnik) itd. Nemški Drauburg bi morali prestaviti Dravski ali Dravji Grad, potem bi ime saj malo dišalo po slovenščini. Tega pa nam ni treba storiti, ker imamo za Drauburg svoje ime. Zato ne razumem, zakaj da krstimo kraje, ki imajo že pristno, domače ime s tujim ali prestavljenim. Narod imenuje to krai TrAuoerk tork-a). Bilcem v Tr^jherci (kakor V neki knjigi, sem Upi* bral izraz Dravberg (najbrže iz Dravi(i)brtg), Imen s kovnico .4>erg, -pfcrk duroma -breg, -brek imamo na Slovenskem vse potno. < Primerjaj: Marenberg, Marnbreg, Marbrelc,' Mju-befc!) Najbrže j« končnica -berk v tem sluCajij. nastala iz Hov. imena breg. Ker Travberk beži v mesnici ob bfegu Drave. Mogoče bi nam znali strokovnjaki kaj več povedati o tej besedi. Gotovo pa je, da jc starejše ime vasi Travberk oz. Dravberk ne pa Drauburg in da fcmo brez potrebe sprejeli v svoj besedni zaklad ime/Dravograd. OprL-jemimo ee vsled tega zopet pristnega starega imena in opustimo to neslovensko sestavljenko! — Ado Ordbming. k Pliberk. Pliberk ima zopet jugoslovansko lice. In to bolj kot kdaj poprej! Na Kre-, kovern tigu oznanjuje velikanski .mlaj jugoslovansko svobodo. V mestu in okolici je vse mirno in prebivalstvo je zadovoljno in veselo, da je jugoslovansko vojaštvo prineslo v deželo zopet red, varnost in svobodo. Mnogim sb odpirajo oči. Nemški boljševiški vojaki so bili najboljši agitatorji za Jugoslavijo. V Pliberku so ropali in divjali kot povsod drugje. Narodni dom sci domala izpraznili. Uničili so knjižnico m vse drugo, imetje tukajšnjega izobraževalnega društva. Hisa g. gerenta Gvaica je bila popolnoma oropana. Ravnotako dekanija in kaplanija! Klobučarja Gvrjaiai so pokradli skoro vse blago. Trgovino Zobec so izpraznili. Vdrli so istotako v trgovino g. Vajncerla itd. Mislimo, da so se vsi pošteni Pliberfahi teh nemških odrešiteljev zadosti nagledali. k Za zdravnike. Razpisana je služba okrož-pega zdravnika za zdravstveni distrikt Loče, pol. okraj Konjice. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v uradnem listu št. 117. Enaka služba je razpisana tudi v Oplotnici. k Poštni promet na Koroškem. Vsled izjemnih razmer iri tehnlčriih težkoč 'Za nekaj časa prekinjeni celokupni poštni promet se je ::opet dvoril pri naslednjih poštnih uradih naše Koroške: Bela, Borovlje, Črna pri Prevaljah, Dobrlavas, Guštnnj, Labod, Pliberk, ■ Podrožčica, Prevalje. Ruda. Sinčaves, Sv, Pavel v Labodski dolini, Velikovec in Zgornje Trušnie. Pri ostalih naših poštnih uradih na Koroškem, kateri poslujejo za sedaj samo za pisemsko pošto, Se uvede celokupni promet, Čim bodo tehnične ovire odpravljene. •- k Plače aidarjev v Relgradu. V Belgradu in v Srbiji sploh silno primanjkuje delavcev. Če blaga primanjkuje, so cene visoke. Ta stara resnica se je uveljavila tudi pri rokodelcih v Belgradu. Zidar zasluži v dnini na dan 25 din. (75 K): ker je vpeljan, osemurni delavnik, pride torej 1 ura dela na dobrih 9 K. Faktično pa zaslužijo dobri zidarji mnogo več. Boljši zidarji namreč ne gredo v dnino, ampak sprejemajo dela na lastno roko. Delajo po 10 do [12 ur na dan in zaslužijo veliko nad 30 din. dnevno. Podobno so plačani vsi rokodelci stavbne stroke. Zida se pa v Belgradu silno malo; o novih stavbah ni uiti govora. Novo poslopje za skupščino se je pričelo zidati že pred prvo balkansko vojsko, in zidovi stoje nepokriti še vedno. Manjka delavcev, stavbni raa-terijal je nepopisno drag; kakšne bi moralo biti cene novim stavbam, si pa lahko izračuna približno vsakdo, če vpošleva 75 K za osemurno delo. Zato se čaka boljših časov. k Sejmovi v Kandiji. Dne 17. t. m. se bo vršil v Kandiji mesečni semenj za govejo živino, konje, prešiče, drobnico in drugo blago. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo. Odslej naprej bodo sejmi v Kandiji v četrtek no 15. vsake«« mesca. _______________________________ Iz Ljubljane, r v J Predsednik deželne vlade ra Slovenijo dr. Janko Brejc je poslal na kabinetno pisarilo Ujegovega Veličanstva kralja Petra nastopno brzojavko: Vašega Veličanstva rojstni dan praznuje danes prvič z zanosom in radostjo jelokupna Slovenija. V imenu deželne vlade »a Slovenijo, njenih poverjeništev, oddelkov, uradov ter vsega prebivalstva Slovenije polagam pred Vašega Veličanstva jasni prestol Izraz verne zvestobe in iskrene vdanosti z vročo željo za Vašega Veličanstva in kraljevske hiše blaginjo in dobrobit ter za prospeh, teličino in srečno bodočnost našega za \edno ivo hodnega troijpehskega naroda. 1 redsedmk deželne vlade .za' Slovenijo dr. Janko Brejc. 1- Proslava godu kralja Petra. Včeraj se je ničla Ljubljana v svečano obleko; hiše so bile jkrašene z zastavami, posamezne hiše in balkoni so bili okrašeni z zastavicami, kraljevo podobo in lučimi. popovi so grmeli z grada. Rakete so švigale v zrak pozno v noč in razsvetljevale v bengalični luči vso okolico. Grad, magistrat in poslopje dravske divizije so bili )epo razsvetljeni. Po mestu je korakala voja-Jtka godba, ki jo je spremljala velikanska množica ljudi in igrala jugoslovanske himne ter druge komade. Ljudstvo je bilo navdušeno in je klicalo »živio« kralju Petrin Godba je tako obhodila vso mesto, spremljana od množice, ki je prirejala neprestano ovacije. Danes zjutraj nas je zgodaj vzbudilo gromenje lopov z’ljubljanskega grada, ki je naznanilo praznik našega iijedinjenjo. Skozi mesto je Igrala godba, svečano razpoloženje je vladalo vsepovsodi. Ob deveti uri se je vršila pravoslavna maša. Vršila Se je velika Vojaška parada, vojaštvo.je stalo v špalirju od Mestnega doma do Starega trga. Polkovnik Vukasovič je pregledal svoj polk. Ob 10. uri se je vršila služba božja v stolnici, pr ikateri so prisostvovali častniki, uradniki, ter zastopniki raznih društev. Topovi so grmeli z grada neprestano, zrakoplovi so letali tik nad mestom. Godba je igrala na trgu. Tako se je izvršil praznik Oašega ujedinjeuja res svečano in v najlep-§em redu; ostal nam bo še dolgo v spominu. 1 Drugi koncert za naše invalide je v nedeljo popoldne od 4.-8. na vrtu Narodnega doma. V slučaju slabega vremena,se vrši kon-tort v spodnjih prostorih Nar. doma. Svira gledališki orkester pod vodstvom g. prof. Jeraja. Vstopnina je 2 K za osebo. Preplačila na korist invalidom fonda se bodo hvaležno sprejemala. 1 Ljudski oder. Na splošno zahtevo se i Deborah«, ki je tako lepo uspela pri prvi uprizoritvi, ponovi po znižanih cenah v sredo dne 16. julija ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu, Pri reprizi sodeluje iz prijaznosti g. Zofija Borštnik-Zvonarjeva. 1 Gojenci (gojenke) tretjega letnika-' drž. učiteljišča v Ljubljani, ki žele prihodnje leto nastopiti učiteljsko službo, naj se javijo zanesljivo do 20. julija ustiiieuo ali pismeno pri ravnateljstvu, kjer dobe pojasnila o šestteden-«kem počitniškem tečaju. Ravno tako se noj priglase tudi abiturienti gimnazij in realk, ki bi nameravali se posvetiti učiteljski službi, —j Ravnateljstvo. 1 Občinski svet ljubljanski ima svojo redno javno sejo v torek dne 15. julija ob 5. uri popoldne. 1 Dr. Tuma ni umrl. Povsem zanesljive isebe, ki so došle iz Trsta, poročajo, da je »est o smrti dr. Tume neresni ^.a. Dr. Tuma !e Živ in zdrav. Pravijo, da tisti, kogar progla-je za mrtvega, še dol$o živi. In to želimo dr, Tumi tudi mi. 1 Prošnja za prenočišča,' Ker je število podeli, ki iih ima pripravljalni odbor za sprejem srbskih maturantov na razpolago, premajhno in želimo naše srbske goste sprejeti in pogostiti, ampak tudi kar najudobneje nasta-niti, smo prisiljeni se obrniti na s), občinstvo g prošnjo, da nam pomaga v tej sili. Kdor bi bil pripravljen odstopiti za čas gostovanja srbskih maturantov brezplačno kako sobo z eno ali več posteljami, naj blagovoli to javiti do 15, t. m. pisarni pripravljalnega odbora za sprejem belgradskih maturantov v fizikalni dvorani I. državne gimnazije. 1 Prostovoljno gasilno društvo v Spodnji Šiški vabi k vrtni veselici, ki se vrši v proslavo 30 letnega obstoja, v nedeljo dne 13. ju lija 1919 v prostorih hotela »Bellevue«. Sodeluje Z. J. Ž. in godba na lok. — Spored: Godba, srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 1 K. Čisti dobiček je namenjen za društvene namene! Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor. Zena. ž Sc nekatere ženske ko občinski predstojniki, — V Odhamu v Laucashire je zavzemala mrs. Lees tudi odlično mesto v občini. Vse svoje znatno premoženje je posodila mestu, ki je znano po svojih bombaževih predilnicah. Po njenem posredovanju je bilo ustanovljeno zavetišče za dojenčke, nadalje šole, ubožnica in zavetišče za starce. Mrs, Lees je bila najbolj priljubljena oseba v mestu: kaj čuda potem, da je bila pri prvih občinskih volitvah izvoljena za župana. — V Breconu v Južnem Walesu je^ naposled le sedla na županski stol miss Filipina Morganova, ko so jo občani prosili in prosili, naj ona, občino vodi. — V Ameriki je mesto Hunnčhvelt, Kansas, prvo izvolilo žensko za župana-. Pred nekaj leti je bila izvoljena fjospa Ela Wilsonova, ki je že čelemu svetu pokazala, da je sposobna upravljati: mestne zadeve. — Ni še dolgo te« ga, ko je mesto Dayton državi \X/yomjn£u izvolilo za župana gospo Suzano Wisslerjevo. Pred desetimi leti si je ustanovila, trgovino z belim blagem in je še zdaj nje lastnica. Ko se je v letu 1912 demokratska stranka mesta Daytcna posvetovala o občinskih volitvah ter iskala in izbirala za županski stolček najprimernejšo osebo, je padla izvolitev-, na gospo Wisslerjeve. Zadnji čas je bila v Ouftonu iz vose ima za svojo, izvolitev zahvaliti ženskim volilccm, ali štiri petine oddanih moških glasov so docela pobili to trditev. Pod njenim županovanjem se je mesto Dayton povzdignilo do trgovskega m družabnega središča čele prerije. Za blagajnika si je izvolila žensko, druga mesta pa zavzemajo moške moči, Gospa virisslerjeva je povedala, da vsi složno de« lujejo z vsem mestnim svetom ter vestno izpolnjujejo svoje stanovske dolžnosti. Zastarele svetovalce so odstranili ter dobili novih delavnih moči Mestne ulice so tlakovane, mesto ima zdravo pitno vodo in ako bi bilo dovolj denarnih sredstev, bi se bilo še marsikaj popravilo in napravilo za županovanja gospe Wisslerjeve. Zadni čas je bila v Ougonu izvoljena miss Clara Mansonova za župana mesta Warrjntona. Po svetu. s Nekaj o zlatu. Ljudj'e so se vedno zanimali za zlato, dasi morda še nikoli tako kot sedaj. Zato nastaja vprašanje: Kje so velike množine zlata, ki so bile nekdaj v prometu? Vedno je bilo zlato med ljudmi, kani je torej izginilo? Kje so zlati novci Aleksandra in Cezarja? Kje so neizmerni zlati zakladi Darija? Za časa rimskega cesarstva je bilo v Rimu več zlata v prometu nego ga je sedaj na celem svetu. Od te velikanske množice obdelanega zlata se je ohranil samo majhen del pod zemljo in lavo. Kam je prišlo ostalo? Gotovo je, da je v grobnicah in mavzolejih še sedaj mnogo neizkopanega zlata in da so še vedno marsikje skriti veliki zlati zakladi. Zlat denar se pa tudi hitro obrabi, ker je zlato meh- ka kovina; če je v prometu, se počasi, neopazno kruši fn ga je vedno manj: Tisto zlato, ki odpada, se izgublja kot izredno droben prah v zemljo. Zlat prah prehaja tudi v morje in se meša s peskom oceanov. Ko bi se osušila morjh, bi odkrili nove zlate rudnike. s Naglica pri pisanju. Pisateljem se dosti« krat primeri, da jim uide izpod peresa kaka nesmiselnost, ki je tudi pri popravljanju ne zapazijo. Iz obširne zbirke takih budalosti naj navedemo nekaj zgledov. V nekem fran« coskem romanu je Citati: »Z eno roko je božala njegove črne kodre, z drugo je pa re* kla i . .« V nekem drugem spisu je zapisano! »Bil je 70 let star, izgledal je pa, kakor da je še enkrat tako star.* Nek odlični zgodovinar je zapisal: »Dvakrat je bil težko ranjen, en* krat na nogi, enkrat pri Waterloo.< In drugič je istemu zgodovinarju ušel naslednji stavek: »Brabantski žrebec je za Belgijo ista kura, ki zlata jajca leže.« s Ali rabijo ipivali umetno orodje? Na to vprašanje odgovarja znani nemški naravoslovec na naslednji način: Najti je živali, ki še brez dvoma poslužujejo orodij. Opica razbije 9 kamnom oreh, vendar pa ni dosedaj pozitivno dokazano, da si opica tak kamen z drugim kamnom tako prikroji, da postane prvi kamen izboljšano orodje za odpiranje orehovi Veliki, črni Arara-kakadu odpira kot kamen trde orehe na zelo umesten način s tem, da! jih najprvo s svojim močnim m velikanskiin kljunom nažaga ter nato stre. Da mu pa kot steklo gladki oreh ne zdrsne v kljunu, ovije oreh z listom. V tem vidimo lahko primerno izboljšanje, ki se seveda ne tiče orodja samega, ki je kljun. Nadaljni slučaj se tiče naših" velikih dletov, ki zabijajo v drevesa prave kline iz kremenca, da morejo v takih razpokali na lahek način treti trda semena. Na opazovalni postaji Za ujede, takozvaue antropoidno opice na Tenerifi poročajo o nekem šimpanzu, ki je s palico tolkel po bananah. Ko je bila nekoč pouudena mu. palica prekratka, je potisnil drugo tanjšo palico v prvo ter si napravil na ta način daljšo palico. Stvar izgleda bof dejanje inteligence. > s Med umetniki. Angleški slika? Roberts in kritik Campbell sta bila prijatelja. Roberts je naslikal vrsto slik, od katerih je sodil, da so višek njegove zmožnosti in jih poslal v raz* Stavo, pričakovaje navdušene pohvale kritikov. Bil je neprijetno presenečen, ko je bral namesto pohvale hudo grajo, ki je prišla izpod peresa njegovega prijatelja Campbella. Dan nato je dobil od prijatelja pismo: »Ljubi Robertsi Gotovo ste brali mojo kritiko, pa jaz upam, da ne bo motila ta malenkost najinega Srijateljstva.« — Roberts odgovori: »Ljubij ampbelll Kadar vas srečam prvič, vam razbijem nos. Upam pa, da ne bo molila taka malenkost odkritosti najinega prijateljstva.« s Kraljevske skrbi. Ko se je poročil danski prestolonaslednik s švedsko princezinjo Margareto, so se odločile stockholmske dame, da ji podarijo kak dar, a niso vedele, kaj. Princezinja je dejala, da naj ji dajo v denarju, kar bi stalo darilo, in pristavila: »Ker časi so za kronane glave zelo hudi!« Željo so ji izpolnili. Najmanjši dar, ki ga je mogel dati poedinec, je bil 10.000 kron. Norveški prestolonaslednik sam pa se je izrazil: »Pripravljam se za inženerski izpit, ker me oče neprestano opominja: Ne pozabi, da je kraljevina zelo negotov poklic, pa je bolje, če se pobrigaš za kako drugo delo.« Ubežnik. Povest Špansko spisal Ferman Caballero. Prevel Al. P, (DaliO s Muzikalni jelniški paznik in nesrečni jetnik. Nek preiskovalni sodnik blizu Pariza je dobil pred par dnevi zelo ljubeznivo pismo od nekega jetnika, ki se mu je pritoževal, da dela družina jetniškega paznika tak šum, da ne more spati po obedu. Preiskovalni sodnik se je hotel sam prepričati o resničnosti teh besed, zato se je napotil nekega popoldneva okrog ječ. Ko je šel tako okrog se je kmalu prepričal, da ima jetnik prav. Cela paznikova dr' ;ta se je zbrala okrog gla sovirja, oborožena z gosli, flavti in raznimi godali ter poskušala, da pogodi neko melodijo. Ker je trpinčenje v katerikoli obliki za francoske ječe odpravljeno, preiskovalnemu sodniku ni preostajalo drugega, nego da opozori paznika, da se v predpisih ne nahaja nobena točka, ki bi se nanašala na muzikalno vzgojo jetnikov in da mu dovoli muziciranje samo ob nedeljah. s Hudi kadilci. Knez Bismarck je o prilila omenil, da je pokadil v 50 letih 160.000 cigar, povprečno vskak dan osem. Za hudega kadilca to še ni veliko. Veliko več je pokadi veliki iznajditelj Edison. Vsak dan navadno deset cigar. Ako je bil zelo zaposlen, jih je pokadil tudi 20, da je mogel svojega duha živa II-uega ohraniti. Znameniti igralec Edvvin Boolh Je imel skoio vedno cigaro v ustih. Celo med predstavo je kadil za, kulisami. Ako j« nastopil, je izročil cigaro služabniku v varstvo. Komaj se je vrnil z igrišča, je že zopet kadil in bil vesel, če je dobil cigaro še gorečo. Pied Uekaj leti je umrl na Dunaju 73 let star mož. ki v 54 letih ni pokadil nač manj n»go 628.718 cigar. Vsako leto £3.971, povprečno vsak dan po 31. Ta njegova strast do tobaka ga je stala 60 000 kron. Rekord pa je dobil Holandec van TJaes, ki je umrl v starosti 81 let. Vsak teden je pekndij povprečno 10 funtov tobaka. s Za želodčni krč. Imenitno zdravilo za Jo hudo bolezen je želodčna kožica divjega petelina. To je bela kožica, ki pokriva notranjost kurjega želodca, in_ se odere,. kadar se pripravlja drob za kuhanje. Kožica s_e posuši, zmelje ali stol če in povžije. Za silo ie dobra tudi kožica domače perutnine, najboljša pa je od divjega petelina, ki okljuje pomladi smolnato brstje brez in drugih dreves. Baron Rechbach na Goriškem je svetoval to zdravilo marsikomu, in pomagalo je, kadar so odrekle vse druge kapljice. Zato naj bi bila v vsaki hiši posušena želodčna kožica, če ne cd divjega petelina pa od, domače kure. — Tudi čaj' ali tinktura medvedove hruškice ali goginj. je prav dobra pomoč za krč. Te hruškice pokusi le tu in tam kak otrok, sicer jih ne mara nikdo, zdaj bi jih lahko nabrali in posušili ali nastavili na žganju. Tudi za jesih je dobro. s Šale- Gospa: »Nežika, zakaj si pa zapustila svojega dimnikarja?« Nežika: »Ker je tako strašno grd, kadar sc umije.« > — Mož: »Nov klobuk hočeš, nov klobuk. Tristo med- vedov, kje pa naj dobim členar?« Žena: »To je tvoja skrb. Jaz te nisem vzela, da bi ti dajala denarne svete!« — Učitelj: »Kaj pa vlečeš mačko za reo?« Učenec: »Saj je ne! Jaz jo le za rep držim, ona pa vleče.« — Mož: »Kaj si pa danes tako zamišljena?« Žena: »Jaz — zamišljena?« Mož: »Da, saj že dvajset sekund nisi nobene besede izpregovorila.« — Gospa: »Kaj še vedno nisi pometla?« Služkinja: »Ali — gospa -—štiri sobe...« Gospa: »Vzemi časopis in prečitaj poročilo iz Alaoa-mc. Tnm ie vihar v tridesetih minutah pometel 72 hiš,- ti pa rabiš za štiri sobe celo dopoldne.« AprovizaHja. a Aprovijsacija južne železnice razdeljuje svojim odjemalcem sladkor za mesec julij. V prem tednu se bo tudi riž delil. Potem je list lepo zganil in ga z denarjem vred zavil v polo papirja, zapečatil ta papir s tremi štirioglatimi oblati in napisal: »Depo-situm«. Potem ga je dal svoji ženi, naj ga spravi v omari, v kateri je imel skrbno shranjene domače diagocenosti — med njimi že omenjeni črni frak, kaker tudi svoje imenovanje za učitelja — in potem se je pripravil, da bi nadaljeval branje pisma; tedaj so pa nenadoma zaslišali na stopnicah korake — in ko so vsi trije hoteli v predsobo, so v svoje veliko začudenje zagledali francoskega polkovnika, tamošnjega poveljnika, z nekaj vojaki in tolmačem. v Polkovnik je pri stopnicah ostavil stražo in potem glasno rekel: »Monsieur Joseph Mentor, maltre d čcple?« Ne bom popisoval velikega strahu — či-tatelj si ga lahko predstavlja sam — ki se je polastil teh dobrih ljudi, ki so preživeli svoje mirno življenje v gradu, ležečem v tem živahnem mestu kot kameni t grob, tako pozabljen, okamenel, odtujen in nedostopen za vrvenje sveta in hrup življenja, kot pečina sredi bučečega morja in divjajočih valov, ki je nikdar ne morejo premakniti z njenega mesta. >Ali vam nisem vedno pravil, da nas bo ta fant spravil še v veliko nesrečo!« je ves prepaden vzkliknil Don Jose. »To je ravno-tako, kakor bi ubežal Herodu in padel v kremplje Pilatu! Naj se egodi volja Gospodova!... Najpokornejši služabnik,« je pristavil, ko je stopil pred polkovnika, in napravil tako smeren poklon, kot ga še ni videlo človeško oko. »Vi imate skritega tukaj pobeglega ujetnika,« je rekel polkovnik. Don Jose je odgovoril: »Milostljivi gospod, res je, da je prišel sem neki subjekt, ki ga pa nisem poznal, kar dokazuje že to, da je prišel po noči skozi okno, in sicer ne da bi me prej vprašal za dovoljenje .Fant je iskal skrivališča in jaz sem mu ga dal; toda jaz mislim, da ni prepovedano pomagati nesrečnim ljudem, ne po božjih ne po človeških postavah. Torej tukaj v hiši je bil; a sedaj ga ni več.« Polkovnik je ukazal preiskati grad, a našli niso nikogar. »Podpirali ste ga pri njegovem begu,« je nadaljeval polkovnik. »Toiej ste njegov sokrivec.« »Sokrivec? Kako to?« je vprašal Don Jos6. »Podpirali ste ga pri njegovih načrtih; bil je ogleduh.« »Ni mogoče, milostljivi gospod! Ni mogoče INikomur ni pisal in tudi videl ni nobenega človeka. »Vsekakor je moral imeti zveze a kakim človekom in njegov prijatelj ga je obvestil, da so ga snoči spoznali, in mu je pomagal pobegniti.« »O tem mi ni nič znanega.« »A vi vendar veste, kdo jo ta prijatelj.« Don Josš je nekaj časa molčal in strah in resnicoljubnost sta bojevala v njegovem srcu hud boj; potom je odgovoril: »Poznam ga, a kakor gotovo sem pošten mož, le na videz.« »Kdo je?« je vprašal polkovnik. Don Jos6 je pokazal s prstom okoli vratu in odločno odgovoril: »Tega pa ne povem, če bi tudi izgubil tega-le.« Žena in sestra sta vsi prestrašeni skočili k njemu, kot bi videli to ljubljeno glavi* 1 resnični nevarnosti. »Oh, le sotte je vzkliknil polkovnik. '» »Kaj pravi?« je vprašala sestra. i »Pravi ,le stoj!‘, ker najbrže misli, da hočem ubežati,« je odgovoril njeu brat »Ne, milostljivi gospod,« je z rastočo odločnostjo nadaljeval; »ne mislim ubežati. Tukaj sem: Vi ste nož in jaz sem meso; napravite kar hočete s tem nesrečnikom, la ni še nikdar Vj svojem življenju imel opraviti s sodiščem. K da bi po moji krivdi kdo drugi padel v nn Josč. »Torej ste lagali.« »Jaz lagali« je razžaljen vzkliknil Don Josč. »Ne, milostljivi gospod, jaz nikdar ne lažem. To pismo je moja lastnina, je meni pisano, in tudi ni listina onega, ki ga iščete; tudi nikak depositum ni. Ali me razume vaša milost?« Komaj je pričel polkovnik brati pismo, in že se je vkljub svojemu resnemu opravila kot sodnik pričel glasno smejati — in tragedija se je izpremenila v komedijo. To pismo je bilo tako jasen dokaz Don Jose-jeve nedolžnosti, slikalo je položaj tako | plastično, da ga je polkovnik, ko mu je dal pismo nazaj, prosil celo za oproščenje; potem je pozdravil in odšel. Don Jose pa je prijel ženo za eno in sestro za drugo roko in jih vlekel s seboj v sobo. »Ali ste razumele?« jj vprašal kolikor mogoče veselo in živahno. Žena in sestra sta ga začudeno pogledali in odgovorili: »Ne. Kaj pa je?« »To je,« je navdušeno odgovoril Don Jose, »to je, da je ta Don Leopoldo najboljši človek na svetu; previden vkljub svoji mladosti; I poštenjak, dober prijatelj , pameten človek 1 plemenitega srca,« je navdušeno nadaljeval in se tolkel po prsih. »To pismo, to pismo!« je ponavljal, trkajoč s kazalcem po papirju, »to j pismo, ki smo ga smatra!i za ra?žaljenje — to pismo nas je rešilo. In ker je slutil in ve- j del, da se bo stvar tako zasukala, ga je napisal — in samo iz tega razloga. AU ni to jasno kot beli dan?« »Res je! Res je! sta veselo presenečeni vzkliknili ženski. (Dalje.) i izdajale!) konsorcii »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčlč. Tiska Ju(?t>slovant,na tiskarna v Ljubljani.