J O J I i' i Jj> 1» i UUZEJ3KI RAVKATELJ Žt. 110 List iz ha in v S nictete L t 6.50 več/ 4- V Sirokosti i kc pio«. zahval*. i fTT*5f ta*'' jnrj t ■"r j in a porajanj on a (C. C. con I a posta) en ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, , celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno ike 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora trgovske in obrtne oglase L 1.—, m osmrt-L 1-50, oglase denarnih zavodov L 2.—. na prvi strani L 2.— '..t*^ V Trsta« * sredo. 9. mala 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik Lil! EDINOST Uredništvo in upravništvo; Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi nai si pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, — Last. založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredniitvo v Gorici: ulica Gioeue Carducci Jt. 7, I. n. — Telef. Št. 327« Glavni in odgovorni urednik: prof. FIHp Peric. Okoli pogodbe proti vojni Pogajanja za sklenitev te pogodbe ne napredujejo na ravno zadovoljiv način. Razlika med ameriškim in francoskim predlogom je kljub najboljši volji, ki jo proglašata in naglašata obe vladi, vendar tolika, da bo sporazum zelo težak. Radi tega so postale posamezne vlade napram temu vprašanju zelo previdne. Izjemo dela le Nemčija, ki se je že izjavila, kot znano, za ameriški predlog. V razliko od francoskega predloga, ki predvideva pogodbo le proti napadalni vojni, pri Čemer naj bi pogodba stopila v veljavo šele tedaj, ko jo podpišejo vse države sveta, predvideva ameriški predlog takojšnjo sklenitev pogodbe proti vsaki vojni, a podpisale bi jo Amerika, Francija, Italija, Anglija, Nemčija in Japonska. Pogodba bi imela stopiti lakoj v veljavo med omenjenimi državami, a za vse druge bi ostala odprta toliko časa, dokler bi vse ne pristopile. Praški listi pa so objavili te dni nov načrt pogodbe proti vojni, ki ga je izdelal znani voditelj panevropskega gibanja Couden-hove-Kalergi. Ta je smatral, da se mu nudi spričo globokega nesoglasja glede obeh gori omenjenih predlogov lepa prilika, da predloži prizadetim vladam svoj lastni predlog. Po načrtu grofa Coudenliove-Kalergi je vprašanje osiguranja B\etovnega miru mnogo bq],i zamotano,- nego predpostavljajo spočetnik'i ameriškega in francoskega predloga. Ta vzvišeni cilj se da doseči le z zelo razsež-rio mrežo "mednarodnih pogodb. CoudenHoye*ftaiergi deli ta kolosalni sistem pogodbe v te-le tri glavne dele: 1) pogodbe za gagot-ovitev miru med kontinenti (Evropa, Amerika itd.), 2) pogodbe o priznanju Monroe-vega nauka i u 3) pogodbe za zagotovitev nyru med evropskimi dr-ftavami. Za dosego prvega cilja bi se sklenila na podlagi predloga a-meriškega zunanjega ministra Kellogg a najprej pogodba proti ivojni med Zedinjenimi državami, Italijo, Francijo, Nemčijo, »Anglijo in Japonsko. Enako pogodbo bi sklenila Japonska zase z vsemi evropskimi državami. ,Vse države, ki so z Rusijo v diplomatskih stikih, pa bi povabile to državo k pogajanjem za sklenitev pogodbe proti vojni. V tej pogodbi bi se morale zajamčiti t.idi meje ostalih evropskih liržav napram Rusiji. Končno bi »klenila posebno pogodbo proti irojni tudi Anglija z ostalimi evropskimi državami. Pri tem ^a bi se sprejeli napram Franciji in Nemčiji nekateri pridržki, ki izvirajo iz locarnskih pogodb. Drugi sistem pogodb bi se nanašal, kot rečeno, na priznanje Monroe-vega nauka, ki pravi, Ida nimajo evropske države na američkih tleh nič iskati. Evropske velesile bi to stališče priznale, toda obenem bi priznale tudi Zedinjene države enak nauk, ki bi se ga morale one same držati glede evropskih za-jtiev. V tej pogodbi bi se prepovedalo Ameriki vsako vojaško vmešavanje v spore med posameznimi evropskimi državami, a Evropi vsako vmešavanje v spore med ameriškimi državami. Prepovedana bi bila dalje vsaka zveza med kako ameriško in Jkako evropsko državo. K tej pogodbi med evropskimi velesila-*ni in Združenimi državami bi pristopile potem vse ameriške drŽave.Za zagotovitev miru med ameriškimi drŽavami samimi pa bi se sklenila posebna pogodba med temi državami. Tretji sistem pogodb bi bil za zagotovitev miru med evropskimi državamL Te pogodbe bi sklenile vse evropske države, ki »o članice Družbe narodov. Evropska pogodba proti vojni pa bi morala sloneti na teh-le glavnih načelih: a) vse evropske države se obvežejo, da se druga proti drugi ne bodo vojskovale razen slučaju «izvršbe« proti oni dr-Šavi, ki bi pogodbo prelomila; b) ,vse sedanje pogodbe med posameznimi evropskimi državami ee spremenijo v splošno bramb-no pogodbo; c) vse evropske dr-lave priznavajo obveznost pra-roreko? mednarodnega sodišča. Angfija, ki je evropska država in obenem članica svetovnega bri- tanskega imperija, bi Imela sama odločati ali se ho&e vezati na to. novo mirovno pogodbo tudi preko locarnskih pogodb, ki jo sedaj vežejo. Čim se evropske drŽave sporazumejo gLede take pogodbe proti vojni, bi se sklicala vseev-ropska konferenca, katere bi se udeležile vse evropske članice Družbe narodov in na kateri bi se sestavila končna pravila vse-evropskega mirovnega in varnostnega pakta. Kako bodo posamezne države sprejele ta «privatnb> predlog, seveda ni mogoče prerokovati. Vsekakor pa je zanimiv, ker predstavlja nekako razčlenitev vprašanja svetovnega miru v-~di, da je po tekel prvi del poleta številna delna vprašanja, iz katerih je sestavljena celota tega gibanja. Vsak Člen celotnega vprašanja pa predstavlja sistem težkoč zase, preko katerih ni mogoče na dnevni red sklepanja vesoljne pogodbe proti vojni! Pot, ki vodi do končnega cilja, je torej strma in težka in zato bo — žal — vojna najbrže še dolgo in dolgo končno sredstvo za reševanje mednarodnih spolov kakor v preteklosti. Delovanje senata Odobritev proračuna, vojne mornarice RIM, 8. Dela visoke zbornice napredujejo z veliko naglico. Na svoji današnji seji je odobril senat proračun ministrstva vojne mornarice. Po kratkem govoru senatorja Amera D'Aste, ki je med drugim izrazil bojazen, da bo znižanje proračuna za 65 milijonov lir napram proračunu za tekočo poslovno dobo nepovoljno vplivalo na pomorsko pripravljenost države, in po kratkih pojasnilih poročevalca senatorja Del O"-retto je povzel besedo državni podtajnik pri ministrstvu vojne mornarice admiral Sirianni. Njegov današnji ekspoze je bil več ali manj podoben onemu, ki ga je podal pred meseci' v poslanski zbornici in katerega smo svoječasno posneli. Po govoru državnega podtajnika je zbornica sprejela proračun in več zakonskih osnutkov. Predsednik je zaključil sejo ob 17.50. _ Mednarodni mM kugrc in konferenca za zaščito avtorskih pravic RIM, 8- Mednarodni prometni kongres je danes nadaljeval svoje delo, ki se je razdelilo na pet odsekov. V palači Doria so imele poedine komisije več tehničnih sej. Ob 17. uri je priredila rimska občinska uprava na čast udeležencem kongresa sijajen sprejem na Kapitolu, ob 20.30 pa je priredil drž. podtajni 20.30 pa je priredil državni podtajnik pri prometnem ministrstvu on. Martelli v hotelu «Ex-celsior» svečan banket. RIM, 8. V palači Chigi se je vršila danes dopoldne pod vodstvom senatorja Scialoje plenarna seja konference za zaščito leposlovnih in umetniških del, ki je bila včeraj popoldne svečano otvorjena na kapitolu. Po odobritvi pravilnika, katerega je obrazložil profesor Gian-nini, je bilo sklenjeno, da se delo konference razdeli na pet odsekov, in sicer redakcijski odsek in štiri pododseke. Ti odseki bodo razpravljali o moralnem pravu, o radiofoniji, o kinematografiji in mehanični reprodukciji glasbenih del. usodnosti za Izseljena, 1927. Pogoj za te pravice je, da se izseljenec ob svojem pose tu izkrca in vkrca izključno le .v italijanskih pristaniščih. Z dovoljenjem teh ugodnosti namerava vlada predvsem oživeti stike italijanskih izseljencev z domovino in posredno pospešiti tujski promet. Polilo generala RoMIMa o poletu iz Vadsoe-ja na Sval-bardske otoke RIM, 8. General Nobile je poslal iz K ing1 s baya poročilo o poletu zrakoplova «Italia» iz Vadsoe-ja na Svalt>ardske otoke (Spitzberge). Iz poročila sle- ki pose ti] o RIM, 8. Načelnik vlade in minister zunanjih zadev on. Mus-solini je s posebno okrožnico naročil italijanskim konsular-nim uradom v inozemstvu, naj obvestijo vse Italijane, ki prebivajo v inozemstvu in ki želijo posetiti svojo domovino, o zagotovilu vlade, da jim bo brez slehernih ovir in sitnosti omogočen zopetni povratek v njihova inozemska bivališča, če se v Italiji ne bodo mudili dalje ko 2 leti. Vsak Italijan, ki prebiva v prekooceanskih krajih in ki bo posetil svojo domovino, bo smel vzeti na svojem povratku s seboj dva svojca, ki sta z njim v sorodstvu vsaj do tretjega kolena, in poleg tega Še one svoje ožje sorodnike, o katerih govori okrožnica s dne 3. novembra iz Vadsoe-ja do Medvedovega otoka brez vsakega odpora. Pač pa je bil težaven drugi del, ker se je moral zrakoplov boriti z viharjem in snežnim metežem. Pokvaril se je en motor zrakoplova, ki bo moral biti zamenjan z novim. Vse potrebne predpriprave za nadaljevanje poleta na severni tečaj se bodo dovršile do petka. Razpustitev oddelkov katoliških skavtov Papeževo pismo RIM, 8. «Osservatore Romano« poroča, da se je v Rimu sestal osrednji odbor katoliških skavt-skih organizacij. Predsednik o-srednjega komisarijata inž. Pa-risi je podal poročilo o razpustitvi oddelkov katoliških skavtov, ki se mora po novem ki*, u-kazu izvršiti do 13. maja. Osrednji komisarijat je soglasno odobril dosedanje delo predsedni-štva in je z zadovoljstvom ugotovil, da so se pokrajinski komisarji držali navodil, razpustili od njih odvisne oddelke in izročili v roke škofov svoj mandat. Osrednji odbor je ob tej priliki poslal papežu vdanostno pismo. Sv. oče je v svojem odgovoru izr razil zadoščenje nad dosedanjim delom skavtske organizacije, delom, ki ne bo šlo v nič, ker jp gotovo, da bodo mladeničem tudi v bodočnosti ostali v neizbrisnem spominu dobri nauki, katerih so bili deležni. podpisan, včeraj? BERLIN, 8. «Berliner Tage-blatt» je prinesel pod debelim naslovom vest svojega poročevalca v Atenah, da se bo tekom današnjega dne sklenil sporazum med Italijo, Turčijo in Grčijo. List pravi, da znači ta sporazum težek poraz francoske zunanje politike, in se ponovno na dolgo bavi s sestanki, ki jih je v Milanu imel načelnik italijanske vlade on. Mussolini z grškim in turškim zunanjim ministrom. Proces proti fcoranElstom ti Toronta. Razsodba posebnega trlbnnala RIM, 8. Danes se je vršila pred posebnim tribunalom v zaščito drŽave kazenska razprava proti IG komunistom iz Taranta,ki so bili obtoženi zarote proti državnim oblastem.Na predpoldanski razpravi so bili zaslišani obtoženci, ki so deloma izpričevali svojo nedolžnost, deloma pa skušali omiliti svojo krivdo. Na popoldanski seji je bilo zaslišanih nekaj prič, nakar so sledili govori državnega pravdnika in braniteljev. Ob 20. uri je sodni-dvor proglasil razsodbo, glasom katere so bili obsojeni: Fridrih Mello-ne na 10 let ječe in 3 leta posebnega nadzorstva; Emanuel Or-lando in Angel Antonicelli na 8 let ječe in 3 leta posebnega policijskega nadzorstva; Vito Sar-deila na 7 let. ječe in 3 leta posebnega policijskega nadzorstva; Ivan Galeandro, Kozma Panico, Vitantonio Chiarelli, Fran Antonacci in Joeip De Car-ne, vsak na 6 let ječe in 3 leta posebnega nadzorstva; Fran Mellone, Nikolaj Leutti in AtiliJ Morelli, vsak na 5 let ječe; Fa-miglioli in Albert Leone pa na 4 leta ječe. • tira ATENE, 8. V zapadni Trakiji je skočil simplonski vlak, ki je bil na potu proti Carigradu, is tira in se je težko poškodoval s tro j. Vzroki nesreče de niso znani. Tudi še ni znano, če je zahtevala neareča človeških žrtev. Po kongresu u Albl Juli]! Neuspel poakns princa Karola za povratek v domovino — Mir in rod v Romuniji LONDON, 8. Bivši romunski prestolonaslednik princ Karol, ki se nahaja že dalj časa v Londonu, je baje povodom zborovanja romunskih nacionalističnih kmetov v Albi Juliji započel z vsemi razpoložljivimi sredstvi delovati na to, da bi se mu omogočil povratek v domovino. V soboto zvečer sta bili na bližnjem letališču v Croydonu pripravljeni dve letali z 20.000 izvodov manifesta, ki ga je podpisal princ Karol. Ti letaki bi se imeli razširiti po Romuniji. Angleške oblasti pa letal niso pustile vzleteti. Princ Karol seveda vse de-mentira. Glasom neke uradne vesti pa ga bo angleška vlada, če ga že ni, obvestila, da ji njegovo bivanje v Angliji ni nič kaj po volji. LONDON, 8. V spodnji zbornici je zastopnik vlade izjavil, da je vlada sporočila bivšemu romunskemu prestolonasledniku Karolu, da je njegovo nadaljnje bivanje na Angleškem nezaže-Ijeno. Vlada je bila primorana tako postopati, ker je princ Ka-lok izrabil angleško gostoljubnost za agitacijo proti vladi prijateljske romunske kraljevine. Policija je dala baje princu Karolu štiri do pet dni časa, da se odpravi iz Anglije. Kakor zagotavljajo v poučenih krogih, zvrača bivši prestolonaslednik vso krivdo na romunsko poslaništvo v Londonu in izjavlja, da bo angleški vladi predložil izčrpno poročilo, v katerem bo vse pojasnil. BUKAREŠT, 8- Notranje ministrstvo sporoča, da so sinoči ob 17. uri skoro že vse skupine kmetov in njihovih zastopnikov zapustile Albo Julijo. Pripetil se ni nikak incident in vesti o spopadih med kmeti in orožniki ter o velikem Številu človeških žrtev ne odgovarjajo resnici. BUKAREST, 8. Voditelj kmtt-ske stranke Maniu, katerega prihod v Bukarešt je napovedan za današnji večer, je izjavil novinarjem, da se njegova stranka bori samo proti Bratianu-jevi vladi in da se nikakor ne poteguje za povratek bivšega prestolonaslednika Karola na Romansko. Mi atentat v južni Srbili Bivši džemijetski poslanec ubit Atentator pobegnil BEOGRAD, 8. Včeraj je v Kosovski Mitrovici padel kot žrtev atentata bivši džemijetski poslanec in poznejši srezki kandidat demokratske stranke Nazim Gaf ur. Nazim Gaf ur je sedel si-noči z občinskim odbornikom Adidom v kavarni «Ujedinje-nje». Okrog 22. ure je oddal doslej še neznani atentator skozi okno, ob katerem sta sedela i-menovana, dva re vol verska strela, ki sta oba zadela. Prva krogla je prodrla Nazimu Gafurju v levo stran prsi tik pod srcem, tako da se je takoj zgrudil nezavesten pod mizo, druga krogla pa je ranila Adida na levi roki. V kavarni je nastala panika, a so kljub temu ljudje pohiteli na ulico in pričeli zasledovati napadalca, kateremu pa se je posrečilo, da je v temni noči pobegnil. O napadu je bila takoj obveščena policija, ki je odre* dila zasledovanje atentatorja. V mestu je zločin izzval veliko senzacijo. Oblasti so mnenja, da je atentat čin maščevanja Ga-f ur je ve žene, s katero je ta živel v prepiru. Med ljudmi pa prevladuje verzija, da so atentat organizirala kosovski kačakL Nazim Gafur namreč je bil svoječasno član takozvanega kosovskega komiteja, kateremu pa se je kasneje izneveril. Ranjenega Gafu rja so takoj prepeljali v. bolnico, kjer si je pet zdravnikov vso noč prizadevalo, da bi se ohranil pri življenju, a davi je nesrečnež u-mrk, ne da bi se osvestil. LJUBLJANA, 8. Ljubljanski obtinski svet je na evoji današnji eeji soglasno volil znesek 25 tisoč dinarjev za bolgarsko prebivalstvo, ki mu je poslednja potresna katastrofa prizadela tolik* škodo. Iz dežele nemirov Resni dogodki v Šantungu Vojno stanje med Japonci in južnimi kitajskimi tetami LONDON, 8. Japonski listi prinašajo podrobna poročila o poslednjih bojih in nasiljih kitajskih tolp v Tsinanu, glavnem mestu Šantunga. Japonska vlada, ki se je bila že odločila, da odpošlje na kitajska bojišča večji kontingent vojaštva, pričakuje le še podrobnejša poročila iz Tsinana. Medtem so se brzojavne zveze s Tsi-nanom spet vzpostavile. Bržkone bo že tekom današnjega dne izdan ukaz, naj odpluje 19 kri-žark v kitajske vode in izkrca v tamkajšnjih pristaniščih divizijo, broječo 15.000 mož. Glasom neke vesti iz Šangha-ja namerava tamkajšnja nacionalistična vlada predložiti kitaj-sko-japon«ki spor Družbi narodov v odločitev. Krvavi spopadi med Japonci in Kitajci v Tsinana 5ANGHAJ, 8. Tekom današnjega dne je prišlo do krvavih spopadov med japonskimi četami in med oddelki južne kitajske armade. Nastopilo je s tem dejansko vojno stanje med Japonsko in nacionalističnim delom kitajske republike. Kakor znano, je japonska vlada odposlala pred približno dvema tednoma v šantunško pristanišče Tsinan močne vojaške oddelke, ki naj ščitijo živ- ljenje in imetje tamošnjih Japoncev. Kantonska vlada je sicer protestirala proti temu, na-glašujoč, da se Japonska hoče vmešavati v notranje zadeve Kitajske, vendar pa se vlada v To-kiju ni ozirala na proteste. Izjavila je, da predstavlja kitajska meščanska vojna preveliko nevarnost za japonske državljane, naseljene v Šantungu, in da je radi tega primorana poskrbo-ti za njihovo varnost. Radi napetosti, ki je nastala med Kitajci in Japonci spričo nepopustljivega zadržanja na o-beh straneh, je bilo pričakovati, da bo prišlo prej ali slej do resnih spopadov. In to se je danes tudi v resnici zgodilo. Sovražnosti so izbruhnile v Tsinanu. Po nekaterih manjših spopadih so japonske Čete o-tvorile ogenj proti kitajskim, postojankam ter zasedle važnejše strategične točke, med temi tudi Železniško postajo in velik del proge, ob kateri se še vedno vršijo boji. Japonska artiljerija je obstreljevala tudi kitajsko skladišče municije, ki je kmalu zletelo v zrak. Število žrtev, ki so jih zahtevali današnji boji, še ni znano. V vseh južnih kitajskih pokrajinah je bil proglašen bojkot proti japonskemu blagu. Med tem poročajo iz Tokija, da namerava japonska vlada odposlati proti Šantungu nadaljnjih 2000 vojakov. Aretacije Komunistov v Kairu In Aleksandriji KAIRO, 8. Policija je aretirala v Kairu in Aleksandriji 21 italijanskih in grških komunistov, katerih delovanje je začelo postajati nevarno. Glasom sporazuma s konsularnimi oblastvi Italije in Grške bodo aretiranci izgnani iz Egipta. Tekom preiskave v stanovanjih aretirancev so policijski organi zaplenili razne dokumente in tiskovine. Tudi stroj, s katerim so se tiskale propagandne tiskovine, je zaplenila policija. Kakor je bilo mogoče pozneje izvedeti, je policija našla med zaplenjeno korespondenco tudi pisma, ki dokazujejo, da so bili aretirani komunisti v zvezi z moskovsko internacionalo, od katere so dobivali tudi denar. Imeli so nalogo, agitirati med e-giptovskim dijaštvom. Komunistični napad na dunajske sodne zapore za osvoboditev Bele kuna preprečen DUNAJ, 8. Dunajski komunisti so nameravali organizirati napad na sodne zapore deželnega sodišča, kjer je zaprt Bela Kun. V tiskarni, kjer se tiska komunistično glasilo «Rote Hilfe», je policija zaplenila velike množine letakov, v katerih pozivajo komunisti delavstvo, naj se zbere in s silo osvobodi bivšega voditelja svojih madžarskih tovarišev. Policija je še pravočasno zvedela za načrt, ki se je imel iz\e&ti v nedeljo popoldne, ko bi bilo v mestu malo ljudi. HemSkI zunanji minister za sporazum s Francijo BERLIN 8. Minister za zunanje zadeve dr. Stresemarn je imel danes v Mainzu govor, tekom katerega je naglašal, da nemška republika ne goji nika-kih revanšnih načrtov proti Franciji. Zato se Francija ne sme bati da ima Nemčija .kakšne zahrbtne namene. Minister je naglašal, da se on v skladu s težnjami pretežne večine nemškega naroda vedno poteguje za prisrčen sporazum s Francijo. 2eli samo, da bi si tudi Francozi Želeli resničnega zbližanja z nemško republiko. Poročilo o monotterskl aferi HAAG, 8. Tričlanski odbor, kateremu je bila poverjena preiskava. o raoivoftterski aferi, je sestavil tozadevno poročilo za sve4 Družbe narodov. Obenem je odbor glasom prvega poročila, ki je bilo dostavljeno svetu v marcu, proučil ukrepe, ki naj bi se podvzeli v sličnih slučajih v razdobju med dvema sejama sveta, in je izdelal v tem oziru posebno poročilo. Obe poročili bosta v najkrajšem času dostavljeni članom sveta in nato objavljeni. Smrt bivšega hrvatskega politika ZAGREB, 8. Preteklo noč je umrl dr. Aleksander Horvat, odvetnik v Zagrebu, ki se je včasih aktivno udejstvoval v hrvatskem političnem življenju in bil od leta 1906 do leta 1918 poslanec stranke prava v hrvaškem taboru. Ob prevratu je kot predsednik stranke prava to poslednjo razpustil in se umaknil iz političnega življenja. BEOGRAD, 8. V notranjem ministrstvu se izdeluje zakonski osnutek o izločitvi Beograda in Zagreba iz pristojnih oblasti. Obe mesti bosta tvorili po novem zakonu samostojni oblasti. Zakonodajni odbor .narodne skupščine je danes z glasovi večine sprejel osnutek zakona o sodnikih. Politične beležke Pripravo za proslavo dcvetletnlcs neodvisnosti čehoslovaške republike v Pragi Devetletnica obstoja čohosl o vaško republike se bo proslavila na CeliosIovaSkem z izrednimi slov-nostmi. Razna ministrstva pri-pfavljajo cel niz načrtov, ki bodo izvedeni na dan 28. oktobra — dan proglasitve samostojnosti Cehoslo-vaško. Na pobudo prosvetnega ministrstva se bodo otvorili novi prostori filozofske fakultete in vseučiliščne knjižnice v Pragi, položen bo temeljni kamen poslopju pravne fakultete v Brnu in temeljni kamen zavodu za teoretikum medicinske fakultete v Bratislavi. Ministrstvo za promet bo predalo prometu novo železniško prage Morava-Novomesto, uvedlo bo promet z električnimi lokomotorji na železniških postajah v Pragi, kjer se bo tudi položil temeljni kamen novi postaji. Zdravstveno ministrstvo bo dalo otvoriti novo zdravilišče v Pod karpatski Rusiji, ustanovilo bo umetniški in novinarski dom v državnem kopališču ln razpisalo natečaj za najboljSo publikacijo o ljudski higijeni in telesni vzgoji. Ministrstvo za poljedelstvo bo raspisalo jubilejno nagrado za najboljši pridelek pšenice in ovsa na enem oralu zemlje ter na uporabo strojev in elektrike pri manjših gospodarskih podjetjih. Finančno ministrstvo bo spravilo v promet srebrne novce po 10 kron in pretresa vprašanje, kako naj bi se državni uslužbenci oprostili dolgov. Ministrstvo za pošte in brzojav bo izdalo posebne jubelejne znamk e^ pravosodno ministrstvo bo proglasilo amnestijo itd. n. V Trstu« dna maja 1928. DNEVNE VESTI Iz tržaškega življenja •HredBa glife ulDatti iiiskcio leta Šolski skrbnik kom. Mori d ino Je razposlal ravnateljstvom srednjih Šol Julijske Krajine okrožnico, ki vsebuje octredbe glede zaključita letošnjega. Sotekeg-a leta in glede izpitov na srednjih šolah. Na klasičnih in znanstvenih li-cejih ter v višjih razredih tehničnih zavodov in učiteljišč v Trstu in v vseh zadnjih razredih nižjih tečajev istih Sol ter v petih razredih ločenih gimnazij (Opatija in Pazin.) se .aaklijuči pouk 5. junija in izpiti se začnejo 8. junija. V ostalih razredih učilišč I. stopnje v Trstu, na klasičnih m znanstvenih licejih, višjih razredih tehničnih zavodov in učiteljišč ter v zadnjih razredih priključenih zavodov I. stopnje po drugih mestih se zaključi pouk 12. Junija in izpiti se začnejo 14. junija. V vseh drugih slučajih se zaključi pouk 15. junija in izpiti se začnejo 18. junija. Vsi pismeni in grafični sprejemni izpiti se začnejo ob 9. uri. Dan in urnik določijo ravnateljstva. Kandidati za znanstveno maturo, ki so dijaki ZTisin^tvenefra liceja v Pazinu, bodo lali pismene in ustne izpite pred tržaško komisijo. Dijaki tehničnega zavoda v Rovinju, ki polagajo izpit za tehnično usposobljenost, se priključijo tehničnemu -zavodu v Puli. Kandidati za učiteljsko usposobljenost, ki so dijaki odpravljenega učiteljišča v Tolminu, se priključijo za pismene izpite učiteljišču v Gorici, a ustne izpite bodo delali pred komisijo v Vidmu. Nadzorovanje ml\* za kubaoie kove Zveza gospodarjev javnih lokalov je predložila potom nacionalne trgovske konfederacije ministru za nacionalno gospodarstvo vprašanje glede razlage določb o nadzorovanju mašin za kuhanje kave. Ministrstvo je odgovorilo z naslednjim pismom: Potrjuje se, da bo letna pristojbina, ki jo morajo plačevati javni lokali od mašin za kuhanje kave nacionalni zvezi za nadzorovanje goriva, določena v odloku, kateri je pred objavo, na 60 lir za vsako mašino. Ta svota velja toliko za preglede v določenih rokih kolikor tudi za izredne preglede. Ta pristojbina pa je določena le za one maline, ki se nahajajo v prvi coni, t. j. v krajih kjer se nahajajo nad-zorovalni uradi sami ali njihovi odseki. Za drugo cono, v katero spadajo kraji za kamor se je treba posluževati železnice, tramvaja ali drvgih mehaničnih vozil in ki niso nad pet kilometrov oddaljeni od mesta, da katerega sega javna prevozna služba, in za tretjo cono, katera obsega vse druge kraje, je pristojbina ža 20% (TI. cona), oziroma 40% (111. cona) večja. POJASNILO Pred dnevi smo objavili oglas tukajšnje kr. prefekture o izpitih, ki se bodo vršili na padovanski u-niverzi za zob o tehnike novih pokrajin. Gre torej v omenjenem o-glasu le za zobotehnike in ne za zobozdravnike. Ker je v navedenem poročilu raJjljen parkrat splaš-nejši izraz zobozdravnik, je bilo dotično mesto v toliko nejasno in ga danes s tem dopolnjujemo. ŠEtoCIJANSKA JAMA Prejeli" smo: V nedeljo, dne 13. t. m., od 10. do 16. ure bodo Čarobno razsvetljene svetovn oz iiane škocijanske jame pri Divači, Ljubiteljem naravnih čudes se nudi prilika, da si jih ogledajo za 5 lir vstopnine. Svirala bo godba iz Herpelj. Rojstva, smrti in poroke v Trsta dne 5. maja 1928. Rojeni: 9 (2 mrtva); mrtvi: 12; poroke: 8. .Dne 6. maja 1928 Rojeni: 14 (2 mrtva); mrtvi: 4; poroke: 9. Dne 7. maja 1928. Rojeni; 10; mrtvi: 9; poroke: 2. Vrtnarjema nezgoda Ko je 46-1 etni vrtnar Anton Mi-cheluzzi, stanujoč v Hocolu - Valle št 114, sinoči okoli 19. ure peljal v Rocolu ročni voziček, naložen z vrečami peska, se je v bližini gostilne Colombin s podtaknil in par del tako nesrečno, da se je hudo pobil po desnem kolenu; najbrž si je tudi poškodoval kost. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki ga je nekdo od navzočnih poklical na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najmanj tri tedne. Avto jo Je «pobožal« Včeraj zjutraj je prišla iskat pomoči na rešilno postajo 16-letna Terezija Ohn, stanujoča v ulici Guardia; dala si je izlečiti poškodbo na desne stegnu. Mladenka je povedala, da jo je v bližini kavarne «Homa» v ulici Carducci, dregnil neki tovorni avtomobil, ki je privoziJ iz ulice Coroneo in je bil namenjen v prosto luko V. E. III. Ko je dobila potrebno pomoč, je bila Ohnova prepuščena domači negi. - Starček, ki je romal pei iz Portugalske v Jeruzalem Včeraj je krožil po tržaških ulicah majhen, sivolas starček z dolgo sivo brado, s culo v levici in z debelo, neobdelano palico v desnici; njegova borna, ponošena in zaprašena obleka je pričala da ima starček dolgo pot za seboj. Čudni popotnik je bil 67-letni Hermene-gilcl Maydagan, rodom iz mesta Bilbao na Portugalskem. Lani v maju se je zaobljubil, da poroma iz svojega rojstnega kraja peg v Sveto deželo, in se je takoj odpravil na dolgo pot. Prepotoval je, vedno peš iu preživljajoč se z milodari, Portugalsko, Francijo, Italijo, Jugoslavijo Turčijo in naposled je po mnogih peripetijah srečno priro-mal v Jeruzalem, odkoder se je po isti poti spet odpravil v svojo domovino. Sivolasi romar je bil tudi v Rimu, kjer ga je sprejel papež in mu podaril blagoslovljeno sveti-njico. Po kratkem odmoru v našem mestu je starček, ki je do sedaj prehodil približno 5000 kilometrov, spet vzel v roko popotno palico ter se odpravil na dolgo pot, ki jo bo — tako upa — tudi srečno dokončal. Sodae vesti Pričetek prihodnjega zasedanja tržaške porote Kakor smo že včeraj javili, se prične prihodnje zasedanje tržaške porote dne 21. t. m. To pot so na vrsti obravnave proti: Ludviku Pahorju in Ivanu Bru-schini, obtoženima posilstva (pri zaprtih vratih). Branila bosta odv. dr. Guido Zennaro in odv. dr. Kamilo Poillucci; Antonu Antoniču radi nename-ravanega umora. Branil bo odv. dr. Pompe j Robba; Mariji Percich, obtoženi detomo-ra. Branil bo odv. dr. Kamilo Poillucci; Ludviku Zajcu in Štefanu Mrko-ti, obtoženima kvalificiranega u-mora, poskušenega umora in po-skušenega ropa. Brani odv. dr. Kamilo Poillucci; Jakobu Gerželju, Rajumndu Sanisi. Petru Zel e-ju, Silvestru Smerdu-ju in Ivanu Kogeju, obtoženim kvalificiranega umora, poskušenega umora, soudeležbe pri imenovanih zločinih in prestopka zakona o nošnji orožja. Branili Lodo v tej obravnavi odvetniki dr. Ivan Kezicl*, dr. Freschi, dr. Robba in dr. Zennaro. To zvemo iz liste, objavljene včeraj s strani generalnega državnega pravdništva v Trstu. Predvideva se pa, da se bo lista braniteljev nekoliko spremenila oziroma spo-polnila, kajti govori se že o kolegijih brambe v skoro vseh imenovanih obravnavah izvrzemši v ob-ranavi proti detomorilki. Tudi temu zasedanju bo predsedoval cav. gr. uff. Gianbat. Ferri. Kdo bo zastopal javnega tožitelja, se še ne ve. Domnevno bo državni pravdnik cav. Tasso, mogoče pa je, da bo zasedel mesto na predsedni- kovi desnici cav. Dessjr. Zapisnik bo vodil kancelist Zanetti. Prva obravnava ee vrdi pri zaprtih vratih. Zanjo sta določena dva dneva. Zasedanje bo po objavljenem koledarju trajalo do 6. junija. Vesti z_Gori$kega Goriške mestne vesti + Albert Leban Dozorel je krepko petdesetletni ka, izpregel delavec v vinogradu Gospodovem po petindvajsetletnem oranju. Prirastel je k srcu Goram, postal bat Vipavcem, začela so ga vzljubljati Brda, pa so se utrgale prezgodaj niti ljubezni. V noči od pondeJjka na torek je nenadoma zadela kap Župnika v Kojskem Alberta Lebana. Letos je praznoval čisto na tihem petdesetletnico svojega življenja Rojen je bil namreč ranjki g. Leban 2. jan. 1878. V mašnika je bil posvečen 2. avgusta 1903. Avgusta bi bilo torej ravno petindvajset let plodo-nosnega njegovega delovanja v duhovniškem poklicu. Kot mlad kaplan je nastopil svojo službo 1. oktobra 1903. pri Sv. Luciji ter leto kasneje v Tolminu; po treh letih kapianovanja v Tolminu je pa odšel kot kurat za trinajst let v od svetav odrezano zapuščeno gorsko vasico Gorenjo Tribušo. Kmalu po vojni so ga pa sprejele med se 1. aprila 1920. prijavne Šturije, kjer je prebil sedem vipavsko-solnčnih veselih, pa tudi včasih kot burja razburjenih let. V pomladi 1927. ga je željno sprejela kot novega župnika obširna kojščanska fara v Brdih ter se veselila, da bo pod njegovo roko neumornega sejalca vzi-astla iz zapuščenih, pa plodnili brazd, živa, pojoča beseda, klasje novega, zdravega življenja. Je pa Gospod poprej poklical k sebi svojega zvestega služabnika, kar naravnost od dela ga je poklical. Kot je bila njegova nepretrgana navada skozi 25 let vpak večer, tako je g. Leban še na ... ^ . . . večer svoje smrtne noči imel pev- i Poučiti svojih otrok, da je na te bratje duhovni, pevci tvoji z žalostno pesmijo m zvesti krogi prijateljev in iupljanov. Kaj moreš U zar to, da bo prvič tvoja družba nema, da bo prvič v tvoji dručbi težko arce tvojih gostov? V obiskih pri tehl pa bodo neprestano vse naše misli do zadnjih dni, do dneva zadnjega večnega, nerazdruženega obiska. Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, dne 10. maja ob 10. tiri dopoldne na kojščansko pokopališče. Novi failstovski komisar ▼ Grgarju Na mesto Jožefa Pausicha, dosedanjega fašist ovskega političnega tajnika v Grgarju, je pokrajinski tajnik inženir Caecese imenoval učitelja Alberta Ballabena, faši-stovskege, komisarja v Solkanu. — Pausich je podal ostavko. Bonski kozaki v Gorici. V dne 14. in 15. maja, to je prihodnji pondeljek in torek, bomo imeli v Gorici priliko slišati peti Donsko-kozaŠki zbor, ki je v Evropi Že zelo poznan, saj jo je vso prepotoval in žel mnogo uspehov v glasbeno razvajenih mestih. Zbor Šteje 35 pevcev ki jih vodi mojster Kostruškov. Umetniška višina tega zbora je po mnenju kritike mnogo višja od one kubanskega zbora, ki je lani posetil Gorico in žel velike uspehe. «Kotrevencion» je dobil. Ker ni naznanil v določenem času nesreče svojega delavca pri delu, je dobil od kvesture «kontra-vencien» gradbeni mojster Della Pietra Josip, star 50 let, iz Vidma, stanujoč v Gorici. Z droga je padeL V bolnico usmiljenih bratov je bil prepeljan Franc Komel. 15 let star, iz Kronberga. Splezal je na drog električne napeljave in padci na tla s precejšnje višine. Zlomil si je roko in si pretresel možgane. Njegovo stanje je nevarno. Poročali smo pred nedavnim o slični nesreči v Biljah, le da je bil ono nesreče kriv električni tok. Kaj res ne morejo starši zadostno Potrti neirrneme žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je saS Ijuttjorf soprog, oče, Ust in stsrf oče IVAN KARIŠ P° k* mučni bolezni, previden s zakramenti, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokoislka se bo vrSIJ v sredo, dne 9. t. m., ob 16 iz h«e žalosti Sv Ivan-Vrdela (Strada al monte spacato) St. 1069. Antonija, soproga. Antonija por. Kolarlč, hči. Josip, zet. Pavla, Antonija in Josip, vnuki ter ostali sorodniki. P«sr. patfhtN lw«r«ia Corso V. t. m. 47 475 sko vajo. Lepo je število naših duhovnikov, ki umejo z izvežbanimi pevskimi zbori oživljati pobožno tišino svetih opravil po naših cerkvah, toda sebi enakega svetnika v oblikovanju pesmi ga g. Leban do sedaj ni imel v vsej deželi. Skoraj pet in dvajset let je, odkar je kot mlad kaplan vežbal tolminske pevce, še vedno je v Tolminu svež in hvaležen spomin na izvrstnega mladega pevovodjo, na dobrega pevca. Sedem let bivanja med štur-skimi pevci je pomenilo za šturski pevski zbor sedem let neoporečnega prvenstva med splošno dobrimi številnimi zbori po vipavski dolini. Lebanov zbor, tako so govorili ljudje, je bil merilo za višino drugih zborov. Kadar je njegov zbor iz kakšnih razlogov moral popustili v svoji dovršenosti, so še drugi zbori klonili v svojem popolnje-vanju. V zapuščeni gorski samoti gornje Tribuše pod sivimi stenami Pol-danovca je pokazal g. Leban vse svoje dobro čuteče srce človeka in pastirja. Vas je bila odrezana od sveta bodisi napram bližnjemu Ce-povanu, bodisi napram idrijski dolini. Pa je zato g. Leban toliko zganil politične kroge, da eo vendar privolili potrebne podpore Tfa gradnjo ceste. Kot polir je stal nato g. Leban dan za dnem na cesti, z zavihanimi rokavi, nadziral delo, bil povsod pričujoč. Bil je prava podoba onih tipov duhovnikov, kot jih ume opisovati pisatelj Finigar. Znal je prijeti za vsako delo, bratski v mišljenju in sočustvovanju s svojimi fara ni, priljubljen povsod. V časih hudih predvojnih političnih borb, ko so bili duhovi točno in natančno opredeljeni v dvoje struj, med katerima ni bilo skoraj niti osebnih stikov, ni imela in ni mogla imeti dobrosrčna Leban ova nrav nobenega sovražnika. Med slovenskim ljudstvom gosp. Leban ni poznal do svoje smrti sovražnika. Naš kaplan — pravijo Tolminci, «naš kurat» — oni iz Tribuše. «na5 dobri župnik» — Starci. Živi še v njihovem spominu ravno tak kot je živel takrat pri njih. Neprestano so ga hodili obiskovat. . Na zadnji obisk pridejo jutri dragi Albert, tvoji sošolci, tvoji drogove nevarno plezati? Izored sodlSCa Zflkllufftev obravnave proti Vokn in tovarišem Vuk in Ličen obsojena vsak na 4 leta zapora Včeraj od 9. do 21. ure se je na tukajšnjem sodišču nadaljevala in zaključila kazenska obravnava proti 10 obtožencem med katerimi je tudi famozni Jurij Vuk. Govorili so državni pravdnik Leoni in štirje odvetniki med njimi odv. Paglilla, ki je "branil Vuka in odv. Zennaro -iz Trsta, ki j a branil pet obtožencev. Po njihovih govorih se je sodni dvor umaknil v posvetovalnico. " Po dveumetn posvetovanju so je proglasila razsodba, glasom kaiere so bili vsi obtoženci oproščeni glavne obtožbe, namreč združevanja v zločinske namene obsojeni pa so bili radi po od i ni h zločinov in sicer: Peter Ličen radi tatvin v škodo gg. Uršiča, Pecorarija, Tu-šarja v PrvaČini ter občinske uprave v Biljah na 4 leta zapora in 2 leii posebnega policijskega nadzorstva; Milan Gregorič radi tatvin v škodo gg. UrŠiČa in TuŠarja ter občinske uprave v Biljah to 3 leta in 9 mesecev ječe s 7 meseci in 10 dni poostrenega zapora*, na 100 lir globe ter na 2 leti posebnega nadzorstva; Milan Vuga na 3 leta in 6 mesecev ječe s 6 meseci poostrenega zapora ter na 2 leti posebnega. nadzorstva, Aloj*ij Ceraič na 7 mesecev zapora in 275 lir globe; Jurij Vuk na 4 leta ječe in 2 leti posebnega policijskega nadzorstva, Rudolf Plemič, ker je kupil ukradene reči, na 5 mesecev in 25 dni zapora ter 245 lir globe, a pogojno; Marija Ličen na 400 lir in Henrik D'Osvaldo na 500 lir globe, oba istotako pogojno. Jožef Fa-bijan je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov, Oktavijan Krainer pa, ki je kradel očetu, ni zagrešil kaznivega dejanja. Dvorana je bila nabito polna ljudi. RIHSHBERK Neka) o našem pokopališču Iz našega kraja bi bilo včasih marsikaj poročati, pa dostikrat ni časa, da bi človek vzel pero v roke. Sedaj je tudi mnogo dela na polju. Naj danes napišem par besed o našem pokopališču. Nahaja se na prav lepem kraju pri državni cesti. Žalibog ni na pokopališču pravega reda, kot bi lahko bil. Kapela je precej zapuščena; govori se sicer, da se bo kaj popravilo, a ni Še videti začetka Otroci se čeeto igrajo po pokopališču in kvarijo grobove. To bi bilo treba prepovedati, a pokopališče zapreti. V olepšavo našega pokopališča pa bo grobnica, ki jo je dala napraviti g.a Terdič iz Trsta. Njen mož, ki je umrl v Trstu, je bil pokopan na našem -pokopališču. Pobožna skrb, ki jo posveča g.a Ter-čič njegovemu grobu, je ustvarila lep okras tudi vsej naši vasi, za kar smo ji hvaležni tudi vaščani. ŠENTVIŠKA GORA Praznovali smo sv. Florljana V nedeljo smo praznovali v naši va>»i sv. Florijana. Kljub mrzlemu dežju ki je ves dan pršil, se je razvila iz cerkve po polju dolga procesija, katere namen je bil, prositi za dobro letino ki smo jo tako potrebni. Procesije so se udeležili poleg Gorcev Še številni Prapetnovci in Polci. Pri maši je pridho pel naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom veščega našega rojaka g. Lahar-narja poznanega cerkvenega skladatelja. K nam prihaja šele sedaj pomlad. Gozdovi so začeli ravnokar zeleneti, sadno drevje je pričelo cve*ti. Mrzel dež mu precej Škoduje. V sobo. Akademija obstoji po novih pravilih iz dveh oddelkov: iz fizikalično-ma-tematičnega in iz humanističnega oddelka. Drugi oddelek obsega zgodovino, jezikoslovje, gospodarstvo, sociologijo in podobno. Skupno število pravih članov Akademije je določeno na sedemdeset. Vse izdaje Akademije so proste cenzure. Petko Nanniov. Petko Naumov se imenuje eden najznamoniteljših bolgarski! goslačev in glasbenih pedagogov; ta je obhajal pred nekaj dnevi pet in dvajsetletnico svojega javnega delovanja. Namnov je oibiskoval ob koncu devetdesetih let preteklega stoletja praški konservatorij in je presadil Ševčikovo vijolinslto šolo v Sofijo. Kot ravnatelj in profesor bolgarske državne glasbeno akade* mije in kot ravnatelj sofijsko državne opere si je priboril velikih mslug za bolgarsko giasbeno življenje. Ob enem je tudi skladatelj; nekatere njegove skladbe so znano tudi v inozemstvu. ~ LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku Iz Kanala: Nerednost na škodo omenjenega v stvari vojne odškodnine ne spada — mislimo — v list, ker ne bo s tem nič pomagano. Prizadeti nej se obrne do oblastov, ki bodo moralo uvesti preiskavo. _ BORZNO POROČILO Amsterdam 702-768, Belgija 203-207, Francija 74.55-74.85, 1x>ndon 92.55-92.75, New York 18.93-18.90, Španija 310.50-322.50, Švica 34i5-307, Ateno 24.75-25.25, Berlin 451-457, Bukarešt 11.56-12.05, Praga 50.10-50.40, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.25-270.25, Zagreb 33.30-33.00. Uradne cene zlata (7. 5.) 36«i.22; Liktorsko posojilo 87.20; vojnood-škon ninske obveznice 78.25. POPRAVEK V osmrtnici po pok. Jos. Zida/-riču, objavljeni v nedeljski številki, sta pomotoma izostali besedi oče in ded ter tudi kraj, šempolaj. MALI OGLASI MOTOR, postavljen na močan voz, motorno kolo z vozičltom sc prodajo ali zamenjajo z drugim blagom. Via Slalapef št. 12. 513 STANOVANJE,, obstojne iz kuhinje m dveh sob, v neposredni bližin« mesta, se išče. Ponudbe pod «Maj» na uprav nidlvo. 511 DABICA, diplomirana, sprejema dnevno noseće. Govori slovensko. Bodulich Ana, Via Maaonna dei Mare 19, IT. 505 BA8ICA, avtorizirana. sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Ufa Roma 3, III. nadstropje Dr. SARD0Č ZOBOZDRAVNIK ▼ v ▼▼ ▼ v ▼ msi VIA S. LAZZARO 25, SI. PODLISTEK J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman v »tirih Mih Is ruščine prevedel I. V. ' (M) Ko so se vai poskusi grofa Zigfrid«, da bi svojega sina poročil, izjalovili, je baronica pl. Dan-niceva pridobila zase starega grofa, toda pri prvem očetovem migljaju je Egon v šali odgovoril: — Počakaj, papa! Če mi do tridesetega leta nobena sirena ne ugrabi srca, morda vzamem tedaj Vilmo, če bo Se prosta. Toda Vilma se ni o mož i I a, in ni mu bilo neznano, da vzdihuje po mladem grofu^ No, on je ostal hladen poleg: njene potrpežljive in mirne ljubezni; pa že sama misel, da bi se mogla obilna «valkirija», ki je bila tako dostojna in vzdržna, strastno razvneti, se mu je zdela smešna- O vsem tem je razmišljal tistega jutra, ko se je odpravljal v obiske k teti. Berenklau je sklenil, da ji pove o svoji ženitvi. Bilo mu je neprijetno, da mora zadati svoji sestrični ta udarec in poko- pati njene nade, toda zavest, da se za vedno reši nevarnosti dobiti jo za ženo, ga je navdala z olajšanjem. Vzel je v roke M i ličino sliko in »e zaglobil vanjo. Ta očarujoCa, dražestna deklica, nežna kakor dragocena umetnina, je mogla premagati vsako srce; s svojimi veselimi, živimi in bleščečimi očmi je bila podobna pravi sireni — živi, omamni in zlobni, kakor je morski val. Ta ne bo nikoli gospodinjila kakor Vilma, ne bo štela do zadnjega lončka mleka, ne bo tekala v shrambe in kleti in ne bo znala, recimo, sama pripraviti obedi; toda to ni potrebno, da bi ga le vzljubila. Graščina baronice pl. Danniceve je dobila ime po njej in se nazivala Karolinenhof; veliko, z vrtom obdano poslopje je preži dal In povečal Se njen oče. Na predvečer nečakovega obiska je sedela ba-ronesa s sinom in hčerko na terasi z ograjo in rezljantmi stebriči; deset stopnic je vedlo v vrt Lahka oprava is bambusovega trsa je krasila teraso. V enem naslanjaču je sedela baronesa z ve-zilnim razponom v roki ter vezla preprogo. Bila Je to suha, visoka ženska, resnega obličja; gosti sivi lasje so bili pokriti s črno Čip- kasto čepico in razdeljeni po sredi in dve zaviti kiti sta ji obdajali sence in ušesa. Poleg- ograje je sedel za mizo baron Ludolf in Čital časopis ter si zapisoval opazke v zvezek. Na prvi pogled si spoznal v njem živčno bolnega Človeka; njegovi dolgi, koščeni prsti so nemirno vrteli svinčnik, a Časopis je trepetal in šumel v nestrpni roki. Temne, upadle oči z gostimi obrvmi so mu gorele v mrzličnem ognju; široko poševno Belo, Črni in gosti kodrasti lasje ter grbast nos so ga delali neprivlačnega; bil je podoben ptici roparicL Vilma je povila dva šopa poljskih cvetlic za dve veliki japonski vazi Bila je to močna deklica, dvajsetštirih let, silno belega obličja, velikih, sivih, mirnih in resnih oči, kakršne je Imela mati; gosti plavi lasje so bili poviti v dve kiti. Lepe, toda velike in močne roke, bujno razviti Život in vsa njena velika, krepka postava, — vzor cvetočega zdravja, — so popolnoma odgovarjale vzdevku «valkirlja», kakor jo je imenoval Berenklau. — Ne razumem, kaj se je zgodilo z Egonom In zakaj ga ni še k nam? Gotovo se je vrnil, ker dopust mu je pošel, — je rekla baronesa in pre-rušila molčanje.. — Gotovo ga zadržuje služba; morda pa je prosil za podaljšanje dopusta, da bi ostal Se nekaj Časa pri teti Lojzi. Zdi se, da je tam zelo zabavno, — je ravnodušno odgovorila Vilma. — Da, oni mnogo sprejemajo. Kako mi je žal, da nisi mogla sprejeti povabila Rangvaldovib zaradi moje bolezni, .... V tem trenotku je vstopil lakaj in izročil r\f srebrnem podnosu baronesi pismo. — To je od Lojze, — je rekla m odprla ovoj vzela iz njega drago pismo ter ga prožila hčeri _Evo ti pisma od Meli. Karolina Klangental in Loj za Rangvald str bili prijateljici iz zavoda, in dasi je bik. Lojze mnogo let mlajša, sta ostali prijateljici tudi po tem, ko ju je življenje ločilo; redno sta si dopisovali, toda redkokdaj sta se videli. Ko je baro nesa prebrala pismo, je nenadoma vzkliknila: — To ni mogoče!... Obmolknila je, ko je videla, kako je Vil ms pobledela in obsedela s stisnjenimi ustnami tet mečkala Melino pismo v tresoči se roki- — No, kakšne neumnosti so vama pisali? Ob# sta se izpremenili v solnata kipa, — je vprašaj Ludolf in vrgel časopis na mizo. — Ali je kugi podavila vse Rangvaldove, ali pa so jim Rusi zaj plenili imetje?