19. MRO. Posamazna številka stane Din 1*50 V umilan!, v sredo 23. ionoafla mi. leto iuil IiJiala vsak dan popoldne, izue asi nadalje in praznike. iifserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 ne? * 2 D 50 p, večji inserati petii vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebe,. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0i»*aTnistvo „S'3F. Naroda" in „Harana tiskarna" laaflova olica št 5, pritlično. — Telefon št. 394. Uredništvo „Sior. Naroda*' Inallari ulica it 9. U na d stro p le Tele on stav. 34. Bojiias iprsje-B« t« oiiiinn in saiostio fi '-■■*r Rokopisa* ao nm vrača. TI Št3/HO ! v »ui->5ls /3"H o J 4—S str. po O. V53, 8 In vet 2 O. V inozans.vu 4—3 str. 2 9., 8 in vet po 3 O. PoštnšTia olat^na v gotovini. »Slovenski Narod4* velja: V Jl^OSlftfijI V laeienmo v Lj ubhani pO poiti 12 mesecev ...... Din 2i0- — Din 240*— Din 360 — 6 a ...... * 120 - . 120- . 180'- ■ 60- 60 — 90*— V 20 — . 20— . 30- Pri morebitnem povišanju se irm daljša naročnina do;> ačati. Novi Na naročniki naj po5l eio v prvič naročnino vedno &&W~ P° nakarn ei. "(imo oismena naročila frrez posJntve denar a se ne moremo ozirat!. Fašizem. Ko je boljševizem v Rusiji zado-bil trdna tla in je bil njega obstoj za gotovo dobo zagotovljen — so začeli boljševiki z intenzivno propagando v inozemstvu. Njih eksponenti so zastavljali vse svoje sile s pomočjo ru-skejra zlatega zaklada, da bi Evropo zrahljali, kapitalizem uničili in vpeljali komunistični sistem. Uspeh pa je bil vsepovsod negativen. Kapitalizem, v nevarnosti svojega obstoja, je napovedal brezobziren boj komunistični ideji in m* se bal v dosego svojega cilja nobenih žrtev. Kapital je zmagal. — Boljševizem, ki se brzo umika kapitalističnemu vplivu, izroča polagoma vsa važna glavna podjetja, vse vire bogastva v izkoriščanje kap:tMizrou. Italiji, kjer jc bil komun*zem v veliki moči, je pretil s te strani težak udarec. Dan na dan se je pričakovalo, da nastopijo kritični časi, da se proglasi-jc rnune in da razobesi boljševizem rdečo zastavo v Rimu. Ali proti-si s strani kapitalizma je ta pre-preprečil in stri navidez mogočnega komunističnega zmaja. Da si je 1-3; ::!izem izvojeval tako sijajno zma- ni zasluga bistroumno^ ka^itali--T 'V. pač pa nevednega italijanskega a, ki je šlo svojim stoletnim tla-?' m na limamee in rm pomagalo r ":iti njih zaklade. Kapitalizem je >os * 1 v boj z geslom: »Nacionali- je bila mojsterska poteza, kakršne si prč boljše niso mogli izumit!. Ustanovila so se po mestih, trgih in vaseh fašisiovska društva, katerih člani so bili večinoma mladoletni, mle-čezobni fantiči. Ta društva, gmotno dobro podprla, so se jela bliskovito širiti in število nj h članov je dnevno naraščalo. Ideja narodnosti je že od nekdaj za nfadino zelo privlačna sila in ni čudo, ako so šli ti mladi fašisti z dušo in telom v boj za visoke ideale Ker se jim je natveziio, da izkuša komunizem uničiti vse sadove »zmagovite« vojne, da jim hoče pozlati domove, razkropiti njih družine in jih oropati vere in jezika, so šli tem strastneje v boj in začeli uničevati z ognjem in mečem vse, kar je bilo komunističnega. Ko zo se pridružili mladim fašistom elementi s temno preteklostjo in se je njih matc-rializem zanesel tudi na ostale idealiste — je fašizem postal sredstvo nasilja na račun patr otizma. Ko je prenehala komunistična nevarnost in je biT fašizem sam na koncu svojega življenja, je zavihtel kapi- tal svoj bič na dedolžni slovenski narod v Primorju. Da ne izostanejo za izvojevano zmago sadovi, da bo druhal nasičena in da ne utrpi kapitalizem s trajno podporo prevelike škode — se je fašistom dovolilo, da pri podiranju slovanskih kulturnih središč poljubno nastopajo, pri požigu slovanskih domov pod zaščito italijanskega orožništva. Navdušenje za fašizem je prikpe-lo vsled uspešne zunanje politike do vrhunca. Vrste fašistov so se strnile v močno faTango in prepričanje, da so nezlomljiva sila, se je utrdilo. Ko bodo vsi pridobitni viri fašl-stovske družbe v Italiji izčrpani, ko prenehajo okupacije in aneksije — rade fašizem kot trhla zgradba v večno pozabljcnje. Še izza prejšnjih časov obstoji še dandanes v Italiji kolonizem na višku svoje moči. Veleposcstva, ki razpolagajo v rokah par mogotcev z ogromnimi skladišči življenjskih potrebščin, ki vežejo ves trgovski trg s svojimi kapitali, ki imajo večmo delnic v vseh industrijskih podjetjih — vodijo notranjo in zunanjo politiko italijanske države. Ta ogromna posestva obdelujejo in vzdržujejo ko'oni, to je brezpravna raja, ki proti bori odškodnini vleče in gara od zore do mraka in polni nikdar polne žepe parasitov. Italijanski kapitalizem si je tudi tu zagotovil premoč s pomočjo fašistov in preprečil izvedbo agrarne reforme. Da si zagotovi popolno nadvlado v vseh panogah gospodarstva — odkupuje od države polagoma rudnike, gozdove, železnice, pošto, brzojav in telefon, prevzema vodstvo carin in davkarij. Z gorostasnim navijanjem davčnega vijaka se uničuje mala in srednja obrt — s težko davčno obremenitvijo na vse deželne pridelke se uničuje kmeta in ga spravlja radi grozne zadolžitve pri posojilnicah in bankah v odvisnost kapitala. Italijanski kapitalizem dela z vso paro in z uspehom. Dnevi se bližajo bliskovito hitro, ko bo velekapital neomajen vladar Italije in ubogo ljudstvo koToni. Na Čelu vsega tega prevrata, tega prormrrodnega dela je postavil italijanski kapital svojega eksponenta — fašizem. 9 mm iti HrznvTOiia obročna I IMfaoHg ranaUske nofodhe. je nezadovoljstvo, ker je vlada brez njih sodelovanja izvedla neobičajno važne in komp'Icirane politične posfe. Vlada ni vprašala za mnenje posvetovalnega odbora in članov tega odbora, katerim so bile določene gotove funkcije za rešitev reškega problema. Ciani posvetovalnega odbora še vedno vstraja:o na stališču, da naši vladi ni bi'o potreba spremenit! določb rapalske pogodbe kot take in da bi morafi mi vstraiati na odločnem s*al!šču striktne izvršitve rapalske pogodbe in braniti neodvisnost reške države. Koncem konference, ki je trajala do 14. popoldne, je uporabil zunanji minister dr. Ninčić dosti časa. da je pojasnil članom posvetovalnega odbora razloga, ki so diktirali vladi, le v Interesu dr- žave in naroda sklenPa sporazum z Italijo. Od'očno in s posebnim poudarkom je zunanji minister iziavil: »Vlada sprejema na sebe vso odgovornost za vse, kar ie storila. Z ozirom na spremembo rapalsko pogodbe so prenehale funkc**e posvetovalnega odbora In vlada ne potrebuje njegovih nasvetov.« Člani posvetovalnega odbora so še ostali v Beogradu in bojo imeli danes posebno privatno posvetovanje. Zanimivo jc, da je Nj. Vel. kralj Aleksander I. včeraj v daljši avdijenci sprejel predsednika posvetovalnega odbora dr. Matko L a g i n j o. ki jc kralja pojasnil sta':šje in mišljenje o sklenjenem sporazumu z Italijo in o končni rešitvi reškega Problema. Padec Baldvvlnovena kabineta. Rezultat gl< sovanja. — Konservativci proti liberalcem. Posvetovalni cdbor razpu^č^n. * minist — Beograd, 22. jan. (Tzv.) Včeraj !e bHo oFc?eTno konstatirano, dr? jc rapalska pogodba spremenjena in da je Reka izbrisana iz vrst avtonomni mest in tudi iz vrst samostojnih držav. Člani paritetne komisije in posvetovalnega odbora, ki so sodelovali pri vseh poslih za izvršitev rapallske pogodbe in santmargheritskih konvencij, so včeraj prišli k zunanjemu ministru dr. Ninčiću, da bi se informirali o novem položaju in kakšen ^e sporazum z Italijo glede reškega vprašanja. Pri novem sporazumu noben član ni sodeloval. Pri zunanjem ministru so se javili predsednik posvetovalnega odbora dr. Matko Lagima. admiral Priča. prof. Sisic. univ. prof. dr. Stražnicki. župan občine Sušak Juraj Kučić, Gvidon Hrelianović. dr. Belin in dr. Figatner. Na'prej je gospode sprejel g. Ljuba Nešič ki jim je v kratkih črtah pojasnil načela in temelje sporazuma z Italijo. Za tem im je obrazložil zunanji minister dr. Ninčić vse momente, ki so bili z ozirom na mednarodni položaj tako odločilni, da so nam diktirali sporazum z Italijo. Zimami minister je kratko potem izjavil, da nai vzamejo člani posvetovalnega odbora in pa- — Bi:rna konferenca v zunanjem rstvu. ritetne komisije na znanje, da so njih funkc"ie ugasm'e 5n da je posvetovalni odbor razpuščen. Oba. dr. Ninčič in Ljuba Ncšić, sta prepričevala navzoče, da je bil sporazum z Italijo sklen en z ozirom na težke politične razmere. — Beograd, 22. jan. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne je bila v zunamem ministrstvu konferenca članov posvetovalnega odbora in paritetne komisije. Na tej konferenci se je izključno razpravljalo o našem sporazumu z Italijo v zvezi z rapalsko pogodbo in o ustanovitvi samostojne neodvisne reške države, kakor je to določevala rapallska pogodba. Po informaciiah vašega dopisnika je zanimivo konstatirati, da ni vla-da*a ra tej konferenci nikaka soglasnost med člani posvetova'ncga olbora na eni s-rani in zunanMm m?n:s!rorn dr. Nmč!čcm na drug; strani. Zanimivo je tudi konstatirati, da nTso bili člani posve* ova'nega odbora pozvani v Beograd na uradno brzojavko, kakor so neka feri Tisti prvotno javlja1', marveč so prispeli v Beograd na svojo lastno inicijativo. Vsi člani posve*ov*f^eg',. odbora so zuna™iemu mm's'TU odVr?to ?zjavi!l svo- London, 20. jan. (Izv.) Zanimanje za včerajšnjo sejo poslanske zbornice je bilo zelo živahno. Vse tribune so bile napolnjene občinstva. Poslanci so bili zbrani skoraj polnoštevilno. Na dnevnem redu je bila debata o nezaupnici vladi, ki jo je stavila delavska stranka. Konservativci so v zadnjem trenotku vse poskusili, da bi preprečili nezaupnico. Prvi e govoril John Simons. ki je branil stališče liberalne stranke, izjavljajoč, da je treba podpirat? prcd'og delavske stranke o nezaupnici vladi. Ministrski predsednik Baldwin je branil delovanje svoje vlade, naglaša-joč, da je ta vlada uredila vprašanje izplačila dolgov Ameriki, sklenila tan-gerski sporazum, dosegla mir s Turčijo v Lausanni in je ohranila sporazum s Francijo. Vlada je vodiia državno krmilo v zelo težkih čaMh. NaglaŠal je, da je vlada vodila vso skrb za rešitev brez- poselnosti in da bo konservativna stranka nadalje vodla dobro premišleno in krit:č"o opozicijo, kar bo njena dolžnost. Zatrdil ?e, da Je bodočnost Anglrje v rokah konservativcev in da smatra liberalno stranko za propad'o. (Protesti od strani liberalcev.) Glasovanje je sledilo po polnoči. — London, 21. jan. (\Volf) V spodnji zbornici je pri razpravi o nezaupnici, stavljeni od delavske stranke vladi, izjavil voditeli liberalne stranke sir John Simons, da je dofžnost zbornice odstraniti nezmožno Ba!dwinovo vlado In upa, da bo delavska stranka prevzela državne pos'e. Chamberlain je izjavil, da je liberalna stranka izdala državo. — London. 21. jan. (Reuter) Pri g'asovanju v spodnji zbornic] je bila vlada s 328 proti 256 glasovom poražena. Parlamentarna situacija. Optimizem opoziciie. — Računi radikalne večine. — Beograd, 22. jan. flzvj V os^red.Hi pnirinmerrarneza opoziciio v svoj parlamentarni kalkul. Tudi na snočrri seji ministrskega sveta je bila zrto obš rna m živahna de-* bata o tem bloku. Včeraj dopo'dne je prispel v Beograd vodia muslimanov dr. Mchmcd Spaho ter je v parlamentu takoj pričel sicer še neobvezna posvetovania z načelniki p^snm-n?h parlamentarnih k'ubov opozicije. Po- svetovanja so se včeraj vršila s patoe paro. Najpreje je g Ljuba Davidov ć imel sestanek z voditeljem zcmljoradniške stra.n-ke Joco Jovanovlčem. Na tem sestanku so so izmenjale načelne misli o taktiki tn smernicah opozici;ona!neea bloka. Kasneje so sledili razeovori z dr. Korošcem, ki je potem dr. Spahu podal jr'avne točke hi načela opozicijonalncga bloka. V krogih opozicije vlada velik optimizem za ustanovitev bloka. Vsi zagotavljajo, da stoje pogajanja zelo dobro in da se ima blok osnovati na nniš'rsi podlagi. Vašemu dopisnika je včeraj dr. Spaho Izjavil, da je sporazum za b'ok zelo ugoden. Muslimani v načelu sprejemajo spoTazr.m in se danes na skupnem sestanku predlože konkretni predlogi o opoziclionalncm bloku. Danes ob 15 popoldne jc določen skupen sesianek g?. Ljube Dav dovlća, dr Korošca. Joče Jovanoviča, dr. Spahe lr 19 ■ama v horhi z dvernn »Ali sa lahko zvežete?« je vprašal poročnik. Odvetnik je prikimal. Poznal je to umetnost, ko je bil zaposlen še pri kriminalni oblasti. Vlomilec se je sedaj navidezno odpovedal vsaki nadi? da bi mo^cl pobegniti. Zato se je dal popolnoma rade-voljno zvezati. Poročnik je dal odvetniku revolver, rekoč: _ sGrem po pomoč. Med tem pazite nanj!« Ko je poročnik odšel, je zapustila sobo tudi go-*oa Soma Sla ie v svoj buduar, ni pa zaprla vrat. Zavese v vratih so se zagrnile in jo odtegnile pogledom ostalih. Vlomilec ii ie sledil z očmi, dokler 30 je bilo videti ... In ko ie zginila v sosedno sobo, se je obrnil proti odvetniku in mu tiho dejal: »Ali ie dama s čudovito lepimi lasmi Vaša soproga?« Odvetnik je grozeče dvignil roko z revolverjem. ■ »Čuvajte se.« je zaklical. »Samo vprašal sem,« je pripomnil vlomilec. »Nimam navade, da bi se razgovarjal z zločinci,« je čmerno odvrnil odvetnik, »navajen sem, da postopam z numi povsem drugače. Moj posel je, da vili sodim in spravim v ječo.« Vlomilec se je porogljivo smehljal. »Ali imate tudi v teh krajih zapore in ječe?« je pripomnil. »O tem se boste takoj sami prepričali.« Odvetnik je spoznal, da je zločinec razmišJia!. kako bi utekel. Zato je sklenil vse storiti, da ga čimpreje odpošljejo v Kopenhagen. Ta človek je bil prenevaren za preprosti vaški zapor. Policijski poročnik se je sedaj vrnil z obema vaškima stražnikoma. Vlomilec se je dal radevolje odpeljati. Odvetnik jima je zabičal, naj dobro pazita nanj. Nato sta odvetnik in poročnik ostala sama. Spogledala sta se. Odvetnik je še vedno sta' ob mizi, držeč v roki revolver. Poročnik je za hip pogledal samokres. Neko čudno čustvo ga je pretreslo. »Kaj sedaj?« je vprašal odvetnik. Policijski poročnik je skomignil z rameni. »To je vendar zelo zanimiv doživljaj,« je dejal, »kakršnega človek ne doživi vsak dan.« »Prav pravite,« je pripomnil odvetnik, »ne spominjam se, da bi kdaj doživel tak večer s tako menja jočimi se občutki. Samo eno bi Vas rad vprašal. Kako je to. da ste prišli semkaj?« »Nekaj važnega mi je prišlo na misel,« je odvrnil poročnik, hoteč se izogniti odgovoru. »Treba je pogledati, ako je samokres nabit in ako je na niem puškarieva znamka.« Odvetnik je preiskal revolver ter ga obračal na vse strani, da bi izsledil tvrdkino znamko. »Tvrdkine znamke ne morem najti,« je dejal. pač pa vidim, da je samokres nabasan. Revolver je precej velikega kalibra in krogla iz njega bi učinkovala absolutno smrtno.« »Potem smeva samo o sreči govoriti, da se je stvar tako završila,« je tiho pripomnil policijski poročnik. , »Istina, in zato sva midva z ženo vaša dolžnika. Pri tej priliki sem se zopet domislil nečesa.« »Kaj pa?« »2e preje sem vas vprašal: »Kako to, da ste prišli semkaj? Priznati pač morate, da je bil to zelo čuden slučaj.« »Prav lahko Vam to povem,« je odgovoril poročnik. »Zasledoval sem nekoga.« »Tako, res? Koga ste zasledovali?« »Vlomilca.« Odvetnik je en hip razmišljal. Nato je stopil k vratom buduarja in pogledal vanj. Gospa Sonja je ležala na divanu. Ležala je, kakor da bi spala. Odvetnik je zopet zatvoril vrata in zadrgnil zavese. Poročnik je z velikim zaniman em sledil tem zagonetnim pripravam. Gospod Gade je šc vedno držal v rokah revolver. Z njegovega lica ni odsevala nobena posebna radovednost. Bil je izredno miren in hlrdnokrven. iz njegovih oči pa je bleščala obenem posebna spokojnost in žareča žrja-vica. »Vračam se torej k svojemu prvotnemu vprašanju,« je de'al in nadaljeval razgovor. »Kaj hočete s tem povedati, da ste zasledovr' vlomilca?« »Vaše vprašanie je zelo čudno, navzlic temu pa Vam hočem odgovoriti. Menda ve*te, da sem imel nedavno tega čast, napraviti Vaši gospe soprogi neko malo uslugo. Ščitil sem jo pred dvema potepuhoma, ki sta sicer samo prosjačila, ki pa sta očividno imela veliko hujše naklepe.« »Znano mi je to.* »Torej! Tneica izmed teh potepuhov sem da.ea zvečer videl, kako *e je plazil na pozornost vzbu-ajoč način okrog Vaše hiše. In ko sem malo pred polnočjo tu mimo šetaf, sem videl tudi drugega izmed obeh postopačev. Stal jc ob vratih vrtne ograje in zrl preko. Zdelo se mi je, kakor da bi bil na straži. Šel sem hitro proti njemu, in ko me je opazil, je zbežal. Hotel sem ga zasledovati, pa sem opazil, da so bila vrata ob vrtni ograii odprta. To se mi je zdelo sumljivo. Vedel sem, da ste Vi, gospod odvetnik, odšli v mesto Ko sem si ogledal peščeno pot. sem opazil napol zabrisane sledi nog. Poznam takšne stopin e, gospod odvetnik. Saj sem tudi jaz proučeval navadu in običaie zločincev. Sledil sem tem stopinjam, ki so vodile v hišo. Vse ostalo je Vam znano. To je vse, kar vem povedati. Sicer pa je Vam znano, da sem v policijski službi, in ako ste merda na to pozabili, evo, tu je moj policijski znak.« «vent. tudi V oje Laziča, ki ima danes prispeti v Beograd. Na tem sestanku se fena določiti konkretizirati opozicijo na! ni blok bi se ima določiti vse smernice za opozl-cijonalno parlamentarno borbo v zbornici. Beogradska politična javnost zasleduje razvoi pogajanj za blok z veliko pazljivostjo in napetostjo. Kakor j* bilo Že omenjeno so radikali zelo skeptični. Njih paralamentarn! račun o opozicijonamem bloku je popolnoma kratek Ugleden radikal je vašemu dopisniku izjavil Naj stvari stoje, kakor hočejo, mi se bloka ne bojimo. V najboljšem slučaju lafa. ko razpolaga blok s 104 poslanci, a ml celokupno s 129. Blok, ki bo predvsem škodoval demokratom, ker so se zvezali s klerikalci in spahovci. Radikali se tudi ne boje votftev in so uverjeni, da je demokratom, če se zvcžejo z Rsdičevci, odzvonilo v Srbiji. V slučaju novih voHtev ne bo teh izvedla opoziciia, marveč bodo radikali popolnoma sigurni na vladi in tedaj se ljuto maščujejo nad demokratsko stranko. Take so grožnje radikalne večine napram opoziciji1 V bistvu pa mora vlada računati s kompaktnostjo opozicije, ki bo več ali mani niei nevarna. Za danes ob 15. popoldne je sklicana seja radikalnega kluba. Kakor Že v drugem poročilu omenjeno. Ima klub razpravljati o vsebini sporazuma z Italijo in na drug! strani rudi o parlamentarni situaciji. Jutri ob 9. dopoldne se sestane plenum narodne skupščine. Pred določitvijo dnevnega reda bodo ministri na tem XIII. rednem sestanku skupščine odgovarjali na razne Interpelacije poslancev. Minister trgovine m industrije oz. njega zastopnik rma odgovoriti na interpelacijo Hohnjeca o pogodbi med Avstrijo in našo državo glede izvoza vina. dalje na interpelacijo posl. Skulja o podpori domače industrije v Sloveniji osobito Čipkarsrvo. Finančni mmister bo odgovarjal na interpelacijo posl. Skulja glede nea izplačil 20% obveznic oz. bonov za i-menjane kronske novčanice. Minister za socijalno politiko bo dai pojasnila o zakonu invalidskem. Jutri se ima razdeliti med poslance tudi proračun za leto 1924/25 in pa poročilo finančnega odbora. Seja bo zelo kratka in bo potem preložena do 28. trn., ko se povrneta g. P*sič rn g. dr. Nlnčič iz Rima. Vlada prevzema vso odgovornost za sporazum. — Beograd, 22. jan. (Izv.) Ministrski predsednik g. Pastč je včeraj dopoldne razgovarjal z zunanjim ministrom' dr. Ninčičem o vseh detajlih potovanja v Rim na sestanek z g. Mussolinijem. Popoldne je bila zelo važna seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 20. zvečer. Ministrski svet je po temel iti razpravi o zunanjepolitičnem položaju in o sporazumu z Italijo dal ministrskemu predsedniku g. Pašiću in zunanjemu ministru dr. Ninčicu poslednja navodila in pooblastila za podpis sporazumne pogodbe z Italijo. Vsi člani vlade so bih soglasni v tem, da se ima ta sporazum podpisati. Na seji je vlada Še enkrat raz-motrivala vse tehtne razloge notranje in zunanje politike, ki so prisilili vlado k sporazumu in ga skoraj diktirali. Na seli ie bila konstatirana popolna soglasnost kraljeve vlade za sporazum In pripravljenost vlade, da sprejema popolno odgovornost za to pred zakonodajno j korporacijo. - Ministrski predsednik g. PasiC in zimanii minister dr. Ninčić odpotujeta ali jutri zvečer 24. t. m. ali pa najkasneje 25. t m. Tako je izjavil namreč zunanji minister dr. Ninčić vašemu dopisniku. Odhod nase delegacije je predvsem odvisen od seje radikalnega kluba, ki ie sklicana za danes ob 15. popoldne. Na tej seji imata ministrski predsednik m zun minister nalogo svojim pristašem članom radikalnega kluba v vseh podrobnostih poasniti vsebino sporazuma in zaprositi za njega odnb-enje. Cim se debata v radikalnem klubu zaključi, bo delegacija takoj odpotovala v Rim. „ _ , ^ef Presbiroia prof M. Ivković je snoči odpotoval v Rim. da uredi vse potrebno za hitro izvestitelisko službo o podpisu sporazuma in prijateljske pogodbe. Stavka a**1"*** Hezniskih vlakovodij. Obsežnost stavke. — Moralični poraz za Macdonalda. — Apro-vizacija Londona. _ London, 21. januarja (Izv.) Ker so vsa pogajanja za sklenitev nove kolektivne mezdne pogodbe ostala brez pozitivnega rezultata, je o polnoči izbruhnila napovedana stavka železničarjev. Po zatrdi-hi železniških družb stavka okoli dve tretjini uslužbencev. Prometni minister ie odredil rekvizicijo vseh tovornih vlakov za transport mleka m drugih živežnih ootreb-Ičia v glavna mdustrijska središča in mesta. Vzdržina se le oseben promet za železničarje m pa za razvažanje potte. Tovorni vlaki vozijo samo premog in živila. — London, 21. jan. (Irv.) Število ttav-kujočih vi ako vodij in kurjačev cenilo na 50.000. Strokovna organizacija vlaJcovodfl ki ie drugače popolnoma socijalist len a, protestira proti postopanja politične Delavske stranke, U hoče gospodarski položaj gotovega delavskega razreda te oportun* te te Izrabiti v svoje politične svrhe. Tajnik strokovne organizacije vlakovodfl Frosnle> * izjavJL »Naj tn Delavska stranka k vragu, če nam hoče prinesti slabe j še mezde U Pariz, 21. januarja (Havas) Javljajo iz Londona- Predsednik angleške železni-čarske strokovne zveze je Izjavtl na nekem shodu, da ?e zveza železničarjev ne namerava prkiružiti borbi vlakovodij. Zveza železniških uradnikov poživlja svoje člane, da nadaljujejo z delom. »Dally Herald« je mnena, da bo stavka trajala tri tedne. — London, 22. januarja (Izv.) Opolnoči je vstopilo v stavko 57.000 vlakovodij. Prometno ministrstvo >e danes takoj ukrenilo vse potrebno za aprovizacUo Londona. Za transport mleka in živil je določen h 1700 tovornih avtomobilov, 350 avtomobilov pa za transport zelenjave. Pekarne so se za več tednov preskrbele z moko. London je nabavil tudi velikanske množine zmrznjenega mesa. V političnih krogih smatrajo Izbruh stavke vlakovodij za prvi moraličn! poraz Macdonaldove delavske stranke. Neki konservativen politik ie izjavil; »Kako Je mogoče Macdonaldu v Evropi napraviti red, prisiliti Pomcareja. da opusti blokado Po-renja, če ne more držati v Šahu male organizacije vlakovodij in Jih pr siliti k disciplini.« ODLOČEN UKttEP GLEDE NEODDANIH ! STANOVANJ. — Rim, 21. lan. (Izv.) Jutrišnji ministrski svet sklene da se ima>o vsa neod- dana stanovanja po vseh mestih oddati strankam, ki so brez stanovanja, tekom 30 dni V Rimu ie v središču mesta vse polno neoddnn h stanovanj. CTALiJANSKO-ALBANSKA TRGOVSKA POGODBA. — Rim, 21. jan. (Izv.) Včeraj je bila v palači Chig podpisana trgovska in plov-bena pogodba med Italijo in Albanijo. Po podpisu pogodbe je imel Mussolini govor, v katerem je naglasa] absolutno lojalnost italijanske zunanje politike, in izrekel upanje, d« se dosežejo nabol.5 odnošnji med Italijo in Albanijo. Zastopnik A'banije Thaci je zagotavlja! Ja sprejme albansko ljudstvo sklenjeno pogodbo z najboljšim vtiskom. 22. m 23. tnnuarfa Mm mu In." Ljubavn« drrma v 3. de an-la v niavai vlogi kr. sotica Jua iaa Johnstoa. KUio Ms t: ca« Pcllflrns vesti. SO gTZ rai.Ii njegovi časopisni trakanti. Ta incident je pravo zrcalo zmedeno* sti, nenačelnosti in neresnosti tako^v. radičevske politike! = Na krožnikih bi radi hrvatska pravice. Hrvatski politiki so očevidno izgubili vsak trezen pogled in se vedno bolj pogrezajo v osnovne svoje napa* ke. Nočejo uvideti, da so sami krivi neuspehov hrvatske politike in da je zlasti kapitulacijo v reškem vprašanju pripisati hrvatski politični abstinenci ter trmoglavemu vrtanju ustavnega vprašanja. Ti ljudje ne vidijo, da bi današnje hrvatsko gospodarstvo, da bi hrvatski interesi, to se pravi interesi hrvatskih primorskih pokrajin stali vse drugače, da so se njihovi parlamentarni predstavniki postavili na umirjeno in kompromisno stališče ter da so k svo* jim ciljem hodili stop njem a, od kon* kretnega uspeha in kompromisa do bližnjega in enakega. Mesto da so kar naj aktivneje sodelovali v Beogradu* mesto da so a svojo aktivnostjo pro* plavili beogradska uredništva, mesto da so o vseh vprašanjih govorili, debati« rali in pisali ter politično barantali, mesto da so za Jadran in Reko za* interesirali celo državo, mesto da so na ljubo svojih zunanjepolitičnih (Istra m PrimorjeI) in gospodarsko * kulturnih interesov začasno žrtvovali to ali ono ustavno željo in preko takega kompromisa dosegli vpoštevanje interesov na« pram Italiji, o katerih pravijo sedaj, da = Zborovanje samostojne kme.ijske stranke v Ceiju. Iz Celja nam poročajo: Dne 18. t. m. so imeli zaupniki samostojne kmetijske stranke v Celju sestanek, na katerem so razmotrivaii politični položaj. Pcsamni govorniki so ostro kritizirali sedanjo politiko in taktiko strankinega vodstva. Naglašali so potrebo naprednega bloka in skupnega dolovan.a vseh naprednih struj na deželi. Nekateri govorniki so tudi obsojali sporazum, ki so ga strankini voditelji sklenili v Ljubljani z NSS, NNS in NRS, kateri sporazum so imenovali mrtvorojeno politično dete. čeprav je iz njega izšlo kot dete »Narodni Dnevnik«. = Doslednost pa taka! Ko so za* grebški blokaški listi zaznali za spo* razum z Italijo, so seveda zagnali ostro I vpitje proti Beogradu. Vse je vpLo o I izdajstvu »hrvatskih« interesov, viadi SB je očitalo velikossrbsko favorizira* i nje srbskih in balkanskih krajev na i škodo hrvatskih, slovenskih in dalma? tinskih. Pa se je, kakor strela z jasnega, ogiasil gospod St. Radić z Dunaja in v intervjuvu objavil evropski javnosti, da odobrava sporazum z Italijo, in da vidi v tem dejanju beogradske vlade nekaj, kar je treba pohvaliti. Oficijel* ni predsednik hrvatskega »narodnega predstavništva« je torej pohvalil, kar SO življenjski (IX so pet let tičali po svojih zakotnih zapečkih glave skupaj ter računali na neko politično previd* nos t ki jim bo baje na krožnikih in is bojazni pred njihovo skupščinsko in drugo javno abstinenco (!) prinesla re» vizijo ustave, federalizacijo Jugoslavije, hrvatsko kraljestvo In druge taks sanjarije in neresnosti Pogreške hrvat* ske politika so Jsnes tako očitne, da jih uvidi vsak političen otrok. Rado* -edni pa smo, koliko časa bo treba, da sc hrvatsko »narodno predstavništvo« od1 oči na pot v Beograd in v narodno skupščino! Presveta, Repertoir Narodnega gledališča ▼ LiubljanL Drama. Začetek ob 20. zvečer. Ponedeljek, 2. januarja: Golobček. Red B. Torek, dne 22. Zaprto. Sreda. 23. januarja: Hamlet. Red D. Četrtek. 24 ianuarja: Othelo. Red F. Petek, 25. Januarja: Golobček. Red A. Sobota, 26. Januarja: Hamlet Red C. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Ponedeljek. 21. januaria: Zaprto. Torek, 22. januarja: Gosposvetski sen. R. C. Sreda 23. Januarja: Suzanina tajnost Mozart in Salieri. Gianni Schiccbi. Red E. četrtek. 24 .januaria: Zaprto. Petek. 25. Januarja: Traviata. Izven. Gostuje ga. Wesel-Po!la. Sobota, 26. Ianuarja: Alda. Red P. * ★ ★ — Popravek. V našo včerajšnjo oceno premiere »Othella« se je vrinila neljuba pomota. Os Nabloclta lani sploh ni nastopila v vlogi Desdemone. Pač pa ie bila na repertoirju letos m ni nastopila, ker je bila nekoliko bo'ehna. Desdemono je tudi lani igrala ga Šari če v a, —k Cvetko Golar: »Pastirjeva nevesta«. Ljubljana 1923. Natisnila in založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Str. 147. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Te dni je izšla zbirka povesti in romanc našega pri* ljubljenega pisatelja C. Colarja, ki je po svojih pesniških in leposlovnih delih dobro znan našemu občinstvu. Knjiga »Pastirjev* nevesta« obsega enajst povesti in romanc In se po svoji pisani krepki izvirni vsebini in !~nem narodnem jeziku ugodno razlikuje od današnje simbolistične futuristične litera« ture. Vsebino tvorijo: Pastirjeva nevesta. — Kresna noč. — O miški, srebrno prepasanl. — Pesnikovo maščevan ie. — Prerokovanje. Zamišljeni vir. — Trije kralii. — Gospa Lilija. — Dobri prijatelji. -- Tu beremo n. pr. o pastirju, ki se na čudovit način ženi pri graiski gospodični, kuža turein se za! i "bi v pastirico, gorski vir se zamisli v lepo de* klico, pesnik se strašno maščuje nad svojim tekmecem itd. 2ive in nežive stvari govore in se ljubijo, kar nam riše in piše Golar na svoj prijeten. Ijubeznjiv na'in Zato pri* poročamo to knjigo vsem. ki ljubijo živah* no, včasih drzno fantazijo, sočne, življenja po^ne povesti modernega sloven8kega pisa* telja. Sckolstvo. GMM vesfnik. — Koncert Th-crrv-Kaučnlkove se vrSl dne 4. februarja v Liub'jani v hotelu Union. — Simfonični koncert »Muzike Drev* ske divizijske oblastim. Večer je pred vsem nudil dve izredni zanimivosti: Mihevčevo uverturo »Vilino dete« ter g. Juro Tkalčiča, vijoločelskega virtuoza v K. Saint«Sacnso* vem koncertu. Brez pridržka se moramo g. dr. Cerinu zahvaliti, da je našel ter tudi izkopal Mihevca. Naša domača revna glas« bera literatura se je ž njim nenadoma oho* gatila. Po imenu, po rojstvu in po podatkih, ki smo iih čitali v »Jutrovem« podlistku, smemo Mihevca šteti med svoje lj"di in biti nemalo ponosni nanj. Naravno, da na« darjen glasbenik, kakor se kaže Mihe ve, ni v prvi polovici 19. stoletja mogel najti doma ni zadosti glasbenega pouka ni pozneje de* lovnega terena. Sel je v tujino, kakor pred njim Petelin in mnogi drugi. V svetovni g'asbeni zgodovini ga sicer nismo mogli najti, a v naši, po tem. kar smo slikali da* nes. mora od sedaj dalje Šteti kot prvi sim* fonik in velikega spoštovanja vreden muzik klasičnega značaja. Niegova uvertura »Vili* no dete«, in najbrž tudi ostala njegova dela, kaže karakteristično formo klasičnih uvertur mozartovske in bližnje pomozartovske do* be, }e izklesano kakor iz enega kosa in že v n|l sok in alfa. Morda bi uvod lahko od* padel, četudi je za tedanjo dobo značilen. Fugalnl prvi tema ie izveden dosledno in zanimivo ter tvori učinkovit kontrast k drugemu liričnemu. TVmatično delo uverture kaze razhoritega glasbenika, ki je tudi ▼ instrumentalnem oziru izrabil skoro vsa orkestralna sredstva tedanje dobe. Oblfkov* no In tvdi vsebinsko stoji smelo ob strani nekaterim uverturam naše dobe, ki smo jih v zadnjem Času slišali v Liubliani in celo nad njimi. Dr. Cerinu bi bili zelo hvaležni, ako bi nam podal še nekaj njegovih del, ki ae nahajajo v arhivu Fiiharmonične družbe. Po Mozartovi simfoniji It. 40 v gmolu. katere »Andante« je bil najlepši det se je izkazal g. Juro Tkalčič kot svetovnega slo* ▼esa mojster v vijolončclskem koncertu C. Saint*Seensa. To je bil vrhunec večera. Tkalčiča odlikuje gorak, oduševljen velik ton, frapirujoča tehnična spretnost in glo* boka muzikalnost. Elegantno, s veliko no* bleso je podal koncert ter na brezkončno poskanje in živahne klice dodal ie dve stvari, med tem neko čeliitično virtuozno kompozicijo ter iskreno občuteno Schu* mannovo »Večerno pesem«, ki jo je moral ponoviti. Dr. čertn je % orkestrom vse tri točke spremljal zelo diskretno m se solista s lahkoto prilagodil. Zaključno točko je tvorila Mendelaaohnova uvertura »Tiho morje m »rečna vožnja« (Meereastille und gluckli* chs Fahrt) Program je bil s srečno izjemo Saint-Seensa klasičen in bi bil brez Tkalčiča Sasbeno preenollčen. Dela pa so bila naš tu* rana temeljito in Izvajanje v smislu ki a* stene smeri m usmerjenosti neoporečno. —ČL Podpirajte obnoane slepe in darujte »Podpornemu društvu slepih«, JEZDNI ODSEK »LJUB. SOKOLA.« V soboto 18 januarja Je bn ob 20. v Narodni kavarni otrpni zbor jezdnega odseka »Sokoia Ljubljanac. Zborovanje, na katerem je bi'o navzočih okoli 50 članov jezdnega odseka, je otvor« podnačelnik brat Mu'ace k s pozdravnim nagovorom na navzoče. Na kratko je poročal o delovanju jezdnega odseka v preteklem letu povdarjajoč, da je odsek pokazal velik napredek ki razvoj, kar je predvsem zasluga majorja Maseka. Govornik je na to pov-darjaL, da Je postalo pomanjkanje konj pereče vprašanje, vendar ie upati, da se bo dala ta kriza premostki Spominiai se ie tudi med letom umrlega do-Igoietnega čiana jezdnega odseka br. Zamikna. Izrazil je nsdo, da je Ideja Sokolov jezdecev na pohodu. Tsjnrkovo poroči*o ie v izčrpnem govoru podal nato br. S t r I e k a r. V zadnji poslovni dob; se je imel odbor boriti z velikimi težavama; predvsem so nastaie zapreke glede konj. Vendar ni treba, da obupamo. Naša briga bo. da si konje preskrbimo. Celokupno je odsek nastopil v času od 22. jan. 1923 do 6. jan 1924. enajstkrat pri raznih prireditvah, pogrebih in proslavah. Članov šieje odsek 151. Jezdni izpit je napravilo 4o bratov, od teh 32 z odliko. Pri tem je treba omeniti, da se jih je 20 začelo učiti pod vousivo-m majorja Maseka Sokolska dlscip ina ki bratska ljubezen naj vlada med nami :n vodi naj nas izrek br. Tyrša: cEnota vse — celota nič!» Brat Janko Stupica je zatem podat blagajniško poročilo. Dohcdkl v preteklem letu so znašnll 30.493 Din 10 para, Izdatki pa 24.285 dinarjev. Prebitek znaša torej o2u5 Din lo pux. O gospod ar snem stanju jezdnega odseka Je poročal br. Kovač povdarjajoč, da se ie slednje v zadnji dobi s pomočjo majorja Maseka znatno zboljsalo in poseduje sedaj odseJt inventar ki ie vreden nad 20.000 Din, Celokupnemu odboru je bila nato izročena zaupnica, majorju Maseku pa za njegovo nesebično podporo javna zahvala. SledHe so volitve novega odbora in je bB izvoljen ta-le odbor: Načelnik br. Franke, podnačelnik br. Mulaček, odborniki Polajnar, Mcvravec, 2ekar, PianinSek; namestniki Kržan, Oblak, barjaktar Janusič ter preglednika računov, Kratochwill in Zupančič. ♦ * * — Sokol L v Ljubljani vabi svoje člane in članlct na svoj redni letni občni zbor ki se vrs. v sredo 23. tm. ob 20. url (osmih zvečer) v dvorani Mestnega doma. Odbor. Pravni vsstnlk. Kulturne zablode t pravnem življenju. (Predavanje gosp. univ. prof. dr. Dolenca v »Soči«.) Konec. Drugi najstarejši zakonski spomenik je soha asirskega kralja Tiglet=>Pilezarja I. (o. 1100 let pred Kr. r.). Ta zakonik je nekaka zbirka pravil za ženske in za občevanje i njimi. Zakon ni več kupna pogodba. Mož ima po zakonu pravico tepsti ženo. Sistem kazni, ki jih določa ta zakonik je sila okru« ten: režejo se prsti, nosovi, ušesa, iztaknejo sc oči, poliva se z razbeljeno smolo. Na pr. če se mož dotakne tuje žene nespodobno z roko, mu odsečejo prste, če jo nasilno po* ljubi, mu s sekiro odrežejo ustnice. Če žena povzroči splav, jo nabijejo na kol. Če žena okrne rodovitnost moževo, se ji iztaknejo obe ušesi. Zakonik je nekak brevir za obče* vanjo z ženami. Asirci so že poznali ordale ali božje sodbe Za obdolžltev prešuštva brez dokazov se obdolZitelja vrže zvezanega v reko. Če se z reke vrne na suho. ie kriv (reka ga ne mara), nasprotno pa je nedolžen. Pri Egipčanih so hudodelstvo kaznovali ne samo na storilcu, amnak tudi na njegovi ženi in otrocih Pri Židih zagreši Poncti Pu lat justičen umor. ker obsodi Jezusa Krista na smrt, dasi je bil prepričan, da je nedol* žen. Storil je iz strahu, da bi mu Žid je ne delali v Rimu sitnosti, čeS saj gre za 2ida in ne za Rimljana. Aristotel je navzlic svoji visoki kulturnosti opravičeval obstoj sužrn* stva. Rimljani, ki so 8 svojim pravom dali pravnemu življenju celega sveta svoj pečat, so zagrenili naravnost osupliajoče zablode. Smrtno kazen so izvrSevall z odsekanjem glave, na križu, z ogniem. z divjimi zvermi. Ženske so pokopavali žive. Vestalke. ki so se pr^greRIle zoper čistost, so žive pokopa« vali. Te in slične kazni so se obdržale tudi, ko so priSli krščanski V-ralii na krmilo, na* pram krivovernlkom. Tudi v zakoniku Dua 5ana Velikega naid^mo noleg plemenitih no* tez oVrutne zablode. Bil je dober vladar, poln demokratičnega duha. od sodnikov je zahteval, da so «e uprli t"dl carskim pove* ljem, ako niso hila v skladu z zakonom. Ta* tove pa je kaznoval z oslepljcniem, razboj« nfke z obcSanicm z glavo navzdol. Kdor vlastelinu oskubi brado (znak moške časti ae mu odsečeti obe roki. Če se je to storilo navadnemu Srbu, je stalo samo 6 perperov. Znane so pravne zablode v srednjem veku, zlasti napram takozv. krivovercem Doktor Tavčar je v »VisoSki kroniki« opisal sred» njevelko božjo sodbo. Koliko je bilo po ne* dolžnem sežganih! Giardino Bruno je bil le* ta 1600 sežgan, ker je trdil, da ie več svetov. Krutost je slavila svoje orgije. Razčctvrtenie, napenjanje na kolo, prebod s kolom, seži* ganje na grmadi. Iztrebljanje čreves. to bile smrtne kazni, izrezanie jezika, odrezanje ušes, iztaknjenje očes, so bile navadne kazni V sredniem veko so imeli tudi procese zoper živali. Znana je obsodba bika na smrt na velalfh L 1567„ ki so jo Izrekli učeni juristu Pozneje se je razvil sistem torture, to je mučenja na natezalnici in drugih i ni trum en* tih v rvrho priznanja dogodkov. Id ae nikdar niso mogli pripetiti Detomor so kaznovali s tem, da so mater položili v grob in ne* •rečni ci pre bodli • kolom srce. čarovnice ao sežigali na grmadi Leta 1487. je izšla knjiga Hexenhauser. ki jc bita aprobirana od strani cerkve, države in znanstva in ld je imela namen, poučiti, kako ae čarovnice preganjao. V Wurzburjpi ao v 17. stoletju tekom osmih let sežgali 900 čarovnic. Zadnje arfiairrjt as armadi se je izvršilo v Švici leta 1782. V prosvitljeni dobi so nastopili možje, ki so z besedo in pismom propove* dovali humaniteto in tem se je pospešilo izpremeniti pravni in človeški čut javnosti. Toda tudi Jožef IL, ki je veljal za najbolj humanega in prosvitcljen?ga cesarja svojih dni, je ohranil v svojih kazenskih zakonikih mnogo določil, ki so prave kulturne zahlode. Na pr. določbe, ki so odrejale, da so neki kaznjenci morali vleči ladje Itd V vojaški Prusiji pa so še ▼ 18. stoletju dezerterjem rezali nosove in ušesa. Kazen batinanja je bila prt Slovencih in Hrvatih odpravljena leta 1867., v Srbi i i pa še kasneje. l~ta 1S7J. Veliki filozof Kant je rekel, da se no Iznlača živeti, ako ni pravičnosti na svet I)« dn- 23 januara i stran 3 Dnevne vesti. V Ljub rani. fine Priče!2j: poslovanja mariborske oblasti« V Mariboru, 21. jan. Danes dopoldne je Vašega dopisnica sprejel g. okra ni g!avar dr. Von-*ina kot poslevodeči namestnik odsot-lega velikega župana dr. Ploja. Na vprašanje: Zanima me izvedeti, ili in kdaj se naša oblast definitivno etablira, ker jih je veliko, ki mislijo, da ie tudi to samo epizoda, je dr. Vončina odgovoril: Lahko vas zagotavljam, da mariborska oblast že posluje in ni več potrebna res neugodna pot v Ljubljano. [\Te čudim se. da obstojajo tukaj dvomi, saj so se celo v Beogradu čudili, da smo vkl ub vsem znanim in neznanim zaprekam že stvar kolikortoliko uredili. Ni bilo sicer tako lahko, a gre venda»\ Ravnokar sta bila tukaj gg. načelnika notranjega ministrstva dr. Katic in dr. Svetek Nekoliko smo stisnili in omejili, posrečilo se nam je pripraviti za oblastne urade doslej že 14 sob tu v poslopju okrainega glavarstva. To mora zadostovati za približno eno leto. ker se po-samni oddelki počasi likvidirajo oziroma preneso v kompetenco oblasti. Za začetek so že imenovani trije gospodje, in sicer: dr Majcen. Levičnik In Potočnik. Vsi ti trije nastopijo že te dni službo. V kratkem jim sled? tudi ostali, v kolikor so za začetek neizogibno potrebni. Tako lahko rečem, da mariborska oblast že redno posluje.« »Kai pa g. okraml glavar, z nasta-n.enjem uradništva sploh?« »Tudi to vprašanje se je za silo tako razrešilo, da prihajajo za enkrat v poštev uradniki samci, za katere ni te£-ko dobiti posamnih sob. Več.ie skrbi pa nam povzroča vprašanie nastanienia oblasti kot reprezentativne avtonomne korporaelie. predvsem glede zboroval-ne oziroma posvetovalne dvorane. Za silo bi morda prišla v poštev tudi mestna dvorana.€ »Ali bo g. velikemu županu pride-lien tudi namestnik?« >Po mojem mnenju ne. ker bi bilo r za enkrat tudi nepotrebno. Ni pa še c lojeno vprašanje, ali nadomestuje slu-: > odsotnega velikega župana po čl- i aistareiši uradnik od oblasti, ali od 1 nega glavarstva. Za sedaj je ta po-*1 reš?l name kot okrainega glavarja.« ♦In kako bo z okrajnim glavar- ii n? Ali ostane še nadalje, ali se }usti?« »Delokrog okrajnega glavarstva v-ne začasno Se isti. in sicer tako dol-h iokler se ne.urede* v oblasti srezl. Po'^m nastopita funkcijo dva srezka na-ceimka, ki v omejenem delokrogu poslujeta oziroma nadomestujeta sedanje okrajno glavarstvo.« »In volitve v oblastno skupščino?« »Volitve pričakujemo tekom treh mesecev.« ★ ★ ★ — Klerikalci In mestni uradniki. Kle- kalci in komunisti so obljubili ob nastopu svojega gospodstva na magistratu, da izdelajo za uradništvo in ostale uslužbence novo s'užbeno pragmatike To je bilo spomladi leta 1923. Dasi je bila pragmatika že leta 1922. v glavnih poglavjih večinoma sestavljena in jo je bilo potreba le nekaj spopolniti odnosno razšriti, je župan dr. Peric naročil pred 14 dnevi enemu izmed koncept-nih uradnikov, da naj izdela takoj osnutek te pragmatike in mu jo predloži. To se je ziodilo. Organizacije so pred sejo person. pravnega odseka načrt pregledale in s potrebnimi predlogi spopolnilc ter ga v petek izročile person. odseku, ki e imel še isti dan popoldne sejo. Tej seji so prisostvovali tudi zastopniki -Zveze mestnih uslužbencev*. V tej seji bi bil person. odsek lahko ves načrt pragmatike pred:lal in pripravil za javno sejo občinskega sveta. Toda začelo se je med klerikalci in komunisti naenkrat mešetareme za proračun in tu se :e pokazalo, da ugan;aio eni kot drugi navadno komediio. Zdaj namreč ni bila komunistom uradniška pragmatika nič več tako važna in mrna in zato so od svoje zahteve klerikalcem na ljubo odnehali in jo — odložili do prihodnje občinske se e. ki bo meseca f~bruar*a, dasi bo ta se"a tra:n!a cele — štiri večere! In tako uradniki za enkrat dobro vedo. pri čem da so in kakšne — zaščitnike imajo! —Se?a obč'ns'fesa sveta Dublian-skofTa b0 v četrtek 24. t. m. ob 18. v mestni zbornici. Ta sca je proračunska in bo trajala ba*e štiri dni. Poleg proračuna je na dnevnem redu §e 39 točk. M-d temi so tudi te-le točke: volitev zastopnikov za ocenitev municijskin s1 iadišč na Ljubl:anskem polju, o županovem dopisu glede priziva proti razsodbi pokra^nske uprave na pritožbo obč. sv. Turka. (Razsodba pa je postala medtem že pravomoćna! Uredništvo.) O županovem dopisu glede dosmrtne preskrbnine vdovi plsatella Jos. Stritarja, o poročilu glede sklepa li-cejskega kuratoriia o odpravi ženske realne gimnazije in o poročilu upravnega odbora mestne elektrarne o projektu mestna aMctr*«*^ o* Savi 22 fanuana 1924 — Klerikalci in komunisti v M:stni hranilnici. Kakor je znano, se je opozicija v občinskem svetu pritožila proti odloku pokrajinske uprave za Slovenijo glede izvolitve upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske, smatrajoč da so protizakonite volitve novih Članov upravnega odbora iz srede občinskega sveta v Mestno hranilni-o, ker poslovna doba starih Člrnov upravnega odbora še ni potekla. Ministrstvo notranjih del je z razsodbo z dne 18. decembra 1923 to pritožbo zavrnilo. S to razs dbn dobe klerikalci, s-cllal*stl in komunisti v svoje roke tudi Mestno hramln'co HubllanFko. Kako bodo v tem zavodu gospodari*!, je na dlani, ako vz?.memo za vzjrled gospodarstvo v mestni občini. Čudimo se, da je centralna vlada brez vsakega pomisleka izročila takšen denarni zavod, kakor je Mestna hranilnica ljubljanska, v žarenje in palenje klerikalcem in komunistom! Imamo vtis, da gre tu za gotove koncesije klerkal-cem na račun Ljubljane. Uboga Ljubljana! — Odprava sekvestrov in klerikalci. Pišejo nam. Zadnje čase se je baje poslancu Kleklu posrečilo,, da se je madžarska grofica Ernestfna Bath-tyany v Dol. Lendavi oprostila sekvestra. Vsi člani te rodbine so izraziti sovražniki Jugoslavije, nosebno pa še slovenske narodnosti, čemu take elemente oproščatl državnega nadzorstva*? Kakor znano, se bodo avstrijski podffO'kl radi sklenjene konvencije z Avstrijo v najkrajšem času onrostHi se-kvestracij. Glede madžarskih in nemških držav'janov pa še ni določen termin za dvig sekvestrov. Zato bi tudi ministrstvo ne smelo delati izjem, pa naj posreduje celokupni klub klerikalnih poslancev. — Kdor išče, najde. Danes hitro živimo. Novinarji smo za novo leto Izgubili teto Pepo. Nehale so izhajati »Jutranje Novosti«. Ob no- em letu smo novinarji dobili novega bratca L a« dita, nehotenega in slabokrvnega. Zae čel je izhajati »Narodni dnevnik«. Hi* tro je postal objesten. Ima »wasser« kopf« kakor pravijo v Zagrebu. Mlada zadirika je že večkrat zakašljala na naš list, no, mi jašemo dalje in verujemo »u sudbinu«. Čakamo, da zapade m'adi smrti, kar ni za življenje ne po materiji ne po duhu. »Narodni dnevnik« sili v meščanske hiše. Nima dosti sreče in Ladi grdo gleda vsakogar, ki ga od* kloni. Navadno ga odpravijo na krat* ko z obratno pošto že v predsobi, ka# kor švabskega agenta. Ali elastičen dečko je drzen in smešno ukazu ie iz veže, da ljudje puste njemu na Hubo »Slovenski Naroda«. Hva'a za trud in na svidenje pri pogrebu. Parte objavi brezrO^čoo — »S1ovcnski Narod«. —Prva nemška zmaga na Štajerskem. Pri volitvah v cenilno komisijo v Ptuju so Nemci, ako hrvzamemo volitve v narodno skupščino, po prevratu prvič na štajerskem nastopili s strnjeno organizacijo. Ker je pri nas Slovencih neizvzemši Štajerske, narodna mlačnost, brezbrižnost hi nedelavnost, žallbog adut, so Nemci zmago M s 40 glasovi večine. Bojimo se. da to ni prva zmaga v mariborski oblasti. Ako se naprednjak! pravočasno ne streznijo :n se ne preporodć v duhu zdravega nacionalizma, medsebojne znosljivosti m napredne misli, se boHmo, da postanejo Nemci v mariborski oblasti zopet odločujoč činitelj. — Društvo »Soča« se je po svojem predsedniku dr. D. Pucu obrnilo s prošnjo na g. ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča in g. dr. RybaFa. naj ob priliki pregovorov z Italijo ne pozabita na vprašanje vojne odškodnine za one Primorce, ki so postali jugoslovenski državljani. — Volitve v cenflne komisije. V ljubljanski okolici je zmagala lista združenih davkoplačevalcev, k! je dobila okrog 722 glasov, dočhn je dobHa lista SK^ ok-og 300 glasov. Izvoljeni so trgovec Fran Ze-bal v Rudniku, krojnški mojster Ivan Tomšič na Verdu m sodar Ivan Pire v Drav-ljah; za namestnike pa Josip SuSterslč, gosflnfčar v Seničfci, mesar Ivan Kos na Vrhniki In posestnik Andrej Knez v Dobrovi. V Radovljici je dobila gremljalna gospodarska lista 155. klerikalna pa 104 glasove. V Laškem je zmagala napredna lista. Dobila je 65 glasov, dočhn je klerikalna lista ostala s 40 glasovi v manjšini. — Imenovanje v oblastni upravi. Dosedanji načelnik kmetijskega oddelka pri pokraj, upravi I. S a n c i n je imenovan za oblastnega poljedelskega referenta in vlad. svetnik Pavlin za oblastnega veterinarskega referenta za oblast v Ljubi ani. Inšpektor Z i d a n Š e k je imenovan za oblastnega poljedelskega referenta in bivši narodni poslanec Janko R a j e r za veterinarskega referenta za oblast v Mariboru. — Redukc'ja slovenskega ačlte,Jstve. Ministrstvo prosvete je Izdalo ukaz, s katerim se izvede redukcija učiteljstva v Sloveniji. V Sloveniji se reducirajo vsi kateheti, učiteljice ročnih del. pomožni učitelji in pomožne učiteljice. Listi pravijo, da bodo vse te učiteljske moči zo- i pet znova nastavljene. Ako ie to res, če- | bul jih J* tnfea aedai odstavUUL? Jtaria samo zato. da ima dela birokratski konjiček. — Višji ie nižli nradniki. Po odloku generalne direkcije državnega računovodstva DR br. 2563 z dne 19. trn. je pri odmeri predujmov smatrati 7a višje uradnike vse uradnike od vštetega VII. činovnega razreda navzgor, ostale pa za nižje. — Iz Sodne slnžbe. Deželno sodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Pavel Skaberne je imenovan za namestnika predsedniku obrtnega sodišča v Ljubljani. — Umestna pritožba. Pišejo nam: Pri vsaki koncertni prireditvi v »l'nionu« je naše občinstvo po pravici skrajno nezado* voljno in ogorčeno nad razmerami, ki vla<= dajo v garderobi. Čudimo se le. da do danes Šc nihče ni sprožil tega vprašanji. Ka^or vedno, tako je garderoba tudi pri včeraj* Snjcm koncertu nudila lepo sliko nereda in nezadostnega vpo^tevanja interesov mnogo« brojnej?a občinstva. Koncert se je pričel točno ob 20, velik del nosetnikov pa je bil Se zunaj, kjer je nastala okoli obeli garde= rob pravcata gneča. V ga-derobah zapo« slcno osobje je poleg svoje neokretnosti tudi po številu odločno premajhno. Cim jc orVcstcr pričel z izvajanjem nrve koncertne točke, se je občinstvo seveda mvafflb na garderobo in nastala je splošna zmešnjava. Krika in šuma je bilo toli'co, da so bili moteni tudi oni srečnejši, ki so že opravili Z garderobo. Mnogi SO bili prisiljeni poslua šaM zadetek koncerta zunai v gneči, kajti nemogoče le bilo oddati vrhnjo oblek o, ker fe treba ▼ to svrho pogosto čakati četrt ure, da prMe človek končno na vrsto. t*sl"?V>en* ei t?ard?robe begaio sem in tja in zgodi se celo — kakor včerii — da ta ali oni i^-?nost. V v1oj;i Scboberja smo pa pozdravili bivšega ljubljenca našega gledališka g Jankota. Viharni aplavzi so biH dokaz simpatije. Obdarovan j c bil s cvetkami. Z gdč. Lubeie-vo sta morala duete ponovno ponavljati. Nič manj dober je bi! g. UrvaJek v vlojp Schuberta, le mnska je bila slaba. Njegova igra je vrlo dobra in glas tako rr.ehak m simpatičen. Obdarjen je bil z koškom in buteljkami. Q. Razberger kar;or vedno na svojem mestu. Gdč. Petkova je vzbujala mnogo smeha. Gdč. Savinova in ostali so rešili svoje vloge prav de-bro. Tolik navdušenja in ploskanja že dolgo ni bilo slišat« v našem gledališču. — Razpisane pošte. V področju ljubljanskega prstnega ravna tel jsrva so razpisane pošte: Dolenji Logatec, Trebnje. Gornji grad. 2užertberk, Rimske toplice in Mala NedefHt — Tlakovanje cest letošnjo pomlad se bo nadaljevalo v približno tem-lc obsegu: Konec Sv. Petra In Poljanske ceste, Vldov-danska In Gosposvetska cesta. Kongresni trg od Kazine do Wolfove ulice. Gosposka ulica. Gradišče, druga polovica Slomškove ulice. Kolodvorska uttea. Miklošičeva cesta in Frančiškanska ulica, Dalmatinova in Sodna ulica. Ker je Mestni trg že tiako-van, bi bilo potreba tlakovati tudi trg pred Škofijo m Stari trg. KeT ie bil dosedanji kredit že porabljen, bo treba poskrbeti za novega, mače se tlakovanje v tem obsegu ne bo moglo izvršiti, a je za nekatere navedenih prometnih cest nujno potrebno. — Dobrovoljci v Ljubljani. Mesečni sestanek sc vrši ▼ četrek dne 21. t. m. ob 20. ▼ društvenih prostorih. — Odbor. — Kabelj za električno razsvetljavo so Položaj od Reseljeve do Dunajske ceste. — Zddavstveno stanje mesta L"u:liane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v Času orj 13 do 19. januarja izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 17 oseb, 10 moškega in 7 ženskega spola (tujcev 6). Smrtni vzroki: Življenska slabost 2. jetika 4. srčna hiba. bolezni žiti a 4. drugi naravni smrtni vzroki 7. Med tem časom se je rodl'o 3fi otrok. 16 moškega (I mrtvorojen) In 20 ženskega spola (1 mrtvorojen). Naznanjene nalezljive bolezni: dav'ca 2 škrlatica I, dušliivi kašelj 4. — Prijava zabavnih prireditev. Policijsko ravnateljstvo razglaša: Z ozirom na določila pravilnika za izvrševanje odredb o taksah itd. z dne 6. 11. 1923. Uradni Bat, št. 116. člen 103. točke 31 m 66 objavlja policijska direkeria v Ljubljani, da se morajo prošnje za dovoljenje prireditev, ki se imajo VTŠiti v ljubljanskem polic, okolšu In od katerih Je po tnr. postavki 99/a zakona o taksah m pristo^innh plačati, davčnemu uradu takso 10% ozir 20% vsaj 5 dni pred prireditvijo vložiti osebno med uradrefmi urami na policijski direkciji v Ljubljani, B1eiweisova cesta, 22/1. nad- stropje, sota št 8. Za take prireditve )e smatrati vesei;ce, zabave, koncerte, glasbene In pevske večere, vsakovrstna predavanja, ognjemet, cirkuške in akrobatske predstave, b'oskopske, ozlr. kmo predstave in gledališke predstave Izven državnih g'edališč Prepozno vložene prošnje in uloge, katerim ni priložena taksa, predrisana v tar. post 1 in 99 zakona o taksah se bodo strankam brez dovoljenja vrnile. Prošnja, za morebitno potrebno podalšanjc policijske ure ima vložiti posebej oni gosti' ničar, ki ima pravico pr! prireditvi izvrševati gostfničarsko obrt. — Pojasnilo. Zadruga gostilničarjev nam piše: Med občinstvom se čujejo pri-to.be da so gosti'ničarji in kavamarji povišali cene pijačam za to, ker so deloma pavša!;raH takso Po 20 para. Temu pa nI tako. Ce^te v kavarnah so se morale zvišati radi tega, ker ie magistrat podražil razsvetliavo za dve tretjini, kurjava se Je podražila, časniki so se podražili. bolniška blagajna zahteva veltkanske dajarve. davki se nalagajo v 'akl meri da jih obrtnik! na noben na-čin niso mogli pokrivati t sedanjimi dohodki poleg teta šc psvsili-rana taksa o^ tnr. Post 34 In slednIIC 5e pc tar. post. 62., kar vse kaže da bodo mogle etne Iti še malo višje, ker bod^ sicer velfkl obrare z velikansko režijo mrmrali zapreti svo'a podjetja. V gostilniški obrti ie Ista. poleg tega pa je pred krn*ktm magistrat k«r po Mhem zvišal doklado r»a užitnino še za 2 kroni, na kar ni nobeden gostilničar cene vinu dvffnll. — Taksa za spričevala, OcVej treba plačati posebne takse tudi za šolska na-znanrla v ljudskih šolah. Taksa bo znaša a 5 dinarjev. fZnaKa taksa je rud', za spričevala v nič;ih razredih srednjih šol, v višjih pa znaia taksa 10 Din. Kje i« načelo brez-plačnosti pouka? — Zastrupljenle s plinom. V mariborski moški kaznilnici so na Ali v celici mrtvega 17. t m. kaznjenca Abick BerninČamna. Pustil je zvečer odprt plin ln se le v spanju zadušil. Abid je imel odsedeti 15!ctno težk? Ječo ratf> ropa. Ni izključeno, da Je izvri.l samomor. — Težka nesreča pri delu. Na delavca Jakoba Lipovška, zaposlenega v kamnolomu kemične tovarne v Hrastmku. Ie 10 tm. pri delu padla težka skala. Zmečkalo mu je popolnoma levo no*o fn le dobil tudi notranje poškodbe. Prepeljan Jc bil v ljubljansko bolnica — S a rov učenec. Tran Gestner. 131etrd sin posestnika iz Vod'c prt Kamniku, se Je srečal z drugimi učenci Iz šHe domov. Med potojo so se dečki kepall. Kepa Je zadela tudi učenca Frana Preša, kt je potegnfl nof In Je sunil Gesrnerja v levo ramo. Precej nevarno poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Smrt pod tramvajem. V Zarrebc *t Jc v ponedeljek ob 7. zjutraj na MaVslmir-ski cesti vrgla pod tramvaj neka okoli 30-letna ženska. Voz Je nesrečnlcl odtrgal glavo In fe bila takoj mrtva. Celo truplo je strahovito razmesarjeno. Na Hee dogodi« je prispela takoj komisija. Po fztnvnh očividcev le fena izvršila ^momor. Identiteta samomorilke $e "I dosedaf ngotovlj ena. — Tatvine. Delavcu Antonu KožeTfu H Spodnie Sfškc Je bFlo ukradeno Iz hleva kolo fn konjska odeja v skupni vrednosti 1750 Din. — KnjVgovodfl Jostpn Kreču v Stritarjev? urici te bila na hodniku se sušeča obleka ukradena. Obleka te bHa vredna 1000 Din. dadski berač največja, zelo krasna orientalska drama iz 1001 noti v 2 delih — 9 dejanjih katera se silne zanimivost! in napetosti predvaja v enem sporedu in trajajo predstave 2 Ufi« Sijajne, razkošno opremljene orientalske palače. — Beračeva krvna osveta* — Ljubezen mladega, krasnega kalifa do beračeve hčerke. — Najlepša in zelo razkošna dekoracija. Radi ogromnih stroškov tega filma se OOViSajO Cene pro- Štorom sledeče: Lole I. reda sedež Din 17 Parketni sedsZ Din 1? Stranske lote sedež Din 12 Reier- sedei Din 1Q Balkonski sedei Din 12 I. orostor Din 7 II. prostor Din 6- Predprodaja vstopnic od 10. do 12. dopoldne ta popoldne od pol 2« dalje. Med odmori bodo slavnemu občinstvu na razpolago razne prvovrst: slaščice in južno sadje, ki se bo nosilo po dvorani. Ta zanimivi krasni spored samo 3 dni sreda 23- jan», ietrtek 24« Jan., petek 25. jan- Kino .Ljubljanski dvor* •i? L O V P N 5 K F NA!? CTn« dne ttJ "rrnuarra r?r4 — Strašna snyt v ognju. V petek oko& |o!dneva sc je v beosradskem gledaSiSČn »digrala strašna tragedija. V centralni kurilnici cledališča je bil zaposlen oOlctni Nikola Mačkic. Slednji je bii polnih deset let preje kurjač na nek! ladji, vendar ie bil odpuščen, ker je bil padavičast Kasneje je bil sprejet kot kurjač v gledališča. Tudi iu je dobil večkrat padavičns napade. V petek dopeldne ra je zoret napadlo In dolgo je ležal na premogu. O tem je bi obveščen šef kurilnice, ki je Mačkica navzlic temu pu-»til dalje delati. Okoli poldneva pa je ekonom gledališča stiša] iz kurilnice strahovit krik. Ko je prihštei v klet, je opazil vrata velike peči otvori ene in kurilrrica jc bila polna smradu po se^antm mesu in tkaninah. Na ekonomov krik je prihitelo še nekoliko ljudi. Nudil se jim je grgzcn prizor. Mačkic je Jeiai na oznin i« se dobesedno pekel. Nesrečneža so potegnili iz peči. Prepeljan je bil takoj v bolnico, kjer je po dve-nrmšh strahovitih mukah izdihnil. — Afera kapetana Caritera. Zasipavanje francoskega kapetana Catijora* ki je osurrJjcn umora Švicarja rseTsša, je brk> te dni korrčo^o in C*~r!ier ockiaai sodišču. Doaedoi se rri ugotovilo, dali je bil umor izvršen iz poiitiGcil motivov ter se v tem ©zim še pričakuje odgovora švicarske vlade. Carlier je obtožen dveh zločinov: zastrta^ jeTiia In pcsloišeeega uboja. Njegova krivda jc dokazana po pričah m kermćni analizi. ' — »Rdeče pismo«, drugi del senzacijo* nelnega filma »Beštija v ženi«, predvajan v »Krn o Tivoli«, fe še zanimivejši kot prvi. Sabina seznani Maksima s hčerko ameriške* ga »Kralja biserov«, sama skuje zakon, a po povratku poročecev z zenitov?njskega potovanja izprevidi na žalost, da je izgubila svojega ljubimca, ker on svojo soprogo za* res ljubi. Skuša mu jo otrovati, a on jo reši s protistrupom. Kljub Sabininemu groznemu početju ima gledalec vendarle sočutje ž njo, ker del* vse iz brezmejne ljubezni. Lepe pokrajinske slike, igra glavnih predstavljal* cev te tagedije očarljiva, toalete sijajne. V četrtek zadnji del: »Smrtonosna ljubav«. Ljubezen plesalke Lolc Nevrvork s svojimi nebotičniki, promet* nira Wali Streetom, razkošnim Brodwayem itd., je pozorišče pikantne dogodbice, ki se imenuje »Ljubezen plesalke Loie«. ali bolje, »Kako se moški ujame v mreže«. Film. ki je izredno duhovit, ima poleg že omenjenih pikantnosti za snov krasno socijalno dras no. v kateri se na eni strani prikazuje naj* večje razkošje, bogastvo in nemoralo, na drugi pa revščino in obup. Nad vsem tem pa dominira kristalno čista osebnost drja. Jasmin g sa. Kdor hoče res izvrsten užitek, na i si film ogleda. Samo do sredo v kina »Matica«. Tiirfef&a! 'm sport. — Ob^ni zbor SK. Hermes. V aedeljo fcopoldne se je vršil v Šiški v prostorih Štepiceve gostilne občni zbor SK. Hermes, Id jc bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je otvoril pređsecJB'-k Z. Kepec. ki je pozdrava vs~ navzoče, kakor tudi zastopnike pri-iaieijskih klubov. Zastopani so bili LNP. po inž. rfrovatinu, SK. Primorje po g. Ku-reatu in SK. Ilirija po g. Širclju Skupščina Je potekla popolnoma mirno. Iz poročil načelnikov posamnih sekcij je razvidne, da je klub v preteklem letu lepo napredoval ter si je zlasti v nogometu priboril Častno mesto. Pri volitvah ie bil izvoljen ta-le odbor: predsednik A. Kepec, podpredsednik 2urhalek, tajnik Favaj, blagajnik Vtziak in cdborr Lukežič, Pleš J., Sterle, Gruden, Je- j sih. Bergant . 1 ijiil pol. RESOLUCIJA OPOZICIJE O SPORAZUMU Z ITALIJO. — tseegrad, 22. jan. (Izv. Ob 12.30) Danes dopoldne so se sestali načelniki opozicijonalnih parlamentarnih klubov ter izmenjali misli o skupnem nastopu v vprašanju sporazuma z Italijo in rešitve reškesa problema. Doseženo je soglasje, da opozicija kompaktno nastopi proti temu sporazumu in proti izs^tbi Reke. Soglasno je bila bas v sedanjem momentu sestavl;ena resolucija, ki se je že danes izročila predsedniku narodne skupščine g. Ljubi Jovanovicu, ki se ima na jutrišnji plenarni seji skupščine preči-tati. Resolucija opozicije veH: O priliki sporazuma z Italijo narodna skupščina poživlja kraljevsko vlado, da takoj da točna pojasnila o vsem, kar je storila doeedaj v c&jja sklenitve sporazuma. Narodna skupščina poživlja kraljevsko vlado, da v imen« države skrene z ItaHio samo tak sporazum, ki popolnoma jamči in spoštnfe vse pravice in interese nase) države, priznane po mednarodni pogodbi. V formalnem ozira predlagamo po členu 68. poslovnika narodne sknpscme, da se ta naš predlog rte odkaze posebnemu odboru, temveč takoj v narodni skupščini razpravlja. To resolucijo sta danes izročila g. Ljuba Davidović in g. dr. A. Korošec predsedniku skupščine g. Ljubi Jovanovicu. Za jutri je pričakovati, da se na plenarni seji skupščine razvije ostra diskusija o sporazumu m zvezi z Italijo. PARLAMENT. — Beograd, 22. januarja. (Izv.) Da» nes dopoldne pred skorajšnjim sestan* kom narodne skupščine je postalo v kulo ar jih in klubih zelo živahno. Glav* na diskusija je osredotočena na prija« teljsko zvezo z Italijo. Danes dopol* dne so se člani vlade s poslanci v radi* kalnem klubu razgovarjali o predmetih, ki se imajo razpravljati na popoldanski plenarni klubovi seji. Med opozicijo se nadaljujejo razgovori o sestavi kom« paktnega bloka. PODATKI O SPORAZUMU Z ITALIJO. — Beograd, 22. januarja. (Izv.) Iz Rima in iz Milana prihajajoče vesti podajajo nekatere točne podatke o te* meljih sporazuma z Italijo. Posebno točne so informacije milanskega dopis* nlka londonskih »Timesov«, ki omenja, da se podpišejo tri konvencije: 1. Spo* razum o Reki; 2. politični sporazum med Jugoslavijo in Italijo in 3. trgo* vinska pogodba. Po informacijah »Ti* mesovega^ dopisnika je gotovo dejstvo, da pripadeta Jugoslaviji Baroš in Delta z Bankinom tja do Lazarusa. Železni* ška postaja bo pod internacijonalnim režimom Jugoslavije in Italije. Naj* važnejše je vpraša nje reških podobčin. Vsi hrvatski elementi v podobčinah iiad Kozaro z Drenovem pripadejo Ju* goslaviji. Mesto Kastva dobi direktno cestno zvezo s Sušakom. Zanimiv je tudi položaj jucoslovenskega prebival* stva v mestu Reki. Po zadnjem, od ju= goslovenskemu elementu neprijazno razpc!ožcnega režima izvedenem ljud= skem ši3tju je na Reki okoli 20.000 Ju-goslovenov. po večini Hrvatov. Za te so izgovorjene gotove garancije, enako kakor za italijanski element v Dalmas ciji. Hrvatom na Reki so zajamčene gotove pravice n? kulturnem in šolskem polju. V tem oziru se ima izvesti po* polna reciprociteta. Politični sporazum temelji na prin* cipu nevtralnosti. Zveza ima garanti* rati nedotakljivost in izvršitev mirov* nih pogodb, sklenjenih v Saint Ger* mainu. Trianonu in Neuvillvju. Na teh načelih je izdelana zvezna pogodba. Trgovinska pogodba šc ni defini* tivno sestavljena. Dalje javljajo, da je med obema vladama dosežen sporazum glede za* ščite reških meščanov, ki so bili pristaši Zanelle. so se borili za svobodno reško državo in so morali pobegniti v Jugo* slavijo. Italijanska vlada se obvezuje, da ne bo nikogar radi tega preganjala in jim dovoljuje svoboden povratek na Reko. Borzna poročiia. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 22. januarja. Sprejeto ob 13. Ob še vedno slabem prometu je bila zujetkem borze tendenca slaba. Proti j kuncu pa so postali vsi tečaji čvrstejši. j Napram včerajšnjemu zaključku so bila danes izplačila Italije, London in Pariz nekoliko slabša, medtem ko je bil New-York čvrstejši. V efektih vlada še wad*lje mrtvilo: nekaj več zanimanja je bilo za primorske papirje, kateri so tudi nekoliko poskočili (Litorale D 90.—. Eta D 110). — ČvrsteiŠe pridejo danes tudi Eksploatacija delnice. Ob zaključku notirajo: Devize: Curfii 15.12—15.225, Pariz 366.5—391.5, London 367.75—370.75, Dunaj 0.1220—0.124, Praga 2.53—2.56, Trst 378.25 —381.25. Newyork 87.25—S8J25, Budimpešta 0.305—0.335. Val o 11: dolar 66.5. lira 377. Efekti: 7^ mvest. drž. rosojflo leta 1921 65.—, Ljublj. kreditna banka 210—212, Prva hrv. šted. Zagreb 997—1000. Slav banka Zagreb 107.—, Hrv.-slav. zetn. hip. banpa Zagreb 92.50—93.—, Hrv. eks. banka 164.50—166, Jucoslav. banka Zagreb 154 — 156, Trbov. premog, društvo 875—890, Eksploatacija 140—145, Nar. šum. Ind. 140. Sla- —g Hmelj. XXXIX. poročile rime-rjarskega društva o hmeljski kupčiji v obče. Zatec, ČSR 18 jan. 1924. Ves teden je trajate, živahna kupčija; dnevno se je prodajalo 50—200 stotov, začetkoma po 4000—4100, pozneje pa po 4to0— 4200 čK za 50 kz. Zaloga hmelja se ie toliko skrčila, da se cene ne bodo ? "»žale tudi pri mirnejšem razpotoženju. Živahno je bilo t'-d i povpraševanje po starem hmelju, kateri se je plačeva« po 3300 (+922) in 2600 (1921) čK za 50 k s. Iz Londona je prišlo za hmeljarje veselo poročno, vsled katerega se bede približno v treh tednfh dovolil omejen uvoz tujega hmelja v Anglijo. Savez hmelj, društev. —g Novosadska blagovna borza 21. jas nttarja. Na produktivni borzi notira jo: Pse? niča: baška 79/90 kg. 2%t 1 vag. 345: baška 79/80 kg. Zenta 10 vag 335—343; ječmen: baški (57/68 leg, 3 vag. 300: baški 65 kg, 1 vag. 275: 67/68 kg. 100 % kasa, 10 vag. 295; oves: baški. 3 vag. 23730—240; baški Zenta. 1 vag. 240; koruza: baška, 11 vag. 252.50—25730; baška dupL kasa, 1 vag. 260; za januar=april, 100 % kasa. 4 vag. 253; za april dupl. kasa. 5 vag. 270; za marc=april, dupl. kasa, 10 vag. 257.50—265; za apriloma j, đapi. kaca, 4 vag. 265: februar*marc, 4 vag. 26230. ladja Tisa. dupl. kasa, 30 vag. 267.50; banatska, ladja Degaj, 30 vag. 26730, moka »0«, 2 vag.. 530, št. »6«, 2 vag.. 325, št. »7«, 1 vag. 265, št. »#«, 3 vag. 220; banatska »0 ssPro; sto stanovanje '594« na upravo »Slov Narods«. Wa ■ Posofiio. Večletni obrtnik i § č e nekaj posojila zas radi razširjen ia svoje obrti. — T "godne non--d-be se prosi pod »^t. 1(^0 5S7« na upravo 7>Sk>rcn=» skega Naroda«. Narodna tiskarna bi se rad izuči! !41?tni, nriden in no«ien dr*eek. Nastopi lahko takoj. — Cen j. ponndhe na: Al* hert Korinsek, Šmartno pri Litiji. 593 Na dob"-o Aom&čo hrano v bližin: g!avr*tr»a kr>'o« dvora se sprejme već r •>< snodov — Np.'Iov prv» ;;prava »Slov. Nar « 5*3 POZOR! PEKA RJI I Diamalt Pernice Hauscr in Sebot* ka, Dunaj, Stadla\\ pe« 'carski sladni ekstrakt, »e najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša »se ostale dosedanje nado* mestke — Čuvajte sa sličnih notvorb. nai ho orešek a?i tekočina! Za» hterajte samo originalni »Dlamalt«! — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Edvard Dužanec, Stross maver.iev* ulica br 10 Zagreb 12^1 ^«aatn?n^ Ja iiak »Narodne tiskarne««