FoMmni lt«r. X HI j Ob nedeljah K *v- >1 O O' O PObTJSTSrA FAVbA I,mAKa tt .TABOB* liti »j* Tule dat, um i J n*ielj« in pruiitkor, «k M. uri i • S rfi-umoro nuleduiaga d» taar atas« S i raesočuo po poiti it 20-—, u in*. * a renitttvo K 40—, dtaUrljea na dom • { K 42- -, ptejemon T upreri it JO—-. J | inaomt po dogovore, • tiwo6» oe pri optATi .TABOBJk*, • o itiiUiiOii, JaiCiiota luk* ‘■tov, d- ■ ■ » m * ,RO>« «■■■«« aOBOtOHOIM wawww———j—■>—w ri wwweww——i »ee¥«s#reMfcrwinnr»wewirB*’eiWWW8|h m •! m ■ 1 Posamezna Step. K 1*60 i Z Ob nedeljah K 2*— E “ USZDNItiTVO o e n*lt*ja v Mori- » •* bom, Juroieera *L. it, 4, jL nnd- o S n.ropje. Telefon interurb. it, 276. g; m UPKAVA »e uabuj* v Jurčičevi ■ 2 ni iti at, 4, pritličju, desno. Tele* £ ■ joa it* 24. SHS posiuočekoviii nr • Z oun SUv, 11.787. £ • t»a naročda bxes donojrja s« ne ■ ! Z oulrju — Eokoniei se ne vračajo. m ■ a - r - ■ a iiiiiiiiiiiniaiiiitiiiiiiiiai* »eto: U!. Maribor, sreda 25. januarja 1922. Številka: 20. sel Benedikt XV. in cerkvena politika. Maribor, 23. januarja 1922 \’ nedeljo zjutraj je umi‘1 v Vatikanu poglavar vesoljne katoliške cerkve, papež Benedikt XV. Nepričakovano in zavratno ga je zadela smrt, ki Se na ustavi niti pred veličanstvom »božjega namestnika na zemlji«. U* nul je kot žrtev pljučnega vnetja, ki je nastopilo kot posledica zanemarjeno influence. Zazvonili so zvonovi neštetih cerkva starodavnega Rima; Vatikan, sedež mogočnega »pontifez: masiums a«, se je zavil v črno. Naglo — ponekod celo prezgodaj — je izvedel svet o papeževi smrti- Vkljub temu, da je papežtvo danes izgubilo skoraj vso svojo politično moč, je vendar smrt edinega cerkvenega suverena vzbudila širom sveta splošno pozornost. Vse vlade, tudi nokršoanske, izražajo sveti stolici svoje sožalje- To temiudj, ker je umrl Benedikt -XV. v trenutku- ko se je liotem papažtro zbližali z dragimi suvereni- Papež Benedikt (roj. I. 1851- iz bife markizov della Chiesa) je nastopil svoje’ mesto v enem najburnejših trenutkov evropske zgodovine: v sep- lein.br u 1. 1914. Izšel je iz diplomatske šole Leona XIII. Med vojno je izdal več odkritosrčnih apelov na vojskujoče se države, naj nehajo s sovražno« simi. Vsi ti opomini in svarila, ki so i'e-*UUXfl]i zgolj na moralno silo, niso imeli nobenega vpliva na razvoj dogodkov. Na zunaj je vatikanska vlada kkrbno varovala nevtralnost. Papež tfe je osebno mnogo zanimal za razne karitativne probleme svetovne vojne: tako jo pošiljal denarne podpore invalidom. vdovam in sirotam raznih držav. Posebno so mu ležal ina srcu vojni ujetniki v Rusiji. To dobro voljo ■mu mora priznati vsak objektiven človek. V mirovna pogajanja še Benedikt XV. ni vmešaval. Zadnja leta ko se pač širile vesti, da se je Vatikan zanimal za reakcijonarne načrte o ustanovitvi srednjeevropske katoliške države, da jo indirektno podpiral Habsburge itd.; verjetnost teh vesti ba je težko presoditi, ker se kulise vatikanske politike Zapirajo z največjo pazljivostjo. Koliko se je papež Benedikt; osebno udeleževal cerkveno politike. ni znano. Vatikansko vlado vodi Zo izza časa Pija X- znani kardinal da spari. Važna eerkvouo-politična proble-biu Benediktovega časa sta bila: ureditev razmerja z rimsko (italijansko) vlado in zbližunje s Francijo. Ker sta oba problema v ožji zvozi z osebo, oziroma dobo pokojnega papeža Bo Prometna Nedaljevanje konference. — Stališče Jugoslavije nespremenjeno. DKU Gradec, 23. januarja. Prvi vizumi sploh odpravijo, torej še mnogo delegati na prometni konferenci so na več, kakor, pa zahteva pariška resolucija, nadaljnih sejah formulirali sklepe ter so, ki tvori temelj graške konference. Tudi v kolikor se tiče Avstrije, Italije, Češko- Romunija je v eni svojih vlog na zvezo slovaške in Madžarske, dosegli sporazum narodov zavzemala to stališče. Obema tako da lahko brez vsakih ovir sklenejo državama se nudi sedaj prilika, da spre-pogodbo. Kraljevina SHS in Romunija, menita te besede v dejanja. Poljski de- — ki je poslala tudi svojega delegata legat je naznanil, da je pooblaščen pod- — še nadalje vztrajata pri'svojih pri- pisati pogodbo, toda le, če se ugodi držkih. Zoper to stališče je navedel na njegovim zahtevam. Upati je, da se bo današnji seji predsednik legacijski svet- tudi poljska vlada prilagodila temeljem .................... .................... nik Lukes značilna dejstva, da je kralje- pariške konference, da se doseže za vse j čiira rožeml j u se na';-C vina SHS po svojem takratnem zastop- nasledstvene države važne in praktične irn\.a[ |udj p5pež najprej napoptiti papeškega 'dvora. Dragi važni odlolč je »Non expedit«, ki prepoveduje italijanskim politikom aktiven političen nastop v italijanski kraljevini. Ta odlok je že 40 let dušil razvoj klerikalizma v Italiji. Šele 1. 1919. so posegli italijanski klerikalci v odprto politično borbo in osnovali svojo »pariilo popo-lare«. Vatikan je molče privolil v to izpiomembo in tako ublažil itak’ brez* plodno prekletstvo Pija IX. Od leta 1870. papež ni holei zapusti ti Vatikana in si je nadel opit beton onians »vatikanski jetnik«. Stvar je bila namreč taka: Kakor hitro bi papež zapustil Vatikan, bi stopil na ozemlje tujega suverena., t. j. Italije. Ker p h mora tuji suveren obiskati vladarja ;.l; izvrševatelja vlada "ske obla* niku na prometni konferenci v Parizu v rezultate, ki bodo gotovo vplivali tudi oktolbru 1. 1920 stavila predlog, da se na genovsko konferenco. Names' v v Quirinal ali pa vsaj poslati svoje zastopnike- S tem bi seveda priznal suverenost italijanskega kralja in potrdi! njegovo pravico nad Rimom in biv- LDU Preval je, 23. jan. Pokrajin* mal zastopnike državnih' in avtonom*|&c! P»pe*ko dizavo. ega nooen papež ski namestnik g. Ivan Hribar se je v nih uradov, korporacij in različnih. 111 ko, 0 ,K, i V s .x’ teT fa. nedeljo popoldne odpeljal iz Ljubljane društev. Tudi posamezniki so se obr-j^V1 • r • v- lzrokel x D v Prevalje preko Maribora, kjer je nili na gospoda namestnika z različni-« a< iblc>-rnjeno Italijo. _ r. prenočeval- V Prevalje je prišel v po- mi prošnjami- Ob 13. uri je gospod po* j I osojni papež Benedikt XV. je tu-nedeljek zjutraj ob 7.30 uri. Že na potu krajinski namestnik priredil obed. pri jdi tu stopil korak naprej. V, maju L skozi Dravograd so pozdravljali pri- katerem jo napil Nj. Veličanstvu kra-j_.,3®. _ ®®De pacis re« hod namestnika s streljanjem iz topi* lju Aleksandru I. Napitnici so se vsi čev. Streli so naznanjali tudi njegov udeleženci odzvali s trikratnim živi.o-prihod v Prevalje. Na kolodvoru se mu klicem- Gospoda pokrajinskega na* je javil okrajni glavar g- Kaki, na to mestnika je v imenu državnih uradul-pa ga jo pozdravil župnik g. Liepl in kov .pozdravil višji sodni svetnik _ dr. župan vahounig iz .Prevali. V kolo- Dclian, v imenu prebivalstva mežiške dvorski čakalnici je pričakovala go- doline državni nadzornik jeklarno v spoda pokrajinskega namestnika šol* Guštanju g. dr. Obersnel in v imenu ska mladina z zastavami. S kratkim duhovščine župnik g. Liepl. Ob 18. uri navdušenim nagovorom, ga je pozdra- se je g. pokrajinski namestnik odpe-vila hčerka občinskega tajnika gosp. Ijal v jeklarno v Guštanj, kjer je Miillerja in mu jx>klonila šopek- Kraj sprejel deputacijo delavstva- Iz Gu* Prevalje je ves v zastavah. Od 9. ure Stanja se je odpeljal po IS. uri proti dalje je g. pokrajinski namestnik v Maribora. poslopju okrajnega glavarstva spreje- Debata o vladn? deklaraciji. LDU Beograd, 23. januarja. V debati o vladni deklaraciji so se prijavili za besedo še radikalni disident dr. Momčilo Ivanič, zemljoradnik Milivoj Aračič, član Jugoslovanskega kluba Gostinčar in zemljoradniški disident Gliša Popovič. Verjetno je, da bosta govorila tudi gg. PaŠič in Svetozar Priblčcvič, ki bosta odgovarjala na pripombe raznih govornikov. Konec Habsburške nevarnosti. DKTT Moskva, 23. jan. Kmečki list »Benota« poroča iz Samare, da so v vaseh Jega okrožja stradajoči prebivalci začeli uživati že človeško meso umrlih sovaščanov. Člani mednarodne pomožne akcije so dognali že mnogo takih slučajev. Lakota zavzema, grozne dimenzije. ,, Angleško * francoski spor. LDU London, 22. jan. V krogih, katerim so znani oficijelni nameni, menijo, da je londonski kabinet pripravljen, zavzeti v vprašanju dogovora jned Anglijo in Francijo nastopno stališče: Angleška vlada se strinja s LDU Budimpešta, 23. jau. Z ozirom na korak entente v Budimpešti glede vprašanja Habsburžanov, ki ga lem, da se veljavnost dogovora podalj-L‘ jo omenil jugoslovanski minister za ša. in se določi rok na 30 let. Priprav-zunanje posle dr. Ninine v skupščini, 'jena je tudi skloniti dogovor na podla* je »Pester Lloyd« dobil na merodajnem gi obojestranskih ugodnosti,' čeprav ne uvideva potrebe za to. Razpust rumunskega parlamenta. DKU B u k a r e š t a, 23.' jan. U- e ivta X\ ., se nam nudi prilika, da'm0Sitn nastopna pojasnila: Zastopniki znanmio z njima naše čitatelje: ;male antante so poselili madžarskega Italijani so I. 1871, zasedli Ilim in zunanjega ministra grofa Banffyja, si osvojili, ozemlje nekdanje papeže-j da se informirajo o razširjenih vesteh ve države. Papež je proglasil pro-i glede namenov kraljice Zite in o sta- ‘.o 111 so zaprl v Vatikan. Kljub, lišču, ki ga zavzema v tem vprašanju v njegovemu prekletstvu se je na Qui-; madžarska vlada. Grof Banffy je po- ^ v ^ j h n n i !aL??mir*r*lne. te3‘ave in 8 tem 50 narodna skupščina bosi eonoilation Christiana«, v kateri pra* vi: »Spoznavajoč, da bi medsebojni obiski jooglavarjev držav mogli koristiti razvoju prijateljskega razmerja med narodi, je papež sklenil, da se u-blaži strogost predpisov glede prihoda ■vladarjev v Rim«. Prvi izmed katoliških vladarjev, ki so nameravali na podlagi te določbe obiskati Rim, je bij belgijski kralj Albreht. Njegov pri« hod je bil napovedan za zadnje dni ja* nuarja t-1. A tik pred kraljevim prihodom je papež umrl. , Pravi razkol med Vatikanom in francosko republiko je nastal tistega dne, ko je predsednik francoske republike Emil Loubet obiskal Rim, ne o-ziraje se na papeževe predpise. Sedemnajst let pozneje je Millerand obnovil diplomatske stike z Vatikanom in imenoval Jon nart a zastopnikom Francije pri vatikanski stolici- Vzrok' tej izpremembi je iskati v notranjih in zunanjih razmerah Francije. Nedavno smo že opozorili na tem mestu, kako težko je Francija občutila izgubo protektorata na bližnjem vzhodu in v Afriki. Protektorat nad kristjani teh daljnih provinc, katerega ji je o« mogočil Vatikan, je dajal Franciji tudi političen prestiž. Katoliški misijo-, nar ji vseh narodnosti so volens-volens podpirali francoske politično inte* rese jn širili propagando za franco-zko ime- Kako se je ločitev obnesla na znotraj, nam pričajo izvajanja Ge-orgesa d’Avenala v lanskem letniku »Revne des deux mor.des —«. (Glej radnjo številko »NjireO , • ,. . , . .. . .. , , Nekatere vesti poročajo, 'da je u- radm list objavlja kraljev dekret, s mirajoČi papež Benedikt XV. nn Rim je postal »glava ujedinjene ■ta zadeva, končana, katerim se jvarlament razpušča. Volitve v zakonodajno skupščino se Nova dne marca. Italije«. Velesile so papežu zajamčilo! . DKU Pariz, 32. jan. »Petit' Pari* Vse pravice suverena, kar je italijan* i sien« poroča iz Bordeauxa: Razkralji- ska vlada priznala tor ruw.:i., —_•—*—•—s— j — n—------------------------- fematra torijalno f?le pomiriti njegovih naslednikom*. Pi.i IX. je iz-dal 1. 1870. dva važna odloka: S pr-vilr'. blokom jo prepovedal vsem kato- izjave In s tem jo jj^odna skupščina bo sklicana 23- marca. t. 1. Rudarska stavka na Češkem. Rnzkraljica y Madrid. je dospela DKU Praga, 23- jan. »Pravo Li-r- j « ... ’• du« poroča, da jo do!avsib\»o Ringhoff- Glad v Rusiji. ških delavnic stopilo v stavko, ker LDU Moskva, 23. jan. V nielito'’1 'TO|d®k noče sprejeti odpuščenih' delav-]>olskem okrožju gladujo nad 250.000 cov “a^j na delo. oseb. Prebivalstvo je povžilo že vso su- _ Demobilizacija v Franciji . . izrazil zeljo, da bi njegov naslednik rešil mučni spor z Italijo. Ta želja nam priča, da je tudi v Vatikanu zavel nekoliko liberalnejši duh. Upati je, da bo v dogledni dobi vendande prišlo do popolne revizije enciklik Pija IX. »Ghi vivra, vedra«, vzklika milanski profesor dr. Emesto don Bercesi, čigar članek o kraljevskem obisku v Rimu je objavila sobotna »Prager Presse«, Eno je gotovo: Od papeža Pija IX. do papeža Benedikta. XV- je tudi kat o« liška cerkev vzlic, svoji skrajni konzervativnosti stopila par korakov naprej. Razvoj sodobnega življenja, podprt z netšetimi pridobitvami na k P<> Sf.1rr't> i) podati,rogate in konje- Na stotine vasi J0 ^ DKU Pariz, 23. jan. Prvi del ren*]kulturnem in gspodarskem polju, je in kpI '» !.!aI v 1 emu zastopniku vsled lakote uničenih. Kmetje proda- ske armade bo odpuščen koncem prase-jbil predalekosežen in premogočen. da na to so se jim odprla vrata jajo zadnje ostanke svojega imetjefc ca februarja« bi ne imel vpliva na ono — vesoljno BEraa* MarTbor, 25, jsnnnfla 1922 Ke, čez stranke, vlado, državtf. Naša »državo n^l držarrami«, Ki čuva s skrajno pazljivostjo zaklade dvatisočletnih tradicij. Papež Pij IX. je obsojal demokracijo, ustavo, republiloan* ebvo im druge revolucijske pokrete; papež Benedikt XV- pa je pokazal, da /tudi papeževa kletev blo seiga več dalje kot komaj do 50 let. PoSJska v minulem letu. Leto 192L je bilo za Pol jsKo polno težkih skrbi, a tudi uspešnega, dasira-vno napornega dela. Leto prehoda in konsolidacije — tako ga je označil ves poljski tisk, ki se je v prvih^ dneh po novem letu pečal s političnimi dogodki leta 1921. Minulo leto je prineslo Poljakom takoj v začetku nekoliko po* nosnih upov, katere jo Poljakom prirojeni optimizem lo preveč pretiraval. Bilo jo to ob obisku načelnika poljske države Pilsudskega v Parizu, kjer so ga sprejeli s tolikimi častmi in tako finimi nuancemi francoske uljudnosti, da se je domačim politikom kar zavrtela glava. Vsled tega so ojačili svojo agresivno politiko nasproti vsem sosedom, a očividno tudi precenjevali ivojo lastno moč, vzlic vsem treznim svarilom njihovih prijateljev. Kako utemeljena so bila ta svarila, jo pokazala bližnja bodočnost- Prošlo leto je bilo za Poljake leto (kočljivega plebiscita v Gornji Slezi ji, ki se je vršil mesca marca, a je pri* nesel sadje šele jeseni — izza pamet5 nega kompromisa in razdelitve. Ta plebiscit, v zevezi ž njim pa tudi v lligi sklenjeni mir s sovjetsko vlado, sta bila dva najznačilnejša dogodka v polj.4ki zunanji politiki; v no'.ranji politiki pa je najvažnejšega pomena sprejetje poljske ustave v začasnem državnem zboru. Kljub temu ,da se je Poljaka pobotala, ni pa uredila svojega razmerja s sovjetsko Rusijo- Poljski tisk od konzervativnega do skrajne ileviee, se neprenehoma pritožuje- Tako je razmerje med obema sosedoma še vedno napeto in nestalno. Koristi, ki so jih Poljaki pričakovali od 'rgo* vinske strani te pogodbe, se niso pokazale. V poljsko notranjo politiko je prinesel nekoliko miru in sistematičnega dela za konsolidacijo šele novi uradniški kabinet v katerem se odlikuje poleg premierja finančni minister dr •Mihal-ski. Njegova avtoriteta in odločna volja, da zabrani katastrofalno inflacijo bankovcev je v precejšnji meri popravila razrušene državne finance. Po njegovi zaslugi, ki se ji pridružuje kajpada tudi vpliv ugodne rešitve gornje-alezijskega vprašanja, je pripisati, da se je padanje poljske marke ustavilo in da je njen kurz ostal »nad vodo«. Treba pa je še počakati, da so pokaže, koliko so upravičene nadeje, da bo Doc. dr. I. Matko: Vzroki padca umrljivosti na Angleškem. (Dalje). n. »Ilova non *utra il sole, cnlia i! medico*. (T,a, kamor ne prodre solnce, prodre zdravnik). Star italijanski pregovor. Kot omenjeno, so bili Public Health JLct z leta 1848., 1875. in 1891. ogromne* ga pomena za vzdigo narodnega zdravja na Angleškem. Se večjega pomena pa je bila grandi jozna stanvoanjska reforma, katero je zamogel izvesti samo prevdaren in praktično misleč Anglež. Povod za njo mu je dala zopet statistika, Jsi je odkrila, da je vmrljivost največja v zaprašenih, umazanih hišah in umazanih predmestjih. Zanimivo je, da so bili stari narodi prav dobro podučeni o odvisnosti vmrljivosti od kakovosti stanovanj. Egipčani so bili naravnost vešča,ki glede stanovanjske higijene; od njih so se učili drugi narodi, kot Judje. Zanimivo je, da piše Motzes v III. knjigi, kap, 14 in jV. 34-48, da je gobova bolezen v go* tovi zvezi s stanovanjem in svetuje med drugim, da se na,j okužena hiša podre, če ni sanacija drugače izvedljiva. Z zdravstvenega vidika sta dala recimo Augustus in Trajan Rimljan nom moderni stavbeni red. Med tem ko jo stari Rim vseboval še hiše iz ilo Urice, jo novi Rim postavljal hišq gamo premoženjski davek, K kateremu se je sejm odločil z veliko težavo in po dolgih debatah, vplivalo blagodejno na ozdravljenje poljskih financ- Že danes pa lahko trdimo, da je uradniški kabinet, ki po svojem smislu za delo in za koristi države daleko nadkrilju-je današnji poljski parlament, popolnoma kos svojini nalogam. Predvsem je pokazal umevanje za realne naloge in možnosti tako v domač,i kakor inozemski politiki. Pod Skirmuntovim vodstvom je zavladalo realno naziranje o razmerju Poljske do njenih sosedov in trezno presojanje lastnih moči na* pram težkim nalogam. Posebno važnega pomena je zveza med Poljsko in Češkoslovaško- Ta pogodba ima za sabo vse resne čini tel j e v poljski politiki in največji del publicistike- Ni brez pomena, kan.* je dejal v svojem novoletnem članku Boleslaw Kosko\vski v »Kurjem Warszavskem«: »Ta po* godba je znatno popravila našo moralno situacijo in poljsko pozicijo v svetu«. Danes ima Poljska pred sabo dva važna zunanjepolitična problema: vprašanje Vilne in kočljivi problem Vzhodne Galicije. Pred par dnevi so se vršile volitve v Vilni, ki so izpadle neugodno za Poljake. Nadaljni razvoj tega vprašanja še ni odločen. Jasno je, da se težavni problem Vzhodne Galicije ne bo dal spraviti z dnevnega reda s polovičarskim poskusom autono* mije. Odpora ukrajinskega prebivalstva ne bo mogel zlomiti policijski ali vojaški teror, ki ga poljska viada vzdržuje, marveč bo to vprašanje preje ali pozneje stopilo pred mednarodni forum, oziroma oe bo rešilo sa= mo po sebi z konsolidacijo razmer v sosedni Ukrajini in v celi Rusiji sploh. Kaa* se tiče notranje politike, je treba omeniti, da Poljska boleha na desolatnih strankarskih razmerah, ki srno otežkočajo delovanja poljskega snema. Dosedanja poljska konstituan-ta ni imela toliko moraV-e moči, da bi sama ustvarila tako večino, ki bi bila sposobna za resnejše in trajnejše delo. Poljska stoji prerl veliko nalogo, da izvede volitve v redni parlament in mogoče je, da na tei poti čakajo državo še velikanske, nevarne težave. Pred njimi se lahko zavaruje zgolj na ta način, če bo zavladalo v javnosti več resničnega smisla za. demokratičnost, za obzirno in rea’no politiko, kakršno vodijo vsaj nekateri državniki, ki ji stoje danes na čelu. Žalosten del žalostnega poglavja. Kamorkoli pridemo, povsod isto mrmranje nezadovoljnosti, zabavljanje čez draginjo, čez nizke plače, čez duv- iz kamna in marmorja. Vsaka hiša je imela prostorno dvorišče, okcli kate-icga so ležale prostorne in svetle sobe-Vodomet in majhen v rtič sta skrbela za ohlajenje hiše. Posebno pozornost je posvečal Rimljan solariju in kopališču, o katerem prepeva že Homer in ki ni manjkalo v nobeni rimski hiši. Kakšno razumevanje so imeli stari narodi za ljudsko zdravje priča najbolje, da so fnngirali že v starem Rimu stoTet* ja »Aedili« in »Cenzori« kot zdravstveni organi. Stari narodi so torej že imeli razne inštitucije, ki so se pri nas uvedle šele v zadnjih desetletjih. In vse to dobro so požrli vrtinci in valovi narodnega preseljevanja, ki so uničili vedo in umetnost ter ob enem vse napravo starega veka. Tembolj moramo ceniti spoznanje starih' narodov, ker je baziralo zgodj na stoletniki stoletni. Izkušnji in opazovanju. Sledil je srednji vek in njemu stoletja brez vsakega pojmovanja za bigi j eno, urejevanje mest 5n snago Hiš. V Nemčiji imamo Se dovolj žalostnih ostankov iz te dobe. Majhne in_ neznatne Hišice k malimi okni, včasih’ komaj po 1 2 m široke ulice v Niimbergu, Rogansbur« gu itd. piričajo o pojmovanju te dobe za Higjjeno in ljudsko zdravje. 0 Kanalizaciji, tlakovanju itd. sploh’ ni govora v tem času. Zato ni čudo, da Je bila vmrljiivostt' v srednjem velšu izvanred-no visoKa, in ko Kužno bolezni KaKor kolera, len ga i$J. zahtevalo neizmerne žrtve. domovina se jo spremenila v dom zabavljačev. Obiskali so jo težki časi — pravijo —■ in tako ne more več dalje.-.. V nedeljo zvečer sera šel slučajno na ulico malo predno so se zaprle gostilne. Od vseli strani so prihajali divji glasovi: lajanja, tulenja in cviljenja je bilo polno vse naše mesto. Obšla me je groza — zazdelo se mi. je, da sem prišel v kako cent ral noafriško mesto, kjer prebivajo sami kanibali. Mimo mene je prišla po Aleksandrovi cesti družba temnih zibajočih so in tulečih postav — prva skupina kot živali pijanih ljudi- Ognil sem se jim ter šel po ovinku dalje. Toda komaj dvajset korakov naprej sem zadel ob novo skupino pijancev. Sel sem v neko restavracijo. Polovico gostov je bilo pijanih. Nekateri totalno. Zapustil sem ta lokal ter se napotil drugam — v neko gostilno. V zakajenih majhnih in nizkih prostorih je sedelo vse polno gostov, eden tik drugega. Nekateri so rjuli kakor besni, drugi so že smrčali, onemogli od pijanosti •. • Kam pluje naš narod, naša sedanja generacija? Ali. naj bedo ti kakor živali pijani ljudje oni, ki naj ozdravijo in zacelijo globoke rano, katere nam je zasekala svetovna vojna? Žalosten sem šel dalje — v kavarno. v eno prvih mariborskih kavarn, kjer se zbira baje elita. Radoveden sem bil, kakšen je ta cvet našega Maribora- Elegantna kavarna, jo bila polna do zadnjega kota. Vse polno ljudi je bilo, samo treznih prav malo. Nekateri so buljili s svojimi pijanimi očmi krog sebe kakor vepri, drugi so ščipali svoje spremljevalke, ljubice ali žene, ne vem kaj, ki so se krohotale odbijalno, odurno- Med pisano družbo ter a »elitnega« mariborskega sveta pa jo bilo in to me je najbolj n?a» Iostilo — tudi vsq polno še nedorasle mladine. Neverjetno mnogo je bilo vmes tudi zakrivljenih nosov — edino ekspertno blago, s katerim nas osrečuje Radičeva republika. bolj' nezadovoljna med vsemi mnogoštevilnimi v dolini šentflorjanski in ki se rekrutira večinoma tudi iz najbolj nezadovoljnega stanu, Se predpoldau so ti prvaki grmeli na nekem shodu proti nevzdržnim razmeram ki vlada-pri nas in tožili — da bodo, če bo šlo tako dalje, poginili od gladu. Sedaj so bili ti »sestradani reveži« totalno pij a* ni; pred njimi na mizi se je cedilo z neštetih butelj razlito vino ■.. Sodoma! Da naš Maribor je postal prava Sodoma, v kateri praznuje pi' jančovanje svoje orgije, kakor morda nikjer drugje v naši tužni dolini sept* florjanski. Milijoni in milijoni ljudskega premoženja gredo v žrelo strašnega moloha Alkohola. Ubijajo s® sveže, zdravo delovno moči, ubija so zdravje, ubija morala, rodbinsko živ' ljenje, sreča! »Jutro« je razpisalo anketo: »Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno? Dobilo je dvat.isoč odgovorov; nekatere je tudi nagradilo; t~da najbolj p«; trebno je naši državi: Odvrniti ljudi od pijančevanja! — Iz strašne, žival' ske strasti do alkohola, kateri je zapadel naš narod izvira vso našo gorje, iz* vi.ra.jo vso našo težkbče, izvira velika večina malkontentskih strank, draginja, vse... Ako no odvrnemo naš na' rod od pijančevanja, bo izginil v blatu propasti in z njim vred naša. mlada država. Toda kako storiti to. kako doseči uspeh? Abstinenčna propagando ni več v stanu rešiti našega naroda pi' jančovanja, naš narod je že preveč al‘ koholik. Treba bo poseči po dragih sredstvih’, po prisilnih. Predvsem je treba poostriti kazen za pijanost. Vsa' kogar, ki se ga zaloti v pijanosti, p3 naj bo že miren ali pa'naj razgraja, naj so brez ozira na njegovo družabno stališče zapre brez usmiljenja v naj' milejšem slučaju za mesec dni. Tu je treba nujnih odredb. Ako n« pade moloh Alkohol, bo padel naš na* rod, bo padla naša država. Errah. Politične vesti. * Zitine komedije ne bo. Iz Pariz® poročajo, da je Žita v soboto zapustila Švico in potovala preko Parizia v Madeiro. Vest, ki smo jo nedavno zabele* žili na tem mestu, da jo bilo Žiti pre' povedano potovanje čez Pariz, je popraviti v toliko, da je Žita potoval'1 čez Pariz, ni pa ji bilo dovoljeno, d® bi smela izstopiti in »si nakupiti raz' nih stvari«, kakor je navedla v svoji prošnji. Francoska vlada je namreč vedela, da se pod Zitinimi stvarni skrivajo njeni pristaši. ZLta je hotela izkoristiti bivanje v Parizu v ta na' men, da bi. se porazgqvorila s svoji«1* brati. Portugalska vlada je namre« sporočila pariški vladi, da so tudi K&' — i, ........... . , | . - .f , , .—* da se mora iz zdravstvenih ozirov pod' reti. Novela z leta 1882. pa je razširil® pravico lokalne oblasti tudi na ona v°' slopja »obstruefcive buildiugs«, ki 6<7 sicer odgovarjala higijeničnim razmeram a so kvarila s svojo lego drug8 poslopja v okolici. Med tem ko so je pečal »AristaU* and...« z leta 1868. s sanacijo manjših nezdravih kompleksov in posameznih hiš, je sklenila Anglija !. 1S75. še bol] globoko začrtan zakon -»Gross Act« 3;I se jo nannšal na sanacijo velikih mest' nih delov in celili okrajev. Vso omenjeno zakone in druga d & ločila je zbral v enotno celoto velik* zakonski zbornik »Honiing oE tl*® Working Closscs Act« 3 leta 1800., k> je obsegal VII. delov. Najvažnejši med njih je brezdvomno I. del »Or06* Act« z leta 1875,, ki je dal mestom i11 krajevnim oblastem najobširnejšo po* oblastilno pravico za stanovanjsko skrbo revnih in delavskih slojev. Oppencheimer poroča, da jo izginilo^ Angliji na podlagi »Gross Act« tisoč3 in tisočo nezdravih Ifiš, zginili so velf^1 deli mest, podrla so eo predmestja, uli"! co itd.; kratkomalo na podlagi posl#' ve so podrli vse Hiše, v katerih so ra*"1 sajale bolezni in zaliivale prevelik^ žrtev po statističnih podatkih. Pj OppencJioimerju je ta zakon spremeni’ rliko marsikaterega mesta. Za Londo^ javlja da so izgini'i obsežni kraji mesta v zrinjen'u postave in n-’ novo oživeli v moderno-Rigijenični 0 liki. V Londonu šaman?, .UvotfH od * Anglež 'je prvi izmed BvetovmHna* Tak je torej cvet našega mesta! S čim smo se pregrešili, da nas je usoda tako globoko vmazala in onesnažila? Vendar sem upad še vodno, da najdem kje trezne- ljudi, zato som šel dalje — v neko solidno kvarno, vsaj smatra so jo za solidno. Sedel sem k mizi ter si naročil »kapueinček«, komaj sem ga popil, že je obrnila mojo pozornost nase družba pri sosednji mizi za mojim hrbtom. Ozrl sem se in pogledal — bili so sami'uradniki, znane osebe — in vsi pijani. Preko sredine se je prizibala mimo mene zdaj pa zdaj kaka postava — sami znani spoštovani rodoljubi — in vsi — pijani! V nasprotnem kotu je sedela krog mize častitljiva družba poglavarjev neke stranke, ki je naj- rodov, ki je začel na podlagi svoje vpli ko statistike primerno urejevati, popravljati in prezidavati mesta, ulice in hiše- Nekaj netočnih indirektnih določil glede stanovanj jo že obsegal prvi Public Health Act z i- 184S., obširnejši je bil zakon sklenjen 1- 1851. na ini-oijativo Shaftesbury-ja, glasom katere ga so smeli obljudenejši kraji potom posojil poskrbeti dclavcem zdrava in vredna stanovanja. Podlago stanovanjski reformi pa tvori pravi stanovanjski zakon z 1 1SGS.. Artisans and Labourers’ Dvvellings Act«, kateremu je oče Mr. Torrenes in ki se je nekoliko razširil ]. 3879. ra 1882. Zakon se peča z {zboljšanjem in demolacijo nehigije-ničnih hiš, določenih za delavska stanovanja, nadalje z zidavo iu oskrbo izboljšanih in popravljenih hiš. Zakon z leta 1868. obsega že ločna določila glede odgovornosti likšnega gospodarja za dobro stavbeno in sanitarno stanje svoje hiše. Za slučaj, da posestnik ne izvede potrebnih sanitarnih’ sanaoii na svoji hiši, prepušča zakon, lokalni oblasti pravico, da odpra- vi take nedostalKe v lastni režiji, ali zapre Hišo ali jo podere in s! krije nastalo etrcšlte s prodajo stavbenega maierijala, Morebitni preostanek iz prodajo niafoiijala se vrne gospodarju, ki nima ni kako pravice do Katerekoli odškodnine. Omenjeni zaKooi z Tcfa 1SGS. se Je pozneje olajšal z novelo z lota 1879. v toliko, rla jo lahko Kupil posestnik nazaj svojo tjšo, Ka&jr^ M /fojo&la oblast. Maribor, 55. fanBafJiTtfSte' •t a BTOIt« ocran ak rcl na Madeiri pripravlja za vrnitev na Madžarsko- Zalo so antantni zastopniki zaprosili portugalsko vlado, naj naznani Karlu in soprogi, da bi vsak nadaljni poskus imel to posledico, da bi ju internirali na Katerem oddaljenem otoku. 'f •' Zanimivosti. tCako je mornar postal kralj. — Prva v letošnjem letu. Zelo romantično zgodbico je "doživel nek mornar, ki se je z nekaterimi svojilni tovariši rešil z gorečega parnika na otok Tubai. Mornarji so bili večinoma Italijani- Med njimi sta bila samo dva Švedea, Knud Uddsren in Gin-nor Sakson. Knud je bil izredno veli* ke, močne postave, pravcati golijat med svojimi tovariši. Ko so dospeli na otok, ki šteje vsega 50 prebivalcev, a še med temi večina ženske, je vzbujal Knud s svojo izredno visoko in lepo postavo mnogo pozornosti. Med črnim ženskim svetom je nastala prava revo lucija; vse so se zaljubile v švedskega mornarja ter ga noč in dan oblegale z najsijajnejšimi ponudami. Mornarji so ostali na otoku deset dni. Enajsti dan 3e pristal na otoku nek ameriški parnik, katereca so naprosili, da jih vzame seboj. Prišla je ura ločitve- Zbral se je ves ženski svet, da še enkrat po* skusi svojo srečo. Toda mornar se niti solzami ni dal omehčati. Ko se je Kunt hotel vkrcati, je prišlo do sinlji ^’-h prizorov. Ženo se sploh niso hotele; ločiti od n joga. Obkolile so ga od vseli strani, držala ga za roke in noge, naj ostane pri njih, naj jim bo kralj, kralj otoka Tubai. S vso silo se je moral bra niti objokanih žensk*. Končno se mu je vendarle posrečilo, da je dospel na krov. Seri aj še-le so zagnale ženske pravo viko in Knut jo postal »čisto nje hak«. Da jih vsaj nekoliko potolaži, 3im je svečano obljubil, da se kmalu vrne in nostane kralj na otoku Tubai. In ostal bo mož beseda. Ko je dospel v San Francisco, se je kmalu ukreal v drugo ladjo, ki vozi mimo tega otoka, da-T so tam izkrca. in prevzame, kraljestvo. Čemu tudi ne bi? Podne b.ie je na otoku krasno. Izmed doma čiok si bo izbral najlepšo za kraljico 3n jedi in pijače mu no bo manjkalo, Sam jo izjavil: Znkaj l,i se no vrnil k onim ženskam, ki me tako strastno ljubijo In ki me hočejo postaviti za svojega kralja. One so dosti boljšo od ameriških in švedskih' žensk, ker so bolj požrtvovalno in znajo strastne!* še ljubiti. Lahko bom prelrpel. da se Pioje bcdooe pcdanicc ne morejo meriti v lepoti s svojimi belimi sestrami vendar pa predpostavi j am udobnost lepoti. In sedaj potuje v svoje novo Kraljestvo. Lahko bo pozabil Evropo j11 belce, kajti, ko bo stopil na tla o-toka, bo lahko vzkliknil: Tu mo vsi : nnbijo in tu sem prvJ. Bil sem mornar, a sedaj sem kralj, četudi le majhnemu narodu- ; - A- ** »• I?; Havane poročajo, da je neki O* e Olson iznašel novo pripravo. Če se ta nova iznajdba pritrdi na auto-mobil, pobere mehanično vsako kokoš, raco ali gos, — psa ali mačice ne —, kamero automobil ponesreči povozi- Pa no samo to, med vožnjo jo tudi oskubi, izčisti in opeče. Ko namreč automobil povozi kako žival, se sproži neko pero in dve mebaničai roki so steg-netu. in jo pobereta. Bruse t&ke^ roke litro populijo perje, posebni noži razrežejo žival na kose in ti gredo na •o v poseben zabojček blizn motorja, uer se opečejo- Voda iz radijatorja caplja pofasi n a meso in napravi / a co »žniaSfno.: pečenko. Več posestni-v'ov je že kupilo novo ua- pravo Ko "O po daljši vožnji pogieda* r-o jo nori stroj v dobrem stanju, so našli v njem trideset funtov pečene kuretine. Kajpada jo izumitelj dal svojo iznajdbo patentirati. — To je bržkone letos prva ameriška — raca- 1*7G naprej nad IG velikih projektov v svrho sanacije nezdravih razmer- Mu-nioipalna oblast je pokupila velike de-e mesta, porušila v njih vso neliigije-nicne ter nezdrave hiše in oddala nastala stavbišča stavbenim dražbam, dn sezidajo na njih modema poslopja, od govarjajoča sanitarnim zahtevam. S Prezidavo gotovega mestneera dela v Londonu se je n. pr. pripravilo dobrih stanovanj za 27-0G6 ljudij, med tem ko .to stanovalo, ravno tam pred sanacijo Komaj 21.207 oseb v skrajno slabih in nehigieničnih stanovanjih, Na j večji izmed vseh projektov je obsegal sanacij londonskih okrajev SlVoreditch' in 7^!™ ki so obsegali nad 0 ha s n.000 prebivalci v najslabših razmerah. hanacija se je začela 1. 18i)J. in dokončala 1- 3900. Danes leži v sredin imenovanega, prej za bivanje neznosnega kraja velik in krasen park od katerega vodi 7 lepili, tlakanili in črez 15 m širokih' cest. Paz ven tega so postavili tam 23 velikih', '4—5 nadstropnih palač; ki obsegajo 1069 stanovanj za 5-524 oseb. ^ (Dalje priliodnjič.) v P°Pravek. V včerajšnjem eltnku jo tlekar *« škrat zakriril vefi napak. V zadnjem od stavku Maj pravilno ,ki je mejnik v boju proti tuberkulozi (mesto „luberkozi‘). Predzadnji stavek se prlasir Edina ttroca statistika je bila prava smernica Angliji t boju proti visoki n,!,<'toma j* Wel .tudi molto namesto opombe ^Dalje*. Dnevna kronika. — Železnica Murska Sobota—Dolnja Lendava* K dopisu iz Ljutomera v -.-Taboru« z dne 17- jan. pod naslovom: »Vprašanje železniške zveze s Prekmurjem« smo dobili z kompetentno strani pojasnilo, da jo misel zgradnje te železnice spočela naša delegacija pri razmejitveni komisiji napram Madžarski iz čisto posebnih vzrokov, nikakor pa ne gre za akcijo »gotovih finančnih političnih krogov«. Zgradba te proge je lahko mogoča, ker ja vojno ministrstvo izjavilo, da ima ves mate* rijal za to železnico v svojih' skladiščih na razpolago- Ta železnica se bode gradila hitreje in lažje, kot ona Murska Sobota—Ljutomer—Ormož, ker jepov-sodi sama ravnina brez vseh’ zaprek in ker je zamišljena le kot takozvana »vojna železnica«. Zgradba proge Murska Sobota—Dolnja Lendava je bila torej — ne -da bi se bilo kakorkoli ob-regalo ob zgradbo glavne proge Mur1 ska Sobota—Ljutomer—predlagana iz eminentno državnih ozirov. Vso druge domnevo eo proste kombinacije. — Slovenskega ribarsTcega društva drugi redni občni zbor se vrši na Svečnico dno 2. febr. ob deveti uri dopoldne v restavracijskih’ prostorih’ Narodnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor prosi za polnoštevilno udeležbo. Vsak član zastopa lahko pet odsotnih članov. Kot pooblastilo velja lanskoletna izkaznica. Samostojne predloge je priglasiti pismeno pred občnim zborom. — Društvo jugoslovenskih tehni-čara v Pragi se najiskreneje zahvaljuje vsem velecenjenim darovnteljem prispevkov za naučno ekskurzijo v Nemčijo Prijetna dolžnost nam je izkazati na tem mestu do zdaj došle prispevke iz Slovenije: Prvi mestni mlin, Celje 800 K; P. Heinrihar, Škofja Loka 400 K; Joso Goreč, Ljubljana 600 K; Dravogr. rafin. olja, Maribor 400 K; Železarna Muta Muti n. D. 400 K; Medič, Rakove & Zanki, Ljubljana 200K; J. Kopač & Co., Ljubljana 200 K; F. CnSek & Co., Ptu 400 K; Opekarna v Račjem 1000 K; A. Kojfež, Kočevje 100 K. — Smrt starega in volitev novega papeža. Papeževa smrt je združena pestrimi ceremonijami, bolj nego smrt kateregakoli posvetnega vladarja. Slikovit. je zlasti papežev pogreb- Mrliča položijo v tri krste, katere prisotni kardinali zapečatijo s svojimi pečati Priloži se tnrli na pergamentu spisan papežev življenjepis. Konklave, t. volitev novega papeža, se začne enajst1 dan po smrti Voiljo samo kardinali a izvoljen je lahko vsaki katolik, pa tudi lajild Od XV. stoletja so izvoljen samo kardinali, a od XVI. stoletja aa* mo Italijani. Prod konklavom položijo kardinali in maršali prisego, da bodo varovali tajnost volitev. Vrata kon-klava zapre na zunaj? maršal, na znotraj komornik. V konklave smejo vstopiti samo na novo došli kardinali, izstopiti pa le v sluča.ju boleani, ako to potrdo zdravniki in odobri večina kar' dinalov. V konklave ne prihajajo n: -, kake^ vesti, kardinali «n pepotnoma o- im. nirjia* ' u^p^iib' v xz n sve-I tam. Med ljudstvom razširjeno mišljenje o volitvi s pomočjo goloba ni res* nično, ker je ta način ceremonije že davno odpravljen. Papeža se voli običajno s pomočjo glasovnic. Kdor dobi dve tretjini glasov, je izvoljen za papeža. Vstoličenjo novega papeža je zopet združeno s starodavnimi ceremonijami. — Kako zidajo v Zagrebu. Tekom lanskega leta se jo zgradilo v Zagrebu 509 popolnoma novih' stanovanjskih hiš, nadalje jo bilo na 71 zgradbah do* zidano eno in po več nadstropij in 54 zgradb dozidanih, oziroma povečanih. Pasen tega se je v starih zgradbah' preuredilo 305 novih stanovanj. Tako je dobil Zagreb nad 1000 novih stanovanj. Vse nove zgradbo stanovanjskih hiš lanskega leta v celi Sloveniji pa lahko preštejemo na prstih eno roko, dasiravno bi tudi pri nas ne zaostajali mnogo 7a Zagrebom, če bi se ravnali vsi po izdanih naredbah’. Toda pri nas je seveda vsega kriva le vlada! — Vojna odškodnina Beogradu. — beograjski občinski zastop je predložil eparacjjski komisiji svoje zahteve glede vojne odškodnine. Mestna obči* na zahteva za deloma uničene deloma odnešene predmete skupno 122 milijo nov odškodnine. Virovitica — mesto. Virovitica, ii je uživala dosedaj pravice trga, je povzdignjena in uvrščena med mesta. Požar v nautični akademiji. Pred par dnevi je izbruhnil krog polnoči v nautični akademiji v Bakru požar, ki je uničil streho ter tudi poslopje precej poškodoval. Požarni brambi iz Bakra in Reke, ki sta takoj prihiteli na lice mesta, se je z velikim trudom posreči-o ogenj pogasiti. Škoda znaša nad milijon dinarjev. — Drzen vlom je izvršil v soboto nek Omerzu v trgovino trgovca Vidmarja v Ljubljani. V soboto dopoldan je pri šel po odgonu iz Bosne v Zuženberk", odkoder pa se je takoj z drugim vla som odpeljal v Ljubljano. Iskajo svojega^ prijatelja je prišel tudi k Vidmarju. Pri tej priliki si je vse natančno ogledal. Zvečer se je vrnil ter Šel najprej v delavnico. Tam je našel v rekom predalu ključe od blagajne, lia kar se jo spravil nad Magajno ter jo do zadnjega vinarja Szpraznil. Denar0 ja je bilo mnogo; sam ni vedel. Vse žiepe si je napo nil. Po dovršenem do’n se je napotil v Prešernovo klet, d: se z icozarcem vina pokrepča, 'in je vzbudil sum med gosti, ki so nanj opozorili policijskega agenta- Nato so je pred hotelom iSlon« pogajal z nekim Tzvošekom, kateremu je ponujal 400 K, ee ga prepelje v Zalog. Detektiv je med teni pozval stražnika, ki je Omerza aretiral ter odvedel na stražnico. Tam je svoj čin takoj priznal in opisal Pri njem so našli 08-181 K ter zlato moško uro. Sam se je čudil svoji »sreči«. Mislil je, da ima kakih' 20000 K. Oddan je bil v sodnijske zapore. Mariborske vesti. Maribor 24. januarja 192?. m Zagrebški nadškof v Mariboru-Danes ob 15. uri je prispel v Maribor z brzovlakom iz Zagreba zagrebšk nadškof dr. Ante Bauer. Nadškof je pri^pt v Maribor, da obišče svojega bornega tovariša knezoškofa dr. Mihaela Napotnika. m Kaj je demagogija ? Zadnja Volksstimca" poroča v oosebni notici, da je bilo odstranjeno občinsko sodišče proti draginji, kar baje najbolj občuti ljndstvo. Isti ljudje, ki pišejo v „Volks-stimme* oziroma so nje najgorečnejši pristaši, pa so z drugimi strankami so-(Zlasno predlagali odstranitev občinskih sodišč m podili sodnike iz mestne hiSe: še predno je bila tozadevna naredba sklenjena in objavljena v Beogradu Ampak: ubogo ljudstvo ... N. smo zb tebe ..." ,m Nerešeni akti občinskega so aisca proti draginji so prispeli včera, na tukajJnjo okrajno sodnijo ter se bo moralo v kratkem ie 43 obdolžencev zagovarjati radi prestopka draženja pred okrajnim sodnikom. m Kemičen tečaj Ljudske univerze Vsi, ki so se priglasili za tečaj, naj se . zanesljivo udeleže prvega predavanja ,w5ji sve-I k 6ftbot*>es.- njo! čer v kazini, 3a se po predavanju dogovore glede dneva, ure, sploh’ pričet-ca kurza, ki -začne prve dni februarja. m Družinski večer s predavanjem urednika g. Boži d ara Borka o Človečanski katarzi v tragediji Rusije“ priredi to soboto slovanska Čitalnica )ri mizah v dvorani Narodnega doma. o bo po dolgem času prvi intimni večer mariborske inteligence, h katerimi majo pristop tudi nečlani, ki se lahko a večer vpišejo, ker ni nikake vstopnine, članarina Čitalnice pa znaša samo 1 D mesečno. Ker bo predavanje izredno zanimivo in je Ze skrajni čas, da nudimo dneh Številnih plesov in še številnejših sej naši inteligenci tudi nekoliko resnejše duševne hrane. Poživljamo „Cital-ničarje", da v svojem krogu agitirajo za astno udeležbo. — Opozarjamo pa, da se prične večer točno ob 20. uri. m 5 dinarski bankovci. Vsled ne‘ jasnih in protislovnih vesti o izmenjavi 5 dinarskih bankovcev se pogosto cogaja, da posamezni gostilničarji, o-irtniki in trgovci ne sprejemajo 5 dinarskih bankovcev. Opozarjamo, da morajo te bankovce sprejemali vsi dr' žavni uradi, torej jih tudi zasebniki še ne morejo odklanjati. Sicer pa bi bilo v interesu javnosti, da bi tukajšnje kr. inančno ravnateljstvo to zadevo v časopisju pojasnilo. m Ljudska univerza v Mariboru ima prvo predavanje v soboto 28. januarja t. 1. ob 19'30 zvečer v mali kazinski dvorani. Predavanje v kratko otvori predsednik V. Grčar. Nato predava prof. I. Favai: Kai je prava izobrazba in kaj ni. — Predavanje bo rajalo eno uro. Dvorana zakurjena Vstop prost. m Krsna slava pravoslavne dece Mariboru se vrši v petek 27. t. m. na praznile sv. Save ob 11. uri dopoldan Narodnem domu. Prijatelji mladine pravoslavni in katoliški se naprošajo, da se vdeleže slave v čimnajlepšero številu. Vstop prost. m Mariborsko učiteljsko društvo ima v četrtek, dne 26. januarja ob 9. uri predpoldne v III. deški osnovni šoli na Ruški cesti svoje zborovanje, pri katerem razpravlja o načrtu šolskega zakona. m Trgovski sestanek priredi Slov. rgovsko društvo v sredo 25. t. m. zvečer v Nar. domu. Gg. člani in prijatelji društva so vabljeni da se sestanka mnogobrojno udeleže. m Planinski ples, združen s pohor skim sejmom priredi v sredo 1. februarja t. 1. Mariborska podružnica SPD v glavni in v vseh postranskih Gotzovih dvoranah v Mariboru. Ta planinska prireditev, združena s pohorskim sejmom bo gotovo ena izmed največjih atrakcij sezije: v planinskem stilu k8r najokusnejše in umetniško okrašene prostrane dvorane, 2 vojaški godbi, krasno okin-čani paviljoni z vinsko kapljico, prekašajočo nektar, ter jestvinami in pecivom vseh vrst, drča, planinska krama-rija ter vse polno drugih planinskemu slogu prilagojenih znamenitosti. Vse pa bo združeval v idejno celoto in harmonijo „PIaninski šaljivec*, svetovni list pod odgovornim uredništvom za ta večer posebej osokoljenega planinskega kozla: prava, pravcata planinska nebesa, z rajanjem v planinski, narodni ali promenadni noši. Vstopnice le po 10 D so v predprodaji pri društvenih odbornikih ter v trgovinah, označenih na plakatih in zvečer pri blagajni. Na svidenje v planinskem raju! m Tatvina v tovarni »Petopiua* V Ptuju- V nedeljo ob 23. im je ustavila na dravskem mostu policija nekega kletnega mizarskega pomočnika Fr-L1- iz I jmomern, ker se ji je zdel sum3 ljiv ter je imel pri sebi nahrbtnik. — Ker ni hotel povedali kaj nese, so ga odvedli na policijski komisarijat, kjer so ugotovili, da ima v nahrbtniku 13 parov zgornjih de'n’ za čevlje. Pri te< lesni preiskavi so na£ii pri' njem železniški vozni listek Ptuj—Maribor, kar je dalo sklepati, da je prišel’ iz Ptuja ter da so deli, ki Ti h nosi v nahrbtniku, vlcradeni. To je po-,retini tndi dopisnica' katero mu je pisal neki Franc M- Naša policija je takoj obvestila o zadevi ptujsko, ki je kntVu prijela omenjenega Franca M., uslužbenca tovarne »IV tovia«, ki j? končno priznal, '4a za' plenjene delo vkradel v tovnmi ter ni h jsv«v' da.riravn^ so yrodji* 2500 K, proda*. Stran )f »TK BOS« ,'Maribor; zb; januarja 1022, m«»MMMunm«.((u«'\tanliik«<' w»m'i>ian'A * na sovjetski način tudi »Zveza komu- o Sokolstvo v Rusiji pod sovjetsko . T„ Wn. „!a nisticne mladine«. Iz vsega toga se vi* di, da je sokolsko delo v Rusiji pod vlado velikih »boljševihW in reformatorjev človeštva«, šo vedno zelo težko in je treba neizmernih žrtev in naporov, da se sploh obdrži. Podati statistiko članstva društev iu dela Sokolstva v Rusiji je zaenkrat nemogoče-Točno je le eno: Sokolstvo kljub vsej strašni borbi, ki se bije v dušah tu* sikoga naroda v Rusiji, vendarle ni uničeno. Obdržalo se je, kolikor je bilo pač mogoče in delo za preporod naroda. Tamkajšnji sokolski delavci pa se nadejajo, da ibodo še dočakali lepše čase, ko še bo sokolska ideja razvila v lepo, plemenito cvetje, Ko bo Sokolstvo v Rusiji oni faktor, kateri bi moralo biti- Nade ji teh daljnih sokolskih delav* cev se pridružuje tudi jugoslovensko Sokolstvo. Kino. Mestni kino. Drugi del filma .Strah kineškega predmestja" se predvaja od torka dne 24. do vštevši četrtka 26. tm. Gospodarstvo. Borza 23. januarja. Curlh, d o vi z e : Berlin 2.57, Neivvoiko.lo, London 21.67, Pariz 41 50, Milan 22.40, Prapa9.40, Budimpešta 0.75, Zagreb 1.75, VarSava 015, Dunaj 0.15, avstrijske žigosano krone 0 08. Zogrob, devize: Berlin 151-■ 151, Bukarešta 21S—225, Milan izpl. 13C0—1322, ček 1305, London 1280—1290, Newyorb kabel 3C0—303, ček 296-297, Pariz 2460—2480, Praga 540—5b6, Švica 6000—6050, Dnnaj 3.90—3 30, Budimpešta 44—45; v u 1 u l e : dolar 293—302, av. krone 4.50, češke krone 559, rublji 22—25, 20 K v zlatu 9S0, napoleoni 1025—1050, leji 202—220, souiver- oign 1100, funti , franki , marke 155, madžarske krone 42—44. g IV. mednarodni vzorčni vese-sejem v Pragi se vrši letos v času od 12. do 19. marca 1822. g Izdajanje uverenj za izvoz valut od strani odbora Narodne banke in njenih filjjal. Ljubljanska carinarnica je dobila od generalne direkcije carine pod št. 1401 z dne 9. januarja t. 1. se morajo uverenja odozemati.“ Brzojavna poročila Govor Lloyda Georgea na konferenci liberalcev v London n. DKTT London, 22. jan. Na včeraj« šnji konferenci nacionalnih liberalce«/! v centralni dvorani v TVestmiinstru ja govoril ministrski predsednik Llojd George, ki je med drugim izjavil: Da se doseže zopet zaupanje, je predvseri potreba na vsem svetu vpostaviti res« nični mir. Trgovina vsega sveta se na* haja v slabšem položaju, kot sploh prej kedaj. Probleme, ki tako vznemirjajo Britanijo in ves svet, lahko izrazimo'* treh besedah: Obnova mednarodne#* zaupanja. Brez zaupanja se ne mor* ničesar zgraditi, brez ikredita ni trgo4 vine, brez trgovine se ne. more ljudstva preživljati. Mir se mora vspostaviti n* dobrem sporazumu narodov. Lloy^ George jo na to razpravljal o smotrih genovsko Ivonference. Na to konferen« oo so povabljeni vsi narodi, da se en* krat za vselej odpravijo vznemirjajoči glasovi o vojni nevarnosti, ki tolik* škodujejo mednarodnemu gospoda®* skera.u življenju in da se tudi dejanski’ onemogoči' vojna. Če bi ne bilo mia bi bili vsi finančni in trgovski nač katere bodo na konferenci razvili hovmjaki, brez vsake dejansko vel j Ne bo pa miru, če ne bo resnion sporazuma in če ne bo v tem spo: mu sledilo vsaj delno zmanjšanje olS Toženja. O reparaeijskem vpraš je izjavil Lloyd George, da on ni tistimi, ki menijo, da bi se mi Nemčiji prepustiti plačevanj1© vojni odškodninskih zneskov. V nadaljm" dolu. svojega govora se je Lloyd ge pečal z vprašanji notranje po' in povdarjal potrebo, da se enotnost vsega naroda. J Glavni urednik: Radivoj R e h ar,;-' Odgovorni urednik: R n d o 1 f O z i m. % ANTON ČERIN tapetnik in dekorater, Ob brega št. 4 se priporoča slavnemu občinstva za izdelavo vseh v njegovo široko spadajočih delov po najnižji ceni. 111 l| Mala oznanila. ; išče korolkeg* na upraf*J i ni bilo preveč varno, polog. v, - __ ________ pa priložilo še na stroj pisan dopis, v Sokolstvo s svojim delom dolgo katerem »e me poživlja, naj tudi moj skromni znesek, katerega sem podpisal za novo zvonove raje uporabim za uboge otroke- Odzval sem so temu nasvetu ter tako nakupil skupno za 48G kron potrebščin za uboge šolarje. Kar se pa T, tiče nasveta, za katerim se skriva tudi' P^rogradu; starešina zveze je brat ni moglo začeti. Komaj 1. 1920. se je osnovala Zveza Ruskega Sokolstva, edma samostojna zveza v celi boljševiški republiki, ker so vse ostale bile n rojene po ideologiji sovjetov. Zveza Ruskega Sokolstva ima svoj sedež v K0RHNIT asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. — Tovarna v KARLOVCU (Hrvatska). — GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Fran Hočevar, Moste, p. Žirovnica GORENJSKO. Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte. 55 5—3 Železniški uradnik iMe blirano sobo blizu kolodvora. Ponudbe 127 s*- iščemo precejšen del očitka.-da naj bi namreč^ovmhlmtov, a načelnik brat Gorčb.IM. P°^ Smr*k0V«’ iel0VC *}} borOTe 20zdove pobiral za revno šolarje darove tudi orl j//‘vez.a izdaja ovoj časopis »Sokolsko Pri avi‘ Ponudbe se prosijo na 44 8-4 hiše do hiše po naši fari kakor sem. Novice«, katerega pa morajo pisati na pisalni stroj, Ker Izvrstne gosli za 1200K, merne za godbenike, na daj; Vpraiati v upravi —„ lista. 139 Proda se posestvo: S zemlje, stanovanjska hite gospodarskim poslopjem, šunko, Radvanje. Perica katera bi tedensko vzela pranje perila, naj se zlg v brivnici Novak, Aleksand va cesta 22. 138 2-2 Žepne ure, precizijske in sten* ske poplavlja najsolidneje tvrd* ka R. Bizjak, Maribor, Gospo* ska ulica 16. 6* »pobiral avstrijska vojna posojila med vojno«, moram izjaviti prvič, da teh ■vojnih posojil nisem pobiral prosto* voljno, ampak' na ukaz višje šolske oblasti, Kakor tudi drugi učitelji in nabral seveda tudi — prav malo. Dokaz za to je že, da nisem prejel nika-Kega »križca«, Kakor so ga prejeli ne* kateri »navdušeni« nabiralci, med katere »pada tudi nek tukajšnji človek. Drugič pa bi nabiranje od hiše do hiše pri nas ne imelo pravega uspeha. Sieer pa, bo morda še prišel čas, ko bom potrkal na vrata naših faranov, samo če jih bodo odprli. Anton Gsel-\jnnn, nadučitelj. .. , -. ga je nemogoče tiskati v kaki tiskarni, Ker služijo vse le vladi' in Komunistični stranki. 55 naredbo centralnega urada jo bilo odrejeno, da morajo oblasti podpirati vsa društva, ki se bavijo z vzgojo telesa Ker so pa na vladi ljudje, Ki niso imeli nikoli smisla za to vpraša* nje in ki hočejo privesti vse v »sovjete«, je čisto naravno, da podpore Kljub' temu na in 'da mora Sokolstvo delovati le s pomočjo lastnih sredstev, bre* podpore sovjetov* Uradi sovjeta so Hoteli organizirati idejo Sokolstva v smislu športa in potrebe vojske ter dali 'temu 'društvu ime: »VbjnišKo- Pavel Kiss & Komp., Sombor, Bačka. ©©a©®©©©a®! ISčem iCnca za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Pošten* na upravništvo tega lista. 130 3—1 ©©©©©©©©©£ Razpis službenih Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d, d. V Ljubljani razpisuje službena mesta in sicer: Mesto ravnatelja, prokurista,' internista, arbitražerja ter še druga uradniška mesta, kot kore-spondentov, knjigovodij etc. ter mesto 1 sluge in tekača. Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevka glede plače do 10. svečana 1922 na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. v Ljubljani, poštni oredal št 21 129 Ustnik Jo izdajatelj: KaazertiL ..TeborV-r. Tiska: Mariborska tiskarna, d. r