POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO v. - ST. 19. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Trbovlje, 15. maja 1952 Vem, da se še vsak izmed nas spominja pomladi leta 1941, ko so fašistični krvoločneži v nekaj dneh strli staro, trhlo Jugoslavijo. Spominjam se, kaj vse so takrat ljudje ugibali; ni jih bilo mnogo, ki so vedeli, kakšne grozote nas čakajo. Precej je bilo takih, ki se niso dosti brigali za narodovo usodo, brigalo jih je le lastno ugodje. Nekateri pa so z dvignjeno roko sprejeli našega tisočletnega, največjega sovražnika. Spominjam se dobro, kako so nekateri gorečneži veselo izobešali zastave s kljukastim križem... Nekaj dni po okupaciji so že biti v Oozdovih tisti, ki so vedeli, da ne smejo čakati v dolini, ker bi bil to zanje po-9in; to so bili prvi borci in vam njihova imena niso neznana. Oglašali so se in vlivali vero v naša srca, kjer je bil nemir in strah. Kmalu so v hribovske vasi prilezli tudi zelenci. Bili so še kar nekam spodobni. Niso takoj pokazali, kaj znajo. Seveda so zaradi tega v marsikateri hiši uživali hvalo in še marsikaj dru-9ega. V naši hiši pa je kljub zelenju in cvetju, kljub ptičjemu žvrgolenju bila Povsod tema, naši koraki so bili trudni, beseda se nam je ustavljala, oči so bile motne. Dobro, da so prihajali naši borci m nam pravili o dnevih, ki so daleč, a bodo vendar nekoč prišli. Gozd je bil ujihoo brat, pot njihova sestra, a skrb stalna, spremljevalka. Mnogo ljudi se je sprva balo borcev; mislili so, da so to nekakšni brezverni razbojniki. Malo je bilo zanesljivih hiš, kjer so'se trudni popotniki brez skrbi Ustavljali. Tako so minevali dnevi, tedni, meseci in leta. Partizanov je bilo vedno več in vedno več je bilo ljudi, ki so Uvideli, za kaj gre. Nekaj pa jih je še vstalo zvestih krutemu tujcu. V najhujših, v najtemnejših dneh našega naroda so odpadli od svojih bratov in sester. Mnogo je bilo tudi sredincev ali vetrnjakov, ki so se nagibali tja, kamor ie veter pihal... Kaj vse je počel okupator in njegovi pomagači! Pošten Slovenec tega še ni in tudi ne bo nikdar pozabil, zato bi bilo odveč naštevati grozodejstva nad slovenskim narodom. Meseci so še nekako minevali, a leta so se neznansko vlekla. Za konec vojne ie bilo postavljenih mnogo rokov, a vojna se je vlekla, vlekla... Žrtve so Podale, a odpor se je večal. Maj 1945 ... Prelepa je vsaka pomlad. Takrat je bila še tisočkrat lepša, ker je bila pomlad v svobodi. Vse se je Človeku zdelo lepše: barve cvetic so bile bolj žive in imele so lepši vonj kot druga leta, ptičjega žvrgolenja še n* bilo nikdar tako prijetno poslušati, slovenska, zemlja, čeprav izmučena poteptana, je postala svobodni biser. J* gozdov so privriskali nasmejani bore i. ki so že skoraj pozabili, kako je dolini. Nekateri so bili od doma več ‘st. Kaj vse so prestali ta čas! To ve le tisti, ki je to sam doživel. Svoboda... Kako težko smo jo pričakovali! Kar naenkrat ni bilo več strahu, od kod se bodo priplazili hudobni zelenci, nič več ni bilo strahu pred nezanesljivimi sosedi. Tudi sol z za padlimi ni bilo treba več skrivati. Vse je postalo svobodno po dolgih, morečih letih okupacije. Gozdovi so se izpraznili. Izgubili so svoje dolgoletne goste. Nekaj pa so gozdovi in travniki obdržali: cvet naših krajev in vasi. Mnogo naših najboljših sinov in hčera je ostalo med drevjem okrog Svete gore, med košatimi bukvami Čemšeniške planine, in v vedno ze- 0BT02UJEM0 TISTE, KI HUJSKAJO ITALIJANSKI NAROD IN GA HOČEJO SPET ZAPELJATI V NOVO PUSTOLOVŠČINO Iz govora maršala Tita na proslavi obletnice ljudske vstaje v Hrvatskem Zagorju leni Jelovci so prekrile grobove smreke s svojimi vejami, drugje jih je obkrožala praprot, preraščal jih je mih in zelena trava. Prvi borci so skoraj vsi ostali v svobodni zemlji, nekateri pa so umrli polni hrepenenja in trpljenja daleč za ograjami bodeče žice... Dočakali smo osvoboditev. Kako lepo je bilo, a koliko lepše bi bilo, če bi za tako težko pričakovano svobodo ne umrlo toliko ljudi. Koliko presrečnih mater je objelo svoje otroke, koliko mater pa je žalost upognila k tlom, kolikim je za vedno vzela smehljaj, kolikim je posrebrila lase ... Vendar vse te žrtve niso bile zaman. Če bi okupator ostal pri nas, bi bili vsi obsojeni na počasno umiranje. Kdo ve, kje bi bili danes in kako bi se nam godilo? Imamo še mnogo težav in marsikje se dogajajo napake. Tudi krivica se včasih komu zgodi, včasih celo takemu, ki je žrtvoval za NOV, kolikor je mogel. Toda povejte mi državo, kjer je popolnoma vse v redu. To je pravzaprav nemogoče, in sicer je nemogoče zaradi ljudi, to je zaradi nas in naših napak. Toda pri nas je svoboda, in to zlata svoboda, ki jo uživa vsak, kdor jo zasluži. Pa bo kdo dejal: »To ni veliko!« Zmotil si se, tovariš! To je nekaj velikega, nekaj lepega, to je naš največji zaklad. Nekateri bi radi, da bi se kaj spremenilo. Radi bi, da bi spet korakal po naših krajih tujec in oni bi se mu pridružili. Godrnjajo, a jim ni nobene sile. Godrnjajo, ker imajo preveč svobode. Radi bi, da bi naši rudarji tujcem vi-. hteli kramp in nakladali vozičke, radi bi, da bi naši kmetje tujcem orali plodno zčmljo in radi bi, da bi tujec v tujem jeziku vzgajal in učil našo mladino. Kako žalostno je, da živijo med nami takšni ljudje. Človek bi se zjokal. Vendar je škoda solz. Bolje je, da stisneš pesti, zaškriplješ z zobmi in z ostrim pogledom gledaš v svet, ki se ne ozira na posameznika. Vsak naj se vpraša, kaj je med vojno napravil za osvoboditev. Koliko je takih, ki so vse do leta 1944 dvigali desnico, potem pa so začeli pozdravljati s stisnjeno pestjo. Danes pa se šopirijo in trkajo na prsi bolj kot resnični domoljubi. Marsikaterega izmed tistih, ki pravi, koliko zaslug ima za osvobo-jenje, bi v prvih letih vojne skoraj zadela kap, če bi videl partizana. Lahko je danes govoričiti in tudi delati ni težko. Sedaj ni treba živeti v večnem strahu. Ni treba se čuditi, če marsikdo izmed tistih, ki je med vojno mnogo napravil, danes ni več tako delaven. Kdor je pomagal v vojni, je ogromno napravil, ne rečem pa, da je že dosti storil. Še je treba delati in čuvati, kar imamo, ker nam hočejo ukrasti našo zemljo, kjer raste mnogo cvetja prav iz krvi naših borcev. Čuvajmo prekrasno domovino, ljubimo jo, bodimo ostri proti vsakemu, ki želi, da bi bilo drugače. Vzgajajmo naš mladi rod v ljubezni do rodne zemlje, vzgajajmo ga tako, da bo znal ceniti veličastni osvobodilni boj našega naroda. Zato naj našo mladino uči in vzgaja le tisti, ki sam trdno stoji na ■ pravi poti. Pri vzgoji ni dveh poti. Ena sama pot je, svetla {& široka, drži pa v cvetočo bodočnost. Tanki udarna pest naše Ljudske armade Sl. maja —« Dan jugoslovanskega vojnega letalstva Narodni heroj Franjo Kluz je 21. maja 1942 — torej pred 10 leti — kot prvi letalec posegel v borbo proti nem-ško-ustaškim četam. Nekaj dni pozneje mu je sledil Rudi Čajevec. Res je, da je bil ta dogodek samo epizoda, ker takrat še ni bilo pogojev, da bi se v sestavu NOV oblikovalo in razvilo letalstvo,' vendar je poseg teh prvih letal v borbo proti okupatorju dal močno moralno podporo partizanom, ki so s svojo neustrašeno in junaško borbo zadrževali v naši domovini znatne vo- ZASLUŽENO PRIZNANJE NAJBOLJŠEMU KOLEKTIVU CEMENTNE INDUSTRIJE Zgledni kolektiv cementne tovarne v Trbovljah je prevzel na predvečer 1. maja prehodno zastavo zvezne vlade FLRJ kot najboljši delovni kolektiv te stroke v Jugoslaviji. Slovesen prevzem zastave je bil dne 30. aprila zvečer v Domu kulture v Trbovljah. Poleg kolektiva cementarne so _ prisostvovali temu slavju še predsednik Sveta za gradnje in lokal- 1. mai so Zasavju lepo praznovali Letošnji 1. maj je delovno ljudstvo Zasavja lepo praznovalo. Z razliko od Prejšnjih let so letos odpadli slavnostni Pohodi, naši delovni ljudje pa so namesto tega 1. maja pohiteli v naše pla-nirie, da v čistem zraku naših lepih ^savskih vrhov praznujejo svoj veliki tradicionalni praznik. 2e na predvečer 1. maja so bile Proslave delavskega praznika. V Trbov-tjah je bil dne 30. aprila v večernih Prah pred rudniško restavracijo promenadni koncert trboveljske rudarske godbe. Po tem koncertu je bil zamišljen “kupen odhod vse zbrane množice z godbo na čelu pred Delavski dom, kjer ie bila v načrtu proslava 1. maja, ven-ar je nenadna nevihta to namero , preprečila. * ,V tem času pa je imel kolektiv I tboveljske cementarne v Domu kulture h ^ 0 posebno slovesnost: prevzem pre-°dne zastave zvezne vlade FLRJ kot j^lboljgi kolektiv svoje stroke v državi. ray tako so imeli svoje posebno slavje j, 0‘vših CRD v Trbovljah, kjer so . °vesno praznovali preimenovanje svo-Lga Podjetja v Strojne tovarne Miha marinka v Trbovljah. . Kljub močnemu deževju so v večer-s n. urah po planinskih vrhovih Za-zagoreli kresovi, ki jih je pri-av‘la mladina in planinci. , Na dan x maja ie bila v Trbovljah v g°dnjih jutranjih urah budnica Delav-, e godbe, nato pa odhod godbe in ru-na Partizanski vrh v tamkajšnji ob I™!?**1 dom rudarjev, kjer je bilo rudarske godbe. Na dan 1. maja pa so se v Hrastniku že zgodaj zjutraj slišali zvoki rudarske in steklarske godbe; Hrastničani so z obema svojima godbama odhiteli v zgodnjih dopoldanskih urah na Dol, kjer so slovesno odkrili spomenik tamkajšnjim padlim borcem. Iz zgornjega Hrastnika so ljudje pohiteli tudi na svojo Kalsko planino in na Mrzlico, iz steklarne in kemične tovarne pa so odšli s steklarsko godbo na izlet v Podkum.. Kakor drugod, so tudi v Radečah slovesno-praznovali 1. maj, prav tako v Zidanem mostu in v Loki. Tudi ostali kraji niso s počastitvijo delavskega praznika zaostali za revirskimi centri, tako da lahko rečemo, da je vse zasavsko delovno ljudstvo dostojno obhajalo svoj lepi praznik — 1. maj. no gospodarstvo LRS, minister Janez Vipotnik, predsednik sindikata gradbene stroke LRS, tov. Ganzitti, zastopniki tovarne cementa v Anhovu kakor tudi predstavniki političnih organizacij v Trbovljah. Na slovesnosti so sodelovali moški pevski zbor »Zarja« ter člani Mestnega gledališča v Trbovljah. Pred izročitvijo zasluženega priznanja je pevski zbor »Zarje« zapel več pesmi, na kar je spregovoril ljudski poslanec in predsednik sindikata trboveljske cementarne, tov. Ivan Voje. Ta je v svojem govoru podčrtal velik uspeh tega industrijskega kolektiva, prav tako pa tudi zasluge partijske in sindikalne organizacije v tej tovarni, ki se zgledno prizadevata za procvit tega podjetja. Lep nagovor na vse zbrane je imel nadalje direktor trboveljske cementarne tov. Vencelj Miklavčič, ki se je zahvalil svojemu kolektivu za njegov veliki trud. K odlikovanju je čestitala delavstvu trboveljske cementarne tudi tovarišica Zmaga v imenu kolektiva cementne tovarne v Anhovu. Ta je ob zaključku dejala, da se bo moral kolektiv trboveljske cementarne tudi letos prav pošteno boriti, če bo hotel obdržati zastavo, sicer mu jo bodo odvzeli Anhovčani. Zastavo zvezne vlade FLRJ je nato predal predsedniku delavskega sveta cementarne tov. Grilcu minister Janez Vipotnik, kateremu se je predsednik delavskega sveta zahvalil za veliko počaščenje. Tov. Grilc je obljubil, da se bo kolektiv v letošnjem letu še bolj zagrizel v delo in da zastave ne bo dal iz rok. Lepo proslavo so izpopolnili še pevci »Zarje«, v drugem delu prireditve pa so razveselili navzoče člani Mestnega gledališča z duhovitimi, mestoma pa tudi s pikrimi in morda malo preveč osebnimi domisleki. Vsem je najbolj ugajala šaljivo prikazana dnevna kronika trboveljske cementne tovarne. Proslava prvega maja v Strojni tovarni Mihe Marinka v Trbovljah Letošnji praznik delovnega ljudstva, L maj, je Strojna tovarna Mihe Marinka v Trbovljah proslavila posebno slovesno. Tovarna se je prej feucoSPet £v°k_th godbe veselo planinsko ra-~pet drugi pa so pohiteli na Kal in Kum. slav Zagorju 50 imeli na dan 1. maja bilo n?stno zborovanje. Ob tej priliki je Ljubo i0 ZagQrje proglašeno za mesto. 1, m't.e‘jl narave in planin pa so tenisu P°hiteli na Sv. Goro, na Cem-t>ne ,° Penino in na Partizanski vrh. Šah « i08!® le- bil velik tabor na Ple-Ustan^, ®v- Goro, kjer je bil v NOV Tuni en ^rv* revirski bataljon. v Hrastniku so imeli na pred-11 maja promenadni koncert svoje Prvomajsko slavje na Partizanskem vrhu imenovala Centralne rudarske delavnice v Trbovljah, toda spričo izredno naglega razvoja tega podjetja je njegov kolektiv zaprosil, da se Centralne rudarske delavnice preimenujejo v Strojno tovarno Mihe Marinka v Trbovljah. Prošnji kolektiva je bilo ugodeno ter so v mladi trboveljski strojni tovarhi slovesno preimenovanje podjetja slavili na predvečer letošnjega i. maja. V sindikalni dvorani podjetja se je k temu slavju zbral skoraj celoten delovni kolektiv. Slavnostni govor je imel direktor tovarne, tov. Slapnikar, ki je najprej orisal zgodovino delavskega praznika 1. maja, nato pa prikazal bodoče naloge trboveljske strojne tovarne, ki ji bo glavna skrb pospeševati z izdelavo rudarskih strojev mehanizacijo jugoslovanskih premogovnikov in ostalih rudnikov, s tem pa pripomoči k čimprejšnji zgraditvi socializma v naši državi. Po prečitanju odloka o preimenovanju Centralnih rudarskih delavnic v Strojno tovarno Mihe Marinka se je delovni kolektiv tovarne zavezal, da bo tudi v prihodnje vlagal vse svoje moči in sposobnosti za napredek, razvoj in procvit svoje tovarne. Z neutrudnim delom svojega kolektiva bo mlada tovarna rudarskih strojev v Trbovljah častno varovala ime rojaka naših revirjev, spoštovanega predsednika vlade LRS, tovariša Miha Marinka. „ * , jaške sile. Ko šta Kluz in Čajevec odvrgla bombe na nemško-ustaške čete in jih s strojnicami obsula s smrtonosnimi rafali, sta s tem posegom zapisala začetek borbene poti našega mladega vojnega letalstva, ki se je pozneje razvilo v močno orožje naše JLA. Ze leta 1944 so se formirale prve vojne letalske enote. Dne 18. avgusta 1944 so začele delovati prve letalske eskadrile. Te eskadrile so iz svojih oporišč na Visu in kasneje iz letališč pri Zadru izvršile do konca vojne 2280 borbenih poletov. Naši letalci so pri teh poletih pokazali veliko borbeno sposobnost, hrabrost in požrtvovalnost. Pri izvršitvi borbenih nalog so dali življenje mnogi odlični in hrabri piloti, med njimi major Franjo Kluz, Rudi Čajevec, Radko Jovanovič, major Pro-tič, Markovič, Popov in drugi. Pozneje so bile ustanovljene grupe letalskih divizij, ki so uspešno sodelovale s kopenskimi silami. Po vojni se je naše vojno letalstvo začelo sistematično izgrajevati. Danes imamo močno zračno orožje, ki je namenjeno obrambi naše domovine. To orožje izdelujemo že večinoma doma. Jasno je, da smo za naše zračne sile potrebovali in še potrebujemo mnogo strokovnih kadrov, ki so kos tehniki letanja. V šolanju kadrov za naše letalstvo igra nedvomno veliko vlogo organizacija Letalske zveze Jugoslavije, v kateri deluje tudi Letalska zveza Slovenije. V mladini, ki dela v tej organizaciji, ima naše vojne letalstvo dragoceno rezervo. Letalska zveza je vzgojila clo danes več sto motornih pilotov, več tisoč padalcev in drugih strokovnjakov. V Letalski zvezi Slovenije dela nad 40 aeroklubov, v katerih je včlanjeno nad 5000 članov. V organizaciji Letalske zveze Slovenije je položilo izpite nad tisoč jadralcev in nad 2700 mladincev-mode-larjev. Naši padalci so izvedli čez tisoč skokov s padali. Naše športno letalstvo je doseglo že tolikšne uspehe, da pišejo o njih v inozemskih listih. Naše športno letalstvo se pojavlja tudi na mednarodnih tekmovanjih. Naši jadralci so predstavljali našo državo na svetovnem prvenstvu v jadranju na Švedskem, kjer je bilo naše jadralno letalo »Orel« ocenjeno kot najboljše. Naš padalec Lutovac je v enem dnevu skočil s padalom 152-krat ter s tem postavil nov svetovni rekord, istočasno pa pripomogel k popularizaciji našega letalstva. Letalstvo je za našo državo zelo važno. Bolj ko bo razvito in močno, večja bo obrambna moč Jugoslavije, bolj bomo varni pred vojno. Zato moramo posvetiti razvoju naših aeroklubov več pozornosti, kajti v teh klubih se vzgajajo kadri za naše vojno letalstvo. Množične organizacije in razne ustanove so z malimi izjemami vse premalo podpirale razvoj letalskih društev. Ni redkost, da se delo aeroklubov podcenjuje, zato tudi ni tistih uspehov, ki bi se nedvomno dosegli, če bi se odgovorni predstavniki množičnih organizacij in oblasti zavedali velikega pomena, ki ga ima letalstvo za obrambo naših socialističnih pridobitev. Zato bomo odslej pospeševali delo letalskih klubov, zlasti organiziranje padalskih in modelarskih tečajev. Več pazljivosti moramo posvetiti tudi jadralnemu letalstvu in pomagati klubom, da si bodo lahko preskrbeli orodje in material, ki ga potrebujejo pri tečajih in učenju. OB DNEVU ZMAGE JUGOSLAVIJA NE PRIZNA LONDONSKE MESETARIJE V Londonu so po večtedenskih razgovorih brez sodelovanja Jugoslavije dosegli sporazum med ZDA, Veliko Britanijo in Italijo glede udeležbe Italije v upravi anglameriške cone A. Po tem sporazumu ima poveljnik anglo-ameriških čet vso upravno oblast v coni A, imel pa bo poleg sebe italijanskega političnega svetovalca in italijanskega upravnega direktorja, ki bosta postavljena na predlog italijanske vlade. Upravni direktor bo vodil civilno upravo po dveh direktoratih in to za notranje zadeve ter finance in gospodarstvo. Jugoslovanski poslanik v Londonu je izjavil, da jugoslovanska vlada ne bo priznala londonske odločitve, ker so sklepi te konference v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, isto-tako pa tudi s pravicami in koristmi Jugoslavije v angloame-riiki coni STO. Po izjavi namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra ob izročitvi londonske spomenice je stališče jugoslovanske vlade do londonskih razgovorov sploh odklonilno, ker so brez sodelovanja Jugoslavije obravnavali vprašanje, na katerem je naša država življenjsko zainteresirana. V PAN MUN JOMU NOBENEGA NAPREDKA Severna delegacija je vnovič odklonila zadnje predloge Združenega poveljstva glede nadzorstva nad graditvijo letališč v Severni Koreji, udeležbe Sovjetske zveze v komisiji nevtralnih opazovalcev in repatriacije ujetnikov. Pogajanja so zašla na mrtvo točko. Severni obtožujejo Združeno poveljstvo, da zavlačuje pogajanja. Po pisanju ameriških časnikov se izraža bojazen, da bi sedanji zastoj v pogajanjih lahko privedel do obnovitve vojne. Tisk opozarja na potrebo, da morajo biti čete Združenega poveljstva pripravljene na vsako nenadno možnost obnovitve vojnih operacij v večjem obsegu. DENACIONALIZACIJA CESTNEGA PROMETA V VELIKI BRITANIJI Britanska vlada je sklenila denacionalizirati cestni promet in je prednje objavila v Beli knjigi o transportu. Cestni promet se namemba vrniti zasebnim lastnikom zaradi tega, ker je podržav-Ijenje imelo slabe uspehe. Vlada upa, da bo s tem dosegla zboljšanje in pocenitev prometa, vendar bo pri tem baje izgubila okrog 20 milijonov funtov šter-lingov. To je prva denacionalizacija konservativne vlade, ki ji bo baje sledila tudi denacionalizacija industrije jekla in železa. NOVA TRGOVINSKA POGODBA MED BRAZILIJO IN JUGOSLAVIJO V Rio de Janeiru bo v kratkem zaključena nova brazilsko-jugoslovanska trgovinska pogodba, ki bo v veljavi dve leti in določa obojestranske trgovinske izmenjave 4 in pol milijona dolarjev. Jugoslavija bo izvažala v Brazilijo cement, kovine, kemikalije in izdelke kovinske industrije, uvažala pa večje količine kave kot lani, razne kože, kakao, loj, rastlinska olja in še drugo blago. Trdni ljudski odbori -močna ljudska oblast Naša Ljudska skupščina je na svojem III. rednem zasedanju sprejela Zakon o reorganizaciji ljudskih odborov. Po določbah tega zakona so se ljudski odbori preustrojili ter delajo v skladu z načeli Splošnega zakona o ljudskih odborih, dokler ne bodo izdani republiški zakoni o ljudskih odborih in dokler ne bodo izvoljeni ljudski odbori po določbah novega zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. , Ljudski odbori, ki so jih delovne množice z delavskim razredom na čelu ustvarile in razvijale v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, so podlaga oblasti delovnega ljudstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Kot lokalni funkcionarji državne oblasti delujejo organi ljudske samouprave v občinah, okrajih in mestih. Ti dajejo smer gospodarskemu, socialnemu, političnemu in kulturnemu razvoju občine in ga zagotavljajo' ter utrjujejo in razvijajo socialistično ureditev in pravni red ter opravljajo druge z zakonom določene naloge. To so načela Splošnega zakona o ljudskih odborih, ki je poleg Zakona o gospodarjenju s podjetji po delovnih kolektivih brez dvoma eden izmed vogelnih kamnov naše socialistične demokracije. Ta zakon se je ob sodelovanju in razpravljanju državljanov pripravljal leto in dan tako vestno in temeljito kot doslej še noben zakon pri nas. Ko bodo njegova načela še podrobneje razčlenjena in uporabljena v republiških zakonih in ko bodo ti zakoni izvedeni, bomo po pravici lahko rekli, da je naša revolucija znova opravila pomembno delo in napravila krepak in odločen korak naprej v socializem. Ves državni, zlasti pa gospodarski sistem je v preteklem obdobju naše socialistične revolucije nujno terjal majhna območja lokalnih organov državne oblasti, ker bi sicer ne bilo mogoče uspešno opravljati vseh gospodarskih in drugih nalog, ki so se v tem času postavljale pred ljudsko oblast in njene organe. Naj opozorimo pri tem samo na izvajanje odkupov, na administrativno razdeljevanje življenjskih potrebščin in drugih proizvodov, na mobilizacijo in plansko razdeljevanje delovne, sile. Vse to je terjalo, da so organi ljudske oblasti teritorialno čim bliže državljanom, ki so v zvezi z navedenimi nalogami oblasti nujno imeli pogosto osebno opravka na svojem krajevnem ljudskem odboru. Zato pri dosedanji upravno-teritorialni razdelitvi ni bilo toliko važno, ali predstavlja območje krajevnega ljudskega odbora celoto v gospodarskem pogledu. S spremembami v naši družbeno-gospodarski ureditvi, v kateri odpade upravno-operativno poseganje državnih organov v gospodarstvo in v administrativno izvrševanje gospodarskih nalog, je prenehala tudi potreba po tako majhnih osnovnih upravno-teritorialnih enotah; spričo teh sprememb državljani ne bodo imeli v bodoče tolikokrat potrebo, da se osebno obračajo na svoj ljudski odbor. Hkrati pa se je glede na spremenjene družbeno-gospodarske odnose pojavila zahteva po ustanovitvi takšnih upravnih enot, ki bodo sposobne za samostojno gospodarsko življenje in razvoj in ki bodo med drugim tudi mogle iz lokalnih doklad ali vsaj pretežno iz teh virov vzdrževati nujno potrebne uslužbence svojega ljudskega odbora. Zato je iz 1143 manjših krajev, ki smo jih imeli doslej, z novo razdelitvijo naše republike na mesta, okraje in kraje nastalo 369 občin, od katerih posamezne zajemajo območja dveh, treh ali še več prejšnjih krajevnih ljudskih odborov. Tudi v našem okraju je iz 25 krajevnih ljudskih odborov, ki smo jih imeli doslej, nastalo 12 občin. Razpuščeni so krajevni ljudski odbori: Čeče, Dobovec in Gabersko, ki so se priključili mestni občini Trbovlje (od bivšega KLO Čeče samo katastralni občini Sv. Marko in Sv. Katarina), ostali predel KLO Čeče pa se je pridružil mestni občini Hrastnik); prejšnji KLO Izlake, Kotredež in Loke-Kisovec so se priključili mestni občini Zagorje, kateri se je pridružil tudi del katastralne občine Sklendrovec iz občine Podkum; KLO Marno in Turje sta se priključila občini Dol pri Hrastniku; Jagnjenica, Vrhovo, Zidani most so se pridružili mestni občini Radeče, Razbor in Breg pa sta se vključila v občino Loka pri Zidanem mostu. Iz območja okraja Ljubljana-okolica se je vključila v okraj Trbovlje občina Polšnik, dosedanji KLO Tirna pa se je pridružil občini Senožeti. Iz razpuščenega okraja Trebnje na Dolenjskem se je priključil občini Dole pri Litiji del KLO Sv. Lovrenc. V skladu z določbami Zakona o reorganizaciji ljudskih odborov so bili v minulih dneh izvoljeni tudi novi občinski ljudski odbori, ki štejejo v našem okraju 11 do 30 članov. Izvolili so jih na posebnih sestankih, ki jih je sklical predsednik okrajnega ljudskega odbora, med seboj odborniki dosedanjih KLO, izvoljenih na območju, ki sestavlja sedaj teritorij nove občine; ostalim članom dosedanjih KLO je mandat prenehal. Na ta način je za to prehodno dobo, dokler ne bodo s splošnimi volitvami izvoljeni novi ljudski odbori brez neposrednih volitev, na najbolj demokratičen način zagotovljena pravilna sestava ljudskih odborov. Ker še nimamo novega republiškega volilnega zakona, ni bilo mogoče takoj po uveljavljenju nove upravno - teritorialhe razdelitve izvoliti z neposrednimi volitvami novih ljudskih odborov. Z izvolitvijo novih občinskih ljudskih odborov so prenehali dosedanji izvršilni odbori, s čimer so ljudski odbori pridobili na svojem pomenu, ker bodo svoje naloge reševali sami na svojih sejah. Pri mestnih občinah pa bodo ljudskim odborom v pomoč Sveti za posamezna upravna področja (za gospodarstvo in komunalne zadeve, za prosvetna, kulturna, zdravstvena in socialna vprašanja), ki bodo izvrševali zakone in druge predpise višjih državnih organov ter predpise ljudskega odbora in opravljali upravne zadeve, v kolikor jih ljudski odbor ne bo sam reševal na svojih sejah. Nepravilno bi bilo misliti, da se z ustanovitvijo novih občin oblast oddaljuje od ljudstva. Bližine ljudstva in oblasti ne smemo soditi po tem, koliko so državljani krajevno oddaljeni od sedeža svoje oblasti, ampak po tem, kakšno je delo ljudskih odbornikov. O izbiri ljudskih odbornikov pa odločajo državljani na volitvah. M. C. ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH V petek, 9. maja, je zasedal okrajni ljudski odbor v Trbovljah. Na tem sestanku so obravnavali spremembe v ljudskem odboru ter sprejetje okrajnega proračuna za leto 1952. Zasedanje je odprl podpredsednik OLO Trbovlje, tov. Tone Mahkovec, poročilo o delu odbora pa je podal predsednik IO OLO Trbovlje, tovariš Viktor Burkeljc, ki je govoril o novi organizacijski obliki občinskih ljudskih odborov ter navedel, da ima okraj Trbovlje sedaj 13 občinskih ljudskih odborov. Iz prejšnjih 25 mestnih in krajevnih ljudskih odborov se je sedaj formiralo 11 občinskih ljudskih odborov, poleg tega pa se je priključil okraju Trbovlje še Polšnik, ki je bil prej v sestavu okraja Ljubljana-okolica. Prav tako se je KLO Tirna vključil sedaj v občino Senožeti. Število prebivalstva v okraju Trbovlje znaša danes 49.784 ljudi. Najmanjša občina po številu prebivalcev je občina Trojane, ki šteje 525 duš, največja pa je občina Trbovlje, ki ima 17.009 prebivalcev. Mestna občina Zagorje šteje 9737 ljudi, mestna občina Hrastnik 6802, mestna občina Radeče pa 5428. Občina Dol pri Hrastniku ima 2333 prebivalcev, občina Loka pri Zidanem mostu 1849, Dole pri Litiji 1251, občina Polšnik 1108, občina Cemšenik 999, občina Mlinše 985, občina Podkum 932 in občina Senožeti 826. Občinski ljudski odbori so že izvoljeni ter štejejo 11 do 30 članov. Proračun okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah za leto 1952 znaša 141.447.000 din dohodkov in 11,117.000 din izdatkov. Največji del dohodkov okrajnega proračuna vseh občin okraja da družbeni prispevek, ki znaša 134.093.000 din ali 79 % vseh dohodkov okraja, ki so preračunani na 169,551.000 din. Po družbenem planu LRS bodo socialistična podjetja v okraju ustva- rila letošnje leto 4 milijarde 469 milijonov in 745.000 din akumulacije, na kateri je okrajni proračun udeležen s 3 %, kar da navedenih 79 % okrajnega proračuna. Ostali znesek pa sestavljajo dohodki od davčnih zavezancev. Na zasedanju je okrajni ljudski odbor razrešil več svojih članov, ki kot nameščenci ne morejo biti še nadalje člani odbora. Poleg predsednika tovariša Viktorja Burkeljca je bil izvoljen za podpredsednika OLO tovariš Tone Mahkovec. Za tajnika je postavljen prejšnji tajnik Ivan Sorn. Izvoljeni so bili tudi Sveti, in sicer Svet za gospodarstvo (preds. Franc Slapnik), Svet za komunalne zadeve (preds. Mirko Rancinger), Svet za prosveto in kulturo (preds. Dominik Kužnik), Svet za ljudsko zdravstvo (preds. dr. Ludovik Kramberger), Svet za notranje zadeve (preds. Janez Narad). Za tajnike Svetov so bili izvoljeni: za gospodarske in komunalne zadeve Stane Brečko, za kulturo in prosveto Mirko Skalin, za zdravstvo in socialno politiko Ernest Goršek, za notranje zadeve pa Adam Brečko. Na zasedanju so bila določena tudi mesta administrativnih uslužbencev posameznih občin, in sicer: občina Trbovlje 15, Zagorje 11, Hrastnik 8, Radeče 7, Dol pri Hrastniku 3, Loka pri Zidanem mostu 2, Podkum 2, Dole pri Litiji 2, Senožeti 2, Mlinše 1, Trojane 1» Cemšenik 1, Polšnik 2. Ob zaključku zasedanja je sledila še razrešitev sodnika Kazimira Modica pri okrajnem sodišču v Trbovljah; na njegovo mesto je določen Roman Miler, sodnik iz Ilirske Bistrice. Prav tako je bil sprejet odlok o ustanovitvi okrajne poslovalnice za delo. V zaključni besedi je predsednik Viktor Burkeljc pozval vse člane k še bolj vztrajnemu delu, saj so naloge članov sedaj mnogo večje. Partizanski tabor na Ravnem lazu nad Spodnjim logom Zasavski borci iz NOV so praznovali prvi maj sredi gozdov mea Litijo in Savo, kjer je vzniknila partizanska misel. V teh hostah so dvigali narod na upor Lojze Hohkraut, rudar iz Trbovelj, Sergej Kraigher, sedaj guverner NB v Beogradu, Jože Strlekar, sedaj vojni invalid in nosilec spomenice iz leta 1941, in še drugi. Ravni laz je edinstveno lepa točka, ki se dviga nad zasavsko dolino. Tukaj je tudi grob neznanega vojaka, kjer so mladinci med proslavo vršili častno stražo. Ob 11. uri dopoldne se je začela slovesna proslava v počastitev vseh Na Dolu so odkrili leo spomenik Na Dolu pri Hrastniku so 1. maja odkrili spomenik žrtvam iz druge svetovne vojne. Že pred 8. uro zjutraj se je iz Hrastnika pomikal dolg sprevod proti Dolu. Na čelu sprevoda so šli jahači z Dola, za njimi pa so se zvrstili šolska mladina, pevci, delavstvo, dve godbi in ostalo občinstvo. Vso pot so odmevali v spomladansko jutro veseli vriski, bojne pesmi in mogočne fanfare. Ko je sprevod prišel na Dol, so se udeleženci porazgubili po raznih gostiščih, da se okrepčajo. Medtem se je pred zagrnjenim spomenikom zbralo okrog 1500 ljudi. Ob pol 10. uri je predsednik kra- ! jevne ZB, tov. Maks Jakopič, odgrnil I gimnazije pa so recitirali primerna besedila. Ves program se je odvijal po določenem redu skrbno in točno. Za tov. Jakopičem so govorili še: tov. Šorn kot delegat republiškega odbora ZB, tov. Jerič za Hrastnik in tov. Golob za jederško ZB. Slovesnosti sp se udeležili korporativno klub rez. oficirjev iz Hrastnika in gasilska četa ter šolarji s Tinja. Tudi z okraja je bilo več zastopnikov. Mnogi gostje, ki so ostali še popoldne na Dolu v družbi domačinov, so s priznanjem govorili o spomeniku ter se skupno z njimi ob lepi pesmi veselili tega pomembnega iredsednik kra- ! slavja. Spomenik, ki stoji sredi vasi ob zaveso in spomenik se je zableščal v j cesti, je visok, marraorhat steber s majskem soncu. Salve, ki so jih iz- I podstavkom in žaro na vrhu (glej sli- strelili mladinci predvojaške vzgoje, so oznanjale slavnostni trenutek. Godba je zaigrala žalostinko in razne delegacije so polagale vence in cvetje na spomenik. Domači pevski zbori, moški, ženski in pionirski, so odpeli po dvoje pesmi, trije gojenci domače ko v naši prvomajski številki). V steber je vklesano 105 imen žrtev, ki so. bodisi padle v borbi ali kot talci, ali pa dottrpeli v taboriščih. Te žrtve naj nam bodo trajen opomin, kako je treba ljubiti in se žrtvovati za svojo domovino. padlih partizanov in v proslavo delavskega praznika. Uvodno besedo je spregovoril tov. Ferdo Feldin, predsednik ZB s Save. Predsednik litijske občine tov. Blaž Svetina je govoril o pomenu delavskega praznika, tovariš Franc Gorenc, predsednik ZB iz Litije in Zveze rez. oficifjev za Zasavje, pa je slavil zasluge naših borcev iz NOV. Vsi udeleženci so nazdravljali navzočim aktivistom iz leta 1941, tako kmetu Viktorju Potokarju iz vasice Okroge, ki je dajal zatočišče prvim partizanom, ter Vladku Berdajsu in Jožetu Mohorku s Save. Slovesnost je zaključil kulturni spored, ki sta ga pripravila učitelja Niko in Ela Prestor z učenci osnovne šole na Savi ter dijaki litijske gimnazije, ki so doma s Save pri Litiji. Nato je bila na tej mični hribovski planoti partizanska zabava, kjer je sodelovala tudi litijska godba, litijska Ljudska tehnika pa je ves prostor ozvočila. Požrtvovalni člani ZB so za ta dan potegnili na Ravni laz električno napeljavo. Cisti dobiček tega dne so vložili v sklad za postavitev spomenika 18 padlim partizanom s Save in okolice. ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO ZA ZASAVSKI VESTNIK? CE NISI, STORI TO V TEDNU TISKA, ŠTEVILKA TEKOČEGA RAČUNA JE NB-TRBOVLJE, 614-90332-3, MESEČNO STANE LIST 20 DIN, DO KONCA LETA 160 DIN &0*&0000000-00000000000oo< <><>*^-<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>~Cy<><><><><><><><><><><>-Cy<><><><><><><><><>^ KAJ SEM DOŽIVEL V SOVJETSKI ZVEZI Redno življenje v državni žagi (Nadaljevanje) Medtem pa sem moral delati, da sem mogel živeti. Na policijski postaji so mi dejali, naj poskusim dobiti delo na kolhozu blizu mesta. Ko sem šel tja, sem srečal žensko, ki mi je svetovala, naj bi si rajši poiskal delo pri bližnjem lesnem podjetju, češ da dobivajo tam tudi večje živilske obroke. Prva stvar, za katero se pozanima človek v Sovjetski zveži, ko si išče delo, je, kako je s hrano in kakšni živilski obroki mu bodo pripadali. Plača je drugotnega pomena, samo da je dovolj velika, da si človek lahko plača živilske obroke, do katerih ima pravico. Seveda ima človek potrebo tudi po denarju, posebno kadar hrana ni zadostna. Toda da bi si lahko preskrbel dodatke na »prostem trgut, bi moral imeti plačo, kakor jo imajo samo visoki uradniki ali pa postati udarnik. Ti prejemajo mnogo večje plače, kakor pa navadni delavci. Navadni delavec pa si lahko s svojo plačo le malo kupi. Lesno podjetje, Zapadnaja Jarenga, me je sprejelo na delo in tako sem začel živeti kot ssvobodnit sovjetski delavec. V taborišču nas je bilo okrog 120 delavcev. Vsi smo imeli pogodbo z ■lašim delodajalcem, ki je bila država, m te pogodbe nismo smlei prelomiti. Vajkrajši čas, za katerega smo se morali obvezati, je znašal leto dni, in uspelo mi je, da sem se izognil daljši pogodbeni dobi. Pole*, ko je bila najoečja sezona splavi jan ja, in pozimi, ko sekajo les, naša taboriščna sila ni zadostovala in zato je podjetje zahtevalo delavce iz bližnjih kolhozov. Oblasti so vsakemu kolhozu določile, koliko delavcev mora dati na razpolago, a naloga kolhoznih predsednikov je bila, da najdejo med prebivalci kolhoza določeno število moških in ženskih delavcev med 14. in 55. letom za delo pri državnem gozdnem podjetju. Kdor se je upiral, je navadno končai o koncentracijskem taborišču. Delavsko taborišče V.apadnaja Jarenga je sestojalo iz kakih desetih lesenih delavskih barak, iz upravnega po-sloja, trgovine, skupne jedilnice, orodne popravljalnice, zasilne pekarne in majhnega stanovanja za upravnika in njegovo družino. Vsaka delavska družina je razpolagala le z enim prostorom, kuhinjo pa je morala deliti še s tremi drugimi družinami. Barake za samce pa so bile razdeljene v dva velika prostora, o katerih je živelo toliko ljudi, kolikor je bilo pač prostora za nje. V naši sobi je bilo 12 postelj, toda poleti, v sezoni splavljanja, sta spali na njih dve izmeni. Prva izmena je spala podnevi, druga pa ponoči. Na ta način je bilo v sobi prostora za JO ljudi. To ni bilo za Zapadnajo Jarengo nič posebnega, a značilno za razmere na sovjetskem podeželju. Pozimi smo delali osem ur na dan. poleti pa q dveh izmenah po dvanajst ur. Delavci niso pokazali nikake ljubezni do svojega dela In nikakega delovnega ponosa. Dejansko ga večina od njih tudi ni opravljala prostovoljno, ampak so bili dodeljeni k temu deiu z bližnjih kolhozov, pri čemer se niso ozirali na njihove želje. Glavna stvar je bila korist države, ne pa želja posameznika. Delovna disciplina je bila zelo stroga, kakor sploh vsepovsod n Sovjetski zvezi. Tako na primer nihče ni smel brez >tehtnega« razloga izostati z dela. Tak >tehtnis razlog so bili mesečni obiski pri policiji o Jarensku, vendar pa je bilo potrebno za to posebno dovoljenje taboriščnega upravnika. V primeru bolezni je bilo obvezno predložiti zdravniško spričevalo. Vsaka odsotnost z dela iz drugih razlogov je bila kazniva. Krivec se je moral zagovarjati pred sljudskim sodiščem « v Jarensku, kjer je bil od partije izbran človek hkrati tožilec in sodnik. Najnavadnejša kazen je bila pet do osem mesecev prisilnega dela, ki ga je moral opraviti krivec po preteku svoje delovne pogodbe s podjetjem, in v času prisilnega dela so mu znižali plačo za 25 odstotkov. Če pa je vnovič napravil tak prekršek, je bila kazen strožja. Prisodili so mu tri ali štiri mesece koncentracijskega taborišča. To je bila najbolj navadna kazen v takem primeru, a zakon je določal za tako stvar tudi do pet let prisilnega dela v koncčntracljskem taborišču. Delavce, ki niso bili všeč delovnim nadzornikom, »o kaznovali tudi že za samo zamujanje. Pri tem so ravnali zelo svojevoljno. Tako je imel na primer upravnik taborišča med delavci nečaka, ki je pogosto izostal po ves dan z dela in to brez kakega >tehtnega< razloga, a ni bil nikoli kaznovan. IV. Sistem plač v Sovjetski zvezi je zelo zapletena stvar in omogoča predpostavljenim vsakovrstne zlorabe. Razdeljeni smo bili n sedem plačilnih skupin. Kdor je hotel dpbiti celotno plačo, je moral redno izpolnjevati delovno normo. Tudi delovna izmena kot celota je imela predpisano določeno delovno nalogo,'ki jo je morala opraviti. Delovni nadzorniki pa so odločali, n kako plačilno skupino kdo spada. Posledica tega je bila, da ni mogel nikoli nihče vnaprej vedeti, kako plačo bo dobil. Nekaj časa je lahko prejemal najvišjo plačo, potem pa so ga nenadoma odrinili o peto, tretjo ali četrto plačilno skupino. Med našimi delavci je bilo prav toliko žensk kot moških, vendar pa so prejemale kljub vsej propagandi o enakih plačah za enako delo plačo po najnižjih plačilnih skupinah. Za delavce, ki so napravili1 več kot drugi in ki so jih imenovali sstahanov-rt«, pa je bil še poseben sistem ugodnosti in nagrad. Dobivali so večje plače in dodatne živilske obroke, cigarete in vodko. Med delovnimi skupinami so organizirali delovno tekmovanje in zmagovita skupina je dobila za nagrado tobak in alkohol, ki ga drugače brez dovoljenja taboriščnega vodje ni bilo mogoče dobiti. Vendar pa tako tekmovanje ni bilo posebno priljubljeno. Povprečen delavec je zaslužil od 250 do J00 rubljev na mesec, a preddelavci in nekateri stahanovci so lahko zaslužili dvakrat ali trikrat toliko. Plačevali so nas dvakrat na mesec. Stroške za hrano in stanovanje ka- kor tudi za slamnjače in odeje, ki nam jih je preskrbela država, so nam odtegovali od plače. Deset odstotkov plač« so mi odtegnili za davke, vendar so morali Rusi plačevati še precej več. Vsak mesec smo morali tudi obvezno dati t0 odstotkov plače za državno posojilo. Za prejeti denar nismo mogli bogve kaj kupiti in večino smo ga morali dati za hrano. Ker sem bil samec, sem s« hranil v sstolonajit, taboriščni menzi, kjer smo jedli iz okrušenih krožnikov, pili iz kozarcev, narejenih iz ameriških konzervnih škatel in nosili jedi n ust* z lesenimi žlicami. Za hrano smo morali plačati šest. do osem rubljev n« dan. Jedi res niso bile bogve kako okusne, vendar pa precej boljše kakor tisto. kar spi o jedli v koncentracijskih taboriščih. Zjutraj smo dobivali juho, zvečer juho in močnik in tu pa tam še nekai pražene ribe in krompirja. Državni prazniki so nudili priložnost za hrupne proslave. Vsakdo je oblekel, kar je imel najboljšega, da bi povečal prazničnost, kljub temu pa je bil oti* skraino reven. Teh proslav pa so se ljudje veselili najbolj zato. ker so lahko pili, kaitl ob državnih praznikih je vedno obiln« tekel alkohol. Zn obletnico Oktobrske revolucije *n vsi dobili svojo mero priljubljene vodke. V upravnem poslopju so organizirali veliko zborovan je. 7, znstavneg9 drnca pred poslopjem se je vila rdeč« zastava, znotraj pa so bile stene prikrite z rdečimi prapori. Proslava nas v stala 52 rubljev, zato pa smn dobili P° tri vodke In en deci čistega špirita, rt7' vrh pa še propagandni gonor predstavnika stranke. (Konec prihodnjič) Pokrajinska konferenca delavskih kulturnih društev »Svoboda« v Trbovljah Spominki na delovanje litijske »Svobode« Oživiti delavska kulturna društva »Svobode« in jim dati tisti pečat revolucionarnosti in borbenosti, kot so ga imela ta društva v svoji preteklosti, je v naših revirjih naletelo na odobravanje. V ta namen je pripravljalni odbor »Svobod« za Slovenijo organiziral v teh dneh pokrajinske konference »Svobod«, I na katerih so se delegati pogovorili, j kako poprijeti za delo pri ustanavljanju delavskih kulturnih društev »Svobode«. Takšna konferenca je bila preteklo sredo v Trbovljah; udeležili so se je delegati iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Krškega. Konferenci je prisostvoval tudi član politbiroja CK KPS, tov. Ivan Regent. Tov. Regent je v svojem govoru poudaril, da je glavni namen ustanovitve »Svobod« ohranitev nekdanje tradicije teh delavskih kulturnih ustanov. Sedanja SKUD, ki so se organizirala na bazi naših proizvodnih podjetij in njihovih sindikalnih organizacij, so se pokazala v praksi vse preveč ozka. • Niso dosegla zaželene širine s pritegnitvijo širokih množic prebivalstva v kulturnoprosvetno in kulturnoumetniško delo, kot je bilo to zamišljeno in zaželeno. Naša SKUD največkrat pravzaprav niso imela delavskega pečata, temveč je v njih prišla do izraza v prečestih primerih malomeščanska miselnost. Delavska kulturna društva »Svobode« naj se organizirajo na terenih, v okoliših in krajih, kjer naše delavstvo in delavska mladina preživlja svoj prosti čas. Ob ustanavljanju »Svobod« Pa je seveda potrebno, da ne zametujemo in razdiramo tistega, kar se je v preteklosti pokazalo kot dobro. Vse, kar je bilo zdravo, koristno in dobro v našem delavskem kulturnem gibanju, Prenesimo sedaj v naše »Svobode«, razširimo to in posplošimo. Delegati, ki so posegli v diskusijo, so poročali, da so pri ustanavljanju delavskih kulturnih društev »Svobode« naleteli na težave; tak primer imamo v Trbovljah, kjer se Mestno gledališče brani, da bi se vključilo v »Svobodo«. Člani te ustanove pravijo, da so pripravljeni sodelovati, pristavljajo pa: »naj se jim pusti, da obdrže svoje elitno gledališče«. Seveda to stališče ni Pravilno; preveč ozkosrčno je, nekakšna Prevelika »vasezagledanost« je v njem, kakor je dejal pred kratkim neki tovariš, nima potrebne širine. Da je temu res tako, se vidi najbolje iz tega, da to gledališče nima potrebnega podmladka, nima naraščaja. Ce popusti ali Pa preneha v tej ustanovi delati četvero ali pet »kanonov«, potem Trbovlje ne bo več imelo svojega Mestnega gledališča. Da ob dosedanjem načinu dela' in stališču Mestno gledališče nima Perspektiv, nima nobene bodočnosti, bo vsak vsaj malo razgledan Trboveljčan takoj pritrdil. In to je velika škoda Za same Trbovlje in za celo Zasavje. Mestno gledališče v Trbovljah se lahko mirne duše vključi v širok okvir društva »Svobode«. Nobene utesnitve se mu ni treba bati, najširšo prostost bo uživalo v okviru »Svobode«, potrebno Trboveljčani — pozor! V soboto 17. maja ob 7 zvečer gostuje v' Delavskem domu v Trbovljah SKUD »Ivan Cankar« iz Anhova z Nicodemijevo komedijo v 3 dejanjih »POSTRZEK« (Scampolo) Vstopnice v knjigarni DZS u Trbovljah od 50 din navzdol. je le, da gre ta kulturna ustanova iz svoje aristokratske ozkosti na širšo bazo, opusti naj svoj »numerus klau-sus«, skrbi naj za nujno potreben podmladek, kajti le ob skrbi in brigi za naraščaj je zagotovljena prihodnost te elitne kulturnoumetniške ustanove našega Zasavja. V kratkem bodo občni zbori »Svobod« po vseh naših revirskih centrih. Nova društva bodo izvolila tudi delegate za republiško konferenco »Svo- bod«, ki bo v Ljubljani. V Trbovljah nameravajo ustanoviti 4 društva »Svobode« in sicer v Zgornjih Trbovljah, nadalje v Trbovljah-center, Trbovlje-DObrna, kjer so »Svobodo« ustanovili V Trbovljah je dosti ljudi, ki sploh ne vedo, da je v Domu kulture v okviru MKUD »Prerod« marljivo na delu Gledališče mladih. Tihi in skromni so — brez bučne reklame delajo. Letošnjo sezono pripravljajo če tretjo gledališko premiero in sicer tokrat »Dva ducata rdečih vrtnic« od Alda de Benedettija. Krstna predstava te igre je določena na dan 25. maja, ko bomo praznovali 60-letnico našega maršala Tita. Prva gledališka predstava te mlade odrske družine je bila Nušičeva komedija »Navadni človek«. Z njo so gostovali tudi izven Trbovelj. V proslavo 27. aprila in 1. maja so se lotili težjega gledališkega komada in ga prav dobro izvedli. Igrali so dramo Mire Pucove »Ogenj in pepel«, ki so jo v okviru praznika OF in prvomajske proslave uprizorili 29. aprila v Domu kulture. Akoravno niso imeli pri igri polnoštevilne udeležbe, jim to ni vzelo poguma; dramo so z uspehom ponovili v nedeljo, 4. maja. V okviru proslave Dneva zmage bo Gledališče mladih to dramo uprizorilo dne 15. maja v Delavskem domu v Trbovljah. Ljubitelji gledaliških iger prav gotovo ne bodo opustili priložnosti, da si ogledajo znanje mladih trboveljskih igralcev na odru Delavskega doma. Vse tri navedene igre Gledališča mladih je režiral Božo Jurše, ki kaže kar zadovoljiv napredek. Pred letom je igral še pri Mestnem gledališču, kjer pa jim mladi in neuigrani igralci niso bili nič kaj pri srcu. Poslovili so se in ustanovili dramsko sekcijo pri MKUD V . že 27. aprila t. 1. ter je bil to prvi ustanovni občni zbor »Svobode« v Sloveniji, poleg tega pa bodo ustanovili »Svobodo« tudi v Spodnjih Trbovljah. V Hrastniku imajo v načrtu ustanovitev dveh društev »Svobode«, v Zagorju tri in sicer Svoboda-Zagorje, Svoboda - Toplice ter Svoboda - Loke -Kisovec. V krškem okraju pa hočejo ustanoviti »Svobodo« v Senovem, Sevnici, Rajhenburgu, Vidmu - Krškem, Brežicah in Dobovi. V prvomajski številki našega lista smo priobčili spominke tov. Edvarda Kresa z Zgornjega loga na delovanje litijskega delavskega društva »Svoboda«. Prijatelji pa so me opozorili potem še na mnoge druge podrobnosti o delu Svobode. Ti podatki so se mi zgrnili v zaokroženo sliko. Pred dnevi sem obiskal poslednjega predsednika Svobode tov. Janeza Zupana, predilničarja, ki stanuje na »Stalah« nad tovarno. Hrani še mnogo slik na nekdanje društvo. »Svoboda« je delovala vse do znanega celjskega izleta leta 1935. Po tem nastopu pa je prišla na litijsko okrajno glavarstvo zaupna brzojavka banske uprave. Oblast je odredila hišno preiskavo pri vodilnih funkcionarjih ter v društvenem lokalu v dvoriščni zgradbi Pavle Meškove. Uradnik srezkega načelstva tov. France Pleničar pa je še istega dne zaupno obvestil odbornike Svobode, da bodo drugi dan ob 5. uri zjutraj hišne preiskave. Funkcionarjem Svobode, ki so bili pravočasno obveščeni o namerah oblasti, je uspelo, da so skrili ves arhiv in inventar. Istega dne so prejeli odlok o razpustu »Svobode«. • Celjskega izleta leta 1935 se je udeležilo precej Litijanov. Predsednik litijske Svobode tov. Janez Zupan je korakal na obhodu po celjskih ulicah skupno s tov. Francem Leskoškom, sedanjim ministrom. O teh lepih dneh ve povedati ie mnogo zanimivosti. Pri Zupanovim pa hranijo še danes na ta celjski izlet pollitrski lonček z rdečim robom in rdečim napisom »Zlet Svobode v Celju — 1935«. Ti lončki so jim služili za prehrano na izletu. Janez Zupan je učil svoj čas člane Svobode v telovadbi. Pomagal mu je Tone Logar. Telovadili so v stari pre-dilniški kuhinji, kjer je sedaj dispanzer. Poslopje je tik litijske predilnice. Litijski telovadci Svobode so nastopali na domačih prireditvah ter na izletih Svobode v Zagorju, Trbovljah, Jesenicah in drugod. Ob nekem izletu na Jesenice jim tedanja oblast ni dovolila telovadnega nastopa, ker je imel isti dan nastop tudi »Orel«. Svobodašem je dovolila le veselico v manjšem merilu. Predsednik Svobode tov. Zupan in drugi funkcionarji so imeli v pred-aprilski Jugoslaviji stalne sitnosti z žandarmerijo. Zlasti so jih ostro nadzorovali v časih španske vojne, ko so zbirali denar za španske borce in za. špansko ljudstvo. Janez Zupan je še danes med najbolj priljubljenimi delavci v litijski predilnici. Pri zadnjih volitvah v delavski svet je dobil največ glasov. Sodeluje pri litijski godbi na pihala, ki jo vodi nekdanji tajnik Svobode tov« Janez Dolžan. Prav ti tovariši so sprožili misel, naj bi si te dni obnovljena godba na pihala vzdela ime »Godba Svobode v Litiji«. Prapor, ki ga je med NOV čuval tov. Edvard Kres, je zdaj v lasti pre-dilniškega sindikata- Vezle so ga 6voj čas litijska dekleta, botrovala pa mtt je tov. Micka Marnova z Gradca, sedaj žena tov. Toneta Kolbeta, železniškega uradnika v Ljubljani. J. Ž. KULTURNO ŽIVLJENJE V PODKUMU Akoravno dola v KUD »Podkum« same dramska sekoi.ia, je kulturno življenje v tem kmečkem kraju vendar zelo razjribano. živahno je delo v mladinskem in folklornem odseku, sedaj pa ao ustanovili v Podkumu Se godbeni odsek. V letošnji sezoni so odigrali v Podkumu že tri gledališke premiere in sicer »Scapi-nove zvijače«. »Škandal pri Bartelettovih« te# »Divjega lovca«, sedaj pa študirajo »Zupanovo Micko«. S »Scapinoviml zvijačami« so gostovali v Hrastniku in na Dolu ter v Svibnem. »Škandal pri Bartelettovih« pa Sb uprizoriti doma. Tudi z»Divjim lovcem* so nastopili samo doma. ker je gostovanj* s to igro zelo otežkočuo zaradi velike®# števila nastopajočih 06eb. »Divjega lovca« so igrali v Podkumu a* dan 27. aprila ter združili to gledališki predstavo s proslavo 11. obletnice OF. Pole* teh iger so izvedli v Podkumu vse proslav* državnih in drugih praznikov, tako n. p#. 29. novembra. Dan JLA, Prešernovo proslavo, Dan žena 8. marca. 27. april in 1. UM3, prav tako pa bodo primerno počastili tudi Dan zmage, 15. maj. Delo igralske družine v Podkumu je prav zgledno ter bi se marsikatero društvo v naših revirskih centrih lahko od nje kaj naučilo. ZAOSTANKARJI — V TEDNU TISKA PORAVNAJTE DOLGOVE IN OBVEZNOSTI} Gledališče mladih Je pridno na dela Ob zaključku tega uspelega posvetovanja je tov. Regent iznesel še nekaj pobud in misli k ustanovitvi delavskih kulturnih ustanov »Svobod« ter želel vsem delegatom v delu mnogo uspehov. »Prerod«, ki že pokazuje prve uspehe. Sedaj, ko se v Trbovljah na novo oživljajo delavska kulturna društva »Svoboda«, so člani Gledališča mladih sklenili, da se v celoti vključijo v delavsko kulturno društvo »Svoboda« v Trbovljah II. — prav nasprotno od svojih starejših tovarišev pri Mestnem gledališču, ki so v tem pogledu drugačnega mišljenja. Pot, ki so si jo začrtali mladi trboveljski gledališki igralci, je pravilna. Starejši igralci pri Mestnem gledališču si jih lahko vzamejo za zgled. PREDAVANJE O SODOBNI VOJNI TEHNIKI NA LITIJSKI LJUDSKI UNIVERZI Litijska Ljudska univerza je pred kratkim priredila sipet zanimivo predavanje. Profesor litijske gimnazije tov. Jože Rupnik, ki stalno proučuje in zasleduje najnovejše tehniške izsledke, jo govoril o sodobni vojni tehniki. Poslušalci so v lepem številu napolnili kino dvorano, korporativno so se udeležili predavanja tečajniki PLZ ter mnogo rezervnih oficirjev. Prof. Rupnik je v svojem predavanju prikazal vrsto novih orožij in njih delovanje. Po predavanju se je razvila debata, saj so hoteli razgibani poslušalci vedeti še to in ono o atomski in vodikovi bambi, pa o obrambi in ostalem, kar zanima tudi povprečnega državljana. Ob zaključku uspelega predavanja se je tov. Jože Zupančič v imenu Ljudske univerze zahvalil tov. prof. Rupniku za predavanje, ki je poslušalce povedlo v teorijo sodobne vojne tehnike, izrazil na je željo miroljubnih jugoslovanskih narodov, ki si ne žele spoznati takih modemih tehničnih pridobitev v praksi, ker kot socialistična država posvečamo vse sile raje mirni graditvi države in prijateljskemu sožitju med miroljubnimi narodi sveta. POZDRAV GORIŠKIM SLOVENCEM! V .soboto, dne 17. maja, nas bodo obiskali člani SKUD »Ivan Cankar« iz Anhova, ki nam bodo predvajali ob 7. uri zvečer v Delavskem domu v Trbovljah Nicodemijevo komedijo v treh dejanjih »Postržek« (Scampolo). Ni naključje, da so si delavci iz velike cementne tovarne ob Soči, po večini sinovi z soriških brd, izbrali za svojo kulturno-umetniško društvo ime našega največjega pisatelja in borca za pravice ponižanih in izkoriščanih ter za pravico naše lepe slovenske besede, in to vsepovsod, kjer živi naš slovenski narod. Ti delavci, sinovi bivših izkoriščanih kolonov, so bili že za časa Avstro-Ogrske, še bolj pa za časa fašistične Italije, buden stražar naše nacionalne meje. Visoko so držali zastavo naše nacionalne zavesti v času najhujšega terorja in v tem neenakem boju dozorevali v lik borbenega človeka, kar so izpričali V naši narodnoosvobodilni vojni in tudi za časa anglo-ameriške okupacije. Tem delavcem izpod goriških brd gre zahvala, da naša edina slovenska tovarna salonita danes lahko nemoteno obratuje, ker so s svojo nacionalno zavednostjo in predanostjo socialistični domovini preprečili demontažo strojev te najmodernejše tovrstne tovarne v jugovzhodni Evropi. Med njimi in kmeti z goriških brd je bila ozka povezanost, ker so ti kmetje skrivali na skednjih, v hlevih itd. posamezne dele strojev pred Anglo-Američani. Vsem tem gre zahvala, da danes tisoči brez strahu za svoj vsakdanji košček kruha gledajo v bodočnost. Ta njihova kulturna ekipa kot najvišji izraz hotenja po kulturnem sožitju z ostalimi Slovenci prihaja med nas in nam prinaša iskrene, borbene in domoljubne pozdrave naših najzahodnejših bratov. To se dogaja v času, ko se je zbudil ponoven apetit italijanskih »junakov« po našem Trstu, Istri, Dalmaciji, po naših sončnih Brdih in celo po naši beli Ljubljani. Obisk naših goriških bratov je njim in nam ponoven neizpodbiten dokaz, da smo vsi eno, da smo bratje po krvi In duhu in da bomo znali skupno braniti nacionalne in socialne pridobitve naše narodnoosvobodilne vojne. Dolžnost vseh zavednih Trboveljčanov je, da s svojim obiskom gledališke predstave naših goriških gostov ponovno manifestirajo za naše bratske vezi in demonstrirajo proti mešetarenju z našim ljudstvom in in našo zemljo. PM ■^inko Trinkaus: Za Tineta eno — Pod Gorjanci je majhno, od topovskega ognja delno razrušeno vas Nasedel bataljon Gubčeve brigade. Pa-k ufe. so °dnajale in prihajale brez Kakšnih posebno vznemirljivih novic. x, »Beli čakajo — ne rinejo ven iz »ovega mesta«, so odgovarjale vrača-J°fe se patrulje. V patruljo sta hodila tudi Tine in raBo, medtem ko je Lado moral ostati 1 svojem mitraljezu, Šarcu, ki mu J® na njegovo prošnjo dodelil ko-‘uandir, zo >»a^ai se vemdar mučiš z mitralje-. Saj je preiežak za tebe?« so mu eJali borci, ko ga je ves ukrivljen na pohodu. Ni jim hotel priznati, pa Sa pošteno boli rama od mitraljeza. roiagal ga je z rame na ramo. mitraljezom jih lahko več stis-jim je odgovarjal. Zavidajo mi p Pa ga ne dami Ziv že ne. »opoldne je prinesla patrulja no-hao8hi» i ve' Dokazi proti oiidnlienru so ?>nie i„1,nl Razen tega moram spoštovane lt,’,H *osi'"d ataše že sedaj oblečen v P*- »V .-Ji!*leko.« Je pripomnila stara go v°JI ročni torbici Ima odlikovanja. ki sl jih bo moral pripeti za to slovesnost « Toda Asbjiirn Krag Je branil svojo zahtevo, predsednik pa je podpiral nazlranje svojega tovariša »Ker menim, da Je gospodična Welsaman-nova zelo važna priča,« Je nadaljeval Krag, »hi rad slišal mišljenje milostljive gospe o njej« Stara gospa je začela s slavospevi na svojo družabnteo. »Kako dolgo Je ▼ vaši slulhl?« Je vprašal Krte. »Dve leti,« Je odgovorila gospa. »Ne morem Je več pogrešati. Naravnost ganljivo vdana ml Je; Izmed vseh mojih uslužbencev ml Je najzvestejša.« Družabulca Je glasno zajokala. »Potem pride na vrsto druga važna priča,« Je dejal Krag, »namreč upravitelj, gospod Frank Stener; kaj pravi milostljiva gospa o njem?« Gospa Je odvrnila; »Stener je tri leta upravitelj na mojem posestvu; prav ničesar nimam proti njemu.« »Ali ni milostljiva gospa prav posebno zadovoljna z njim?« »Da. res Je; še nikoli nisem Imela tako sposobnega upravitelja« »Alt je zanesljiv ln vesten?« »Zelo.« »Ali je tudi zvest?« »Da. Zaupala bi mu brez pomisleka naj večje denarne zneske. Zvčst Je kot zlato.« »Ali Ima milostljiva gospa posebne dokaze njegove zvestobe?« »Da. Je odgovorila gospa; »v več primerih, v katerih bi me manj pošten upravitelj lahko opeharil, se Je gospod Stener lzkazsl kot poštenjak od pet do glave. Ne bi se rada ločila od njega.« »Prav,« le odvrnil Asbjiirn Krag. »Ali ste vse to zapisali, Jaerven?« hvala,« Je odvrnil Krag, »ta dva sta najvažnejši priči. To ml zadostuje.« Besedo Je povzel gospod Blly. Vzravnal se je v položaj, ki se mu je zdel učinkovit, ln rekel: »Kakor je gospod policijski Inšpektor že poučen, sem sam Izvršil preiskavo. Odkril sem storilca In nameravam Imenovati njegovo Ime. Spoštovana gospoda, mol, ki Je vzel milostljivi gospe diamante, Je upravitelj Frank Stener. Prosil hi navzoče policijske uradnike, da ga takoj primejo.« Trajalo je precej časa, preden se Je stara gospa toliko pomirila, da so lahko nadaljevali zasliševanje. »Kakšno strašno presenečenje!« Je vzkliknila; »to ne more biti mogoče.« »Imam dokaze,« Je odgovoril BIIy In vihtel svoj papir po zraku. Asbjiirn Krag Je mirno sedel na svojem stolu, kakor da bi ga to nič ne brigalo. Kričavi nastop Bllya na videz sploh ni učinkoval nanj. »Pokažite dokaze, prosim,« je dejal. »Da, predložite dokaze,« je ponovil policijski šef. Vprašal bom svojega pomočnika, gospoda Kraga. alt šteje aretacijo Franka Stenerja za potrebno.« »O tem no more biti dvoma,« je zatrdil Blly. »Pač,« je odgovoril Asbjiirn Krag. Aretacija upravitelja Stenerja je popolnoma nepotrebna. Porok sem zanj.« »Saj ne poznate dokazov proti Stenerju«, je pripomnil Blly. »O. da. poznam vsaj najvažnejše,« je dejal »Vidim, da Imate poleg sebe zavoj. Ali niso v njem čevlji gospoda Stenerja?« Diplomata so te besede pogrele . »Tako torej, tudi vi veste za ta dokaz,« je rekel. »Ali ste mogoče celo z upraviteljem samim govorili o tem?« AsbJBrn Krag je vstal. »Kljub trditvi gospoda Btlya.« je dejal, »sem o nedolžnosti gospodn upravitelja trdno prepričan. Prosim pa gospoda Bllya! da na vede svoje dokaze.« Namesto da bi odgovoril, je šel Blly h gospodični Konstanci ln ji zašepetal uekaj v uho. Gospodična Konstanca je vstala ln pogledala policijskega inšpektorja. Blly jo je hotel peljati k mizi za priče, a mlada dama je hladno odklonila njegovo pozornost. Blly je kazal proti njej nekakšno nežnost, ki ji je bila, kolikor je mogel Krag opazovati, zoprtia. »Prva priča, gospodična Konstanca, plemenita Blllejeva,« je spregovoril diplomat, želi dati svojo Izjavo na zapisnik.« Začela je: »Najprej se tega zasliševanja sploh nisem nameravala udeležiti. Ko pa sem spoznala, da sta čast In svoboda gospoda Stenerja resno ogroženi, bom Izpovedala vse, kar je potrebno.« »Naj bo že. kakor hoče,« je posegel vmes Blly, »dovolite ml, da gospodu predsedniku nekoliko opišem značaj mlade dame. Prav lahko sl predstavljam, da sl je za rešitev tega moža, ki ga pozna kot zvestega in poštenega uradnika. Izmislila kakšno zgodbo « Asbjiirn Krag je planil pokonci. »To je nedovoljeno vplivanje na sodišče!« »VI veste prav tako dobro kot Jaz, gospod Krag,« je nadaljeval mladi diplomat, »da obstoji osnovan sum. da mlada dama ve za Ime storilca, a ga prikriva. Gospodična Kon I stanca je bila v sredo zvečer med sedmo ln osmo uro v knjižnici. In v tem času so Izginili diamanti. Gospodična je videla storilca, ! kakor je sklepati Iz njenega vedenja. Zdaj mu hoče mogoče pomagati.« Predsednik je potrkal na mizo. »Ali ste res videli Konstanca?« »Ne,« je odgovorila kratko »Nisem bila sama od sedme do osme ure.« Je rekla gospodična Konstanca resno, »trdila pa bom lahko do svoje zadnje ure. da storilca nisem videla.« »Koga pa ste videli? 8 kom ste govorili?« »S prijateljem Frankom StenerJem.« je rekla. »Spoštovana gospodična.« Je dejal pred sednlk. »vse kaže na to, da je Stener storilec.« »To je nesramna laž ki sl jo je Izmislil Stenerjev ln moj sovražniki« »Koga mislite pod tem sovražnikom?« storilca, gospodična Gospodična Konstanca je pokazala na atašeja Bilya: »Tega gospoda,« Je odgovorila, »da, nikogar drugega. Ta me je zadnje leto stalno nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami. Nikdar nisem Imela miru pred njim, a sedaj hoče Izkoristiti to nečastno dejanje, da bi me ločil od prijatelja Franka.« »Cista resnica je,« je rekel ataše, da je Frank Stenej splezal skozi okno v sobo. Zn to Imam dokaze. Našel sem odtlske njegovih čevljev na mehki prsti pred oknom. Tule so čevlji, ki jih je Imel iakrat obute. Odtisi se prav natančno ujemajo.« Blly Je odvil zavitek, privlekel na svetlo čevlje In jih položil na mizo pred predsednika. Mlada dama Je bila očitno skrajno raz jarjena. »Motite se,« je rekla s tresočim glasom, »motite se. gospod policijski Inšpektor In vi. gospod Bily. Prav tako se motiš tl, ljuba teta!« Stara gospa Je strmela v svojo nečakinjo, ki je nadaljevala: »Frank Stener ni nameraval po tej poti poiskati svojo gospodarico, kajti v takem primeru bt prišel v hišo skozi vrata ...« Ataše se je zahrbtno smehljal. »Milostljiva gospodična, torej...» je začel. »Dovolite,« Je nadaljevala mlada dama z mirno odločnostjo. »Frank Stener je prišel obiskat svoje dekle, svojo zaročenko . . . Jaz sem Stenerjeva nevesta. Ze več mesecev sva skrivaj zaročena« Osuplosti stare gospe po teh besedah ni mogoče popisati. Udarec je bil tako hud, da ni mogla niti omedleti. »Gospod predsednik, tega ne preživimi« Ljubeznivi policijski Inšpektor je vstal, da hi pomiril staro damo. »Prosim gospoda predsednika, da upošte-Jfj kar sem prej dejal o plemenitosti gospo dlčne Konstance,« je menil ataše. »Povedala je zgodbo, ki Je dozdevno čisto verjetna, a zagotavljam, da Je to storila zgolj zaradi tega, da bi rešila Franka Stenerja. ki mu je Iz nerazumljivih razlogov prijateljsko naklo njena. Kar je pripovedovala. Je Izmišljotina« »Resnica je. Prisegam, da je čista resnica!« , (Dalje prihodnjič) Tekmovanje športnikov na čast roistnesa dne maršala Tita Nogometaši v revirjih so sklenili, da bodo izvedli posebno pokalno tekmovanje v počastitev letošnjega rojstnega dne maršala Tita. Okrajni odbor za fizkulturo v Trbovljah pa je bil mnenja, da se to tekmovanje razširi in da se tekmuje v raznih športnih disciplinah. Prvotno le bilo v načrtu, da se nogometno tekmovanje izvede po coup-sistemu, vendar so prišli na zadnji seji do zaključka, da se vsa tekmovanja prirede na dan 25. maja. Tako bodo nogometaši odigrali vse tekme po enotnem coup-sistemu na izpadanje 2 X 45 minut. Tekmovanje v odbojki bo še bolj množično kot v nogometu; začelo se bo v nedeljo, 25. maja, ob 7. uri zjutraj na novem stadionu pri OLO Trbovlje, ki ga bodo tega dne odprli. V lahki atletiki bodo tekmovali moški in ženske v troboju in sicer: moški 'v te*ku na 100 metrov, v metu krogle, 7,25 kg,, ter v skoku v daljavo — ženske pa se bodo kosale v teku na 60 metrov, v metu krogle, 4 kg, in in v skoku v daljavo. Za tekmovanje v lahki atletiki so izbrane lažje discipline, da se na ta način lahko udeleži kosanja čim večje število tekmovalcev. Ta prireditev bo tudi propagandnega značaja za razširjenje lahke atletike, ki v Trbovljah ni razvita, še manj pa v ostalih krajih trboveljskega okraja. * Na dan 25. maja bo tudi velik šahovski brzo-turnir za prvenstvo okraja Trbovlje. Ta prireditev bo na vrtu rudniške restavracije v Trbovljah. K tekmovanju v vseh športnih področjih ali pa za posamezne discipline se lahko priglasijo vse fizkulturne organizacije in sindikalne podružnice, šole. mladinski aktivi ter centri za predvojaško vzgojo do 22. maja t. L, z izjemo, da so prijave za nogomet že zaključene. Okrajni odbor za fizkulturo v Trbovljah je pripravil za vse ekipne zmagovalce lepa spominska darila. | Gospodinje | ZAHTEVAJTE V VSEH VAŠIH TRGOVINAH ZA PRANJE IN ClSCENJE KRISTALNO SODO IN PRALNI PRAŠEK, KI JU ZOPET IZDELUJE | V STARI KVALITETI TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV, HRASTNIK 1 ,4 N 1 M 1 \'OSTI Tri tekme, dva poraza, ena zmaga Rudar, bivši član II. zvezne lige, izgublja tekmo za tekmo.« Kje so vzroki, se vprašujejo številni ljubitelji nogometa v Zasavju! Kljub dobri igri 1. maja v Ljubljani roti Odredu je bil Rudar poražen s 5:1. emu porazu je sledila visoka zmaga proti Muri v Trbovljah s 5:0, ki pa ob zmagi Odreda proti Muri 10:2 preteklo nedeljo ne pomeni ničesar. Srečanje z ljubljanskim Železničarjem se je končalo spet s porazom Rudarja 2:0. V tej tekmi je dalo moštvo Rudarja eno svojih najslabših iger v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Številni gledalci na stadionu Železničarja so se vpraševali, ali je to prvo moštvo Rudarja, ki je igralo proti Odredu, ali so bili to drugi igralci Nogometaši Rudarja so se s težavo premikali po igrišču. Izgledalo je, kot da nimajo kondicije in da so prejšnjo noč prekrokali (kar pa se je pri nekaterih igralcih v zadnjem času precej udomačilo). Popolnoma razumljivo je. da igralci, ki so noč pred tekmo preživeli na veselici, ne morejo dati od sebe tega, kar bi lahko dali. poleg vsega pa napravijo še druge igralce popustljive in malodušne. Tudi samo določanje, kje naj igra kak igralec, ni vedno pravilno: tako je n. pr Sore tipičen branilec, vendar se forsira na krilo, kar mu ne- leži. Našli bi še več napak, vendar mislimo, da je glavna napaka v netovarištvu med samimi igralci. Ob prihodu v Ljubljano preteklo nedeljo si lahko opazil tri skupine igralcev: grupo mlajših in discipliniranih igralcev, ki jih še ni pokvarilo tekmovanje v II zvezni ligi, skupino starejših tovarišev s trenerjem in vodjem moštva na poti. tov. Krasnikom, ter tretjo skupino: Soreta in Klančišarja, ki sta se ločila od ostalih in šla po svojih poteh. Kam to vodi, si lahko mislimo. Opazovalec je lahko videl tudi zvečer ob povratku moštva domov podobno sliko: mlajša skupina se je vrnila v Trbovlje z večernim vlakom, starejši pa šele ponoči. Ob vsem tem mislimo namreč, da igralci niso lik športnika nove socialistične Jugoslavije. Kdor ne misli delati v klubu z veseljem in ljubeznijo, je bolje, da pusti vse skupaj in odide. Revirji imajo za seboj bogate tradicije uspehov in napredka. Zato ne moremo dopustiti, da bi posamezniki delali drugače, kot to želi in sahteva skupnost. Med igralci Je potreben red, disciplina in tovarištvo! In še nekaj. Zadnja poročila o tekmah govore tudi o grobi Igri nekaterih nogometašev Rudarja. Tudi to je vredno vse graje. Za vsako izgubljeno tekmo se po navadi meče krivda na sodnika, kar pa ne drži vedno." Sedanji igralci Rudarja naj se spomnijo na lepo tovarištvo v bivšem Amaterju in kakšne uspehe je imel. Spomnijo naj se na uspehe svojega mladinskega moštva v Skoplju. Danes pa naj se pogledajo med seboj: ali so storili vse, da bi vladalo v klubu tovarištvo, čut za skupnost ter veselje do kluba in igranja, kar je ključ do uspeha! Te besede so zelo ostre, toda- potrebne. Povejmo še enkrat popolnoma jasno in odkrito: kdor misli igrati nogomet, naj bo discipliniran, naj igra z ljubeznijo in veseljem, naj bo tovariški in misli naj na skupnost. Kdor ni tega mnenja, naj pusti vse skupaj in naj gre, pa bilo si to v veselje ali pa žalost ljubiteljev nogometa. V četrtek, 15. maja. igra moštvo Rudarja povratno tekmo v Celju proti Kladivarju. Prepričani smo. da je uspeh mogoč, če se odpravijo razne napake, dokler je še čas. V nedeljo, 18. maja, pa v Trbovljah Rudar : Branik. PROLETAREC ZANESLJIV PRVAK NOGOMETNEGA CENTRA TRBOVLJE Nogometno prvenstvo centra Zasavje se bliža koncu. Zaključne tekme bodo odigrane 15 maja Dve preostali tekmi med Bratstvom in Litijo ter Retjem in Svobodo pa sta določeni za pozneje. Akoravno bo odigrano še eno kolo, je vendar zanesljiv prvak Proletarec iz Zagorja. To možnost bi zaigral le tedaj, če bi zadnjo tekmo proti Svobodi izgubil. Bratstvo pa obe tekmi dobilo, kar pa je malo verjetno, če računamo, da je bil rezultat prvega srečanja med Proletarcem in Svobodo 8:1. Osmo kolo je bilo odigrano med tednom. Dosežen je bil sledeč uspeh: Bratstvo : Proletarec 4:3 (2:0), Litija : Retje (igrano v Litiji) 1:1 (0:0), Rudar II. : Svoboda 2:0 (0:0). Deveto kolo je bilo končano v nedeljo. U. maja. Rezultati so tile: V Zagorju sta se na igrišču Svobode sešla Svoboda in Bratstvo iz Hrastnika: po boljši igri je zmagalo Bratstvo z 2:0. V Trbovljah pa je bil na stadionu Rudarja dvojen spored; v prvi tekmi sta se srečali moštvi Rudarja II. in Litije: to srečanje se je končalo neodločeno 0:0. V glavni tekmi pa je Proletarec visoko porazil Retje, in sicer s 8:1 (2:0). Lestvica odigranega tekmovanja po IX. kolu Proletarec 9 8 1 — 47:10 IR Bratstvo 8 7 1 — 27:9 14 Rudar II. 9 3 5 1 12:17 7 Svoboda 8 2 5 — 8:21 6 Retje 8 2 5 1 10:30 5 Litija 8 — R 2 5:2R 2 NENAVADNA PREIZKUŠNJA ZA ZAKON V vzhodni Afriki zahteva črnsko pleme Ambaharov od mladih zakonskih kandidatov nenavadno preizkušnjo. Vsak mladenič, ki se hoče oženiti, mora za dve uri vtakniti roke v vrečo, ki je napolnjena v mravliami. Če vzdrži vse ugrize mravelj — tako pravi stara plemenska modrost — potem je sposoben vzdržati tudi vse neprijetnosti v zakonskem življemju. — Naši zakonski kan. didati ne bi bili posebno navdušeni za tako preizkušnjo. ZARADI LJUBOSUMNOSTI JI JE ODGRIZNIL NOS Sodišče v Darmstadtu je kaznovalo 22-letnega Tassila Horna na dv© leti in tri mesece zapora. Tassilo je namreč svoji nevesti v navalu ljubosumja odgriznil nos. Prem na podgane. Zdaj pa je to obrt obesil na klin, »Iz leta v leto,« pravi ta mož, »zahtevajo od mene več formularjev ta vsa nemogoča poročila. S formularji so me zasuli do vratu. Ne morem več. Ce bi ves papir, ki so mi ga poslali, požrle podgane, bi gotoVo vse poginile.« TOMBOLA TŠD RUDARJA bo nepreklicno v nedeljo, 18. maja ob 14. uri za domom TD Partizana Vrednost dobitkov preko enega milijona dinarjev Cena srečke 50 din Vabljeni! ZVOČNIK V AVTOMOBILU, v KI SAM GOVORI V ZDA si lahko daš vdelati v avtomobil zvočnik, ki pri določeni brzini začn© sam od sebe govoriti. Pri hitrosti 80 km na uro pravi: »To j© prehitro za mestne ulice, pa tudi na deželi ta hitrost ni Dosebno varna!« Pri 120 kilometrih na uro: »ALi si prepričan, da so vse zavore v redut« Pri 140 kilometrih: »Pozor, tvoje življenje visi na nitki!« Pri 150 kilometrih pa vpraša glas iz mikrofona zaskrbljeno: »Ali si uredil vse potrebno za svoi pogrebi« OBJAVE TRBOVELJSKE MATERE - POZORI V bivši Pokeljškovi mesnici pri Dimniku se bo spet razdeljevalo polnomastno mleko v prahu za dojenčke do 1 leta starosti in sicer dne 16. maja t. 1. Mleko s© bo delilo spe«t brezplačno po starem redu v,es dan S seboj naj prinesejo matere legitimacije iz pos veto vadnice ter vrečke za mleko. Mestni odbor AFŽ Trbovlje STARSI - POZOR! Vpisovanje za I. razred II. osnovne šole v Trbovljah bo od 13. do 17. maja vsak dan od 9. do 11. ure v pisarni. Upravlteljstvo drž. osn. šole Trbovlje II. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Od 17. maja opoldne do 19. maja zjutraj dr. Vladimir Komorovsky v ambulanti. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem primariju bolniS. niče v Trbovljah, dr. Virgilu Krasniku, ki me je s svojo spretno roko rešil težkega trpljenja na želodcu ter mi s tem vrnil ljubo zdravja. Prisrčna hvala tudi strežnemu osebju. Aloja Podmenik, Trbovlje — Loke 261. ZAHVALA Ob nenadni smrti nepozabnega sina, brata, strica in svaka Stojana Vodlškarja. s* najtopleje zahvaljujemo vsem. ki so £* spremili na njegovi zadnji poti. Posebej s® zahvaljujemo upravi rudnika Trbovlje * Hrastnik, obratovodji inž. Peternelu, tov. Stanetu Pečarju, gasilskim, športnim, pevskemu in drugim društvom, godbi ter mno* žičnim organizacijam kakor tudi vsem darovalcem cvetja in onim. ki so se poslovili ob njegovem grobu. - Žalujoča mati, brdfc se-str© in ostalo sorodstvo. OB PRAZNIKU ZMAGE — 15. MAJA, pošilja svoje borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom Zasavja, odjemalcem svojih prvovrstnih izdelkov: »PROJE« — RŽENE SLADNE KAVE — OVSENIH KOSMIČEV itd. Liubliana Šmartinska cesta 30 SK RUDAR : SK ZAGORJE 9 H : 7 Vt Zagorski šahistl so postali solo aktivni. Na povratno tekmo jih je prišlo H- Na dvoboj so se dobro pripravili. Na prvih dveh deskah'je bil rezultat 2:0 za Zagorje. Dspe-hi so naslednji: 1. Bugel—Bertoncelj 0:1, 2. Jazbec st.— Lado Gregl 0:1. S. Opresnik—Kordež 1:0, 4. Jordan—Možgon 1:0. 5. Pajk—Orel 1:0. R. Vek—Jokovič 1:0, 7. Jazbec ml.—Marinko 0:1, 8. Kozina—Hribovšek 0:1, 9. Gala— Lebeničnik 1:0, 10. Zupančič—Blatnik 1:0. 11. Ovnič—Zupan */«:%. 12. Kukovič—Ule 1:0. 13. Baievec—Sušnik 0:1. 14. Pajer—Skrabar 0:1. 15. Kozmus—Lardi 1:0. IR. Goljuf— Raganzin 17. Jereb—Mirko Gregl 14:'/,. Prvo navedeni so člani šahovskega kluba »Rudarja« v Trbovljah. Zadnjo nedeljo v preteklem mesecu se je odigral v Trbovljah brzotumir za mesec april. Ddeležilo se ga je 12 šahistov. Potek je bil zanimiv. Zmagal je Frece z 8 točka mi. Drugi ie bil Opresnik. tretji 1n četrti 1 Delovni kolektivi ndustrije gradbenega materiala v Zagori U »KERAMIKE« v Izlakah C Ikrajnega gradbenega podjetja v Trbov!ji čestitajo delovnemu ljudstvu v Zasavju ob prazniku »DNEVA ZMAGEc ah t POSLUŽITE SE NAŠIH IZDELKOV, KI VAM JIH NUDIMO PO UGODNIH CENAH Vek tn Bugel. peti, šesti in sedmi pa Jazbec ml., Kreže >n Lavrič- Tudi glavni turnir za prvenstvo Trbovelj je zanimiv. Prinesel je veliko presenečenj. V vodstvu je Bugel z 9 točkami od 10 odigranih, sledijo mu Frece, Jordan in drugi. Edini poraz jo zadal Ruglu pionir Jazbec. Točko je odvzel tudi Frecetu, pol točke pa Opresniku. Udeleženci tega turnirja se pozivajo, da redno obiskujejo šahovske večere, da bo mo; goče v juniju zaključiti turnir. H. J. SAH V TRBOVLJAH V petek, 2. maja, je bil v Trbovljah od igran šahovski brzoturnir za mesec maj Med 10 udeleženci je zmagal tov. Taušič z 8 točkami. Drugo tn tretjo mesto si delita tov. Jazbec st. in tov. Opresnik s 6 točkami. Cetrlo. peto in šesto mesto so si osvo. jili tovariši Jazbeo ml„ Drnovšek in Ovnič s 5 točkami. V počastitev RO letnice rojstva maršala Tita bo v nedeljo, 25. maja, v rudniški re stavraciji v Trbovljah moštveni brzoturnir za prvenstvo okraja. Zmagovalec dobi krasen pokal. Vsako društvo se' lahko priglasi z več moštvi. Pozivajo še šahistl iz Radeč, Hrastnika in Zagorja, da se tekmovanja udeleže Podrobna pojasnila Se slede. H, J. PREKLIC Izgubljeno člansko sindikalno izkaznico št. 27894 proglašam za neveljavno. — Jože Medved, Trbovlje I., Loke 87. PRODAM dobro ohranjen, globok otroški voziček 10 posteljico — košaro. Vprašati v uredništvu. PRODAM globok otr-fiški voziček, tapeciran, dobro ohranjen, z žimnico tn odejico za 10.000 din-— Slivnik, Zagorje 21. Izdaja Okrajni odbor OP Trbovlje. UrejnJ« uredniški odbor Odgovorni urednik 8tane Šuštar Tlak Tlak&rue »Ljudske pravico« * 1 11 Ljubljani Naslov uredništvo ta oprave! Trbovlje oprava rudnika Trbovlje-H ra»P nlk Telefon št 5« - Račun pri podružniol Narodne banke v Trbovljah št 814-90332-3 - List Izbala vaak četrtek — Rakopleov n« vračamo: orispevkt za Ust morajo bit! T uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj- - Mesečna naročnina 20 din. četrtletne RO din polletna 120 din. celoletna 340 din- - Posamezna številka na 4 atraneb stan* v knlportnžl k din no R straneh pa R din — čestita vsemu delovnemu ljudstvu v Zasavju k prazniku Dneva zmage Obiščite naše predstave in podprite nas v našem delu! OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV V TRBOVLJAH r izreka ob pravniku DNEVA ZMAGE iskrene čestitke vsem svojim članom in borcem NOV ter preko njih vsemu delovnemu ljudstvu v Zasavju \