Št. 4 (16.349) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od i do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _______ TRST - UL Montecchi6-Tel.0407786300,fax040 772418 ' enak) 1 - Tel. 0481 533382, fax 0481532958 A •-/ ■ ■ . 20 / P » P « 14-3 v.GORICA ^ostanite naši naročniki REDA, 6. JANUARJA 1999 MONETARNA UNIJA / DAN PO TRZNEM DEBUTU NOVE EVROPSKE VALUTE Evro se stabilizira, njegov ugled v svetu pa narašča V glovnem je ohranil začetne tečaje - Evropske borze pozitivne FRANKFURT, MILAN - Tudi dragi dan po tržnem krstu je evro potrdil, da se je rodil kot močna in ugledna valuta, ki bo pomagala k politični integraciji Evrope in k uravnovešanju globalnih gospodarskih in finančnih procesov. Po ponedeljkovi evforiji z zaslužki, ki so se gibali okrog petih odstotkov, so se evropske borze včeraj umirile, vendar so povečini ohranile pozitivne predznake, tako kot tudi evro, ki je na denarnih trgih vsega sveta utrdil začetne tržne tečaje. Po tečajnici Evropske centralne banke je ohranil ponedeljkovo razmerje do dolarja, se rahlo okrepil do britanskega funta in nazadoval do Švicarskega franka, vendar so nihanja tako neznatna, da lahko govorimo o pričakovani stabilizaciji nove valute. Tudi včeraj so se nadaljevali pozitivni komentarji o evrovem debu-tu, ki ga je posebej pohvalil uradni Bonn, medtem ko je iz daljnega Urugvaja - ki mu pravijo južnoameriška Švica zaradi njegove visoko razvite bančne in finančne dejavnosti - prišla vest, da bo tamkajšnja centralna banka spremenila del svojih zdaj pretežno dolarskih rezerv v evro, ker pričakuje, da se bo evropska valuta v naslednjih treh letih občutno okrepila. O usodi evra pa je resnici na ljubo zaenkrat mogoče samo ugibati, kajti njegovo pravo vrednost bo določil šele čas. Na 11. strani ZDA-KUBA / PREMIK Clinton omilil embargo proti Kubi, ne da bi podprl režim Z novimi pobudami hoče le dodatno pomagati ljudstvu NEW YORK - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj napovedal vrsto ukrepov, ki naj bi omilili embargo proti Kubi, takoj pa je pojasnil, da v nobenem primeru ne namerava revidirati bistva vvashing-tonske politike do režima Fidela Castra. Clinton je pooblastil obnovo poštne službe med ZDA in Kubo, povečanje letalskih poletov med državama, obnovitev bančnih nakazil ameriških državljanov kubanskim sorodnikom in prijateljem. S tem bo v bistvu odprl vrata prodaji prehrambenih in kmetijskih pridelkov in proizvodov posameznikom in nevladnim strukturam. V včeraj v VVashingtonu objavljenem komunikeju je Clinton poudaril, da vse te pobude »težijo k pomoči kubanskemu ljudstvu, ne da bi pri tem okrepili sodelovanje s kubansko vlado« Fidela Castra. Bela hiša torej hoče ohraniti pritisk na kubanski režim, tako da bi se ta demokratiziral. Oktobra je predsednik Bill Clinton zavrnil predlog skupine predvsem republikanskih senatorjev, ki so predlagali ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj bi imela za nalogo revizijo ameriške politike do Kube, ne da bi bistveno spremenili dosedanji embargo. Uradni viri so medtem potrdili tr ditve tiska, da bodo dovolili pred- stavnikom baseballske ekipe Orio-les iz Baltimorea, da odpotuje v Havano že ta teden. Organizirali naj bi športna srečanja, izkupiček pa naj bi namenili kubanskim človekoljubnim organizacijam. To v marsičem spominja na tako imenovano »ping-pong diplomacijo« nekdanjega republikanskega predsednika Richarda Nixona, ki je postavil temelje kasnejši izboljšavi odnosov med ZDA in Kitajsko. S Kitajsko je šlo še kar lahko, saj je bila daleč, s Kubo bo precej težje, saj je pred domačim pragom, tako da so se Američani vmešavali v kubanske zadeve, še preden je oblast prevzel Fidel Castro. Intervju s tržaškim tajnikom CGIL TRST - Tržaško gospodarstvo preživlja delikatno fazo tranzicije. Se vedno sta v teku privatizacija in reorganizacija nekdanjih javnih podjetij, obsežne spremembe pa so v teku tudi v javnih upravah. O tem smo se ob prelomu leta pogovorili s tržaškim pokrajinskim tajnikom zveznega sindikata CGIL Waldyjem Catalanom, ki v intervjuju opozarja na nekatere nevarnosti sedanje tranzicijske faze, pa tudi na nekatera spodbudna znamenja na tržaškem gospodarskem prizorišču. Na 5. strani Izraelski poslanec obtožuje Generali TRST - Izraelski poslanec Michael Kleiner je med včerajšnjo tiskovno konferenco v Jeruzalemu obtožil zavarovalno družbo Assicurazioni Generali iz Trsta, da je lagala, ko je trdila, da ni prejela odškodnine za lastnino, ki so jo po dragi svetovni vojni nacionalizirali v vzhodni Evropi. Očitke je izrekel tudi na račun Vatikana. Tako Vatikan kot Assicurazioni Generali sta Kleinerjeve obtožbe zavrnila: pri zavarovalnici so mnenja, da je Kleiner v pričakovanju bližnjih volitev dejansko samo ponovil svoje znane lažne obtožbe. Na 6. strani Trst: še o konvenciji AGEGAS-obCine TRST - Občinski sveti okoliških uprav bodo v prihodnjih dneh vzeli v pretres konvencijo s podjetjem ACEGAS o upravljanju nekaterih javnih služb in servisov. Z zadevo bi se morali ukvarjati pred koncem leta, skupščine pa so razpravo odložile v pričakovanju novih predlogov ACEGAS, ki so - kot kaže - izdelani in bodo v kratkem j predloženi. Spremenjena konvencija izpostavlja finančno in ne zgolj podjetniško plat ponujenih storitev, v dokumentu pa se podjetje obvezuje za spoštovanje nekaterih pogojev. Na G.strani Zdravstvena ustanova zavrača očitke GORICA - Sanitarni ravnatelj Goriške zdravstvene ustanove Davide Furlanis je včeraj zavrnil očitke zaradi selitve patološke anatomije iz Gorice v Tržič. Odločitev je bila znana že štiri leta in ji ni nihče oporekal, je dejal, uporabnikom pa je zagotovil, da bodo v Gorici vsekakor ohranili vse dosedanje storitve, roki čakanja se ne bodo podaljšali, kakovst dela pa bi se morala ob sočasnem prihranku na stroških celo izboljšati. Na 10. strani VLADA / VRH PO SOBOTNEM POKOLU SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V KRANJSKI GORI Proti mafiji z navadnimi zakoni Preiskave še v slepi ulici - V Vifforii na Siciliji pokopali pobite Holzer z izredno drugo vožnjo do zmage Italijanski reprezentant z Južne Tirolske prvič slavil v veleslalomu - Jure Koširje bil 13. Kosovski Albanci iščejo skupno politično platformo TIRANA - Politični predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (UCK) Adem Demaqi se je v Tirani ločeno sestal z albanskimi voditelji. Pogovori so bili kot kaže uspešni, saj je Demaqi pristal na srečanje z zmernim kosovskim voditeljem Ibrahimom Rugovo, tako da bi uresničili »skupno platformo« med vsemi albanskimi političnimi silami. Rugova in Demaqi sta si že dalj časa v laseh, ker prvi kot balkanski Gandhi zagovarja diplomatsko rešitev, dragi, ki je zaradi dolgih let zapora znan kot balkanski Mandela, pa zagovarja radikalnejše rešitve. Premier Majko se je seveda zavzel, da bi kosovske albanske politične sile uresničile skupno vizijo kosovske bodočnosti in bi prenehale z medsebojnim obtoževanjem. Prav različna stališča so dosedaj onemogočala skupen nastop vseh kosovskih Albancev. Na 9. strani RIM, VITTORIA - Za okrepitev boja proti mafiji niso potrebi novi izredni zakoni, dovolj je dosledno in učinkovito izvajanje obstoječih. Vlada pa si bo prizadevala za obnovitev določila o trdem zaporu za mafijce, kakršnega predvideva tako imenovani člen 41 bis. To je rezultat včerajšnjega vrha proti mafiji, ki ga je sklical predsednik vlade D’Alema po sobotnem mafijskem pokolu v mestu Vittorii na Siciliji. Preiskovalci doslej niso odkrili storilcev in organizatorjev pokola, včeraj pa so v Vittorii pokopali pet oseb, ki so v njem izgubile življenje. Kaže, da sta bila dva izmed pobitih slučajni žrtvi. Na 2. strani KRANJSKA GORA -Italijan Patrick Holzer (na sliki) je zmagovalec četrtega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v Kranjski Gori. Južni Tirolec je po zaslugi odlične druge vožnje za 24 stotink sekunde premagal vodilnega po prvi vožnji Avstrijca Christiana Mayerja, tretje mesto pa je zasedel še en Avstrijec Hans Knauss (+31). Od Slovencev se je do točk dokopal le Jure Košir, ki je zasedel 13. mesto. Pred Kranjsko Goro je Holzer leta 1992 dobil tekmo v superveleslalomu v Garmisch Par-tenkirchnu, v veleslalomu pa je bil doslej njegov naj večji uspeh drago mesto na nedavni tekmi v Alta Badii. Na 12. strani NOVICE r RIM / POLITIČNA SCENA VLADA / VRH PO SOBOTNEM POKOLU Aretacija po nedolžnem ga je povsem šokirala PORDENONE - Po pomoti je Sest dni preživel v zaporu, osumili so ga sodelovanja pri ropu na neko banko, ko pa so izpustili, pa se ni vrnil domov, temveč je lačen in zanemarjen taval ob vojaški bazi v Avianu. Sedaj je Tonino Maglioni iz Carsobja v karabinjerski kasarni, kjer Čaka, da pride ponj žena. Našli so ga karabinjerji, katerim je povedal, da je zmeden, da mu ni prav jasno, kaj se mu je pripetilo in da je šokiran zaradi aretacije in zasliševanj. V pričakovanju na svojce veliko Časa prebije pred televizijskim sprejemnikom, a vsakokrat, ko vstopi marešal, ki poveljuje postaji, sunkovito vstane in se postavi v mimo. V Neaplju spet streljanje s tremi smrtnimi žrtvami NEAPELJ - Nasilje v Neaplju je vCeraj terjalo tri smrtne žrtve in dva ranjena. V obračunavanju med raznimi kamoristiCnimi Hani sta v zasedi izgubila življenje 27-letni Maurizio Famatale in 29-letni Antonello De Liso, nanju so streljali z brzostrelno pištolo. V spopadu s karabinjerji pa je bil ubit neki ropar: potem ko so mu večkrat ukazali, naj se ustavi, so ga smrtno ranili. V popoldanskih urah so ranili brata nekega kolovodje iz Miana, kar bo verjetno sprožilo reakcijo in krvav odgovor. V kraju Volla pa so v nogo ranih lastnika nekaterih javnih lokalov, vendar naj bi v tem primem šlo za maščevanje v zvezi z izsiljevanjem ali odemštvom. Zaradi okvare na žičnici potnike spustili z vrvmi GORTINA DAMPEZZO - Nekaj desetin smučarjev je vCeraj zjutrajh obtičalo na sedežnici na Col Gallina na Prelazu Falzarego, nad Gortino DAmpezzo. Hidravlični sistem je nenadoma odpovedal, spodletela so tudi vsa prizadevanja, da bi ga pognali s pomožnim motorjem. Tako ni preostalo drugega, kot da nekaterim smučarjem pomagajoi z lestvami, do tistih, ki so bili najvisje, okrog 5 metrov od tal, pa se je pomožno osebje spustilo po nosilni vrvi, nakar so jih privezali s posebno varnostno napravo. ŽiCnica naj bi se ustavila, potem ko je v zaviralnem sistemu počila cev z oljem . V takih primerih se vsi sedeži avtomatično ustavijo, tako da ni nevarnosti za potnike. S pokopališča v Temiju odnesli Seccijev kip TERNI - Iz kapele družinske grobnice v Temiju so neznanci odnesli manjši bronast kip Torquata Seccija, nekdanjega predsednika združenja družin žrtev pokola v Bologni. V isti grobnici poleg Torquata, M je umrl leta 1996, potiva tudi njegov sin Sergio, ki je izgubil življenje ob atentatu na bolonjsko postajo 2. avgusta 1980. S preiskavo se ukvarjajo karabinjerji iz Temija. Nemec ugriznil mestnega redarja MILAN - Avtomobil renault 21 je imel motor prižgan, v njem je mimo spal 32-letni Nemec Stefan Andrasek. Ko ga je neM mestni redar prebudil, pa mu je iz toka skušal iztrgati pištolo, in ko mu ni uspelo, ga je ugriznil v roko. Posegli so še drugi redarji, ki so Andraseka spravili za zapahe: ugotovih so, da sicer živi v Milanu, vendar je brez stalnega bivališča in brez zaposlitve, imel pa je že opravka s sodišči, poleg tega je še zasvojenec z mamih. Cossiga peha Romana Prodija v Bruselj Premier Mossimo D'Alema svari pred pretirano polemiko RIM - Spomladanske evropske volitve, ki bodo pomemben test za vse italijanske stranke, saj bodo izmerile težo vsake od njih (voli se s proporCnim sistemom), volitve novega predsednika republike, referendum o volilnem sistemu in prenova evropske komisije so vprašanja, ki v teh dneh napajajo politično polemiko v Italiji. Zlasti dejavni so predstavniki Sredinske radikalne unije Francesca Cossige in tudi sam bivši predsednik republike, ki bi rad ujel kar dve muhi na en mah: prepričal bivšega premiera Romana Prodija, naj kot bo kandidat bivših demo-kristjanskih komponent za evropski parlament in naj kot tak kandidira tudi za predsednika evropske komisije. S tako kandidaturo bi Cossiga, ki bi rad vrnil političnemu centru tisti vpliv, ki ga je imel še pred nekaj leti s Krščansko demokracijo, uveljavil center, obenem pa razbil osovraženo Oljko, ki združuje reformistično levico in sredinske sile krščanskega navdiha. Obenem pa bi najbrž tudi krepko razmigal vode v tekmi za predsedstvo republike. Cossiga je tudi včeraj v intervjuju za turinski list La Stampa pozval Romana Prodija, naj sprejme kandidaturo »sicer bo naravni kandidat za to mesto bivši premier Giuliano Ama-to«. Predsednik vlade Massimo DAlema je skušal pomiriti razbur- kane vode. V dopoldanskem radijskem pogovoru s poslušalci radijske oddaje Radio anchTo je DAlema dejal, da je Romano Prodi italijanski kandidat za predsedstvo evropske komisije. Dodal pa je, da ta kandidatura ne sme postati predmet notranjeitalijanskih političnih špekulacij in »polemike«, ki bi samo šibile kandidaturo. DAlema ocenjuje namreč, da je izbira predsednika evropske komisije predvsem domena premierov članic Evropske unije, kandidat lahko prodre samo, če lahko raCuna na podporo večine clanic. Dodal je, da ne bo sklical sečanja stank večinske koalicije za potrditev take kandidature, ker bi jo samo razvrednotil. Prodijevo kandidaturo je podprl tudi tajnik Levih demokratov VValter Veltroni, ki se je dejal, da je Prodi res človek evropskega formata in zavezt za integracijo Stare celine, obenem pa se zavzel, da bi se sestala koordinacija Oljke in dala novega zagona zavezništvu. Pri tem je Veltroni polemiziral s Cossigo in njegovo naravananostjo proti Oljki. Prerekanje v vladnem zavezništvu je prepričalo predstavnika Zelenih Maura Paissa-na, da je pozval premera naj se posveti tudi zavezništvu in utrjevanju politične kohezije, sicer »je nevarno, da ne bomo prehodili dolge poti«. Proti mafiji dovolj navadni zakoni Vlado pa si bo prizadevala za obnovitev določila o trdem zaporu proti mafijcem RIM, VITTORIA - »Za okrepitev boja proti mafiji niso potrebi novi izredni zakoni, potrebno je le dosledno in uCino-vito izvajanje obstoječih. Vsekakor pa bomo ohranili trd zapor za mafijce, kakršnega predvideva tako imenovani člen 41 bis. To določilo bo v kratkem zapadlo, a vlada si bo prizadevala, da bi ga potrdili.« Tako je pravosodni minister Oliviero Diliberto strnil rezultate vrha proti mafiji, ki se je odvijal vCeraj popoldne v palači Chigi v Rimu. Povod za njegovo sklicanje je dal mafijski pokol, v katerem je bilo minulo soboto pobitih pet oseb v sicilskem mestu Vittorii (na tlefo-to Ap policaj na straži) v pokrajini Ragu-sa. Sestanek je vodil predsednik vlade Massimo DAlema, udeležili pa so se ga še podpredsenik Sergio Mattarella, notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, pravosodni minister Diliberto, poveljnik policije Ferdinande Masone, poveljnik karabinjerjev Seregio Siracusa in poveljnik finančnih stražnikov Rolando Mo-sca Moschini. Kot je ob koncu sestanka povedal Diliberto, je bil na njem govor tudi o možnosti, da bi poslali na Sicilijo vojsko za sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu. Možnosti niso izključili, vendar je za zdaj ne nameravajo izkoristi-ti.Seveda je bil na sestanku tudi govor o preiskavah, ki so v teku za odkritje organizatorjev in izvršilcev sobotnega pokola. Znano je, da so minulo noč aretirali več oseb, a za zdaj ni jasno, ali gre za ljudi, ki bi lahko bili tako ali drugače vpleteni v krvavem dogodku. Pristavimo naj, da se je predsednik vlade DAlema ob koncu vrha sestal tudi s predsednikom parlamentarne komisije za boj proti Mafiji Ottavianom Del Turcom. Na srečanju je tekla beseda1- o sodelovanju med zakonodajno in izvršno oblastjo v boju proti organiziranemu kriminalu in še posebej o potrebi po obnovitvi določila o trdem zaporu za mafijce. Medtem pa so včeraj v Vittorii pokopali žrtve sobotnega pokola. Skoraj istočasno so se vršili štirje pogrebni obredi v prav tolikih cerkvah. Skupen obred sta imela le Salvatore Ottone in Rosario Salerno, ki naj bi bila slučajni žrtvi mafijskega nasilja. Tu se je tudi zbralo veliko pogrebcev. Pogrebnih obredov za Angelom Mirabello, Claudiom Motto in Ema-nuelejem Nobilejem pa so se udeležili skoraj izključno prizadeti sorodniki. MILAN / PROTEST PRED SEDEŽEM SISAL Proti obremenitvi konjskih dirk Predstavniki vlade se bodo pogovorili z manifestanti o možnih rešitvah MILAN - Lastniki konj, uslužbenci. konjušnic in hipodromov, konjeniki, skratka predstavniki vseh kategorij, ki sodelujejo pri konjskih dirkah, so včeraj manifestirali v Milanu. Iz protesta zoper večjo davčno obremenitev športnih stav, ki naj bi hudo oškodovale konjske dirke, so s 1. januarjem zaprli hipodrome, včeraj pa so se podali na milanske ulice (telefoto Ap) in v sprevodu manifestirali pred sedežem družbe Sisal, ki upravlja stave. O vprašanju bo v prihodnjih dneh poročal parlamentu minister za kmetijstvo Paolo De Castro, podtajnik Roberto Borroni pa je dodal, da bo vlada pomagala sektorju, čeprav je zabredel v težave, ker se ni znal prenoviti in prenoviti svoje ponudbe. ___________RIM / PRED POROTNIM SODIŠČEM_____________ Jutri se bo pričel proces o fojbah Na zatožni klopi 77-letni hrvaški državljan Oskar Piskulič, ki ga ne bo na obravnavi RIM - Pred sodnim zborom rimskega porotnega sodišča se bo jutri pričel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Pisku-liču, ki je obtožen genocida in večkratnega umora italijanskih državljanov. Gre za tako imenovani proces o fojbah na osnovi dolgoletne preiskave, ki jo je vodil javni tožilec Giuseppe Pititto. 77-letni Piskulič se ne bo predstavil v sodni dvorani. Pititto je za genocid in za umore Italijanov v fojbah v obdobju 1943-1947, poleg Pi-skuliča, osumil tudi Ivana Motiko in Avjanko Margitic, ki pa sta med preiskavo umrla. Javni tožilec je sodni postopek proti trem priletnim hrvaškim državljanom začel na osnovi sodnih prijav sorodnikov nekaterih Italijanov, ki so med vojno in po vojni končali svoja življenja v istrskih fojbah. Pititto je med preiskavo izdal tudi mednarodno tiralico za tri osumljence, njegovo zahtevo pa je sodnik za prehodne preiskave zavrnil, ker so osumljenci priletne osebe in ker ni pravnih razlogov za njihovo aretacijo. Hrvaška je vsekakor dala jasno vedeti, da na- sprotuje aretaciji in torej izročitvi Italiji Piskulica, Motike in Margitičeve. Sodnik za preliminarne preiskave Alberto Macchia je svojcas zavrnil in izničil Pitittovo obtožnico z utemeljitvijo, da so bili zločini izvršeni na ozemlju tedanje Jugoslavije in da torej po mednarodnem pravu ne sodijo v pristojnost italijanskih oblasti. Pititto je takoj vložil priziv proti razsodbi kolege Macchie in vso zadevo je zato vzelo v roke kasa-cijsko sodišče. Kolegij vrhovnega sodišča je lanskega 22.aprila razveljavil sklep sodnika Macchie z utemeljitvijo, da je italijansko sodstvo pristojno za sojenje Motiki in Pi-skuliču (MargitiCeva je medtem umrla) ter s tem dokončno priznalo legitimnost Pittitove preiskave. Z zadevo se je začel ukvarjati drugi sodnik za preliminarne preiskave Claudio Tor-tora, ki je 18.septembra lani dokončno poslal pred poroto Motiko in Piskulica. Pititto, ki je vložil priziv proti sklepu sodnika Macchie, je izrazil veliko zadovoljstvo nad odločitvijo sodnika Tortore. Motika, ki ga je Pititto označil kot najveCjega krivca za fojbe, je umrl v začetku lanskega oktobra v bolnišnici v Puli. Bil je star 91 let. Pitittova preiskava se je vseskozi prepletala s politično polemiko o fojbah, ki jo je napihovala nacionalistična desnica ob' podpori nekaterih ezulskih organizacij. Nekateri zato tolmačijo proces kot politično in zgodovinsko revanšo nad komunizmom in nad Titovo Jugoslavijo. S tega vidika je Pitittova obtožnica zelo sporna, saj v bistvu osvaja tezo, da so v istrska in kraška brezna končali ljudje le zato, ker so bili italijanske narodnosti. Javni tožilec je v preiskavo sprva vpletel tudi nekatere italijanske in slovenske državljane, o katerih se potem ni veC govorilo. PiskuliCu bi moralo sprva soditi drugo rimsko porotno sodišče, ki mu predseduje Gianvitto-re Fabbri. Ker je bil predsednik svojcas soudeležen v Pitittovo preiskavo se bo proces odvijal pred prvim porotnim sodiščem (predsednik Francesco Amato), ki trenutno sodi domnevnim morilcem mlade univerzitetne študentke Marte Russo. ALPE-JADRAN Sreda, 6. januarja 1999 ČEDAD / TRADICIONALNI DAN EMIGRANTA CELOVEC / DEŽELNOZBORSKE VOLITVE Odraz organiziranosti Slovencev na Videmskem Govorila bosta Antonio Martini in Dino Chiabai Velika podpora za Demokracijo 99 Gibanje, v katerem je tudi slovenska EL je zbrala podpise za vložitev kandidatne liste ČEDAD - V skladu s staro slovensko navado bo zbrane v gledališču Ri-stori danes popoldne najprej pozdravila pesem, tokrat so organizatorji to prijetno nalogo zaupali zboru Nove stazice iz Laz v občini Podbonesec. Tako bodo udeleženci letošnje izvedbe Dneva emigranta, ki ga pod pokroviteljstvom čedajske občine prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine, najprej prisluhnili petju Novih stazic, ki izvajajo slovensko nabožno glasbo v stari, pristni obliki. Po nabožni ljudska glasba: mlad sestav Beneške korenine bo podal nekaj sodobnih priredb domačih skladb. Pred uradnim delom prireditve pa Se ljudski ples v izvedbi Rezijanske folklorne skupine. Po daljšem obdobju se tako v Benečijo vrača ta predstavnik izredno zanimivega in starodavnega ljudskega izročila, na letošnjem Dnevu emigranta bo skupina nastopila z izcrpnejšim prikazom Tokrat bodo v kulturnem programu nastopili tudi rezijanski godci in plesalci značilnih rezijanskih plesov. V imenu organizatorjev bo danes popoldne v Čedadu spregovoril predsednik Zveze slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu Dino Chiabai. Pomembna organizacija je v lanskem letu slavila 30 let delovanja in bo zato današnja prireditev tudi priložnost za obračun opravljenega dela, predvsem pa za oris današnjega stanja tako glede slovenske organiziranosti v videmski pokrajini kot v splošnem slovenske manjšine v Italiji. Vsekakor pa je pomemben pokazatelj slovenske organiziranosti v Benečiji prav današnja prireditev. Današnji slavnostni govor- nik pa bo Antonio Martini, predsednik deželnega sveta FJK. Kulturni program bo tudi sklenil celotno prireditev, v zaključnem delu se bo občinstvu predstavilo Beneško gledališče z novo komedijo Beneški petrol, ki jo je napisal Marco Predan, režiral pa Marjan Bevk. CELOVEC - Zveza Demokracija 99, ki jo na avstrijskem Koroškem sestavljajo Zeleni, Liberalni forum ter slovenska Enotna lista, je za kandidaturo na koroških deželnozborskih volitvah, ki bodo 7. marca, brez težav dosegla zahtevano podporo, je včeraj za avstrijsko tiskovno agencijo ARA dejal vodja volilnega tabora Klaus Berger. Po njegovih besedah je Demokracija 99 v vseh štirih volilnih okrajih že presegla zahtevano število stotih izjav podpore. »Ta množična podpora kaže željo Korošcev in Korošic po več demokracije v deželi,« je ugotovil eden izmed vodilnih kandidatov zveze, predstavnik Zelenih Michael Johann. Demokracija 99 naj bi predstavila svoje vodilne kandidatke in kandidate v četrtek. Gibanje Demokracija 99 je nastalo kot zveza malih strank, ki nasprotujejo koroški volilni zakonodaji in predvsem 10-odstotnemu vstopnemu pragu, ki jim je doslej preprečil, da bi dobile osnovni mandat v deželnem zboru. Gibanje, ki mu javnomnenjske raziskave napovedujejo okoli 6 odstotkov glasov, je že napovedalo, da bo, tudi če bi uspelo osvojiti osnovni mandat v koroškem deželnem zboru, vložilo priziv na avstrijsko ustavno sodišče zoper tako visok vstopni prag. Koroška je edina avstrijska zvezna dežela s tako visokim pragom. V vseh ostalih se vstopni prag suče med 4 in 5 odstotki. (GR in STA/APA) V Štanjelu protest zaradi premajne skrbi za lipicance ŠTANJEL - Žarko Trobec iz Štanjela je v domačem kraju pred trgovino, delikateso in mesnico Svagelj protestiral iz ogorčenosti nad novico, da bo matično vzrej no knjigo za lipicance vodila Avstrija oz. da se zanjo poteguje tudi Italija, kar je izvedel iz sredstev javnega obveščanja. Žarko je menil, da bo protest ne le v Ljubljani, ampak tudi v Sežani, a ga na Krasu zal ni bilo. S protestom, ki je trajal dobre tri ure, je želel pokazati, da je prav Lipica z več kot 400 letno tradicijo vzreje čistokrvnih kraških konj lipicancev domicil te pasme. Njegovemu mišljenju, ki ga je izrazil s plakatom, so se pridružili številni mimoidoči. Hkrati pa je Žarko Trobec tudi za revitalizacijo Štanjela in ohranitev življenja na vasi, štanjelskega gradu, pa tudi Lipice s svojimi plemenskimi kraškimi konji, ki predstavljajo bogato dediščino na Slovenskem. Tako se je pridružil zahtevam Društva prijateljev Lipice in Združenja rejcev lipicancev Slovenije po ohranitvi matične vzrejne knjige v Sloveniji. Olga Knez MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Naroči se na Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31, januarja) 330.000 lir, Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna >REDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. Ol. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 OGLEDALO Stoletju ideologij, velikih upov in gorja naj bi sledilo obdobje pravic Ace Mermoua V tem letu bomo veliko slišali in brali o dobrih namenih za prihodnje stoletje. Predvidevanja za naslednje tisočletje presegajo vse naše možnosti vedeževanja. Pred tisoC leti je nekaj desetin milijonov Evropejcev, ki niso niti vedeli, da so to, Čakalo na konec sveta in živelo v mraku prve polovice srednjega veka. Po letu tisoč se je divji in redko naseljen kontinent pričel ponovno prebujati in sejati prva semena poznejšega modernega sveta. Glede Časa je zato prav, da smo previdni. V sodobni naglici je namreC eno samo stoletja epoha. Zato, da ne bi zreducirali časa na današnji dan, je vseeno pravilno, da izpostavimo vsaj nekaj vprašanj, s katerimi se bomo (morda) sooCali. Po stoletju ideologij, ki so prižgale velika upanja, obenem pa povzročile tudi mnogo gorja, bi danes izpostavil dobo pravic. Boj za pravice se lahko že pri seštevanju spreminja v novo utopijo. Če ima danes beseda negativen prizvok, je potrebno vsaj upanje. Odpoved večjim upanjem, redukcija življenja na upravljanje sedanjosti in vedno večja moč procesov, ki se nam zdijo viru-talni, ne dajejo kulturi, politiki in realnemu gospodarstvu zagona, predvsem pa ga ne dajejo posameznikom, ki živimo naše konkretno in drobno življenje. Minimalistična obzorja so v svojem bistvu konservativna, saj želijo ustvariti videz, da je legitimna težnja po polnejšem in boljšem življenju nespametna utopija. S polnejšim in boljšim življenjem ne mislim le na kopičenje blaga in denarja, saj bo to v bodoče vprašljivo. Izpostavljanje pravic je zato argument, kar odganja misel na tehnično upravljanje sveta, ki pomeni nadaljnje kopičenje moCi v maloštevilnih rokah. Mislim, da naCrt ne bo povsem uspel in to prav zaradi tega, ker bo vedno ve C ljudi na raznih kontinentih izpostavilo zahteve po svojih pravicah. Tematika pravic se morda zdi utopična, vendar se bo spreminjala v vedno množiCnejši pritisk. Ker bi želel našteti vsaj nekaj pravic, ki se nam zastavljajo ob koncu tisočletja, oziroma stoletja, naj ponovim nevarnost, da se bo seštevek zazdel sanjski oblak, a se tudi med oblaki sprožajo sile, ki spreminjajo podobo narave. Iz zornega kota moje, zahodne, kulture izgleda seznam takle: v ospredje bi postavil osebne, celo intimne pravice. Prva je pravica do lastnega življenja. Gre za to, da ga ne damo v zakup »drugim«. Problem je Marx označil s pojmom alienacija. Pravico imamo torej do lastnih Čustev, do ljubezni, do spolnosti, do družine, do vzgoje otrok in do lastnega »otroštva« ter nenazadnje do lastne smrti. Vsaka izmed omenjenih besed daje argumente za široko razpravo. Čustven svet je okrnjen, spolnost mnogokrat ujeta v primežu starih predsodkov ter moderne mercifikacije in stresa. Družina ostaja bistvena, vendar so na delu močne razk-rajalne silnice. Otroke dajemo vedno pogosteje v oskrbo drugim: institucijam, organiza- cijam itd. in to preko razumne mere. Celo smrt nam je vzeta, ko se nad pacientom izvaja terapevtsko nasilje. Gre torej za vprašanja, ki so moCno vezana na etiko, obenem pa na konkretno družbeno stvarnost. Marsikatera izmed teh pravic namreC odpade, Ce nima objektivnih pogojev, kot so pravica do izobrazbe, do informacije, do dela in prostega Časa, do zdravstvenih uslug itd. Cilji so visoki, marsikje zapisani v ustavah, njihova konkretna uresničitev ostaja zahtevna. Ce je stopnja omenjenih pravic v bogatem, zahodnem svetu marsikje zaskrbljujoča, je vendarle vsaj za večji odstotek prebivalstva znosna in celo dobro urejena. Za dve tretjini sveta pa je privid, ki si ga ljudje niti ne upajo sanjati. Globalizacija je, vsaj kot nam jo prikazujejo mediji, na ta vprašanja povsem gluha. V globalnem naselju se je namreC ustvaril izobraževal-no-informacijski sistem, ki izpostavlja uspehe in vprašanja moCnih, briše pa naše vedenje o svetu krize in revščine. Zahodna civilizacija krčevito brani svoj privilegiran položaj tudi tako, da se kulturno ograjuje od ostalih. Lahko je na primer pisati o islamskem inte-gralizmu ljudem, ki nič ne vedo o islamu, o problemih Azije in Afrike itd. V nevednosti je lahko manipulirati s pojmoma dobro in slabo. Ko sem prebral avtobiografijo Makoma X-a (o njej bom še pisal), sem spoznal, da zelo malo vem o ZDA, Čeprav sem o deželi prabral marsikatero knjigo. Odločilen je tudi zorni kot. Ko sem prebral koran s komentarji in zgodovinskimi notami, sem uvidel, koliko stereotipov sem si nabral znotraj svojega kršCan-sko-kulturnega horizonta. Lahko bi še našteval. Pravica do izobrazbe in informacije predpostavlja širjenje in ne oženje obzorja. Kakšen smisel ima zame, navadnega državljana. ki ne razpolaga z delnicami in ne igra na borzi, slediti stalnim informacijam o svetovnih borznih trgih, ne da bi vsaj približno vedel, kakšno je stvarno življenje ljudi za omenjenimi trgi. Seveda imajo tudi borzne informacije pomen, ker sežejo igre v moj žep, vendar ostajajo številke izjemno parcialno in zmanipulirano vedenje. V nedeljskem uvodniku italijanske Repubblice se je nekdanji direktor Časopisa Scalfari spraševal, zakaj italijanske množice niso pozdravljale nastanek evra, ampak so se omejile na Silvestrovo praznovanje. Pri tem je pozabil tudi na lastno krivdo. Italijanski tisk in televizija so bili tradicionalno šibki prav glede informacij o mednarodni politiki. Se danes izvem veC o svetu po slovenski televiziji kot po italijanski. 2e Jugoslavija je razvila bolj poglobljeno mednarodno informacijo kot Italija in tradicija je vsaj deloma ostala. Glede Italije naj omenim droben primer slabe informiranosti. V reklamnem vložku za evro je bil po italijanski televiziji govor o enajstih ljudstvih, ki so se združila. Reklama je podvajala star koncept enonacionalnih držav, saj je v omenjenih enajstih državah v resnici veC etnij in narodov. Tu pa smo že pri naslednjem bistvenem sklopu pravic. Neodtujljive so pravice do svoje verske, narodne, etnične, rasne in celo plemenske identitete. Zavest o večkulturnih prostorih izpostavlja nova vprašanja, saj so razlike očitne, Čeprav jih ponovno poskušamo poenostaviti. Nekateri v ZDA govorijo celo o tem, da bo vedno izrazitejša multikulturna podoba družbe izpodkopala enovitost države. Problem nastaja, ker se posamezne skupine začenjajo vedno izraziteje zavedati lastnih korenin. Dolgoletna politika ZDA je dušila prav to zavest. Ob vsakem napadu na Irak se sprašujem, v Cern je realna Sadamova moC. Zakaj ZDA prežijo nad obubožanim Irakom? Ima država res tako strašne vojaške arzenale? Vsekakor je čudna vojna, ko med napadom ne pade niti eno letalo, razen Ce se samo ne pokvari. Kje je in kolikšna je torej Sadamova moC, ki straši Ameriko? Kje je razlog za strah? S tem ne opravičujem tiranov, v svoji neinformiranosti pa slutim, da pomeni vprašanje verske in etnične identitete na svetovni ravni strah močnega, nevarni Kralj Matjaž, ki se lahko zbudi iz sna. Iz tega strahu se rojevajo novi nacionalizmi in rasizmi. Vprašanje pravic tako ostaja in bo še kako aktualno. Nujno bi moral spregovoriti še o pravicah do neonesnaže-nega okolja, do miru ter o vrsti drobnih pravic, ki postanejo velike za tistega, ki jih nima. Koliko implikacij na primer predpostavlja pravica, da smo neodvisni od mamil, začenši z alkoholom, pomirjevali, tobakom itd. Odvisnost od umetnih snovi je znamenje globinskega nalagodja, ki seže tako v Človekovo notranjost kot v širše družbeno tkivo. Zakaj nekdo ne prenesee jasnega in neprikritega pogleda v svet in življenje? Nepopolen seznam pravic odpira prostor, ki se nam kaže kot nekaj nedosegljivega. Morda pa se nam to zdi zato, ker je poglavje pravic prevratniško, Čeprav so omenjene pravice, ali vsaj večina izmed njih, zapisane v mnogih listinah, v mednarodnih dokumentih, sporazumih itd. DoseCi njihovo uresničitev pomeni morda res cilj brez konca, vendar ni to razlog, da jih odpravimo z zamahom roke, ki označuje povsem nerealistično iluzijo. PISMA UREDNIŠTVU Občina Sovodnje se je vedno borila za interese slovenske šole Spoštovani g. urednik! Z naslednjim dopisom nameravam odgovoriti na pismo ravnatelja in profesorjev Zavoda Trinko, ki je bilo objavljeno dne 23/12/1998 na raCun pokrajinske konference o šolski racionalizaciji z glavnim poudarkom na stališčih, ki naj bi jih zagovarjala predvsem sovo-denjski in doberdobski župan. Namen pisma je, da razjasni predvsem ravnatelju in profesorjem Zavoda Trinko, pa tudi širši javnosti, kakšna so stališča sovodenjske uprave glede zgoraj omenjenega vprašanja in tudi glede širšega problema razvoja slovenskega šolstva v zamejstvu, ki ga profesorji omenjajo v svojem pismu, in da pripomore tako k boljšemu razumevanju sicer dokaj zapletenega vprašanja. Z ozirom na prvi del odgovora moram na kratko opisati potek dogodkov zato, da bolje razjasnim svoje stališče, ki je obenem tudi stališče sovodenjske občinske uprave. Zakon je naprtil županom, da se v okviru pokrajinske konference lotijo problema racionalizacije šolskega omrežja. Kot polnopravni elani konference so se udeležili srečanj na pokrajini tudi predstavniki slovenskih občin. Sploh ni res, da se niso medtem slovenski upravitelji pogovarjali s predstavniki slovenskih šol, saj so se udeležili veC sreCanj, katerih je bil pobudnik sindikat slovenskih šol. Na omenjenih pogovorih je vsakokrat prevladalo stališče o vertikaliza-ciji obveznega šolstva z ustanovitvijo dveh ravnateljstev, enega v Gorici, drugega pa v Doberdobu. Sindikat slovenskih šol je tako stališče tudi predlagal na konferenci preko svojega tajnika. Upravitelji slovenskih občin smo tako stališče sprejeli in skupno sklenili na raznih pogovorih, da ga bomo zagovarjali na pokrajinski konferenci. Dodatnih informacij oziroma prošenj s strani drugih ustanov ali šolskih organov nismo nikdar dobili. Zato me kar Čudi, da se profesorski zbor zavoda Trinko pritožuje, da sploh nismo poslušali njegovih zahtev, za katere nismo bili nikdar seznanjeni. Za tem pa se je očitno nekaj zgodilo. Konferenca je sprejela stališče, da ne bo krčila ravnateljstev italijanskih šol v Gorici sklicujoč se na specifiko, ki jo predvideva zakon zaradi prisotnosti slovenskih šol na teritoriju. Od tedaj naprej se je zaCelo obdobje nejasnosti, negotovosti, zakulisnih iger in ostrih strankarskih pritiskov na širšo javnost in predvsem na slovenske upravitelje, ki smo bili prikazani kot tisti, ki hoCejo zapirati obstoječe slovenske šole oziroma ovirati njihov razvoj. Sam sindikat je tedaj deloma spremenil svoje prvotno stališče, med upravitelji pa ni bilo veC zaslutiti tiste složnosti, ki je bila razvidna od vsega začetka. Z ozirom na nove pogoje je so-vodenjska uprava izdelala svoje stališCe, ki ga je predložila na Pokrajino dan pred zaključkom konference. StališCe, ki predvideva vertikalizacijo obveznih šol v Doberdobu z enim ravnateljstvom ter ohranitev stanja v Gorici z zavodom Trinko in z enim ravnateljstvom za osnovne šole ter vrtce, izhaja iz prepričanja, da je taka rašitev v danih pogojih najboljša. Vertikalizacija v Doberdobu pomeni okrepitev šolske strukture na Doberdobskem in predvsem na Laškem, kar je osnovnega pomena za ohranitev oziroma okrepitev ter razvoj slovenske šole na tistem predelu teritorija. Ohranitev stanja na Goriškem pa izhaja iz dejstva, da je to konferenca predlagala za italijanske šole sklicujoč se na zakon, ki to dovoljuje zaradi prisotnosti slovenskih šol na teritoriju; zdelo se nam je vsaj neumestno, da bi v takih okoliščinah predlagali krčenje ravnateljstev za slovenske šole. Mnenja smo vsekakor, da bi morala biti racionalizacija slovenskih šol predmet širšega soočanja, v katero bi se morale vključiti poleg slovenskih občin tudi vse druge ustanove, ki so prisotne na teritoriju in ki so na en ali drugi način povezane z omenjeno problematiko. Glede širšega problema krepitve in razvoja slovenskega šolstva v zamejstvu, za kar nam omenjeni profesorski zbor oCita, da ga s svojimi stališči oviramo ali celo to, da zapiramo obstoječe slovenske šole, bi povedal naslednje. Občina Sovodnje je še edina slovenska občina na Goriškem, ki ima na svojem teritoriju dva vrtca in dve osnovni šoli. Upravitelji smo ob vsaki priložnosti zagovarjali to stanje v prepričanju, da predstavljajo omenjene strukture važen življenjski utrinek za vas, v kateri se nahajajo, in velik narodnostni in tudi politični pomen ne samo za našo občino, ampak tudi za širšo slovensko realnost v zamejstvu. Noben ekonomski oziroma finančni razlog bi ne upravičil morebitno zaprtje katerekoli omenjene strukture, ki pa mora obenem zagotoviti učencem najboljše in najbolj učinkovite didaktične osnove. Mislim, da je v takih okoliščinah dokaj pretirano trditi, da sovodenjski upravitelji ne skrbijo za slovensko šolstvo oziroma, da ga hoCejo celo okrniti. Se bolj Čudno zveni vse skupaj, ko se med podpisniki zgoraj omenjenega pisma pojavljajo tudi taki šolniki, ki vpisujejo svoje otroke v italijanske šole (zares lep in učinkovit naCin vrednotenja slovenske šole, ki velja za tako samo takrat, ko se nekomu splaCa) in taki, ki imajo v družinskih krogih predstavnike italijanskih desničarskih strank, ki gotovo niso naklonjeni slovenski manjšini in še manj razvoju slovenske šole v zamejstvu. Kakšno moralno osnovo imajo omenjeni gospodje, da se povzdigujejo (sami!) na raven edinih zagovornikov interesov slovenske šole in da očitajo drugim oviranje krepitve in razvoja slovenske šole v zamejstvu? Zupan občine Sovodnje ob SoCi Marco Petejan Odsotnost sredstev javnega obveščanja na sejah zgoniškega občinskega sveta Ob ugotavljanju že utečene odsotnosti sredstev javnega obveščanja z zasedanj zgoniškega občinskega sveta ter nerednega poročanja v zvezi z dejavnostmi te uprave, jemljemo na znanje z obžalovanjem, da je tovrstna raven skromnega upoštevanja prisotna tudi v primeru, da so na dnevnem redu ‘ odločitve dokajšnje pomembnosti, na primer odobritev proračuna za leto 1999, ki ga je skupščina odobrila dne 23.12.1998. Vse to prikrajša občane za dejansko informiranost o dogajanju, v njihovi občini. Občinski svet izraža željo, da bi sredstva javnega obveščanja v prihodnosti odmerila pravšnjo mero pozornosti delovanju občinskih organov in da bi bila deležna enakopravnosti tudi v primerjavi z drugimi občinskimi stvarnostmi na pokrajinskem ozemlju. Svetovalci zgoniškega občinskega sveta Pripis uredništva 23.decembra je bil atentat v . Vidmu, v katerem so umrli trije policisti. Številčno močno okrnjena redakcija je bila zaradi tega še dodatno obremenjena in zato se naš poročevalec ni mogel udeležiti zasedanja občinskega sveta. Podrobno poročilo o seji pa smo objavili v torek, 29. decembra. OB PRELOMU LETA / POGOVOR S POKRAJINSKIM TAJNIKOM CG1L WALDYJEM CATALANOM »Tržaško gospodarstvo je v delikatni fazi tranzicije« Po mnenju sindikata se vendarle uveljavlja novo podjetništvo Waldy Catalano je že drugo leto na Čelu tržaškega zveznega sindikata CGR,. Star je 50 let, poročen in oče dveh otrok. Dokler se ni popolnoma posvetil sindikalnemu delu, je delal v škedenjski železarni. Gre za preudarnega človeka, ki svoje besede dobro pretehta, preden jih izreče. Nanj smo se obrnili, da bi ob prelomu leta nekoliko pregledali gospodarsko stanje na Tržaškem, seveda s sindikalnega vidika. Tajnik Catalano, kakšno dediščino zapušča leto 1998 v tržaškem gospodarstvu? Minulo leto je bilo še vedno v znamenju tranzicije. To predvsem zaradi procesov privatizacije in reorganizacije nekdanjih državnih podjetij, ki so predstavljala nosilni steber tukajšega gospodarstva. Mi na splošno potrjujemo svojo pozitivno oceno o zasebnih podjetnikih, ki so stopili na tržaško prizorišče, saj gre v glavnem za ugledna imena, kot so Lucchini v primeru Skedenj ske železarne, finska VVartsila v primem Tovarne velikih motorjev, Ever-green v primem Tržaškega Lloyda, nizozemska ETC v primeru kontejnerskega terminala na 7. pomolu itd. Ta proces je Se v teku in končni rezultat ni nikoli povsem predvidljiv. Lahko pride tudi do hudih razočaranj, kakršno je pripravila npr. skupina Pez-zoli v tekstilni industriji smp. Kakšno leto 1999 pa se nam s tega vidika obeta? Gotovo bo tudi novo leto v znamenju tranzicije, o kateri govoriva, saj gre za zapletene in dolgotrajne procese. Naša prva skrb bo prav gotovo ta, da te procese čim skrbneje spre-nrljamo in da zahtevamo korekture tam, kjer so potrebne. Tako bo že v naslednjih dneh na tapeti zadeva SITIP. Prepričan sem, da bomo naposled le uspeli najti rešitev, ki bo zagotovila obratu produktivno prihodnost, saj se za njegov prevzem potegujeta dva resna podjetnika. S tem nočem reči, da ne bo žrtev. Poleg tega bo 15. t-na. na ministrstvu za industrijo v Rimu sestanek, ki smo ga zahtevali, da bi natančno preverili, kako je 2 izvajanjem dogovorjenega industrijskega načrta o Tovarni velikih motorjev, h tako dalje. Pomembni reorganiza-tijski procesi pa so v teku tudi v javnih upravah. Tako je. Tu pa se po na-Sem pojavlja neka nevar-Uost, ki jo marsikdo podcenjuje. Zaradi krize strank in sploh politike tvegamo, da sicer nujno reorganizacijo javnih Uprav izvede nekakšna tehnokracija. Mislim npr. Ua uveljavljanje nekriti-Cnega naziranja, po katerem je vse, kar je javno, Uujno potratno, nekakovostno itd., vse kar je privatno pa učinovito, dobro, poceni itd. V resnici pa ni tako. Vsa ta problematika je v našem primem prišla do izraza v prvi vrsti v odnosih s tržaško občinsko upravo, ki je sicer daleč največja na pokrajinski ravni. Tu smo zahtevali, naj se najprej razčisti, katere dejavnosti in službe velja privatizirati oziroma dati v zakup in katere ne, poleg tega pa smo tudi zahtevali, naj se določijo točni pogoji, po katerih naj se dajajo službe v zakup. Sicer pa ste o tem pred mesecem dni sklenili sporazum z Illyjevo upravo. V okviru priprav na odobritev proračuna za leto 1999 je sindikatom CGIL, CISL in UR v resnici uspelo doseči pomemben dogovor s tržaško občinsko upravo. Na osnovi tega dogovora bodo morala podjetja, ki bodo prevzela od občine dela oziroma službe v zakup, nuditi vrsto jamstev, kar bo po eni strani ščitilo zaposlene v njih, po drugi strani pa tudi zagotovilo ustrezno kakovostno raven storitev in uslug. Boste skušali skleniti podobne sporazume tudi z drugimi javnimi upravami? Seveda. Z miljsko in dolinsko občino so pogovori že na dobri točki, toda v tem smislu si bomo prizadevali tudi z dragimi upravami. Pomudimo se še nekoliko pri javnih upravah, a z drugačnega vidika. Tržaška pokrajina se ponovno ponuja za nekakšnega koordinatorja na gospodarskem področju in predsednik Codarin je napovedal, da namerava v prihodnjem letu prirediti pokrajinsko ekonomsko konferenco. Kako gledate na takšno vlogo Pokrajine? Resnici na ljubo bolj zadržano. Pokrajina je in ostaja dokaj šibka javna ustanova, zlasti na Tržaškem, kjer Občina Trst obsega glavnino pokrajinske realnosti. Večkrat bi bila učinkovitejša primerna povezava občinskih uprav. Kaj pa načrt Trst prihodnosti? Je po Vašem res prelomnega pomena, kot se večkrat sliši? Načrt načelno pozitivno ocenjujemo, vendar pod določenimi pogoji. Tako menimo, da bi preureditev starega pristanišča v korist terciarnih dejavnosti nikakor ne smlela oškodovati tržaškega pristanišča kot takega. Sicer pa bomo projekt presojali na osnovi rezultatov, ki jih bo obrodil. Predvčerajšnjim je deželni sindikat CLSL sprožil alarm zaradi načrta, po katerem naj bi snujoči se Jadranski evropski koridor obšel Furlanijo-Julijsko krajino s Trstom vred. Vam je zadeva znana? Resnici na ljubo se pod imenom Jadranskega koridorja pojavlja stari načrt, da bi okrepili železniške in cestne infrastrukture vzdolž tako imenovane apeninske hrbtenice, se pravi v srednjih in južnih italijanskih deželah, ki gledajo na Jadran. Jasno pa je, da bi moral biti Jadranski koridor nekaj drugega in da bi moral nujno obsegati plovno povezavo severnega Jadrana s Sredozemljem. Ta projekt bi po pravici moral zajeti vse države, ki gledajo na Jadran, se pravi tudi Slovenijo, Hrvaško itd., še zlasti ko se pripravljajo na vstop v EU. Slovenija se dejansko hitro približuje EU. Kaj bo to še prineslo Trstu? Mislim, da je v Trstu veliko neupravičenih bojazni, kar se tega tiče. Računati je treba s tem, da bomo vsi skupaj živeli v odprtem evropskem prostoru, v katerem bo treba poiskati tudi nove oblike sožitja in sodelovanja. To tudi na sindikalnem področju. Mi npr. že razmišljamo o večnarodnos-tnem sindikatu. Marsikdo računa, da bo Trstu zagotovila znanost mednarodno vlogo, ki mu jo je nekoč dajalo pristanišče. Se strinjate? Na Tržaškem je že zrasla kopica znanstvenih centrov, ki uživajo velik mednarodni ugled. Strinjam pa se s tistimi, ki pravijo, da bi se morali bolj potruditi za to, da bi prišlo do večjega pretoka tega znanja v gospodarstvo. Tu trčimo ob staro vprašanje pomanjkanja podjetnosti pri nas. Kje so po Vašem vzroki za ta pojav? Gotovo je to povezano z zgodovinskim dejstvom, da so do nedavnega hrbtenico tržaškega gospodarstva tvorila javna podjetja. Kot sva ugotavljala že na začetku tega pogovora, smo zdaj v dobi tranzicije, ki bi morala bistveno ovrednotiti zasebno podjetništvo. V tej perspektivi je velikega pomena tudi razvoj novega obrtništva in sploh drobnega gospodarstva, ki smo mu vendarle priče. V čem pa je po Vašem v tem oziru pomanjlkjiv sindikat? Tudi sindikat se mo moral v marsičem prenoviti. Med dragim v tem, da bo res lahko tvoren sobesednik za nove pojave na področju dela, od novih oblik zadružništva do novih oblik avtonomnega dela. M.B. IZLETI PD / PRVI V VRSTI PRED ŠESTO URO Navdušen odziv na ponujena potovanja Od jutri dalje je še možen pogojen vpis za izlete na sedežu potovalne agencije Aurora Kot je že tradicija, sta se tudi letos ponudba in povpraševanje lepo pokrili: bralci našega dnevnika so razpoložljiva mesta za vse tri razpisane izlete že prvi dan oz. v nekaj urah že skoraj povsem zasedli. V prostorih naše tržaške redakcije se je vpisovanje začelo ob 9. uri, vendar so bili najbolj zavzeti interesenti že pred šesto uro v vrsti, da jim zaželjeni izlet le ne bi ušel. Vsekakor so se na pravočasen vpis na izlete PD zelo dobro pripravili: po eni strani so upoštevali navodila tehničnega organizatorja izleta in prišli opremljeni z vsem potrebnim, po dragi pa so si v skladu z rekom, da red mora biti, omislili tudi listke z zaporednimi številkami, da ne bi prišlo do nepotrebnega in neprijetnega prerekanja. Tako je bila dolga vrsta urejena in vsakdo je lahko mirneje čakal, da pride vrsto (foto KROMA). Prizadevnim bralcem vanje, se pravi za Mehiko, potovala na isti datum, našega dnevnika in zav- Vsekakor se morebitni in- Razprodano je tudi poto- zetim izletnikom gre torej teresenti še lahko pogojno vanje v Rim in Firence, za dvojna zahvala za takšen prijavijo za kakšno mo- katerega je možen vpis na odziv na ponudbo. Velik žno dodatno mesto. Se listo čakanja. Vsekakor se odziv je bil tudi v Gorici, večje povpraševanje je bi- lahko interesenti od jutri tako da so bila oddana lo za Egipt, zato bo dve- dalje osebno ali pa po te- vsa prvotno določena me- ma dodana tretja (avtobu- lefonu zglasijo v potoval- sta tudi za najdražje poto- sna) skupina, ki pa bo od- ni agenciji Aurora. NOVICE Dramska skupina z Rovt danes popoldne na Opčinah Danes, ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostovala dramska skupina KD Rovte-Kolonko-vec z igro-lepljenko povzeto iz domače pretekle in sedanje stvarnosti Rovt. V enournem glasnem razmišljanju bodo nastopajoči z ironijo, samoironijo, šegavostjo in pikrostjo zabavali sebe in publiko. Za odrsko prilagoditev raznovrstnih spominov in dogodkov je poskrbel Drago Gorup. Tudi dvorana bo primemo okrašena, saj so po stenah še vedno okviri oken s pogledom (živa slika) po raznih openskih klancih. Domače ozračje, ki je veliko pripomoglo k uspehu letošnjega silvestrovanja, ki se je odvijalo pod geslom »Po domačih klancih«. Trije kralji z »befano« v jami pri Briščikih V jami pri Briščikih bo ob današnjem prazniku treh kraljev tradicionalna slovesnost, ki se bo pričela ob 15. uri, ko se bo prva speleologinja v obleki starke »befane« spustila v globino in s sladkarijami obdarila otroke. Sledile ji bodo še drage »befane« in trije kralji, primemo vzdušje pa bo ustvarjala glasbena spremljava godbe salezijanskega oratorija. Odraslim bodo ponudili »gran pampel«, tradicionalno pijačo speleologov. Blagajna bo odprta od 13.30, vstop v jamo bo od 14.30 do zaključka slovesnosti. Cena vstopnic bo za to priložnost nespremenjena. Vodeni obisk razstave Avgusta Černigoja V muzeju Revoltella bo danes ob 11. uri Enrica Cappuccio na razpolago za vodeni obisk razstave Avgusta Černigoja »Poetika sprememb«. Popoldne ob 17. uri pa bo Raffaella Sgubin obiskovalcem orisala razstavo, ki so jo priredili kot poklon modnemu kreatorju Renatu Balestri. Koncert Mednarodne akademije v Devinu Mednarodna akademija »Musiči Artis« iz Devina (Ul. Aquileia 74) bo v soboto, 9. januarja ob 20.30 priredila koncert dua Valero Abril (klavir) - Pinzam (violina). Na sporedu so dela Brahmsa in Francka, vstop je prost. Danes odprti muzeji Ob današnjem prazniku sv. Treh kraljev bodo odprti vsi muzeji z izjemo Grada sv. Justa ter vojnega muzeja za mir »Diego de Henriquez«. Lahko torej obiščemo (umik je nedeljski, od 9.00 do 13.00) zgodovinski in umetnostni muzej (Ul. della Cattedrale 15), muzej Sartorio (Laigo papa Giovanni XXIII1), v katerem je do 10. januarja tudi razstava o židovskih družinah v Trstu 1814-1914, muzej Morpurgo in gledališki muzej »Carin Schmidi« (Ul. Imbriam 5), muzej preporoda (Ul. XXIV. maja 4) ter Rižarno pri Sv. Soboti (Ratto della Pileria 43). Razdeljevanje vozovnic po znižani ceni Tržaška pokrajinska uprava je v sodelovanju z mestnim prevoznim konzorcijem ACT začela razdeljevati vozovnice po znižani ceni, in sicer v dvoranah Tiepolo in Nordio na Pomorski postaji (od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, v ponedeljkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure). Pri razdeljevanju pomagajo tudi prostovoljci združenja Filo d’Argen-to - Hauser. Pokrajinska uprava nadalje obvešča, da so za mesec dni podaljšah zapadlost vozovnic po znižani ceni, do katerih daje pravico deželni zakon 20/1997 (civilni invalidi s 67% ah več invalidnosti, gluhonemi, vojni invalidi, slepi, civilne žrtve vojne, bivši deportiranci v nacističnih taboriščih, antifašistični italijanski pohtični in rasni preganjanci itd.). Blagajniška služba za Pokrajino v Ul. Mazzini Blagajniško službo za Pokrajino Trst je s 1. januarjem prevzel Bane o Ambrosiano Veneto (podružnica v Ul. Mazzini 7). Do 31. decembra lani je to službo opravljala tržaška hranilnica Cassa di Risparmio. Cepljenje zelo omejilo nezaželene posledice gripe Iz podatkov virološkega inštituta milanske univerze izhaja, da so v naši deželi (kot tudi v vsej severni Italiji) tri osebe na tisoč prebivalcev zbolele za gripo. Verjetno bi jih bilo precej več in tudi s hujšimi posledicami, vendar je bila akcija za preventivno cepljenje zelo uspešna, ponaša se z nasploh najboljšim odstotkom v vsej državi. Lani se je v deželi cepilo 50% oseb, ki imajo nad 65 let, letos se je to število dvignilo do 60%, medtem ko je državno poprečje daleč nazaj, med 20 in 50%, in še to na območjih zdravstvenih ustanov, ki se ponašajo s prizadevnostjo. Po mnenju izvedencev je cepljenje ostarelih oseb za 10% zmanjšalo nevarnost komplikacij, ki imajo tudi usodne posledice. Obenem je bilo okrog 10% manj sprejemov v bolnišnice, kar tudi predstavlja precejšen prihranek javnega denarja, okrog 10 milijard lir. Toliko bi potroših samo v bolnišnicah: izračunali so namreč, da socialni strošek gripe znaša okrog 900 tisoč lir na glavo, a samo za obolele v teh dneh bodo porabih okrog tri milijarde lir. JAVNI SERVISI / SPORNA KONVENCIJA HOLOKAVST / ZAVAROVALNE POLICE ACEGAS ponuja roko okoliškim upravam V prihodnjih dneh razprava v občinskih skupščinah Izraelski poslanec obtožuje Generali Tako Assicurazioni Generali kot Vatikan pa zavračata obtožbe Michaela Kleinerja Občinski sveti okoliških uprav bodo v prihodnjih dneh vzeli v pretres osnutek konvencije s podjetjem ACEGAS o upravljanju nekaterih javnih služb in servisov. Z zadevo bi se morali ukvarjati pred koncem leta, vse skupščine pa so razpravo odložile v pričakovanju novih predlogov ACEGAS, ki so - kot kaže - izdelani in bodo v kratkem uradno predloženi. Spremenjena konvencija izpostavlja finančno in ne zgolj podjetniško plat ponujenih storitev, v dokumentu pa se delniško podjetje obvezuje za spoštovanje štirih temeljnih pogojev. Medtem ko je prvi predlog konvencije splošno določal le ta-kozvano servisno listino (ponudba služb), se ACEGAS sedaj obvezuje za ustanovitev jamstvenega organa, ki bo garant odnosov z občinami, za letno preverjanje stroškov in izdatkov v primerjavi z ostalimi kraji v državi ter konCno za stalno preverjanje kvalitete servisov. Podjetje v zameno zahteva od zainteresiranih uprav, da na področju servisov ne sklepajo medobčinskih konzorcijev in istočasno tudi ne pogodb s podobnimi servisnimi podjetji. Vodstvo ACEGAS je torej z revidiranim predlogom konvencije deloma prišlo na roko občinskim upraviteljem in zlasti občinskim svetom, ki so imeli nad tem najve-Cje pomisleke. Konvencija, Ce jo bodo seveda odobrili, je okvirne narave, praktično gledano pa bo v prvem obdobju ure- Sporazum med ACEGAS in občinami bo za sedaj zadeval le smetarsko službo (KROMA) Izraelski poslanec Michael Kleiner je včeraj odkrito obtožil zavarovalno družbo Assicurazioni Generali iz Trsta, da je »namenoma lagala«, ko je trdila, da ni prejela nobene odškodnine za lastnino, ki so jo po drugi svetovni vojni nacionalizirale komunistične vlade v vzhodni Evropi«. Svojo obtožbo na račun Generali je Kleiner izrekel na tiskovni konferenci v Jeruzalemu, kjer je tudi dejal, da družba postavlja vse mogoče ovire, samo da zavarovalnih polic, ki so jih pred vojno sklenili Židje iz srednjevzhodne Evrope in ki so zatem postali žrtve holokavsta, ne bi poravnala tistim, ki do njih imajo pravico ali njihovim dedičem. Parlamentarec, ki je Član vplivne finančne komisije kneseta, je nadalje povedal, da družbo posre- sniCevanja zadevala le smetarsko službo (pobiranje, odvažanje in uničevanje odpadkov), šele potem pa morda ostale servise. Iz konvencije so vsekakor izključeni javni prevozi in pogrebne dejavnosti, medtem ko predstavlja metanizacija problem zase. ACEGAS je, kot znano, po novem delniška družba, v kateri ima po zakonu večinski delež tržaška občinska uprava. V kratkem bodo v podjetje pristopili zasebniki, medtem ko so sicer z manjšim deležem to že storile vse okoliške občine. Podjetje bo v bližnji bodočnosti prevzelo smetarsko službo Občine Trst, kar je sprožilo precej oster spor med sindikati in Illyjevo upravo, ki pa se sedaj postopno razčiščuje. _______KONVENCIJA Z ACEGAS_______ Pomisleki SSk in komunistov Župani menijo, da problem vsekakor ni politične narave Konvencija, ki jo namerava pet občinskih uprav (Milje, Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor) skleniti z ACEGAS, je - poleg upravnih - sprožila tudi nekaj političnih problemov in razhajanj. Kritike do predloga konvencije so prišle iz vrst Slovenske skupnosti, obeh komunističnih strank in, Čeprav z različnimi motivacijami, tudi s strani Pola svoboščin. SSk se boji, da bi s podpisom tovrstne konvencije prišlo do nadvlade mesta nad okolico ter da bi občinske uprave postopno izgubile tudi nadzorstvo nad teritorijem. Podobno razmišljajo tudi pri Stranki komunistov, ki dodajajo, da bi bila tako zastavljena konvencija v resnici uvod v ti. metropolitansko občino, za katero se v prvi osebi zavzema tržaški župan Riccardo Illy. To je v odprtem pismu vsem županom odkrito izpostavila Giuliana Zagabria, ki je v vodstvu SIK ter istočasno odbornica v devinsko-nabrežinski Občini. Zupani so se doslej izognili politični polemiki, ker smatrajo, da je problem upravne in Cisto ekonomske narave. Spremenjene razmere zahtevajo nove, Ce je potrebno tudi radikalne pristope pri upravljanju javnih koristi in služb, ki morajo ostati kvalitetne in po možnosti tudi brez dodatnih stroškov (davkov) za skupnost. Upravitelji nadalje dodajajo, da konvencija z ACEGAS ne bo na noben način okrnila ali zmanjšala pristojnosti in nenadomestljive vloge občin pri upravljanju teritorija. V vsakem primeru bo konvencija okvirnega značaja, za vsako službo posebej pa bo morala vsaka občina z ACEGAS skleniti ter podpisati še dodatni sporazum. dno kontrolira Vatikan: to naj bi izvedel iz virov, ki so blizu samih Generali. Po njegovih besedah »je tudi možno, da so v Vatikan končale delnice« družb, ki so jih na podlagi rasističnih zakonov leta 1938 zaplenili italijanskim židovskim lastnikom. »Vsekakor gre za zadevo,« je pristavil, »ki jo nameravam preveriti.« Po njegovem mnenju bi Izrael moral zamrzniti kvoto Generali pri izraelski zavarovalnici Migdal, in sicer vse dokler primera dodobra ne osvetlijo: od tega, kdo kontrolira Generali, pa do odškodnin, ki jih je prejela za izgubljeno lastnino do imen naslovnikov polic. Kleiner je še povedal, da so Generah vendo trdile, kako so prejele samo kompenzacijo za neuresničeni dobiček kot posledico nacionah-zacije svojega premoženja v vzhodni Evropi: dejansko so prejele kompenzacijo tudi za premoženje. Tako so na primer lastnino italijanskih podjetij v vzhodni Evropi prenesli v tedanjo Sovjetsko zvezo v okviru odškodnine, ki jo je Italija poravnala z mirovno pogodbo iz leta 1947. Italijanska država se je po svoji strani obvezala, da bo plačala odškodnino italijanskim podjetjem in zasebnikom za izgubljeno imetje, in je v ta namen tudi ustanovila poseben urad v Rimu. »Obstoj tega sporazuma dokazuje,« je menil poslanec, »da so Generali namerno lagale.« Po njegovem mnenju so kontrolorju za izraelske zavarovalnice ob nakupu večinskega delničarskega paketa Migdala nudile »netočne« podatke o glavnih delničarjih italijanske zavarovalnice. »Iz virov, ki so blizu Generali, sem slišal,« je še pojasnil Kleiner, »da je Vatikan celo prevla- dujoči element ali pa bo gotovo postal, če bosta družba Eurafrance in banka hazard prodali svoje delnice«: banko hazard, ki ima kontrolo nad Eurafrance, naj bi poseben dogovor obvezoval, da Mediobanci proda svoje delnice pri Generali. Že včeraj sta odgovorila tako Vatikan kot Assicurazioni Generali, ki zavračata Kleinerjeve trditve. Vatikanski glasnik Joaquin Navarro je dejal, da »Vatikan nima nič skupnega ne z lastništvom ne z upravljanjem družbe«. Pri zavarovalnici pa so izraelskega parlamentarca obtožili, da »ni prej preveril dejstev, prav gotovo ne z Generah«, in da so njegove besede brez osnove. Družba zanika, da bi bila prejela kakršnokoli odškodnino za lastnino, ki je krila pasivo do zavarovancev. Za to lastnino, ki so jo po vojni nacionalizirale vlade v vzhodnoevropskih državah, ni prejela nobene kompen-zacioje, medtem ko je v odboju 1960-80 na podlagi dogovorov med Italijo in državami iz komunističnega bloka prejela kompenzacijo za razliko med bilančnimi dejavnostmi leta 1938 in.pa-sivo. Mirovna pogodba med Italijo in Rusijo (bivšo Sovjetsko zvezo), je zapisano še v sporočilu tržaške družbe, ni vključevala dejavnosti, ki jih je družba potrebovala za kritje zavarovalnih polic, ki so bile nacionalizirane: izraelskemu kontrolorju za zavarovanja so nudili celotno porazdelitev delniškega paketa Generali, tako kot je bila družbi znana in kot je bilo objavljeno. Po mnenju zavarovalnice je Kleiner samo ponovil svoje znane lažne obtožbe, namen je jasen: v Izraelu se bližajo volitve. Z NOŽEM / KRVAVO OBRAČUNAVANJE RAI / ZAPOSLILI 3 NOVINARJE Napadalec je bil že dvakrat izgnan iz države Slovensko uredništvo nadaljuje s protestom Safet Brulič, 37-letni bosanski državljan, je na prostosti ostal le nekaj ur: karabinjerji iz Istrske ulice so ga prijeli že predsino-Cnjim, potem ko je z nožem huje ranil 40-letnega Mileta Bekanoviča, prav tako iz Bosne. Bekanovič, ki živi v Gonarsu, je bil dalj Časa na operacijski mizi v glavni bolnišnici, zdravniki so si sicer prognozo pridržali, vendar se ne bojijo za njegovo življenje. Že včeraj je lahko govoril s preiskovalci, povedal jim je, kako je do napada prišlo: z Bmličem se je sreCal v baru, kjer se običajno zbirajo gostje, ki prihajajo iz krajev bivše Jugoslavije. Brulič naj bi mu hotel vzeti osebne dokumente, nakar mu je pobral avtomobilske ključe. Tedaj se je zaCelo prerekanje, ki se je končalo v veži poslopja, kjer Brulič prebiva pri nekaterih znancih in kjer ga je z nožem zabodel v trebuh. Napadalca so karabinje- rji prijeli, ko je prihajal iz neke gostilne v Ul. del Bo-sco, upiral se je, pri sebi je še imel nož, s katerim je ranil Bekanoviča. Obtožen je poskusa umora in upiranja. Agentom je že znan, za njim so izdali že dva ukaza o izgonu, poleg tega je njegova prisotnost »nesprejemljiva« na območju Schengena, saj se je že večkrat spozabil nad drugimi osebami in tujo lastnino. Po trčenju s pontonom je plovilo potonilo Na območju arzenala sv. Marka je vCeraj plovilo družbe, ki skrbi za priveze, trčilo v ponton, pri Čemer je potonilo. Nemudoma je poseglo osebje pristaniškega poveljstva, za posadko omenjenega plovila (2 osebi) ni bilo težav, rešilo se je brez poškodb, nakar so poskrbeli za odstranitev razbitin in oljenih madežev na morski površini. Minuli mesec je uredništvo slovenskih poročil, kot piše v sindikalnem sporočilu, s sindikalnim protestom bilo prisiljeno opozoriti nase, na kopico nerešenih problemov. Ti so obstajali že dolgo, vendar so z vso dramatičnostjo izbruhnili na dan na začetku decembra, ko so se od nas poslovili trije upokojeni uredniki, ne da bi podjetje poskrbelo za sočasno nadomestilo. Protest in srečanja z direktorjem vsedržavne tretje mreže Chiodijem so končno obrodila prve rezultate. V ponedeljek smo v uredništvu pozdravili nove delovne kolege in sicer Ano Pertot, Mimo Kapelj in Erika Dolharja. Direktorju omrežja smo priznali, da mu je uspelo v relativno naglem času zamašiti nastale vrzeli, čeprav ostaja na stežaj odpro vprašanje nadomestitve organizacijske tajnice uredništva, kar se močno pozna pri našem vsakdanjem delu. Prav tako ostajajo odprta vsa ostala vprašanja, kajti nadomestitev treh upokojenih kolegov vrača uredništvo le v prejšnji položaj, ki gotovo ni bil rožnat. Številčnost uredništva ni taka, da bi zagotavljala reden začetek oddaj Čezmejne televizije 1, januarja 2000, kar naj bi predstavljalo naš najnovejši izziv, a mu zaradi omenjenih težav ne moremo biti kos tako, kot bi želeli, s poklicnim dostojanstvom in kakovostjo, ki jo terja naša vloga javnega občila. Prav zato je sindikalna skupščina uredništva slovenskih poročil sklenila, da nadaljeje s protestno akcijo, saj še ne more zagotoviti celovitih radijskih in televizijskih poročil. Sindikalni odbor uredništva je nujno zaprosil direktorja za srečanje, kakor ga je sam obljubil, takoj po novoletnih praznikih, da bi se pogovorili o reševanju osa-lih odprtih vprašanj. Mirku Kosmini v spomin Prav zadnji dan leta je nenadoma umrl Mirko Kosmina, zaveden Slovenec, ki je prav zaradi tega mnogo pretrpel v svojem življenju. Pokojnik se je rodil 18. januarja 1911 v Šempolaju. Zaradi prve svetovne vojne so starši poslali malega Mirka v Ljubljano, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po vojni se je šolal v domači vasi in pomagal doma na kmetiji. V hudih povojnih letih je odraščal v delavnega, dobrega in predvsem zavednega slovenskega fanta. Zaradi fašističnega preganjanja je moral leta 1930 zapustiti rodno vas in emigriral je v Jugoslavijo. Zaposlil se je pri državnih železnicah v Zagrebu. Po hujši nesreči na delu se je Mirko vrnil domov, kjer so ga leta 1941 aretirali in konfinirali v Marsiconuovo pri Po-tenzi. Tu je ostal skoraj tri leta. V tem času si je pridobil med revnimi prebivalci tega kraja veliko prijateljev, saj je mladi Mirko vsem rad pomagal pri domačih opravilih. Ko se je po dolgem času spet vrnil domov, so ga 19. julija 1943 spet aretirali. Dva meseca je preživel v tržaškem zaporu Coroneo, nato so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Cairo Montenotte pri Savoni, od tu pa so ga nemške Čete 8. oktobra 1943 odgnale v uničevalno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Tu je Mirko preživel najhujše obdobje svojega življenja. 8. maja so ameriške čete osvobodile ujetnike in šele takrat se je Mirko lahko vrnil domov. Po vojni si je v rodni vasi ustvaril družino in se zaposlil kot delavec v Trstu. Pel je v vaškem pevskem zboru Zarja v svobodi in se aktivno vključil v politično dogajanje tistega časa. Svoj prosti Cas je posvetil vrtu in branju knjig ter Primorskega dnevnika, saj ga je raznašal skoraj trideset let. Mirko je bil moder, pošten, načelen in zaveden Slovenec, ki je vsem rad pomagal. Zaradi teh vrlin je bil v vasi in v širši okolici zelo spoštovan in cenjen. SKLAD MITJE ČUKA V glasilu sklada Škrat veliko zanimivega branja V sorazmerno kratkem Času sta izšli dve številki glasila Sklada Mitje Cuka Škrat. Prva je izšla še v preteklem novembru jev-sebinsko razčlenjena. V njej je odlomek iz dela Borisa Pahorja »Metulj na mešalniku«, nato prispevek Franka Vecchieta °b stoletnici slikarja Avgusta Černigoja, intervju Alenke Hrovatin s prof. Martinom Jevnika-rjem o njegovem obširnem delu na področju literature in o dolgoletnem poučevanju na Trgovksm tehničnem zavodu in še in še. Dr. Martina Tomori -psihologinja in prihiater -objavlja v tej številki svoj Prispevek o »nekdanjih družinskih obredih in navadah«, Vinko Škafar je prispeval svoj članek o Bahajcih in o njihovi veri. Številka ima še vrsto prispevkov,, zaključuje pa se s prispevekom uredništva, namenjen desetletnici delovanja Vzgojno zaposlitvenega središča M. Cuk. Decembrska številka pa je bolj božično naravnana. Ta se zaCenja s »Kraško božično legendo« Bogomira Magajne, nato z razmišljanjem Jelke Cvelbar, urednice glasila, o tem »Zakaj Božic«. Alenka Hrovatin je dodala svoj prispevek »Sola in šport«, v katerem objavlja svoj razgovor z Ireno Rustia, Članico Športnega društva Kras. Glavni del decembrske številke je posvečen desetletnici delovanja VZS, obogaten s številnimi fotografijami iz življenja v tem središču. (NL) Sobotni popoldnevi za otroke Zadružni center za socialno dejavnost, ki je v predprazničnem vzdušju že uspešno izpeljal svoj prvi sobotni popoldan za otroke, bo tudi v januarju nadaljeval s tovrstnimi pobudami Ze naslednjo soboto vabi osnovnošolske otroke na popoldanski izlet v Bazovico in sicer na ogled kravjega hleva na kmetiji Gregori. Prireditelji bodo zainteresiranim priskrbeli prevoz, na ekskurzijo pa naj bi se popeljali ob 14. uri izpred sedeža društva Sirena v Barkovljah. Konec meseca pa načrtujejo izlet na Padriče, kjer bi nadaljevali s spoznavanjem domačih živali in značilnosti okoliških vasi z ogledom konjskega hleva. (JPC) VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 6. januarja 1999 TRIJE KRALJI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 8.51 - Luna vzide °b 12.20 in zatone ob 0.45 Jutri, ČETRTEK, 7. januarja 1999 ZDRAVKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,1 stopinje, zračni tlak 1026 Uib narašča, veter severo-Zahodnik 5 km na uro, vlaga 84-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Martina Novak, Federica Moretti, Martino Zucca, Luca Cetin, Tommaso Cante, Jessi-ca Demicheli, Vanja in Max Zuliani. Umrli so: 69-letni Luciane Olenich, 87-letna Norma Gasparini, 89-letna Maria Ferluga, 69-letni Albino Della Valle, 35-letna Alessandra Battello, 70-Jetna Edda Busletta, 67-letni Gaudenzio Cavedoni, 77-letni Angelo Della Mat-tja, 75-letni Spartaco Pon-ti, 89-letna Antonia Mor-gan, 77-letni Marino Kovačič. , LEKARNE Sreda, 6. januarja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-Mnga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevo-red i, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 040 ^72015), UL Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213). Od ponedeljka, 4. do sobote, 9. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Giulia 14 (tel. 040 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, Sumom Stsmai Marko Kravos MALE ZGODBE IZ VELIKEGA ŽIVLJENJA BINETA BRVINCA Lutkovna pravljica za najmlajše Zamisel in realizacija MARKO SOSIČ Igra Gregor Geč PBEMIEBA v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri v dvorani KD RdeCa zvezda v Saležu OTROŠKA MATINEJA! FINŽGARJEV DOM OPČINE in ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabita danes, ob 17. uri na božični koncert z naslovom BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA Zbor oblikuje sedem solistov iz Argentine, ki jih vodi solist Luka Debevec-Mayer Koncert bo v župnijski cerkvi na Opčinah predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.05 »II principe d‘Egitto« risanka. EKCELSIOR - 15.00, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »La gabbia-nella e il gatto«, risani film. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mio West«, r. Giovanni Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni, Harvey Keitel, David Bovvie. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Papa-razzi« r. Neri Parenti, i. Christian De Sica, Massi-mo Boldi, Diego Abatan-tuono. NAZIONALE 2 - 15.15, 17.40, 20.00, 22.20 »La maschera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 3 - 14.50, 16.20, 17.40, 19.00 »La gabbianella e il gatto«, risani film. Ob 20.30, 22.30 »The confession« i. Alec Baldvvin, Ben Kingsley. NAZIONALE 4 - 17.00, 18.45, 20.35, 22.30 »Cele-brity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Caprio, Mela-nie Griffith. MIGNON - 15.30, 17.05, 18.40, 20.20, 22.00 »Mulan« risanka. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C’e posta per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la dei sogni« r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. M PRIREDITVE V NABREŽINI bo še danes BOŽIČNA RAZSTAVA v župnijski dvorani, v popoldanskih in večernih urah. Poleg jaslic iz raznih dežel in šolske mladine ter motivov naših izvedencev, bo razstava slik goriskega slikarja Roberta Faganela. VOKALNO-INSTRU-MENTALNA SKUPINA NOMOS vas vabi na BOŽIČNE KONCERTE, ki bodo danes, 6. januarja ob 10.30 v cerkvi na Repenta-bru in ob 16.30 v cerkvi pri sv. Ivanu v Trstu, in v nedeljo, 10. januarja ob 19. uri v stolnici v Kopru. Zasedba: Aldo Žerjal - bas, Tanja Sabadin - flavta, Aljoša Tavčar - fagot, orgle, ksilofon in kitara, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, el. rog in violina. Na koncertu v Kopru bo flavto igral Giorgio Klauer. FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabita danes, 6. januarja na praznik Sv. treh kraljev, na božični koncert solistov iz Argentine z naslovom BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA. Gre za meditirani koncert sakralne glasbe svetovnih klasikov in slovenskih cerkvenih napevov. Koncert bo v župnijski cerkvi na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - danes, 6. januarja 1999, ob 17. uri gostuje dramska skupina KD ROVTE-KOLONKO-VEC z domačo igro »Mi smo z Rovt doma - Al’ s puško, al’ s solato branili bomo zemljo svojo zlato«. Režija Drago Gorup. DANES, 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev, bo ob 15.30 v skedenj ski cerkvi KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Nastopilo bo pet pevskih zborov iz ba-zovske župnije. KD IVAN GRBEC, Skedenj ska ulica 124, vabi v petek, 8. januarja 1999 ob 20.30 na otvoritev razstave SLIKA IN KAMEN. Predstavila se bosta slikar Mario Sancin in mojster kamna Pavel Hrovatin. Sodeloval bo Moški oktet s Škofij pod vodstvom Vlada Korošca. Vljudno vabljeni! Urnik razstave: v soboto, 9. januarja od 17. do 19. ure, v nedeljo, 10. januarja od 12. do 12. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na BOŽIČNI KONCERT v boljunsko cerkev, v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopali bodo MPZ Skala, MPZ iz Šmarij ter dekliški vokalni tercet Ver Laetum. Božično misel bo podal prof. Marjan Kravos. SKD TABOR OPČINE -V Prosvetnem domu bo v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri NOVOLETNI KONCERT Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč. Program predvideva bogat izbor skladb iz svetovne zakladnice. Dirigent Lean-der Pegan. E3 ČESTITKE Draga Tatjana! Ob rojstvu drugorojenčka JERNEJA ti iskreno čestitamo in želimo Se veliko srečnih trenutkov v krogu SKUPNOST PRI SV. IVANU in DOMAČI PEVSKI ZBOR vabita na BOŽIČNI KONCBRJ Vokalno instrumentalne skupine NOMOS danes, ob 16. uri v farni cerkvi pri Sv. Ivanu svoje družine. Telo-vadkinje KD Lipa iz Bazovice. a SPISKE VESTI NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA obvešča vse družine učencev katinarskega oddelka, da zaradi del na šoli bo od 7. do 9. januarja t.l. pouk potekal na sedežu pri Sv. Ivanu. Dne 7.1. se učenci zberejo ob 8. uri na kati-narskem oddelku, odkoder se bodo v spremstvu profesorjev z mestnimi avtobusi preselili na sedež. Hvala za razumevanje. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI -razpored informativnih sestankov za starše ob vpisu otrok v 1. razred osnovne šole, oz. v 1. letnik otroškega vrtca. COS F. VENTURINI Boršt-Bolju-nec-Pesek: jutri, 7.1.1999, ob 16.30 na sedežu v Boljuncu; COS A. BUBNIČ Milje: 11.1.1999, ob 16.30; COS M. SAMSA/I.T.ZAMEJSKI Domjo-Ricmanje: 11.1.1999, ob 17. uri, na sedežu pri Domju; COS P.VORANC Dolina-Mačkolje: 11.1.1999, ob 16. uri na sedežu v Dolini; OTROŠKI VRTEC V MILJAH: 12.1.1999, ob 16.15; OV V RICMANJIH: 13.1.1999, ob 16.15; OV V BOLJUNCU: od 15.1.1999, ob 16.15; OV V BORŠTU: 18.1.1999, ob 16.15; OV V MACKOLJAH: 20.1.1999, ob 15.30; OV V DOLINI: 22.1.1999, ob 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se začnejo vpisi v osnovno šolo in vrtec dne 7. januarja 1999. Vpisovanje v tajništvu do 25. januarja 1999 vsak dan od 9. do 12. ure, ob četrtkih od 14. do 15. ure. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec od 7. do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, ob sredah tudi do 15.30. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja). S_____________IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo, 17. januarja smučarski izlet z avtobusom na Civetto - Alleghe. Informacije in vpisnine na sedežu kluba ali na tel. št. 040-2916004 ali 040-200782. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja vodeni ogled razstave o kulturi Mayev v Palači Grassi v Benetkah. Izlet bo z vlakom v nedeljo, 28. februarja. Zaradi omejenega števila mest in predhodnega nakupa vstopnic naj se interesenti čimprej zglasijo na tel. št. 040-228438 od 14. do 16. ure. Hi OBVESTILA DEKLIŠKI ZBOR VE- SNA prireja danes, 6. januarja 1999 tradicionalno koledovanje. Zbirališče ob 11. uri pred cerkvijo. Sodeluje tudi otroški zbor Vesna. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE je na ogled razstava treh mladih likovnikov. OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI COS P. TOMAŽIČA vabimo vse starše, vaščane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi še danes, od 9. do 17. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 9. januarja, ob 18.30 na OBČNI ZBOR in volitve novega odbora. Večer se bo zaključil s PLAV STATION PARTVjem. Vabljeni vsi! KK ADRIA in KD LONJER-KATINARA vabita na NOVOLETNI POHOD v nedeljo, 10. januarja. Zbirališče ob 9. uri v lonjerskem društvu. VZPI-ANPI Boršt-Za-brežec vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri v Srenjsko hišo v Boršt na spominsko svečanost ob obletnici napada na bunker. Spored: nastop učencev COS F. Venturini Boljunec-Boršt in MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, recitacije vaške mladine, priložnostni govor Lucijan Malalan. SK BRDINA sporoča, da tekmovanje, ki bi moralo biti danes, 6. januarja v Forni di Sopra, je preneseno na soboto, 30. januarja. V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava članov šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 17. januarja, 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj kličejo na tel. St. 040-214300 ali naj se javijo na Solo v Trebčah St. 33, od 8.15 do 15. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 V NAJEM dajem stanovanje, primerno za urad, v središču Trsta. Tel. st. 040-213570, v uradnih urah. IZGUBIL SE JE sve-tlorjavi koder s črno liso na hrbtu. Ime mu je Beethoven. Kdor bi ga videl je naprošen, da pokliče na tel. St. 040-231037. PRODAM rastlinjak, 250 kv.m, solidne strukture. Cena po dogovoru. Tel. St. 0348-2251512. DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 v dopoldanskih urah, od četrtka 7. t.m. dalje. KUPIM hišo, hlev, kmečko poslopje ali zazidljivo zemljise od Bazovice do Sesljana, bziroma kjerkoli. Takojšnje plači- lo. Tel. 0481-711014. PRODAM Alfa 75, rdeče brve, v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na St. 040-251309. NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. PRISPEVKI V spomin na sestrično Vido Legiša darujeta Rado in Liliana 50.000 lir za SKD Cerovij e-Mavhinj e. V počastitev spomina Vide Legiša darujeta Mitja in Alenka 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Vido Legiša darujeta Dragica in Irma z družinama 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. Namesto cvetja na grob gospe Vide Legiša darujeta Nadja in Paolo Košuta 50.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Ivana Lozeja daruje Katerina Zavadlav 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na svoje drage daruje ob božičnih praznikih prof. Marta Terčelj 50.000 lir za OPZ Ladjica in 50.000 lir za Zbor Fantje izpod Grmade. Za zbor Fantje izpod Grmade darujeta Ivan Per-dec 50.000 lir in dr. Just Gruden 50.000 lir. V spomin na pokojne starSe in sestre darujeta Zdravko in Milka Zuljan 30.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Mirka Kosmine daruje Jelka 100.000 lir za SKD Vigred. V spomin vseh svojih dragih družin Strekelj, Guštin, Birsa in Mikali darujeta Mira in Franc Guštin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 30.000 lir za proseško cerkev in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Ivanko Guštin vd. Kralj daruje družina Franca Guština 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ivana Lozeja darujejo Gabrijela, Jordan in Daniel 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Zalo Regent darujejo svojci 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. P—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Nabrežje T. Gnili 8 SHELL Drevored Čampi Flisi 1/1 Miramarski drevored 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/B Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 API Passeggio S. Andrea Samostojni: SIAT Trg Cagni 6 (IP) NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta Biti član Zadružne banke se danes splača kot še nikoli. N Ponudnik in povpraševalec se danes srečujeta v imenu zadružništva v zeleno modrem stičišču. Še dodatna priložnost za varčevanje in dobro poslovanje. Nad 500 krajevnih konvencij, konvencije z najbolj prestižnimi podjetji v državi, COOPERMNO * ir d sffsrs 8I3„ ROSSI MARIO fceBPE J 0V'"ee I IO- finančne ugodnosti, posebne bančne storitve, vse to so samo nekatere izmed ponudb zeleno modrega . • V • V v sticisca »Punto dincontro verde-blu« v V Zadružni banki imamo nov klub. CREDITO cooperauvo ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE KOSOVO / DEMAQI V TIRANI NOVICE Kosovski Albanci končno snujejo skupno politiko Adem Dennaqi naj bi se v kratkem sestal z Ibrahimom Rugovo TIRANA, PRIŠTINA -Albanski predsednik Rexhep Meidani in vodja albanske diplomacije Pa-skal Milo sta se včeraj v Tirani za zaprtimi vrati ločeno sestala s političnim predstavnikom Osvobodilne vojske Kosova (UCK) Ademom Demaqijem. Podrobnosti pogovorov niso uradno sporočili, pred srečanjem pa sta Milo in Demaqi izjavila, da so stalni stiki med albansko vlado in predstavniki kosovskih Albancev nujni. Milo je po poročanju Radia Tirana izrazil priznanje »junaškemu boju, ki ga vodi kosovski narod«, in izrazil podporo vlade in albanskega ljudstva reševanju politične krize v pokrajini. Demaqi pa se je albanski vladi in prebivalcem zahvalil za podporo, ki jo dajejo Albancem na Kosovu. Iz dobro obveščenih krogov pa se je izvedelo, da je na kasnejšem srečanju albanski premier Pandeli Majko predlagal Demaqiju srečanje s kosovskim voditeljem Ibrahimom Rugovo. Ta je na srečanje pristal, tako da bi uresničili »skupno platformo« med vsemi albanskimi političnimi silami. Rugova in Demaqi sta si že dalj časa v laseh, ker prvi kot balkanski Gandhi zagovarja diplomatsko rešitev, drugi, Id je zaradi dolgih let zapora znan kot balkanski Mandela, pa zagovarja radikalnejše rešitve. Majko se je seveda zavzel, da bi kosovske albanske politične sile uresničile skupno vizijo kosovske bodočnosti in bi prenehale z medsebojnim obtoževanjem. Prav različna stališča so do sedaj onemogočila skupen nastop vseh kjo-sovskih Albancev. Po vče- rajšnjih pogovorih je to bližje, kar pomeni nove težave za skrbsko oblast in zahodno diplomacijo, ki se je do sedaj skrivala za neenotnost. Kdaj bo prišlo do srečanja Rugova-Demaqi ni znano, jasno pa je, da se bo po tem srečanju zadeva po eni strani skrajno zapletla po drugi pa poenostavila, saj je vsakomur lahko jasno, da so Srbi s svojo kratkovidno politiko tudi zmerneže vrgli v objem skrajnežev. Mednarodni opazovalci nadzorne misije OVSE so medtem odšli preverit trditve o odkritju množičnega grobišča na Kosovu. Skupina se je napotila na domnevni kraj množičnega grobišča, v katerem naj bi bila večinoma trupla žensk in otrok. IRAK / BAGDAD ŠE VEDNO IZZIVA Britanci in Američani domov Posebne vojaške enote izvajajo teror nad južnoiraškimi šiiti BAGDAD - Zahteva Iraka po zamenjavi ameriških in britanskih predstavnikov človekoljubnih organizacij Združenih narodov v Iraku se nanaša le na tiste, ki delujejo izven Bagdada, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik OZN v Bagdadu George Somervvill. Irak je predvčerajšnjim od OZN uradno zahteval, da »zamenja« britanske in ameriške predstavnike OZN, češ da zaradi nedavnih britansko-ameriških napadov na Irak ne more zagotoviti njihove varnosti. Zahodni diplomati so sporočili, da so 14 Američanov in Britancev seznanili, da Bagdad zahteva njihovo zamenjavo, tri ameriške predstavnike v Bagdadu pa so obvestili, da lahko ostanejo v iraški prestolnici. Medtem je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da so posebne enote Sadamovega sina Kusaja v južnem Iraku izvedle množične eksekucije iraških šiitov. Iste sile naj bi kot talce v Bagdad preselile več kot 2.000 šiitov, med njimi tudi ženske, otroke in starejše ljudi, tako da bi si zavarovale hrbet pred morebitnim uporom iraških šiitov. Prepoved letenja za iraška letala južno od 33. vzporednika ne preprečuje, da bi se Sadamov režim znašal nad šiiti. Prav nad tem območjem so se včeraj spoprijeli ameriški in iraški lovci. Po podatkih Pentagona Američani niso imeli izgub, eden od iraških lovcev pa je strmoglavil zaradi pomanjkanja goriva. Podtaknjeni požar kriv smrti 3 otrok? BRUSELJ - Angela Impallari, mati treh otrok, ki so 1. januarja umrli v prvem nadstropju stanovanja v rudniškem belgijskem mestu VVasmes pri Monsu, je v intervjuju za dnevnik La Demiere Heure izjavila, da je bil požar podtaknjen. Kot je sama povedala, so bili plameni čudni, saj so se sproščali pol metra od poda. Kljub njenemu hitremu posegu otrok ni uspela rešiti. Tudi preiskovalci ne izključujejo, da je bil požar podtaknjen. V Turčiji prometna nesreča terjala 14 mrtvih in 15 ranjenih ANKARA - V čelnem trčenju avtobusa in tovornjaka v bližini turškega mesta Mustafakemal-paša na severozahodu Turčije je včeraj zjutraj življenje izgubilo 14 oseb, 15 pa jih je bilo huje ranjenih. Turška tiskovna agencija Anatolija je še poročala, da so bili na avtobusu tovarniški delavci, namenjeni v službo. V Čečeniji kar 117 talcev MOSKVA - V Čečeniji ugrabitelji ta čas zadržujejo še 117 talcev, skoraj polovico od njih že več kot leto dni, je včeraj sporočil predstavnik čečenskega urada za boj proti ugrabitvam Sarpudi Tasujev. Sedemdeset ljudi je v rokah ugrabiteljev od lanskega leta, 47 pa od leta 1997. Lani so v Čečeniji ugrabili 189 ljudi. Od tega so jih 119 izpustili in osem ubili, vključno s tremi Britanci in Novozelandcem, ki so jih ugrabitelji obglavili. Tasujev je dodal, da so v operacijah proti ugrabitvam aretirah 280 ljudi, od teh jih je 37 v preiskovalnem priporu, 15 pa je obsojenih. Od konca vojne z Rusijo leta 1996 čečenski predsednik Aslan Mashadov v republiki ni uspel vzpostaviti reda, saj so ugrabitve nekaj vsakdanjega. V Seri Leone pobili več kot 200 upornikov FREETOVVN - V Sieri Leoneju je več kot 200 upornikov izgubilo življenje, ko so jih zasule bombe nigerijskih letal v sklopu Ecomoga (zahodnoafriških mirovnih sil). Uporniki so se zatekli v jame ob pobočju nekega hriba pri Freetovmu. Srditi spopadi so v teku tudi na terenu, a upornikom kot kaže ne uspe prebiti sil Ecomoga, ki so v očitni premoči. Medtem so oblasti napovedale da bodo predsedniku Tajdorju sodih zaradi vojnih zločinov. Izraelci menijo, da se bo nova vlada sporazumela s Palestinci JERUZALEM - Kot kažejo včeraj objavljeni izidi ankete, 63 odstotkov Zidov meni, da bo prihodnja izraelska vlada s Palestinci podpisala sporazum o oblikovanju palestinske neodvisne države in umiku izraelskih enot z Zahodnega brega. To sta-lišče je izrazilo 55 odstotkov desno usmerjenih vo-lilcev, 76 odstotkov laburističnih volilcev in 87 odstotkov volilcev, ki so pristaši leve stranke Meretz. Izidi ankete tudi kažejo, da 53 odstotkov vprašanih Zidov soglaša s sklicem predčasnih vohtev v Izraelu, ki bodo predvidoma 17. maja; 41 odstotkov vprašanih pa se zavzema za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti. Telefonsko anketo je izvedel inštitut Telmeser med 500 vprašanimi po naročilu univerze v Tel Avivu. (STA) TURČIJA / VEDNO BOLJ OSAMLJEN ZDA / ODSTOPILA JE S POLOŽAJA PREDSEDNICE AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA Kljub težavam Erelz vztraja pri sestavi svoje nove vlade Vojska mu postavlja težke pogoje Zena Boba Dola Elizabeth namerava kandidirati za predsednico ZDA Javnomnenjske raziskave potrjujejo, da je druga za Bushem mlajšim ANKARA - Mandatar za sestavo turške vlade Valim Erez je zatrdil, da si bo še naprej prizadeval sestaviti vlado navkljub ostremu nasprotovanju nekdanje ministrske predsednice Tansu Cillerjeve. Voditeljica desničarske Stranke prave poti (DYP), katere član je bil tudi 54-letni Valim Erez, dokler ni izstopil in postal neodvisni poslanec, Tansu Cillerje-va je včeraj namreč nepričakovano podprla Bulenta Ecevita, ki mu je predsednik Suleyman Demirel prvemu ponudil mandat za sestavo vlado, kar pa mu prejšnji mesec ni uspelo, predvsem zaradi pomanjkanje podpore Cillerjeve. Dolgo brezvladje je izzvalo nezadovoljstvo v vojski, ki je predvčerajšnjim zahtevala »čimprejšnje« oblikovanje kabineta. Turčija je brez vlade od 25. novembra, ko je parlament odstavil Mesuta Vilmaza zaradi domnevnih »posrednih stikov z mafijo«. Vojska je mandatarja že opozorila, da ne bo spremenila svojega naprotovanja vstopu islamistov v bodočo vlado. Turški generalštab opozarja, da država potrebuje predvsem »stabilnost in trdno vlado«. V komunikeju, ki ga je posredovala agencija Andulu vojska opozarja politike in časopise, naj ne poskušajo izkoristiti sedanje težave za notranje razloge. Prav tako je vojska odločno zavrnila namigovanja, da bi bila v njenih vrstah razhajanja tako glede boja proti Kurdski delavski stranki (PKK) in tistim, ki hočejo uvesti koransko pravo (šario) v Turčiji. VVASHINGTON - Soproga nekdanjega senatorja in predsedniškega kandidata Boba Dola je odstopila s položaja predsednice ameriškega Rdečega križa. Elizabeth Dole (na sliki AP) naj bi se v kratkem odločila, ali bo vložila uradno kandidaturo za predsednico ZDA na listi republikanske stranke. Poznavalci ameriških politični razmer ocenjujejo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi se Dolova odločila kandidirati za predsednico ZDA na prihodnjih volitvah leta 2000, odstop z vodilnega položaja pri ameriškem Rdečem križu pa bi lahko pomenil prav to. Glede na javnomnenjske raziskave ima Elizabetii Dole veliko možnosti za uspeh, saj jo je skupna anketa ameriške satelitske mreže CNN, USA Today in Gallupovega inštituta postavila na drugo mesto med možnimi republikanskimi kandidati. Pred njo se je uvrstil le sin nekdanjega predsednika George Bush mlajši, ki je trenutno guverner zvezne države Teksas. V odstopni izjavi je Dolova napovedala, da razmišlja o drugih načinih služenja svoji državi. Na vprašanje, ali sem sodi tudi predsedniška kandidatura, je odgovorila, da bo o tej in drugih možnostih, resno razmislila. 62-letna Elizabeth Dole je pozornost ameriške javnosti vzbudila med neuspešno predsedniško kampanjo svojega moža Boba, ki je leta 1996 izgubil proti sedanjemu pred- sedniku Billu Clintonu. Od takrat se je njeno ime stalno pojavljalo v ugibanjih o možnih kandidatih republikanske stranke na naslednjih predsedniških volitvah - ali za položaj ameriške predsednice ali podpredsednice. Dolova je ugibanja zavračala, je- seni pa je v enem od govorov dejala, da se je naučila, da »na tem svetu ne smeš nikoli reči nikoli«. Elizabeth Dole je bila članica vlad predsednikov Ronalda Reagana in Georga Busha. V času od leta 1983 do 1987 je bila ministrica za promet, od leta 1989 do 1990 pa ministrice za delo. Pravo je končala na Harvardu, pred ministrskima položajema pa je bila članica Zvezne komisije za trgovino. V ameriški politični zgodovini se je doslej za naskok na Belo hišo odločila le peščica žensk. Prva je bila Victoria VVoodhull, ki je leta 1870, še preden so ženske sploh dobile volilno pravico, napovedala svojo kandidaturo. (Robi Poredoš/STA) ZDRAVSTVENA USTANOVA / POJASNILO O SELITVI ANATOMIJE V TRŽIČ GORICA / OBČINA Za goriške uporabnike se ne bo nič spremenilo Sanitarni ravnatelj Furlanis zavrača kritike in zagovarja krčenje nepotrebnih stroškov, zato da se izboljšajo res potrebne službe Prispevki za rekreacijska in športna društva Skupno razdelilil 34 milijonov Preselitev patološke anatomije iz Gorice v Tržič ni nobena novost, saj je bila že 4 leta predvidena v vseh uradnih dokumentih, kot je dobro znano politikom, upraviteljem, sindikalnim in družbenim silam, ki ji doslej niso oporekali. Polemike teh dni so zato neutemeljene in zavajajoče. Tako je včeraj sanitarni ravnatelj Zdravstvenega podjetja Davide Furlanis (generalni ravnatelj Barat-ti je na dopustuj odgovoril na polemike, ki jih je izzval ukrep, sprejet 30. decembra, o selitvi oddelka v Tržič. Furlanis priznava, da morda izbira datuma ni bila posrečena, povrhu pa je padla v čas, ko je javnost zaradi problema lokacije bolnišnice zelo obču- tljiva za probleme zdravstva. Toda ukrep je bil predviden že v srednjeročnem planu iz leta 1995 in nato potrjen v vseh letnih planih in so ga morali izvesti pred koncem lanskega leta. S tem je tudi združevanje in preseljevanje oddelkov v izvajanju tega plana zaključeno, pravi Furlanis. Druga krčenja trenutno niso predvidena, možna pa bodo seveda z novim deželnim načrtom. Furlanis je dal pomirjujoča zagotovila uporabnikom, za katere - trdi - se ne bo nič spremenilo. Vse storitve patološke anatomije bodo Se naprej nudili tudi v Gorici, roki čakanja se ne bodo podaljšali, kvaliteta storitev tudi ne. V Tržič se bo v bistvu preselila laborato- NOVICE Ponarejeni dolarji v Krminu Karabinjerji so v Krminu aretirali dve osebi zaradi razpečevanja ponarejenih dolarjev. Gre za 27-letne-ga Ukrajinca in 26-letnega Iračana, ki sta stodolarske bankovce skušala porabiti v nekaterih kavarnah. Ka-vamarji so obvestili karabinjerje, ki so izsledili tujca in jima v avtu, ki so ga zasegli, našli še druge ponarejene bankovce v skupni vrednosti 2 milijonov lir. Ob meji prijeli tri vodnike Policisti letečega oddelka so v Gorici prijeli tri vodnike, ki so ob meji čakali večjo skupino priseljencev. Slednji so zbežali, pač pa so policisti prijeli voznike treh avtomobilov. To so italijanski državljan A.P., Makedonec S.A. (oba živita v Veroni) in Tunizijec B.K. z bivališčem v Meranu. Vse tri so prijavili sodstvu in jim zasegli avtomobile. Za osemčlansko družino s Kosova (oče, mati in Sest otrok), ki so zaprosih za azil, so v pričakovanju priznanja statusa političnih pribežnikov poskrbeli namestitev v občinskem domu za ostarele. Iskanje utopljenca v Soči Gasilci so sinoči nekaj po 18. uri odhiteli k Pevm-skemu mostu, kjer naj bi nekdo skočil z mostu v Sočo. Zaradi mraka so osvetlili reko z močnimi žarometi in začeli z iskanjem tako ob bregovih kot z gumenjakom sredi reke. Kasneje so poklicah še potapljače iz Trsta. Podrobnosti o istovetnosit pogrešanega niso znane. Ko poročamo, iskanje še traja. Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica PETER BARNES NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA Režija: JaSa JAMNIK V nedeljo, 10. januarja 1999 (RED B), ob 18. uri in v ponedeljek, 11. januarja 1999 (RED A), ob 20.30 v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (Dr. XX septembra 85). Avtobus za ponedeljkovo predstavo vozi po običajnem voznem redu Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel SREČANJA Z GLASBO 1998/99 SPREHOD V OPERO Solisti iz Argentine: Cvetka Kopač, Ani Rode, Silvia Bunge, Matej Debevec, Matija Debevec, Armando Noguera, Luka Debevec-Mayer Ivan Vombergar, klavir Victor Srago, mojster petja Na programu Mozart, Puccini, Donizetti, Purcell, Offenbach, Massenet Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 9. januarja 1999, ob 20.30 rijska dejavnost, prevzemi vzorcev in druge storitve uporabnikom pa bodo Se naprej nudili v Gorici. Selitev v Tržič bo seveda nevšečna za osebje, ki pa bo v zameno nagrajeno s posebnim dodatkom na plačah in povračilom prevoznih stroškov. Sanitarni direktor zavrača črnoglede napovedi in navaja pozitivno izkušnjo selitve transfuzijske službe v obratni smeri, iz Tržiča v Gorico: sedež v Gorici ne preprečuje nudenja vseh storitev v Tržiču, kjer bolniki niso izgubili prav ničesar. Odprava dvojnikov in koncentracija preveč razdrobljenih služb pomeni boljšo kvaliteto in sočasno sproščanje sredstev, ki jih je treba iz bolnišnic usmeriti v oskrbo na teritoriju. Ta proces se bo moral nadaljevati, saj kljub vsemu krčenju Se danes »za bolnišnici na Goriškem potrosimo več, kot si lahko privoščimo«, pravi Furlanis. Javnost se moti, ko osredotoča pozornost na bolnišnice, ki so potrebne a v manjšem obsegu in z drugačnimi značilnostmi kot nekoč: velik' izziv prihodnosti je oskrba na teritoriju, povečana skrb za kronična bolj kot za akutna obolenja, oskrba na domu, decentralizacija zdravstva. Tem službam je treba za sodobno in učinkovito organizacijo zdravstva nameniti več sredstev, zato pa se bo »shujševalna kura« bolnišnic, kot jo imenuje Furlanis, morala nujno nadaljevati tako v Gorici kot v Tržiču in drugod. V prejšnjih dneh smo poročali, kako je goriška občina porazdelila prispevke iz deželnih virov kulturnim društvom za leto 1998. Podobno so prispevke razdelili tudi športnim in rekreacijskim društvom in sicer iz treh postavk za nakup opreme (skupno 50 milijonov lir), za osnovne dejavnosti (70 mil.) in za specifične prireditve (14 mil.). Prispevke so porazdelili takole. Nakup opreme: Pesca-tori Sportivi 875.000 lir, Združenje Kulturni dom 1.460.000, PD Standrež 3.630.000, US Azzurra 3.150.000, Ohtsuka Karate Club 775.000, Polisportiva Sanrocchese 605.000, Atletica Gorizia 6.090.000, kulturna zadruga Maja 1.475.000, združenje Tea-trilandia 280.000, AS Ba-sket Gorizia 385.000, folklorna skupina Santa Gorizia 1.995.000, SD Juventi-na 1.515.000, SZ Dom 1.495.000, US Goriziana 500.000, US Ardita 3.340.000, UGG 2.480.000, Gorizia Gorše 940.000, OK Val 3.855.000, Polisportiva Fiamma 845.000, Slovenski skavti 1.000.000, združenje Musiča Aperta 2.520.000, SS Piedimonte 1.350.000, AS Lucinico Calcio 5.500.000, Terzo teatro 2.140.000, GS Ma-rathon Gorizia 100.000, CSKS Sankaku Isonzo 1.700.000, Osnovne dejavnosti: Danzerini Lucinico 2.000. 000,lir, Pescatori Sportivi 500.000, AS Ba-sket Gorizia 1.000.000, GS ANFASS 2.000.000, Rekreacijski krožek osebja občine 4.000.000, Atletica Gorizia 3.000.000, AS Lucinico Calcio 2.000.000, AS Gorizia Nuoto 2.000.000, Gruppo Ciclisti-co Goriziano 500.000, Gruppo Animazione Villa s. Giusto 1.500.000, GS Audax - S. Anna 2.000. 000, Slovenski skavti 1.000.000, UISP 500.000, združenje Movin-si Insieme 500.000, folklorna skupina Santa Gorizia 2.000.000, Unione Ita-liana Ciechi 500.000, CS Adria 3.000.000, Sci Club Gorizia 500.000, GS Ma-rathon 500.000, Unione Ciclisti Caprivesi 500.000, Centro Giovanile Sci Gorizia 1.500.000, AGESa Gorizia 1 500.000, US Ardita 5.000. 000, Scuderia Gorizia Gorše 500.000, kulturna zadruga Maja 1.000. 000, Združenje Kulturni dom 3.000.000, zavod San Luigi 1.000.000, SS Piedimonte 2.000.000, teniški krožek A. Zaccarel-li 1.000.000, GS Silenziosa 500.000, združenje Spazio 500.000, UGG 6.000.000, SSKS Sankaku Isonzo 2.500.000, GSP Pallavolo Lucinico 2.000.000, Circo-lo Scacchistico Goriziano 500.000, Balinarski klub Mak 500.000, SZ OK Val 1.000. 000, SZ Dom 2.000. 000, SD Juventina 2.000. 000, US Goriziana 3.000. 000, AS Edera 1.000. 000, Polisportiva Fiamma 1.500.000, Zveza slovenskih kulturnih društev 500.000, Pallavolo ET-SI 1.000.000, KD O. Zupančič Standrež 500.000 lir. Za prireditve: CS Adria 500.000 lir, UISP Gorizia 1.000.000, pokrajinski od-. bor FIFA V 1.000.000, Atletica Gorizia 9.000.000, AS Lucinico Calcio 500.000, UGG 500.000, Pallavolo Lucinico 500.000, KK Šileč 1.000.000 lir. Veliko zanimanje za izlete Primorskega Goriški bralci Primorskega dnevnika so tudi letos pokazali veliko zanimanje za tradicionalne izlete našega časopisa. Pravzaprav je bilo tokrat zanimanje še občutno večje kot v prejšnjih letih, iz česar je mogoče sklepati, da je letošnja ponudba izletov res zadostila pričakovanjem. Pred našim uredništvom so se najprevidnejši, ki nikakor niso hoteli zamuditi priložnosti, začeli potrpežljivo zbirati že precej pred najavljeno uro vpisovanja, dokaj živahno pa je bilo celo dopoldne. Med prijavljenimi smo zasledili veliko znanih obrazov naših ljudi, ki že dolgo let redno potujejo s Primorskim dnevnikom, precej pa je bilo tudi novih, kar je prispevalo k rekordnemu vpisu. Končni obračun je sledeč: 30 izletnikov je izbralo potovanje v Firence in Rim, kar 35 se jih je odločilo za Egipt, 7 pa za čezoceanski polet v Mehiko. Za nekatere izlete bo treba zato povečati število predvidenih mest, tako da bo zadoščeno vsem. PARKIRANJE Stari kartončki lešetamesec Mestno podjetje za storitve AMG sporoča, da je z novim letom zapadla veljavnost starih plačilnih kartončkov za parkiranje avtomobilov v ti. modri coni. Gre za kartončke, na katerih sta pri oznaki leta navedeni letnici 97 in 98. Vodstvo AMG je sicer že pred časom opozorilo prodajalce, naj izčrpajo stare zaloge, ker vračanje kartončkov ne pride v poštev. Ob ugotovitvi, da je v obtoku najbrž še precej starih kartončkov, so v dogovoru s poveljstvom občinskih redarjev sklenili, da njihovo veljavnost podaljšajo še za cel mesec januar 1999. Kdor torej še hrani stare kartončke, naj jih uporabi pred koncem tega meseca in sicer tako, da pri letnici do kraja izpraska obe številki - 97 in 98 -nato pa kot vedno še mesec, dan, uro in minuto začetka postanka. INPS / NA GORIŠKEM JIH JE 56.700 Poviški pokojnin Sto tisoč lir več za minimalne pokojnine Pokrajinski sedež zavoda za socialno skrbstvo INPS za Goriško sporoča, da so že obnovili plačilna nakazila za pokojnine, ki jih zavod izplačuje v pokrjaini. Poleg 53 tisoč pokojnin, ki so jih v naši pokrajini izplačevali že doslej, so z novim letom prevzeli v breme tudi 3.700 invalidskih pokojnin, ki jih je doslej izplačevalo ministrstvo za notranje zadeve. Iz primerjave homogenih podatkov izhaja, da se bo strošek za pokojnine INPS v primerjavi z lanskim letom povečal letos za 3,5%. S 1. januarjem se bodo občutno povečali doslej zelo skromni zneski socialnih pokojnin in invalidnin, saj je finančni zakon za leto 1999 predvidel povečanje zneskov za 100 tisoč lir. Novi zneski minimalnih mesečnih pokojnin so po novem sledeči: pokojnine odvisnih in neodvisnih delav- cev - 709.550 lir, socialne pokojnine - 504.400 lir, invalidnine - 615.800 lir. S prvim plačilnim obrokom v letu 1999 stopi v veljavo tudi prilagoditev pokojnin na rast življenjskih stroškov v lanskem letu. Poviški znašajo 1,7% za mesečne zneske do 1.395.400 lir; 1,53% za zneske nad navedenim in do 2.093.100 lir; 1,275% za del pokojnine do 3.488.500 lir in 0,51% za del do 5.581.600. Za del pokojnine, ki bi presegal slednjo vsoto, ni prilagoditve rasti življenjskih stroškov. Za imetnike več pokojnin se, tako kot pri obdavčevanju, upošteva skupni seštevek. Sezonsko znižanje " moška oblačila "ul. Carducci 24 fel. 0481/537561 _________________KINO GORICA VITTORIA1 15.00-16.45-18.30 »Mulan«. Walt Di-sney. 20.15-22.30 »C’e post® per te«. Meg Ryan in Tom Hanks. VITTORIA 3 15.30-17.45 »C’e post® per te«. 20.15-22.30 »La masche-ra di Zorro«. I. Antonio Ban-deras in Anthony Hopkins. CORSO Rdeča dvorana: 15.15-17.45-20.00-22.15»Pa-parazzi«. I. Christian De Si-ca in Massimo Boldi. Modra dvorana: 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»I1 principe dEgitto«. S. Spielberg. Rumena dvorana: 16.00- 18.00- 20.00-22.00»Cosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo. TRZIC EXCELSIOR 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »II principe d’Egitto«. Risani film S. Spielberga. COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »C’e post® per te«. Meg Ryan in Tom Hanks. ČEDAD RISTORI 21.00 »II mio west«. I. Leonardo Pierac-cioni, David Bovvie in Har-vey Keitel. GLEDALIŠČE V DEŽELNEM AVDITORIJU bo jutri ob 20.30 nastopila kabaretna skupina »I Pa-pu cabaret« s predstavo »Le mucche hanno tanta pazien-za« (Krave imajo veliko potr-plejnja). J prireditve DRUŠTVO GAMA iz No-ve Gorice prireja v ponedeljek, 11. trn., ob 20.30 v čitalnici Feiglove knjižnice predavanje o globinski meditaciji. KD BRIŠKI GRIČ vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja na Bukovju, v soboto, 16. januarja, ob 20.30. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL- Ul. Aguileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito IP - UL Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMEN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL-UL Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI JUTRI - Iz Gorice: 13.15, Pierina Redenta Montanar vd. Sclaunich iz splošne bolnišnice v Vileš; 13.15, Giovanni Zoff iz splošne bolnišnice v Moš; 13.15, lole Go-deas vd. Venuti iz splošne bolnišnice v Medeo. Iz Tržiča: 9.40, Aliče Bat-tigelli vd. Settomini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.00, Radi-slav Lakovič iz splošne bolnišnice v Doberdob (ob 13.45); 13.15, Pietro Bait iz splošne bolnišnice v Mimik (Dolenje). t Za vedno nas je zapustil naš dragi Radislav Lakovič (RADO MELANOV) Žalostno vest sporočajo žena Zora, hčere Marjetica, Zorica in Andreina, zeti, vnuki Paolo, Rosanna, Michele, Daniele, Dario, pravnuki in drugo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 7. januarja, ob 13.30 iz mrliške veže tržiške bolnišnice v Doberdob. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Doberdob, 6. januarja 1999 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EVRO / NOVA EVROPSKA VALUTA VČERAJ POTRDILA ZAČETNE TEČAJE NOVICE »Evroforija« je splahnela, evropski trgi pa so ohranili pozitivne predznake Evropsko komisija preverja obnašanje bank - Del urugvajskih rezerv v evro BRUSELJ, MILAN - Tudi drugi tržni dan v znamenju evra je bil v Evropi pozitiven, z novo valuto, ki se je zaCela utrjevati in z glavnimi evropskimi borzami s pozitivnimi predznaki kljub množičnemu iz-trževanju izjemnih ponedeljkovih zaslužkov. Vse negotovosti, ki so se tako na milanskem delniškem trgu kot na ostalih borzah »evro-landije« pokazale čez dan, je proti koncu sestankov odpihnil sijajen začetek trgovanja na Wall Streetu. Piazza Affari je končala sestanek s porastom indeksa Mibtel za 0, 78%, medtem ko je indeks najboljših 30 delnic Mib-30 pridobil 1, 04%. London, ki je bil v ponedeljek zaradi nesodelovanja pri evru penaliziran (čeprav je trg, ki obme največ nove valute), se je včeraj maščeval z napredkom za 1, 34%, medtem ko je bila borza v prestolnici »evrolandije«, Franfur-tu, edina negativna (-0, 51%). Pozitivno so sestanke končale tudi borze v Parizu (+1, 28%), Madridu (+1, 94%) in v Zurichu (+0, 57%). Po strmem vzponu na dan evrove-ga debuta so si torej trgi na Stari celini včeraj nekoliko oddahnili, nova valuta pa je na tečajnici Evropske centralne banke (ki jo povzema tudi Banka Italije skupaj z ostalimi desetimi centralnimi bankami območja evra) včeraj v glavnem utrdila ponedeljkove medvalutne tečaje. V menjavi z ameriškim dolarjem evropska valuta ohranja začetne pozicije (od 1, 1789 v ponedeljek na 1,1790 dolarja za evro včeraj), medtem ko je rahlo nazadovala v tečaju z jenom (ki se je včeraj okrepil tudi do dolarja) in švicarskim frankom. Do evropskih valut, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, je tečaj evra nekoliko nižji z dansko in švedsko krono, medtem ko je ohranil stabilen tečaj z britanskim funtšterlingom (včeraj 0, 7122, v ponedeljek 0, 7111). Ce so se banke že prilagodile poslovanju v evrih, je med državljani še precej zmede, še posebno kar zadeva vprašanje stroškov, ki jih prinaša menjava v novo evropsko valuto. To področje pozorno spremlja Evropska komisija v Bruslju, od koder poročajo, da so prejeli informacije o tem, da nekatere banke svojim strankam zaračunavajo stroške oziroma provizije za menjavo v evro. S tem vprašanjem se ukvarja komisarka Emma Bonino, ki je zadolžena za zaščito potrošnikov in ki ne izključuje, da bo v prihodnjih dneh prišlo do uradnega opozorila bankam. Viri okrog Evropske komisije namreč opozarjajo, da se je bančni sistem enajstih držav evra v preteklih mesecih obvezal, da strankam ne bo zaračunaval stroške menjave nacionalnih valut v evro. Boninova preverja tudi informacije o nepravilnostih v čezmejnih bančnih operacijah znotraj evroobmočja, kjer banke zaračunavajo za nakazila višje stroške kot v notranjem prometu, kljub temu da so nacionalne valute od 1. januarja le podvojitve iste skupne valute. Evforija se je kot rečeno včeraj umirila, toda optimizem ostaja. Včeraj je izrazil zadovoljstvo z briljantnim debutom nove valute tudi uradni Bonn, katerega glasnica Charima Reinhardt je izjavila, da odpira skupna valuta priložnost za ves evropski gospodarski sistem v globalni kompeticiji in da je tudi sredstvo za promocijo politične integracije Starega kontinenta. Včerajšnji tržni dan evra je ocenil tudi evropski komisar za monetarne zadeve de Silguy, ki je pohvalil dejstvo, da ni rivalstva med evrom in dolarjem, saj tečaj, ki se je stabiliziral, ne poraja nobenega problema. Sicer pa je de Silguy dodal, da se mu zdi »fantastično, da se je evro že od prvega dne življenja uveljavil kot pomembna mednarodna valuta«. Z evropskim komisarjem se po vsem sodeč strinjajo tudi v Urugvaju, »južnoameriški Švici«, saj je tamkajšnja centralna banka včeraj napovedala, da želi del svojih rezerv pretvoriti v evro. Banco Central de Uruguay ima rezerve za 2.200 milijonov dolarjev, od tega 74% v dolarjih, 25% v zlatu in 1% v drugih valutah, glasnik emisijskega zavoda pa ni hotel povedati, kakšen delež nameravajo spremeniti v evro, pač pa je izrazil prepričanje, da se bo nova valuta v naslednjih treh letih zanesljivo ovrednostila v razmerju do dolarja. D&B: Slovenija na prvem mestu LJUBLJANA - Strokovnjaki Dun & Bradstreeta ocenjujejo, da težave slovenske vladne koalicije niso pomembne za ekonomijo, optimistični pa so tudi do glede gibanja inflacije po uvedbi davka na dodano vrednost (napovedujejo 6, 5%, kot lani). Precej hvale namenjajo tudi Banki Slovenije, ocenjujejo pa, da utegne Slovenija zaradi priliva "vročega" denarja postati ranljiva, če bo morala zaradi pridružitvenega sporazuma z EU ukiniti depozite na tuje kredite pri BS. Rating Slovenije ostaja DB3a, s čimer je še vedno uvrščena na prvo mesto v regiji, sledijo pa ji Češka, Madžarska, Poljska in Estonija. (STA) Govorice o širitvi Forda DETROIT - Iz dobro obveščenih krogov so prišle novice, da ameriški proizvajalec avtomobilov Ford Motor kupuje nemški BMW, japonsko Hondo in Nissan. Po drugi strani pa naj bi bil tudi BMW med zainteresiranimi kupci Nissana. Za zdaj se o številkah oziroma zneskih še ne govori, dogovori pa naj bi bili uradno končani v tem tednu. Predstavniki nemške avtomobilske hiše vztrajno zanikajo govorice. (STA/AFP) Bruselj odpri posojilni program v vrednosti dveh milijard evrov BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj z dvanajstimi velikimi mednarodnimi bankami podpisala okvirni posojilni program v vrednosti dveh milijard evrov. V njegovem okviru bodo izdane evroobvez-nice, s katerimi bo EU finansirala posojila za države nečlanice v finančnih težavah in za vzhodnoevropske države na področju jedrske varnosti. V Komisiji poudarjajo, da je podpis programa znak zaupanja, ki ga evro uživa pri vodilnih mednarodnih bankah in pri vlagateljih. Od 1. januarja je trg z evroobveznicami postal eden največjih in najbolj konkurenčnih svetovnih finančnih trgov. Istoh povsem mdecene industrijskih proizvajalcev RIM - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se novembra lani v primerjavi z oktobrom znižale za 0, 2%, v primerjavi z novembrom 1997 pa so zrasle za 1, 3%. Po Ista-tovih podatkih je dosegla povprečna rast cen pri proizvajalcih v dvanajstih mesecih - od novembra 1997 do novembra 1998 -0, 3% glede na enako obdobje prej, medtem ko je v enajstih mesecih lanskega Jeta zabeležila 0, 2%. Glede na namembnost proizvodov ni bilo nobene mesečne spremembe cen za končne investicijske izdelke in za končne izdelke za široko porabo, medtem ko cene vmesnih industrijskih izdelkov vidno padajo. GOSTINSTVO / PO LESTVICI, SESTAVLJENI NA OSNOVI PETIH GASTRONOMSKIH VODNIKOV Slovenski gostinci v vrhu deželne enogastronomske ponudbe Kadar potujemo, je pametno vzeti s seboj ustrezni priročnik - V slovenskih gostiščih je ne le odlična ponudba, ampak tudi prijaznookolje GORICA - Že septembra se v izložbah italijanskih knjigarn pojavijo prvi turistični gastronomski vodniki in tja do konca novembra jih je kar za kakšno desetino. Ko si na potovanju in si zaželiš zaužiti kaj domačega in kakovostnega v kraju, ki si ga obiskal, moraš biti hočeš nočeš opremljen z enim takšnih priročnikov. Pretirano bi bilo zahtevati, da jih imaš pri sebi več, tudi zato, ker vsaka od teh knjig stane po nekaj deset tisoč lir. Tisti, ki ga to po-bliZe zanima, kupi po eno ali dve takšni knjigi, v naslednjih letih pa izbere priročnik drugega založnika. V Vidmu že dolgo sodeluje z dnevnikom II Gazzettino gastronomski novinar Bepi Puc-ciarelli. Enkrat tedensko objavlja v tem časopisu svoje poglede na katero od furlanskih gostiln. Kdaj pa kdaj pride tudi na Goriško in Tržaško. Skrbi tudi za oddaje s to tematiko na zasebni televiziji Tele- friuli. Že nekaj let se loteva analize vsebin gastronomskih vodnikov. Potrpežljivo beleži to, kar je v teh vodnikih zapisano o gostilnah v naši deželi, sešteva zvezdice, vilice in ocene v številkah, potem pa sestavi lestvico za vso deželo. Kot v prejšnjih letih je tudi letos pregledal pet vodnikov: svetovno najbolj znanega Michelina, vodnik italijanske Accademia della cucina, priročnik tednika L‘Espresso (gre za italijansko različico znane francoske Galt & Millau), mesečnika Gambero Rosso in vodnik, ki nosi ime enologa Veronellija. Poglejmo, kakšni so izidi te raziskave Bepija Puciarellija. Najbolje je ocenjena restavracija Alla Primula v S. Quirinu blizu Pordenona. Na drugem mestu je Taverna v Colloredo di Montalbano, sledi Blasut v Morteglianu, potem najdemo Tonija v Gradiscutti di Varmo, nedaleč od Codroipa, in že smo pri slovenski gostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela. Sledijo Risorta v Miljah, Al Grop v Ta-vagnaccu pri Vidmu, Tirasse-gno v San Danieleju, Colomba-ra v Ogleju in restavracija hotela Astoria Italia v Vidmu. Ce gremo naprej, najdemo na tej svojevrstni lestvici na 12. mestu Sirkovo restavracijo na Subidi pri Krminu, na 18. mestu je restavracija Furlan na Colu, na 19. tržaški Suban, na 26. gostilna Šale e Pepe v Srednjem v Benečiji, sledi pa še nekaj gostiln na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Več ali manj podobne uvrstitve smo zabelešili še v prejšnjih letih. V teh petih vodnikih je omenjeno nekaj čez dvesto gostišč, v vseh priročnikih pa najdemo le petino od omenjenih dvesto lokalov. Najdemo jih tudi v drugih takšnih publikacijah, ki jih Pucciarelli ni vzel v poštev, med drugim tudi zato, ker so nekatere teh knjig prišle iz tiska šele pred kratkim. Zanimivo je, da je za nekatere še pred nekaj leti preproste gostilne veljalo, da so jih v začetku omenjali le v mesečniku in vodniku Gambero Rosso, šele kasneje so prišle v druge priročnike. Ce so se povzpele na visoka mesta, to pomeni, da je pri njih kvaliteta ponudbe zares zelo visoka. Precej čudno pa se nam zdi, da so v nekaterih vodnikih omenjena gostišča, ki jih ni več, ali takšna, v katerih se je ponudba popolnoma spremenila, tudi zato, ker so prejšnji lastniki lokal prepustili novim. Razlog, da v marsikaterem vodniku najdemo kakšno zaprto gostilno, je najbrž ta, da sodelavci pri pripravi knjige niso iz teh krajev in da pridejo na ogled vsakih nekaj let. Za Goriško velja, da je v kar nekaj takšnih vodnikih bila več let omenjana nekoč dobra restavracija, ki je potem postala picerija, dokler je niso zaprli in je zaprta še danes. Tudi za marsikatero zelo visoko uvrščeno gostilno v omenjenih vodnikih je treba povedati, da označbe najbrž ne držijo popolnoma. Vsaj za nekaj primerov vemo iz osebne izkušnje, da tudi konec tedna prideš v tak lokal in tam gostov sploh ni. So tega krive cene ali kaj drugega? V marsikaterem vodniku imajo čudno ocenjevalno politiko in večkrat ni razumljivo, zakaj kakšen lokal kar na lepem izgine iz nekega seznama, ostaja pa v drugih, ičeprav sta ponudba in postrežba enaka kot prej. Kaj se je torej zgodilo? Na vsak način bralcu svetujemo, naj se za potovanje .opremi z vsaj enim vodnikom. Posebej pa jih opozarjamo, da so v samem vrhu najboljših lokalov tudi slovenski kuharji in gostinci. Pa ne le zato, ker so omenjeni v vodnikih, ampak predvsem zato, ker se pri njih zares dobro počutiš. Marko VValtritsch 5. JANUAR 1999 OSTALE VALUTE VALUTA NAK./PROD. 1 EVRO VALUTA EVRO NAKUP PRODAJA portugalski escudo 200,482 ameriški dolar 1,1903 1,1717 nizozemski gulden 2,20371 britanski funt 0,7198 0,7057 belgijski in luksem. frank 40,3399 švicarski frank 1,6297 1,5963 francoski frank 6,55957 danska krona i,mi 7,3023 nemška marka 1,95583 norveška krona 9,0318 8,6268 finska marka 5,94573 švedska krona 9,7046 9,2404 španska pezefa 166,386 kanadski dolar 1,8366 1,7690 avstrijski šiling 13,7603 grška drahma 342,53 298,16 irski funt 0,787564 japonski jen 136,47 128,21 (Na menjavo med valutami evra zaračunava avstralski dolar 1,9878 1,8569 banka provizijo 1%) slovenski tolar 193,72 188,08 ZADRUŽNA hrvaška kuna 8,0719 7,3104 KRAŠKA BANKA češka krona 45,052 36,552 Zadruga zo.z. slovaška krona 55,35 44,028 W TRST madžarski florint 298,04 242,15 MILANSKI BORZNI TRG 5. JANUAR 1999 INDEKS MIB 30: -1,04% delnica cena € var. % delnica cena € var. % ALITAUA 3,298 -0,12 ITALGAS 4,998 +2,00 ALLEANZA 12,863 +1,99 MEDIASET 7,343 +2,01 COMU 6,166 +1,53 MEDIOBANCA 12,273 +0,13 BCA Dl ROMA 1,483 -0,06 MEDIOLANUM 7,066 +6,03 FIDEURAM 6,4062 +1,00 MONTEDISON 1,187 +0,59 INTESA 5,3000 +2,31 OLIVETTI 3,290 +4,04 BENEBON 1,800 +1,29 PARMALAT 1,665 -0,06 COMPART 0,724 -1,50 PIRELLISPA 2,925 +4,38 EDISON 11,692 +7,75 RAS 12,961 +1,46 ENI 5,702 +0,31 ROLO BCA 1473 24,350 +2,74 FIAT 3,302 +7,03 SAIPEM 3,590 -1,56 FINMECCANICA 0,945 +4,01 SAN PAOLO IMI 15,644 -0,94 GENERALI 37,970 +2,31 TIM 6,755 +1,85 HDP 0,645 -1,08 TELECOM ITA 7,749 +2.28 INA 2,326 -0,17 UNICREDIT 5,787 +7,34 m ljubljanska banka Podružnica Milano TEČAJNICA EVROPS KE CENTRALNE BANKE 5. JANUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 5.01. 4.01. ameriški dolar 1,1790 1,1789 japonski jen 130,96 133,73 grška drahma 324,70 327,15 danska krona 7,4495 7,4501 švedska krona 9,4025 9,4696 britanski funt 0,71220 0,7111 norveška krona 8,7745 8,8550 češka krona 34,917 35,107 ciprska lira 0,5823 0,5823 estonska krona 15,6466 15,6465 madžarski florint 250,80 251,48 poljski zlot 4,0245 4,0712 slovenski tolar 188,775 189,0450 švicarski frank 1,6123 1,6168 kanadski dolar 1,7965 1,8004 avstralski dolar 1,8944 1,9100 novozelanski dolar 2,2011 2,2229 ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V KRANJISKI GORI Patrick Holzer z izvrstno drugo vožnjo do zmage Jure Košir na 13. mestu - Danes bo na sporedu še slalom SMUČARSKI SKOKI / NOVOLETNA TURNEJA Trojica v boju za skupno slavje Kosar Ahonen in Schmitt z enakimi možnostmi - Danes zadnja tekma BISCHOFSHOFEN - Na zaključni tekmi novoletne skakalne turneje v Bischofshofnu bodo nastopili trije Slovenci. Primož Peterka si je v kvalifikacijah priboril 22. mesto (106, 5 m/88, 2 točke), Damjan Fras je bil 25. (105, 5 m/86, 9), Peter Zonta pa 32. (101 m/78, 3). Blaž Vrhovnik je s 84 metrov dolgim skokom zasedel 56. mesto in se ni uspel uvrstiti na jutrišnjo tekmo. V predtekmovanju je sicer bil najdaljši (131, 5 m) Avstrijec Andreas VVidhoelzl. Boj za skupno zmago na letošnji novoletni skakalni turneji je pred zadnjo tekmo v avstrijskem Bischofshofnu še popolnoma odprt. Za zmago se lahko popolnoma enakopravno potegujejo Japonec Noriaki Kasai, Finec Jarme Ahonen in seveda odkritje letošnje sezone Nemec Martin Schmit, ki jih loCi le 12, 3 točke razlike, med prvima dvema pa ni niti točke razlike. Vsi trije kandidati za uspeh na letošnji turneji imajo dovolj razlogov za optimizem. Kasai, ki je v Innsbrucku Japoncem priboril prvo le- tošnjo zmago, se lahko pohvah s strmo vzpenjajočo se formo, hkrati pa je na dosedanjih tekmah na zadnji postaji turneje v Bischofshofnu vselej dobro skakal. Na dosedanjih treh tekmah dosegel dve tretji mesti in zmago na zadnji tekmi v Innsbrucku. Ahonen je po drugi strani eden najbolj konstantnih skakalcev v tej sezoni. Vodilni v skupnem seštevku sezone 1998/99 je bil na zadnji novoletni turneji tretji, letos pa si želi osvojiti prvo mesto, kar bi bila prva finska zmaga po sedmih letih, ko je bil najuspešnejši Toni Nieminen. Schmitt je v Innsbrucku prvič razočaral, potem ko se je kot meteor povzpel med najboljše smučarje skakalce. Slabši izid bi za Nemca lahko bila pravočasna streznitev pred odločilno tekmo. Dvajsetletnemu Nemcu je naklonjena tudi tradicija, ki je močno v prid nemškim skakalcem, saj so le-ti v zadnjih treh letih vselej zmagali na zadnji tekmi novoletne turneje (Jens VVeissflog, Dieter Thoma in Sven Hannavrald). KOŠARKA / DANES ZAČETEK 2. DELA EVROLIGE Union Olimpija jutri v Berlinu proti Albi brez Jurkoviča in Daneva, ki sta poškodovana Jutri bodo igrali tudi vsi trije italijanski predstavniki KRANJSKA GORA -Italijan z Južne Tirolske Patrick Holzer (na sliki AP) je zmagovalec Četrtega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v Kranjski Gori. Holzer je po zaslugi odlične druge vožnje za 24 stotink sekunde premagal vodilnega po prvi vožnji Avstrijca Christiana Mayerja, tretje mesto pa je zasedel še en Avstrijec Hans Knauss (+31). Od Slovencev se je do točk dokopal le Jure Košir, ki je zasedel 13. mesto. Mitja Kunc je v finalu odstopil, medtem ko so bili Drago Grubelnik, Jernej Koblar in Andrej Jerman za finalno vožnjo prepočasni. Kranjskogorski smučarski delavci so se še enkrat izkazali kot odlični prireditelji. Svetu so pokazali, da jim je Mednarodna smučarska zveza neupravičeno vzela veleslalom v sezoni 1999/2000. Čeprav so se mnogi bab, da jim jo bo zagodla otoplitev, pa se to ni zgodilo. Ponoči so ob ugodnih temperaturah utrdili progo, tako da so imeli prav vsi tekmovalci približno enake pogoje. Po prvi vožnji je kazalo na nov avstrijski uspeh. Vodil je namreč Christian Mayer, ki je v Kranjski gori praktično domačin, saj tu zaradi bližine rojstnega kraja veliko trenira. Korošec je imel na tehnično zahtevno postavljeni progi desetinko sekunde prednosti pred rojakom Hansom Knaus-som, popolnoma pa sta odpovedala njuna rojaka, najboljša v letošnjih veleslalomih, Hermann Maier in Stephan Eberharter, ki sta se uvrstila na 17. oziroma 24. mesto. Avstrijcem trojnega vodstva ni uspelo ubraniti. Zmage pa jim ni ukradel Švicar Michaael Von Gruenigen, ki je bil najboljši v Alta Badii, ampak drugi s tekme v Alta Badii Patrik Holzer. Z odlično drugo vožnjo, v kateri je bila razdalja med vratci nekoliko večja kot na prvi, se je s šestega mesta prebil na najvišjo stopničko, kar je njegova prva zmaga v veleslalomih za svetovni pokal in druga nasploh. Pred Kranjsko Goro je leta 1992 dobil tekmo v superveleslalomu v Garmisch Partenkirchnu. Njegova zmaga pa je presenečenje samo za tiste, ki smučanje spremljajo površno. Holzer je po koncu hvalil avstrijske tekmovalce, prav zaradi njihove kakovosti pa je z zmago še bolj zadovoljen: »Ko sem videl progo, sem imel dober občutek. Prireditelji so jo res odlično pripravili, ker pa je tehnično zahtevna, mi tudi zelo ustreza. V prvem nastopu sem imel nekaj težav v srednjem delu in s šestim mestom nisem bil zadovoljen. Zato se v drugem nastopu smučal na vse ali nič in uspelo mi je. Stopničke sem pričakoval, zmaga pa je vendarle presenečenje,« je svoje prve občutke predstavil 28-le-tni Južni Tirolec. Danes bo v Kranjski Gori na sporedu Se slalom, od katerega v slovenskem taboru veliko pričakujejo. Prvi tek se bo začel ob 10,-uri, drugi pa bo na sporedu ob 12.45. Izidi: 1. Patrick Holzer (Ita) 2:14, 91; 2. Christian Mayer (Avt) 2:15, 15; 3. Hans Knaus (Avt) 2:15, 22; 4. Benjamin Raich (-Avt) 2:15, 45; 5. Joel Che-nal (Fra) 2:15, 85; 6. Lasse Kjus (Nor) 2:16, 06; 7. Kje- til An dre Aamodt (Nor) 2:16, 12; 8. Michael Von Gruenigen (Svi) 2:16, 55; 9. Heinz Schilchegger (-Avt) 2:16, 70; 10. Frcderik Nybefg (Sve) 2:16, 80; 11. Paul Accola (Svi) 2:16, 87; 12. Ivan Bormolini (Ita) 2:16, 88; 13. Jure Košir (-Slo) 2:16, 92;...21. Sergio Bergamelli (Ita) 2:17, 87 itd. SVETOVNI POKAL VELESLALOM: 1. Christian Mayer (Avt) 250; 2. Patrick Holzer (Ita) 240; 3. Michael von Gruenigen (-Svi) 203; 4. Stephan Eberharter (Avt) 195; 5. Hermann Maier (Avt) 161 ITD. SKUPNO (po 14 tekmah): 1. Hermann Maier (Avt) 651; 2. Lasse Kjus (-Nor) 577; 3. Christian Mayer (Avt) 542; 4. Stephan Eberharter (Avt) 528; 5. Kjetil-Andre Aamodt (-Nor) 461 ITD. LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo jutri začeli drugi del evropske lige (skupina H), v katerem jih čakajo po dve tekmi z berlinsko Albo, Zadrom in Ulkerjem iz Carigrada. Prvi nasprotniki bodo Nemci, ki so prvi del sicer končali na zadnjem mestu, vendar so vse tri zmage dosegli prav v zadnjih treh krogih. Ljubljančani, ki so se že pred novoletnimi prazniki razšli z Američanom Pri-ceom, so se kljub več kot dvotedenskem mirovanju v evropski ligi znašli v nič kaj zavidljivem položaju; poškodovanemu Danevu se je namreč priključil Se Jurkovič, ki zagotovo ne bo nastopil v Berlinu, zaradi viroze pa nekaj dni nista trenirala tudi Taylor in Stepania. »Jurkovič ima težave s stegensko mišico, tako da že deset dni ne trenira, Daneu bo moral počivati vsaj še štiri tedne, Taylor, ki je v ponedeljek začel trenirati, ter Stepania pa bosta stisnila zobe. Za Pricea nismo našli ustrezne zamenjave, tako da bosta v nadaljevanju priložnost dobila naša igralca Juriča Golemac in Stipe Modrič, ki sicer nastopata za Slovan. Ekipo za Berlin bom določil šele dan pred tekmo, verjetno pa bo v njej tudi Golemac,« je dejal trener Zmago Sagadin, ki okleva tudi med Kotnikom in Brez-cem. Alba je stari znanec Ljubljančanov, saj se od zadnjega medsebojnega obračuna ekipa ni dosti spremenila. Od ključne peterke so Štirje igralci isti. Visoka VVendell Alexis (204) in Geert Hammink (210) bosta po mnenju Sa- gadina največja nevarnost za koš Uniona Olimpije, potem sta tu še Henrik Ro-edl na krilu in Marko Pe-Sič na igralnem mestu dva, edini novinec pa je organizator igre Američan Kivvane Garris. Trener Svetislav Pešič običajno igra z devetimi igralci, tako da omenjenim priključi Se Vladimirja Bogojeviča, Franca Nakiča, mladega nemškega reprezentanta Patricka Femerlinga in Jo-erga Luetckeja. »Naš načrt za zmago je jasen. Glede na to, da Alba skoraj polovico košev dosega iz protinapadov, jim moramo preprečiti hiter prenos žoge iz obrambe v napad, zaustaviti Alexisa in Garrisa ter vsaj izenačiti skok. Smo tudi v rahli psihološki prednosti, saj morajo Nemci zmagati, za nas pa je gostovanje v Berlinu le prva od treb priložnosti za en uspeh v gosteh, kar je ob treh zmagah doma tudi osnovni cilj v drugem delu evropske lige,« pravi Sagadin. Optimistično je razpoložen tudi Arriel McDo- nald, z 12,5 točkami na tekmo najboljši strelec Olimpije in poleg Zdovca, Stepanije, Jurkoviča in Duščka edini, ki je nastopil na vseh desetih tekmah. »Z dobro, čvrsto obrambo, ki smo jo med prazniki veliko vadili, in ekipno taktiko v napadu smo sposobni premagati kogarkoli, zato tudi v Berlin potujemo po dve točki,« je dejal McDonald. Vrstni red v skupini H: Union Olimpija in Asvel 14, Real Madrid 12, Ulker 8, Zadar in Alba 6. Tudi vsi trije italijanski predstavniki igrajo jutri. Varese bo gostil Efes iz Carigrada, Teamsystem moskovski CSKA, Kinder, ki se je okrepil z 216 cm viškim nigerijskim centrom Michaelom Olovrokandijem, pa bo gostoval v Solunu pri Paoku. Olovvokandi je bil v zadnjih treh letih zvezda univerzitetne ekipe pacific University, letos pa bi moral zaigrati v NBA, kjer pa se prvenstvo zaradi sporov med igralci in delodajalci Se ni začelo. NOVICE Nov primer Bosman? PARIZ - Na sodišču v Strasbourgu je komisar francoske vlade včeraj potrdil nezakonitost prepovedi igranja za poljsko košarkarico Lilijo Malaja, kateri niso dovolili, da bi zaigrala za Strasbourg v francoskem prvenstvu. Košarkarska zveza ji ni dovolila nastopa, ker je imel Strasbourg že dve tujki iz držav, ki nista članici EU. Gre za odločitev, ki lahko povzroči podoben učinek kot razsodba Bosman. Z drugimi besedami to pomeni, da lahko že v kratkem pričakujemo popolno ukinitev športnih meja v Evropi, če bo seveda obveljala komisarjeva odločitev. Norvežan in Norvežanka najhitrejša v Otepaai OTEPAA - Norvežanka Bjente Martinsen je zmagala v klasičnem teku za svetovni pokal v estonskem smučarskem središču Otepaa. Deset kilometrov dolgo progo je pretekla s Časom 30:08, 60. Drugouvrščena Svedinja Antonina Grdina je za njo zaostala 32, 8 sekunde, tretja pa je bila domačinka Kristina Šmigun z zaostankom 40, 4 sekunde. Nataša Lačen na današnji tekmi ni Startala. Pri moških je slavil Norvežan Espen Bjervig (40:08, 6), pred Fincem Miko Myllylao in Švedom Andresom Berg-stromom. Alberto Bucci se vrača na klop Fabriana FABRIANO - Alberto Bucci bo odslej vodil košarkarsko ekipo Fabriana v A2 ligi. Bucci je bil v sezoni 1979/80 že trener Fabriana in napredoval v A2 ligo, dve leti kasneje pa Se v Al ligo. Bucci je zamenjal Virginia Bernardija. Žara Fabriano je trnutno v spodnjem delu le-stavice s komaj desetimi točkami. HNBA / ČASA JE LE ŽE EN DAN h Če ne bo dogovora, prvič brez prvenstva NEW YORK - Le še en dan je ostal košarkarjem in lastnikom moštev v severnoameriški poklicni ligi NBA, da rešijo ostanek sezone. Sedmi januar je namreč datum, do katerega bi se morali sporazumeti o novi kolektivni pogodbi, sicer bo vodstvo lige tekmovanje prvič v zgodovini odpovedalo. Na predzadnjem uradnem sestanku v ponedeljek ponoči v New Yorku pa sprti strani nista dosegli nikakršnega napredka, tako da je vse bolj verjeten Cmi scenarij, po katerem tekmovanj ne bo. Lastniki moštev so zavrnili zadnjo ponudbo sindikata igralcev, ki sta jo komisarju lige NBA Davidu Sternu in izvršnemu komisarju Russu Graniku predstavila direktor in predsednik sindikata igralcev, Billy Hunter in Patrick Evving. Vodilna moža NBA sta nato predlog predala delodajalcem oziroma njihovi komisiji za delovna razmerja, ki pa ga je po glasovanju soglasno (9:0) zavrnila. Sindikat je nato sporočil, da se bodo danes sestali košarkarji in glasovali o zadnji ponudbi lastnikov klubov. Če sporazuma do jutri ne bodo dosegli, bo upravni odbor lige, v katerem so predstavniki lastnikov vseh 29 moštev, najverjetneje glasoval za odpoved sezone 1998/99. To hi pomenilo prvo odpoved celotne sezone v katerikoli izmed severnoameriških poklicnih lig sploh, košarkarji pa do letošnje sezone niso odpovedali niti ene tekme. V primeru, da bi do dogovora v zadnjem trenutku vendarle prišlo, pa bi nato trajalo še tri ali štiri tedne, da bi se okrnjena sezona, v kateri bi vsako moštvo odigralo le 45 do 50 tekem, tudi zares začela. Spored 1. kola 2. dela evropske košarkarske lige za moške SKUPINA E JUTRI: Crvena zvezda Beograd (ZRJ) - Salgiris Kaunas (lit), TDK Manresa (Spa) - Fenerbahče Carigrad (Tur), Gibona Zagreb (Hrv) - Pau-Orthez (Fra) SKUPINA F DANES: Saratov (Rus) - Panathinaikos Atene (Grč) JUTRI: Varese (Ita) - Efes Carigrad (Tur), Taugres Vito-ria (Spa) - Maccabi Tel Aviv (Izr) SKUPINA G JUTRI: Samara (Rus) - 01ympiakos Pirej (Grč), PAOK Solun (Grč) - Kinder Bologna (Ita), Teamsystem Bologna (Ita) - CSKA Moskva (Rus) SKUPINAH DANES: Zadar (Hrv) - Asvel Villeurbanne (Fra) JUTRI: Ulker Carigrad (Tur) - Real Madrid (Spa), Alba Berlin (Nem) - Union Olimpija (Slo) ŠPORT Sreda, 6. januarja 1999 _____NOGOMET / DANES A IN B LIGA_ Milan ■ Juventus za točke in prestiž Florentinci skuša povečati svojo prednost Zanimanje tudi za tekmo Parma - Inter Osrednja tekma današnjega kola je nedvomno Milan-Juventus, Fio-rentina pa ima edinstveno priložnost, da poveča svojo prednost pred Parmo, ki bo gostila Inter, za katerega Ronaldo napoveduje pravi preporod. O vrhu lestvice bo odločala tudi tekma med Bologno in Laziom, medtem ko bodo ostale tekme v glavnem zanimive v boju za obstanek v najvišji ligi. Milan-Juventus bo spopad za točke in tudi za prestiž. Zaccheronijeva enajsterica, ki dve tekmi igra odlično, v tretji pa zapravi skoraj vse pridobljeno, bo morala dokazati, da še upa v državni naslov, za katerega ima tehnične sposobnosti. Manjka pa ji kontinuiteta, kar deloma velja tudi za Juventus, ki pa Ze misli na prihodnje prvenstvo. Trener Lippi, kot znano, odhaja in ga bo skoraj gotovo nadomestil Ancellot-ti, zato si turinsko društvo prizadeva za Cimboljši uspeh v pokalu prvakov. Za srečanje v Milanu vlada izredno zanimanje, na razpolago pa je ostalo samo še tisoč vstopnic, ki jih bodo zaceli prodajati danes ob 17. uri. Trapattoni, ki navija za Lippija, ima veter v jadrih in upa, da mu Sampdoria ne bo prekrižala računov in ambicij. Ekipa iz Genove je med kandidati za izpad v B ligo in tekme proti šibkejšim enajstericam so navadno zahtevnejše kot tekme proti sebi enakovrednim ali celo močnejšim ekipam. To torej ne velja za Parmo, ki bo imela pred seboj Inter, kateremu je Lucescu, kot kaže, vlil novega poguma po hudih polemikah, ki so sledile odslovitvi trenerja Simonija. O novi razporeditvi tik pod vrhom bo odločala tudi tekma v Bologni. Mazzo-nejevi varovanci so že nekaj mesecev v izredni formi, v vrstah Lazia pa bi moral po hudi poškodbi spet igrati Vieri, čeprav je njegova navzočnost še v dvomu. Udinese, ki je doslej delno razočaral svoje zveste navijače, bo danes popoldne gostil Vicenzo, ki je tekmec v boju za izpad. Na papirju so Furlani močnejši in so torej favoriti, žoga pa je, kot vemo, okrogla. To velja tudi za tekmo med Romo in Piacenzo. Rimljani so nesporni favoriti, toda... DANAŠNJI SPORED (začetek ob 14.30): Bari- Perugia, Bologna-Lazio, Fiorentina-Sampdoria, Parma-Inter, Roma-Pia-cenza, Salemitana-Caglia-ri, Udinese-Vicenza, Em-poli-Venezia, Milan-Juventus (ob 20.30). VRSTNI RED: Fiorenti-na 29, Parma 26, Milan 25, Inter 24, Roma in La-zio 23, Bologna in Juventus 21, Perugia 19, Bari 18, Piacenza in Udinese 16, Cagliari in Sampdoria 14, Empoli, Vicenza in Salernitana 12 ter Vene-zia 11. Spored B lige Atalanta-Lecce, Chie-vo-Cremonese, Cosenza-Reggiana, Genoa-Reggina, Monza-Verona, Napoli-Lucchese, Pescara-Fidelis Andria, Ravenna-Brescia, Ternana-Cesena in Trevi-so-Chievo. H nogomet}^ Triestina načrtuje pohod proti vrhu Danes (14.30) v Trstu Rimini Na tržaški stadion Rocco prihaja danes Rimini, ki si z 28 točkami s Torresom deli 2. mesto. Triestina zaostaja le točko in zato je srečanje izredno važno za sam vrh lestvice, še posebej Ce vemo, da v nedeljo Tržačani gostujejo v Sassariju pri Torresu. Tekma se bo začela ob 14.30. OSTALI SPORED (v oklepaju število toCk): Baracca Lugo (19) - Trento (16), Ca-stel San Pietro (19) -Sandona (23), Gubbio (24) - Viterbese (31), Maceratese (17) - Gior-gione, Mestre (20) -Tempio (11), Torres (28) - Fano (11), Sas-suolo (23) - Teramo (20) , V. Pesaro (25) -Faenza (22). JADRANJE / NA NOVOLETNI REGATI NA HVARU Čupini »optimisti« uspešni Ob tekmovanju so obisk na Hrvaškem izkoristili tudi za trening Na prelepem dalmatinskem otoku Hvaru je bila na sporedu tradicionalna mednarodna novoletna regata za klase optimist, evropa in laser radial v organizaciji tamkajšnjega jadralnega kluba »ZVIR«. Udeležili so se je tudi Cupini optimisti ob spremstvu trenerja BenCiCa. Pomerih so se z vrstniki iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Skupno jih je jadralo 82. Kljub mrazu je bilo vreme sončno in prijetno. Prvi dan so mladi jadralci zaman Čakali na veter. Drugega dne pa je vendar nekoliko zapihalo. Organizatorjem je uspelo izpeljati do konca tri plove, zadnjega pa so prekinili zaradi brezvetrja. Drugo preizkušnjo je dobil Jaro Furlani, obetavni kadet Alessio Spa-doni pa se je v tretjem plovu uvrstil na 4. mesto. Na začasni lestvici je pristal Jaro Furlani na 7. mestu, Alessio Spadoni na 9„ Daniel Piculin na 11. in Marina Piculin na 37. mestu (vsi Cupa). Naslednjega dne so spet nestrpno Čakali na veter. Za popestritev programa so medtem organizatorji razpisali posebno regato optimistov za trenerje nastopajočih klubov. V hudem boju se je Cupin trener Maurizio BenCiC s spretnimi potezami prvi prebil do cilja in prejel zasluženo nagrado - sedemkilogramskega zobatca. Za optimiste je tako obveljala lestvica iz prejšnjega dne. Nagradili so prvih deset uvrščenih, med katerimi sta bila tudi naša Jaro Furlani (7.) in Alessio Spadoni (9.), ki je prejel tudi medaljo kot najboljši iz letnika 1988. Zmago pa je slavil Sime Fante-la iz Zadra, tretjeuvrščeni na svetovnem prvenstvu. Skoda da ni bilo mogoCe izpeljati preostalih plovov, saj bi naši jadralci lahko izboljšali svoja mesta in imeli tudi možnost odbiti najslabšo uvrstitev. Naslednjih nekaj dni pa so izkoristili za treniranje in sprostitev. (Nika in Barbara) KOŠARKA / DANES TEKME V C1 IN C2 LIGI Jadran Nuova kreditna v Gorici Ardita deli z Jadranom tretje mesto - V C2 ligi domovci v Trstu, borovci v San Danieleju Košarkarji v nižjih prvenstvih so imeli letos dokaj kratke božične in novoletne počitnice. Potem ko sta imeli C2 in D liga redno kolo 30. decembra, bodo tretjeli-gaši spet stopih na igrišče že danes, torej na praznik sv. treh kraljev. V Cl ligi potuje danes združena ekipa Jadrana Nuova kreditna v Gorico, kjer se bodo Vatovčevi fantje pomerili z Ardito SBS Leasing. Ardita deli trenutno z našimi predstavniki tretje mesto na lestvici, tako, da se drevi obeta resnično zanimiv boj. V dosedanjih obračunih je bila goriška ekipa za jadranovce kar ugoden nasprotnik. V prvenstvu so jo lani obakrat premagali, v bojih za pokal ligašev pa je obračun 2:1 v korist Jadranove ekipe. Glede goriške postave gre omeniti, da je njihova ekipa po strukturi precej podobna Vatovčevemu moštvu. Najboljši strelec je ravno bivši jadranovec Lucio Tommasi-ni (letnik 1974, 194 cm), ki igra na mestu branilca in povprečno daje 16, 7 toCk na tekmo. Izkušeni trener Paolo B ošini lahko računa še na nekaj izredno dobrih posameznikov, kot so play-maker Igor Marini (letnik 1974, 181 cm), krilo Lucia-no Borsi (1967, 202 cm z A-ligaškimi izkušnjami v Gorici in Padovi), krilni center Costantino Tosoratti (1967, 200 cm) in Tržačana Fabri-zio Fortunah ter Luciov brat Dario Tommasini. Goriška peterka ima drugi najboljši napad v ligi, 907 doseženih točk, ki ji je zlasti doma doslej prinesel štiri zmage v petih tekmah. Šibka točka ekipe pa je nedvomno obramba, ki spada med slabše v prvenstvu. Jadranovci dokaj mirno Čakajo na drevišnje srečanje. »Mislim, da smo se za to tekmo, glede na praznike, še kar dobro pripravili. Imeli smo tri treninge. Zavedamo se, da nas Čaka zelo težka naloga, sa je Ardita zelo močna ekipa. Predvsem je dobra v napadu. Zato je naš recept za zmago tudi enostaven: moramo predvsem dobro zaigrati v obrambi. Absolutno ne smemo dopu-shh nasprotniku, da se razigra. Ce igramo z njimi, kdo bo dosegel veC košev, potem mislim, da bomo zanesljivo izgubili,« nam je povedal trener VValter Vatovec. Kar pa zadeva mo-^bit-ni nastop Stefana Samca pa za zdaj ni novosti- Vatovec se je z njim pogovoril pred počitnicami. »Do konca vojaškega roka ne bo treniral in letos skoraj gotovo ne bo igral. Ko bo odslužil vojaški rok, bo z nami občasno treniral. Skoraj gotovo pa je, da bo z nami igral v prihodnji sezoni,« je še povedal Vatovec. V C2 ligi igra Dom Kmečka banka ze danes zjutraj ob 11. uri pri tržaški Barcolani, medtem ko bo Bor Radenska stopil na igrišCe drevi, ob 20.45 na gostovenju v Sa^ Danieleju. Za obe ekipi V položaj glede obstanka 58 P° prvem delu skorakta brezupen. Kljub tetivam, ki jih imata taku Dom kot Bor pa lahko rečemo, da današnja nasprotnika nista nepremagljiva. Bor Radenska se bo predstavila s spremenjeno postavo, saj bo po vsej verjetnosh ponovno zaigral Kristjan Rebula (na sliki foto Kroma v sredini) ki bo nedvomno predstavljal precejšnjo okre-piterv za Furlanovo peterko. NOGOMET / ZAOSTALE TEKME V AMATERSKIH LIGAH h Zarja/Gaja in Primorje računata na nove točke V Bazovici gostuje Muggia, na Proseku pa Maranese -V 2. AL danes igrata tudi Breg in Primorec Čeprav so amaterska nogometna prvenstva prekinjena zaradi praznikov, pa bodo današnji praznični dan izkoristili za odi-granje nekaj zaostalih tekem, ki so jih odložili zaradi slabega vremena. Srečanja v promocijski in 2. AL se bodo ztaCela ob 14.30 PROMOCIJSKA LIGA Zarja/Gaja - Muggia V Bazovico prihaja ekipa, ki je doslej osvojila več točk v gosteh kot pa doma. Muggia je na tujem presenetila Caprivo, S. Canzian, Maranese in Lucinico in zna biti zato zelo nevaren nasprotnik. Upoštevah je vsekakor treba, da so Miljcani na tujem doživeli tudi tri poraze (Latte Carso, Grade-se, Palmanova). Na splošno lahko rečemo, da Muggia, ki je z 20 osvojenimi točkami na sedmem mestu, igra nestalno. Kot zanimivost bi dodali, da so v 13 odigranih tekmah Miljcani samo dvakrat igrali neodločeno (Pon-ziana, Vesna), in to vedno na domačih tleh. Po zmagi v derbiju z Vesno in po novoletnem premoru se je stanje v vrstah »modro-rumenih« precej izboljšalo, saj tokrat trener Tul nima izključenih nogometašev in tudi kar se tiče poškodb, ne bi smelo biti veCjih problemov. Ker bo Tul verjetno imel na razpolago vse nogometaše, vlada v taboru Zarje/Gaje optimizem in to povsem upravičeno, saj je združena ekipa v Bazovici še nepremagana. Primorje - Maranese Prosecani gostijo ekipo, ki je z osmimi točkami osamljena na repu lestvice. Prav zaradi slabih rezultatov je po 12. kolu prišlo do zamenjave trenerja. Zimola je zamenjal Dianti, ki je vodil ekipo le v tekmi z Vesno (0:0). Gostje bodo zaradi kritičnega položaja na lestvici igrali na Proseku na vse ali nic in zato naloga Primorja ne bo lahka kot mnogi mislijo. Maranese je doslej edino zmago (2:0) izbojeval v Koprivnem in dosegel samo še pet neodločenih rezultatov, od katerih tri v gosteh. Poleg neučinkovitega napada (10 danih golov), ima tudi najbolj ranljivo obrambo (28 prejetih golov). Kljub vsemu temu pa za podcenjevanje ne sme biti prostora. Po novoletnem premoru se stanje v ekipi Primorja ni bistveno spremenilo. Mislei mora zaradi izključitve še eno kolo slediti tekmi s tribun. Auber in Štolfa sta zaradi poškodbe verjetno že končala letošnjo sezono. Leghis-sa in Lando bosta verjetno igrala, v dvomu pa je še vedno P. Stoka zaradi bolečin v hrbtu. Ce upoštevamo, da se Primorje v zadnjih nastopih ni najboljše odrezalo (pet tekem, štiri točke), bi morda tudi ena sama točka zadovoljila »rdeCe-rumene«. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Isonzo Brežanom, ki so po medlih nastopih zdrsnili na predzadnje mesto, prihaja v goste ekipa iz Turjaka, ki ima tri točke veC. Zato »plavim« tokrat napake niso dovoljene. Kljub temu, da so doslej le enkrat zmagali (Torvisco-sa), morajo danes odločno juriša-ti na tri točke, ker bi v nasprotnem primeru položaj na lestvici postal res dramatičen. Nasprotnik, ki je v gosteh premagal le zadnjeuvršCeni Torre, bo z obrambno igra skušal odnesti iz Doline celo kožo, kar pomeni, da bi se zadovoljil tudi z neodločenim rezultatom. To pa ne bi šlo po godu Bregu, ki po dveh mesecih suše upa, da bo prišel do druge prvenstvene zmage. Primorec - Mariano Pred premorom so bili Tre- benci v dobri formi, saj so v zadnjih šestih tekmah igrali neodločeno le z goriško Azzurro. Tudi proti Marianu, ki je na drugem mestu in ima dve točki veC, so pred prekinitvijo tekme že vodili 1:0. Gostje bodo prav gotovo trd oreh, Ce upoštevamo, da imajo najsolidnejšo obrambo prvenstva in vratar Mariana je pobral le tri žoge iz svoje mreže. Primorec ima z 20 goli najprodornejši napad. Kot vidimo, se v Trebčah obeta oster boj za točke, saj bo rezultat tega dvoboja izredno važen za zgornji del lestvice. Trebenci bi se v primeru zmage danes lahko znašli sami na drugem mestu. (Bruno Rupel) 3. AMATERSKA LIGA MOntebello - Zarja/Gaja B Na Opčinah, na igrišču centra Villagio del Fanciullo bo danes ob 10.30 tekma med Montebello in Zarjo/Gajo B. Današnji nasprotniki imajo točko manj od naše zudružene ekipe, tako da se obeta kar zanimiva tekma. NAJMLAJSI Zaostalo tekmo bodo igral tudi najmlajši Zarje/Gaje B. Ob 10.30 se bodo na Opčinah, Ul. degli Alpini, pomerili z Opici-no. Obvestila SK BRDINA sporoča, da tekmovanje, ki bi moralo biti danes, 6. januarja v Forni di Sopra, je preneseno na soboto, 30. januarja. DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 v dopoldanskih urah, od Četrtka 7. t.m. dalje. SK DEVIN priredi v nedeljo, 17. januarja smučarski izlet z avtobusom na Civetto - Alleghe. Informacije in vpisnine na sedežu kluba ali na tel. St. 040-2916004 ali 040-200782. BOR FITNESS nudi posebne ugodnosti do 15. januarja. Pridite in poskusite. Ne bo vam žal. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 17. januarja, 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. SK DEVIN obvešča, da veleslalom FISI v programu prihodnjo nedeljo, 10. januarja na Zon-colanu, namenjen dečkom in naraščajnikom, veljaven za pokal Zadružne kreditne banke Doberdob - Alleanza Assicurazioni, bo zaradi neugodnih snežnih razmer, premeščen na novi datum. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske teCaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v PodkloStru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. __________LJUBLJANA / MGL Slovenska Antonij in Kleopatra Gre za prvo slovensko postavitev Shakespearovega dela GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA ■ GLEDALIŠČA V novem prevodu Milana Jesiha in režiji Zvoneta Šedlbauerja je Mestno gledališče ljubljansko (MGL) pripravilo prvo uprizoritev tragedije Antonij in Kleopatra VVilliama Shakespearja na slovenskih odrih. Premiera, sprva napovedana za 17. december, a zaradi poškodbe glavne igralke preložena, bo jutri. Postavitev omenjene tragedije je za MGL podvig, saj gledališče tovrstne dramatike ne uprizarja iz leta v leto. Za Šedlbauerja je po Ukročeni trmoglavki, Timonu Atenskem in Komediji zmešnjav to četrto "srečanje" z velikim eli-zabetincem. Dramaturginji predstave sta Ira Ratej in Tina Kosi. Režiser je na decembrski novinarski konferenci spomnil, da Antonija in Kleopatro v anglosaksonskem svetu uprizarjajo kot eno boljših dramatikovih del, žanrsko pa kot "love story". Z igralci MGL so uspeli ustvariti vrsto izrazito delujočih likov. Šedlbauer je posebej poudaril, da se je namenoma skušal oddaljiti od postavitev Shakespearea kot spektakla. Poleg Mirjam Korbar v vlogi Kleopatre bo Marka Antonija odigral Matjaž Tribušon, Oktavija Cezarja Gašper Tič, Lepidusa Slavko Cerjak, Pompeja Lotos Vincenc Šparovec, v ostalih vlogah pa bodo nastopili še Ludvik Bagari, Boris Kerč, Primož Ranik, Aljoša Ternovšek, Uroš Smolej, Judita Zidar, Evgen Car, Jože Mraz, Ivan Jezernik, Jernej Kuntner, Tone Kuntner, Jožef Ropoša, Tanja Dimitrievska, Alenka Tetičkovič, Gregor Čušin, Tomaž Pipan, Jana Recek. Pri uprizoritvi sodeluje več igralcev in igralk - gostov, med njimi Matjaž Tribušon v vlogi Antonija. Kostumografka je Svetlana Visintin, scenografka Spela Puc, avtor glasbe Sare Prinčič. Gledališki list poleg besedil domačih avtorjev in besedila Antonija in Kleopatre v Jesihovem prevodu prinaša tudi razumevanje Shakespearea, kakor ga je na način gledališkega praktika predstavil Peter Brook v delu Premikajoča točka (The Shifting Point) iz leta 1987. Za velikega dramatika Brook med drugim ugotavlja: "To, kar se je dogajalo v tem človeku, imenovanem Shakepeare, kar je šlo skozenj in zaživelo na listih papirja, je nekaj povsem drugačnega od kateregakoli avtorja. To ni Shakespearov pogled na svet, to je nekaj, kar je v bistvu primerljivo z resničnostjo. Dokaz za to je, da ima vsaka posamezna beseda, vrstica, oseba ali dogodek ne le mnogo, temveč neskončno interpretacij." Igor Lampret se v svojem kratkem eseju priključuje z mislijo, da angleški dramatik nagovarja tudi nas, zdaj in tukaj, ko se marsikdaj kot Kleopatra sprašujemo, kako "naj prespimo to vrzel ogromno časa". (STA) FURLANIJA-JULIJSKA ___________KRAJINA______________ TRST Gledališče Rossetti Danes, 6. januarja ob 16.00, 7., 8. in 9. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. jan. ob 16.00, nastopa Marco Paolini z delom »Bestiario Venelo«. V soboto, 16. ob 20.30 in v nedeljo, 17. januarja ob 16.00, Italo Svevo »Una burla riuscita«. Režija Egisto Marcucci. Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada Gledališče Cristallo 8. in 9. januarja ob 20.30, 10. in 12. januarja ob 16.30, 14., 15. in 16. januarja ob 20.30 ter 17. januarja ob 16.30 bo na sporedu delo »11 riforma-tore del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccari-nelli. Danes, 6. januarja ob 11.00 otroška matineja z igrico »Pierino e il lupo«. Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri, 2/a) V soboto, 9. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 17.30, skupina »Fariteatro« predstavlja »Le gelo-sie de mio m ari«. Režija Giorgio Cor-da. V petek, 15. in v soboto, 16. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja ob 17.30 bo gledališče »Carlo Ponte-silli« podalo delo »Cantata per la fe-sta dei bambini morti in mafia« Luciana Violanteja. Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian) Gledališka skupina »I grembani« bo predstavila delo »Quella strana ... malattia« in sicer v petek, 8. in v soboto, 9. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 10. januarja ob 16.30. Režija Aredo Bossi. SALEŽ Dvorana KD »Rdeča Zvezda« V nedeljo, 10. januarja, ob 11.00 bo premiera lutkovne pravljice za najmlajše Marka Kravosa »Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Brvinca«. Zamisel in realizacija Marko Sosič. Igra Gregor Geč. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri, (abonma RED B), bo gostovanje Primorskega Dramskega Gledališča iz Nove Gorice z delom P. Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. Ponovitev v ponedeljek, 11. januarja ob 20.30, (abonma RED A). TRŽIČ Občinsko gledališče Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo v četrtek, 21. januarja ob 20.30 predstavil Alessandro Bergon-zoni. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) Danes, 6., 7. in 8. januarja ob 20.30, Carlo Goldoni »Arlecchino servitore di due padroni«. Režija Giorgio Strehler. SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 7. januarja ob 20.00, premiera »Jetnik druge avenije«. Režiser Jasa Jamnik. LJUBLJANA Mestno Gledališče Danes, 6. januarja ob 15.30 in ob 19.30 in jutri, 7. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V petek, 8. januarja ob 15.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V soboto, 9. in v ponedeljek, 11. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V torek, 12. in v soboto, 16. januarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V sredo, 13. januarja ob 19.30, in v četrtek, 14. januarja ob 15.30 ter 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V petek, 15. januarja ob 19.30, Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. Cankarjev dom Danes, 6. in jutri, 7. januarja ob 20.30, Peter Handke »Kaspar«. Režija Anna Furse. V soboto, 9. januarja ob 20. uri, Bernard Slade »Ob letu osorej«. Rezija Boris Kobal. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 6. januarja 1999 ob 17. uri novoletni koncert. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. Ponovitve: v torek, 19. jan. ob 20.30, v četrtek, 21. jan. ob 20.30, v soboto, 2i jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob 16.00, v torek, 70, jan, 0b 20.30, v četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v neauj0, 31. jan. ob 16.00. Gledališče Rossetti Na pobudo Tržaškega kinCertnega društva bosta v Rossettiju v ponedeljek, ug. januarja, ob 20.30 nastopila Oliver Triendl - Uršula Berg. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 11. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Alessandrom Cosentinom«. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershvvin, Hmeljak. Cerkev sv. Frančiška Asiškega (Ul. Giulia) Danes, 6. januarja ob 20.30, ob priliki sv. Treh kraljev, koncert pevskega zbora Max Reger iz Trsta. Vodi Adriano Martinolli. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) V torek, 12. januarja ob 20.30 koncert videmskega filharmoničnega orkestra s pianistom Franceom Clidatom. Dirigent Ronald Zollman. ______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 7. januarja ob 20.15 bo v veliki dvorani nastopil pianist Philip Fowke. LJUBLJANA Cankarjev dom V Gallusovi dvorani bo imel jutri, 7. in v petek, 8. januarja ob 19.30, koncert Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Hartmut Haenchen. Nastopa tudi Slovenski komorni zbor. V Gallusovi dvorani bo v soboto 16., v nedeljo 17. in ponedeljek 18. januraj , vedno ob 19.00 gostovanje Habbel-Theathtra iz Berlina z opereto Ger-trude Stein »Saints and Singing« V torek, 12. januarja ob 16. in 18. uri, koncert za mladino, ki ga bodo imeli Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. DOBROVO Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja nastop Tria Luvvigana. ______________KOROŠKA___________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 6. januarja ob 15.00 - Czardasova kneginja (opereta). 8. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). CELOVEC Dom sindikatov V soboto, 9. januarja ob 20. uri, bo 47. Slovenski ples. Igral bo ansambel »Vagabundi«, polnočni show »Make up« iz Slovenije. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do zidov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure medtem ko bo 6. januarja zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4); vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30 medtem ko bo 6. januarja muzej zaprt. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Muzej tržaške židovske skupnosti: Se jutri, 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 -1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Se danes, 6. januarja 1999 je na ogled razstava »Poklon Renatu Balestri«. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Umik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavni prostor - Albo Pretorio (Trg Piccola 3): do 11. januarja 1999 skupinska razstava »Zenska umetnost«. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: razstavlja Elettra Me-tallino. Razstava bo odprta do 15. januarja in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob pondeljkih zaprto. Galerija v Centru »the Centre’s Art Gallery«, Adriatico Guesthouse, Grljan 9: razstava grafičnih listov, odprta do 15. januarja. Urnik:'v tednu od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 10.00 do 12.30. GORICA Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta Se danes, 6. januarja 1999, in sicer od 10.30 do 20. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. _________________VENETO____________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA________________ KOPER Pretorska palača: do 17. januarja bo odprta razstava, kultura Aalto. PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v času večernih prireditev. SEŽANA Mala galerija: do 8. januarja na ogled razstava slik in risb in memoriam Jožeta Tisnikarja ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure. Otvoritev razstave bo jutri, 5. januarja ob 19.00 uri; o umetnici bo spregovoril Brane Kovic, pel bo goriski oktet Vrtnica. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: Se danes, 6. januarja 1999 razstavlja svoje grafike Danilo Jejčič. Odprto od torka do petka med 10. in 12., ter 14. in 17. uro; v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. LIPICA Kobilarna Lipiča - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. Atelje za opremo prostora: Se danes, 6. januarja na ogled likovna razstava Nevenke Drusany z naslovom »Ko zunaj ni več rož«. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. Več-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Praznični prvi aplavz TV onevnik Risanka: Božična pesem j (C. Dickens) F RAI 2 §8 RETE 4 RAI 1 Varjete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Quelli che la Be-fana..., 14.25 Quelli che il calcio... Šport: Stadio sprint Kratka poročila Risanke Vreme, dnevnik Risanke Oddaja o izletih in poto- Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Regina, 7.20 Guadalupe Nan.: Pregled tiska Film: Piccolo colonnello (kom., ZDA '35) Film: Non sia mo piti barabini (kom., ZDA ’40) Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Film: Dalla terrazza (kom., ZDA ’60) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: I tre giorni del Con-dor (dram., ZDA ’75, i. R. Euronevvs ■ vanjih: Sereno variabile Redford, F. Dunawaye) Nan.: Corsie in allegria Nan.: J.A.G. Film: La fratellanza Aktualna oddaja Poletna Variete: Loto ob 8-ih (dram., ZDA '68, i. K. Unomattina (vodi Anto- Večerni dnevnik Douglas, I. Papas) nella Clerici), vmes Film: Quel maledetto Pregled tiska (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, colpo al Rio Grande Ex- Raffaella Carrš Show 9.00, 9.30) dnevnik press (vest., ZDA '73, i. J. Glasbena odd.: Concerto VVavne, Ann Margret) per 1’ Epifania Nabožna oddaja: A sua Športna nedelja Izžrebanje lota 8 CANALE 5 immagine Dnevnik, Neon knjige, Maša vreme, šport 8gl8 Nabožna oddaja: A sua . Brezdelje utruja? Na prvi strani, vremen- immagine ska napoved Papežev blagoslov Jutranji dnevnik Tg5 Vreme in dnevnik Mi n ai o Aktualna odd. o dobrem Aktualna oddaja: La vec- ti, umi o počutju: Vi vere bene chia fattoria Nan.: Hiša v preriji, Dnevnik, 13.55 Gospo- 11.00 Robinsonovi darstvo -6.30-7.00-7.30-8.00 Nan.: Un detective in cor- Film: Le tre vite della dnevnik sia (i. Dick Van Dyke), gatta Toamsina (kom., Film: Squanto, il guerrie- 12.30 Normo Felice ZDA-VB '64, i. Patrick ro del falco (pust., ’95) Dnevnik TG 5 McGoohan) Ujm Aktualne oddaje Sgarbi quotidiani Mladinski variete: Solle- Dnevnik, šport Nad.: Beautiful tico (vodi Mauro Serio), Aktualno: Telesogni, Aktualna odd.: Uomini e vmes nan. Pustolovščine 13.25 Media/Mente donne - Moški in ženske družine Robinson, ri- Deželne vesti, dnevnik (vodi M. De Filippi) sanke Sandokan in nan. Aktualno: Articolo 1, TV film: Vado e torno Zorro 14.45 Znanstveni dnev- (kom., It. '97, i. Nancy Aktualno: Prima . Predv- nik, 14.55 Tgr Evropa Brilli, David Riondino) sem kronika Športno popoldne: cik- Aktualna odd.: Verissimo Dnevnik lokros, atletika (vodi C. Parodi) Variete: In bocca al lupo! Dok.: Geq& Geo Bla Variete: Superboll (vodi Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Fiorello) Dnevnik Dnevnik, deželne vesti vm Dnevnik Šport Variete: Blob Variete: Striscia la noti- Variete: Carramba, che for- Nan.: Bugs zia (vodita Ezio Greggio tuna! Film: Intreccio mortale - in Enzo lacchetti) Dnevnik Midnight Heat (thriller, Film: Dracula - Morto e Glasbena odd. v živo: Ta- ZDA '95, i. T. Matheson, contento (kom., ZDA ’95, ratata Mimi Craven) r.-i. Mel Brooks, Leslie Nočni dnevnik, zapisnik Dnevnik, deželne vesti Nielsen, Peter MacNicol) horoskop, vreme TV film: Doppia rivela- Film: Il richiamo della Aktualno: Il grillo, 1.20 zione (thriller, ZDA '93, foresta (pust., ZDA '97, i. Aforizmi i. Ron Perlman) Ritger Hauer, Bronvven Sottovoce - Potihoma Dnevnik, kultura, vreme Booth, C. Povvell) TV nan.: Komisar Mai- Fuori orario NoCni dnevnik gret (i. G. Cervi) Aktualno: TeleCamere Striscia la notizia % ITALIA1 6.10 9.20 9.55 11.00 12.20 12.35 13.30 14.00 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.40 0.25 1.40 Nan.: Happy days, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Mac Gyver (i. R., Dean Anderson) SP v smučanju: moški slalom, 1. tek Film: Eddy e la banda del sole luminoso (ris., Irska ’90, r. Don Bluth) Šport studio, 12.25 Odprti studio SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Šport: Vodic nogometnega prvenstva Risanke Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše in risanke Nan.: Sinbad Odprti studio, 18.55 Šport Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata - Prva obletnica Glasb, oddaja: Sarabanda TV film: Incubo in alto m are - Mayday (pust., ZDA ’98, i. Dale Dye, Todd fensen) Športna oddaja: Press ing (vodi R. Vianello) Šport, 0.50 Odprti studio Film: I due para (’66) # TELE 4 13.30 13.00 13.35 17.00 19.35 20.05 20.30 21.00 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Komični filmi Film: Il richiamo della fo-resta Buon anno Trieste Nan.: get Smart Konjske dirke Komični filmi Film: Viso grazioso, 22.45 Aiuto, ho incontra-to 1’ amore (#) MONTECARLO 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- _____nik, 12.30, 20.10 Šport IMjld Nan.: Quincy M Film: Amore sotto i tetti I (kom., ZDA ’49) M Variete: Tappeto volan te M 20.45 Goleada r/Tril Šport: Processo per diret-tissima Film 23.10 12.15 Slovenija 1 Slovenija 2 Marketing B Vremenska panorama Vremenska panorama m SP v smučanju: moški TV prodaja slalom, 1. tek Tedenski izbor: Zlatko Matineja Zakladko: Zakladi v Gra- Nanizanka: Zamudniki di (Avstral., 12. ep.) Nad.: Fenix in preproga Dok.: Osnove znanstvene VB, zadnji epizoda) fantastike Dok.: Vitez med faraoni SP v smučanju: moški Pogovor z Lojzetom Pe- slalom, 2. tek terletom Novoletna skakalna tur- Nan.: Učitelj (Francija, 9. neja ep.) Euronevvs Poročila, vreme, šport Pomp kviz Vremenska panorama Nemi film: Poroka iz TV prodaja kljubovanja (kom., ZDA Tedenski izbor: Hiša nasp- 1929, r. Edward proti (feljton) Sedgvvick, i. B ust er kea- Drama: Po goospodiCni Ju- ton, Edvvard Earle) liji (P. Marber, VB) Nanizanka: Angel, varuh Obzorja duha moj (ZDA, i. Roma Daw- Po Sloveniji ney, Della Reese, John Pod klobukom: Skrivno- Dye, 10. epizoda) sti kapitanovega dnev- TV igrica: Kolo sreče nika Videoring: Videospoti s Obbbzorni, vreme, šport Tino Naravoslovna oddaja SP v smučanju: moški Dobrodošli doma slalom Risanka Novoletna skakalna tur- Dnevnik, vreme, šport neja Film: Peti element (Fr.- Nočni pridih. Nanizanka: ZDA 1996, r. Luc Besson, Leteči odred (VB, i. Reece i. Bruce VVillis, Milla Jovo- Dinsdale, Robert Rey- vich, Luke Perry) nolds, zadnja ep.) i| Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Osmi dan ! nB Portret koreografa: Matthevv Boume Naravoslovna oddaja IC Koper ■ ■ SP v smučanju: moški sla- lom, 1. tek, 12.45 2. tek j® Skakalna turneja TV PRIMORKA | Euronevvs Gugalnica Igre naših babic in dedkov 16.55 Videostrani Slovenija Magazine Videospot dneva Globus Oddaja za zamejce v Ita- Pogovorimo se o... liji: Med Sočo in Nadižo MM Program v slovenskem je- Videostrani ziku. Dnevnik, vreme Tv dnevnik, šport Iztiska Otroška odd.: Gugalnica Dnevnik TV Primorka B Dok.: Sredozemlje Ski report Dok.: meridiani Vsedanes - TV dnevnik Film: Oliver Twist (dram., '47, i. R. Nevvton) Vsedanes - TV dnevnik, vreme r A Radio Trst A 14.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Božične melodije; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,.45 Soft mušic; 10.00 Pravljica: Jaz sem Miha, ti si Gašper, ona pa Boltežar (r. M. Prepeluh); 10.30 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Zbori; 13,20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: božični koncert v tržaški stolnici 11.1.1998; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Stoven-ska lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik;6.45Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo, zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, po- vej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12,05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Ukovni odmevi; 18.30 Izšlo je; 19.30 Stov. operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba. Radio Koroška 18.10-19.00......; 21.04-22.00 Večerna: ....; Radio Agora dnevno: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00(105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija!® primorski .it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG J, . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA , , . SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 im VREMENSKA SLIKA Nad jugozahodno Evropo in Alpami se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje v višinah suh in topel zrak. 1020 ^ OSLO STOCKHOLM V 0,1 ° ■ ' KfBENHAVl) —/. AMSTERDgf 10/13 BERLIN 9/9 5,7 u - „ A O VARŠA 6 [ I LIZBONA 1010 */13f.° Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. MOSKV, -4/-3 DUBLIN o< 'r2. /' ° - „ AN. _ 66A 1 10 */• ^ -40NDONo ™ ^ oBRUSEU un'M »™ 2/4 ---A 'X SPLIT -/-/X OSOFIJA 0/3 ' svojo hitrost za približno kilometer na sekundo. To ji bo omogočilo, da se bo predvidoma februarja prihodnje leto lahko -kot prva v zgodovini j vesoljskih raziskav - I utirila v orbito kake- * ga asteroida ali pla- j netoida, kot tudi imenujemo majhne planete, ki krožijo okoli Sonca. Vžig motorja 1 je deloval 24 minut, s j tem pa so popravili : tir sonde, ki se je po- j tem, ko ji je 23. de- f cembra poskus utirjenja spodletel, začela od asteroida Eros oddaljevati. | Znanstveniki računajo, da se bo NEAR, ki je zdaj v zelo podobni orbiti kot Eros, lahko utirila na pot okoli Erosa februarja 2000. Ce bo potrebno, bodo v roku enega ali dveh tednov opravili še krajši vžig manjšega motorja. (STA) V ZDA in Rusiji ljudje umirajo zaradi mraza, v Franciji se grejejo na toplem soncu MOSKVA, NEV WORK, PARIZ - Da je vreme res muhasta zadeva, najbolje pričata posnetka iz ZDA (spodaj) in Biarritza v Franciji (levo). Medtem ko na drugi strani Atlantika mraz ne popušča in je število mrtvih že doseglo število šestdeset, pa se v Biarritzu ljudje celo kopajo, saj temperature presegajo dvajset stopinj Celzija. Podobno kot v ZDA pa je tudi v Moskvi. Rusko prestolnico je za novo leto spet preplavil mrzli arktični val. Pri temeperaturah, ki se ponoči spustijo globoko pod ničlo, je na moskovskih ulicah samo minuli teden zmrznilo osem ljudi. Več kot 150 ljudi so morali oskrbeti zaradi podhladitev ali ozeblin. Večina žrtev mraza so brezdomci ali vinjene osebe.