47. štev. V Kranju, dne 21. novembra 1914. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Svetovna vojna. Avstrijsko-srbska vojna. Prodiranje naše armade v Srbijo. Naše prodiranje je naletelo severnozapadno od Valjeva na močan odpor. Tudi otežujeta dež in sneg, ki sta omehčala zemljo, nadaljni transport naše artilerije. Vkljub temu so pridobile vse naše kolone še naprej na prostoru, so zavzele več važnih pozicij ter dosegle črto Skela na Savi do južno od Kočeljeve, ter v nadaljni smeri čisto do Drine. Vjeli smo mnogo sovražnikov, ki izjavljajo, da se hočejo Srbi pri Valjevu znova upreti. V nekaterih polkih je baje izbruhnil punt. V zadnjih dneh so zelo uspešno sodelovali tudi monitorji „Koroš". „Maros* in „Leitha". Podpirali so zmagovito prodiranje naših čet ob Savi z uničujočim ognjem v sovražnikov bok. Da bi dobil čas za odvoz svojega trena, je sovražnik pričel znova z odporom severno in zapadno od Valjeva. Našim četam se je včeraj po ljutih bojih posrečilo zavzeti ključ do sovražnih postojank, višine pri Kamenici. Vjeli smo 580 mož ter vplenili mnogo orožja in streljiva. Čete so 14. t. m. stale pred Obrenovcem pri lihu in v napadu na gorski Jnhi-t jantino na črti vzhodno od Kamenice, v južni smeri pa blizu do Stubice, na cestnem prelazu med RogačicO in Valjevem. Naša armada je prodrla do reke Kolubare. Z južnega bojišča poročaio uradno z dne Ki. novembra: Na južnem bojišču niso dale naše zmagovite čete s svojim trdovratnim zasledovanjem nobenega časa sovražniku, da bi m- zbral k ponovnemu resnemu odporu v svojih številnih, zlasti pri Valjevu že več let sem pripravljenih, utrjenih pozicijah. Zato so se. tu tli včeraj pred Valjevem razvili samo boji s sovražnimi zadnjimi četami, ki smo jih vrgli po kratkem odporu. Sovražnik je nam pustil na bojišču vjetnike. Naše čete so do- spele do reke Kolubare ter zasedle Valjevo in | Obrenovac. Sprejem *v Valjevu je bil značilen. Najprvo cvetlice, toda samo v prevaro; sledile pa | so jim neposredno bombe in krogle iz pušk. Belgrad pred padcem. Naše čete so vzele dne 15. novembra zjutraj po dveurnem ljutem artilerijskem ognju Obrenovac i v naskoku. Navdušenje je bilo velikansko. Pot na Belgrad je od zapada prosta. Mesto se bo najbrže že v najbližjih dneh nahajalo v naših rokah. Naše težke havbice so zadnje dni obstreljevale belgrajsko trdnjavo. Sovražnik ni odgo- \ varjal. Pretekli torek so poskusile slabe naše čete | pri Smederevu na videz prekoračiti Donavo. Po- j tom te demonstracije se jim je posrečilo dognati, da se nahajajo v dolini Morave močne sovražne ! čete. Naše čete so prekoračile reko Kolubaro. Z južnega bojišča poročajo uradno z dne 17. > novembra. Na južnem bojišču so se naše čete včeraj pomaknile do Kolubare. Nekateri oddelki SO jo že prekoračili, dasi je sovražnik razdejal vse | mostove. V Valjevu, kamor je že prispelo višje poveljstvo, smo brzo vzpostavili mir in red. Mesto je od srbskih čet hudo trpelo. Neki majhen konjeniški oddelek je včeraj*-vjel 300 sovražnikov. Belgrad pred padcem. Neki stotnik generalnega štaba je odšel kot parlamentar v belgrad ter je zahteval da se mesto tekom ene ure preda. Ker ni dobil odgovora, so pričele naše baterije dne 16. novembra zvečer z najhujšim obstreljevanjem trdnjave. Prodiranje v Srbijo. — 1400 Srbov vjetiii. Z južnega bojišča javljajo uradno dne 18. novembra. Na južnovzhoduem bojišču so bili na več točkah večji boji, ob razdejanih prehodih preko reke Kolubare so naše čete že na onstranskem bregu. Dne Ki. novembra smo vjeli 1400 sovražnikov in vplenili mnogo vojnega materijala. Avstrijsko-ruska vojna. Junaška obramba Przemysla. Obramba trdnjave Przemvsl se vrši kakor pri prvem obkoljenju z največjo aktivnostjo. Srdit izpad dne 14. nov. je potisnil sovražnika do višine pri Rokietnici. Naše čete so imele pri tem izpadu minimalne izgube. — V Karpatih smo posamezne sunke sovražnih vojev odbili brez težave. Tudi na ostali fronti ne more prodreti rusko rokognoscira-nje. Zavzete ruske utrdbe severno od Krakova. Naše čete so vdrle iz prostora pri Krakovu ter 16. nov. zavzele sprednje sovražnikove utrdbene črte severno od državne meje. V prostoru pri Wolbromu in Pilici so Rusi prispeli večinoma samo v podmočje našega artilerijskega ognja. Kjerkoli je napadla sovražna artilerija, je bila odbita. Eden izmed naših polkov je vjel 500 sovražnikov in vplenil 2 strojni puški. Nemška zmaga pri Kutnu že učinkuje na splošni položaj. Nova bitka v Ruski Poijski. — 3000 vjetih Rusov. Operacije zavezniških armad so prisilile ruske čete v ruski Poljski k bitki, ki se je razvila na celi fronti pod ugodnimi pogoji. F.na izmed naših bojnih skupin je včeraj vjela nad 3000 sovražnikov. Napram tem veiikim bojem ima prodiranje ruskih čet proti Karpatom samo podrejen pomen. Pri debuširanju iz Grybowa je nepričakovan ogenj naših baterij razpršil močno sovražno konjenico. Nemško-francoska vojna. Uspešni boji Nemcev v Flandriji. Boji v Flandriji še trajajo, zavira jih v zadnjih dneh deževno in viharno vreme. Nemški napadi so počasi napredovali. Južno od Yperna so vjeli 700 Francozov. Angleške napade zapadno od Lilla so odbili. Pri Berry au Bac so morali Francozi Dve važni postojanki. Sueški prekop. Za I. 1875. si je Anglija zasegu rala taktično moč nad to važno svetovno prometno črto: ke-dive se je nahajal v denarnih stiskah in je bil skoraj vesel da mu je angleški minister Disraeli odkupil akcije sueškega prekopa. V istem hipu je postala seveda Anglija tudi najvažnejši zunanji faktor v Bglpttl in že 1. f882. je položila po bombardiranju Aleksandrije svojo težko roko na staro zemljo faraonsko. Politiko Anglije v Kgiptu, vse njene krvave boje v Sudanu je smatrati v prvi vrsti kot obrambne in zavarovalne akcijo za nemoteno obvladanje sueškega prekopa, pomorske ceste v Indijo. Francija, katere inženirji in katere kapital so prekop zgradili, je bila takrat preslaba, da bi preprečila angleške akcije; pozneje se je z Anglijo pobotala in si zasigurala svobodo postopanja v severozapadni Afriki. Sueški prekop |e inženirsko remek-delo 19. stoletja. Dne 19. nov. je bilo ravno 15 let odkar je bil z velikanskimi slavnostmi otvorjen, Vsi ev-ropejski dvori so bili zastopani, na čelu sijajne knežje družbe je slavila krasna duhovita soproga cesarja Napoleona Fvgenija prave triufe. V dvornem gledališču v Kabin so takrat prvič zašumeli omamljajoči akordi Verdijeve nove. nalašč za slavnost naročene opere „Aide\ 20 milijonov frankov so stale slavnosti, ki so kronale delo ve likega francoskega inženirja Ferdinanda Lessepsa. l.esseps je bil ustanovil veliko akcijsko družbo za gradnjo sueškega prekopa in 25. aprila 1839. se je zarila v Port-Saidu prva lopata, da odstrani zemljo, ki loči Sredozemsko od Rdečega morja. Armada 25.CKK) delavcev se je borila skoraj deset let z vsemi težkočami terena, podnebja in pomanjkanja, nesreče, bolezni so jo decimirale, in padlo je na kameniti zemlji pustih pokrajin na tisoče žrtev. • IS. marca 1809. so drli prvi toki sredozemske vode proti Grenkim jezerom ob južnem izhodu prekopa. Delo, s katerim so se 14 sto let pred Kristom pečali egipčanski faraoni, in katero je zamišljal I. 1708. tudi veliki Napoleon, je bilo dokončano. Sueški prekop je 100 km dolg na gladini 60—110 m in na dnu 22 m širok ter 8 m globok. V novejšem času so prekop poglobili na 10 m ter ga p0V8Qdl razširili na najmanj 90 m. Cele podjetje je stalo prvotno 150 milijonov, 300 mil;jonov je prevzela akcijska družba, 150 pa kedive. Anglija ima sedaj veliko večino vseh akcij in je torej prava gospodarica prekopa. Prejemki družbe Suelkega prekopa so Ogromni, /a vsako osebo, ki se vozi po prekopu je plačati 10 frankov, za vsako tono blaga 7 do 0 frankov pristojbine. Su-elki~prokop"je ladjam vseh narodov odprt; ponoči je električno razsvetljen in parniki morejo torej vozitijpo njem — seveda s primerno opreznostjo — dan in noč. Prebrodijo ga v 15 do 20 urah. Promet je velikanski. Že I. 1905. je plovilo po prekopu 4115 ladij, ki so prevozile 252.694 oseb in na milijone ton blaga. Kavkaz. Posebna pozornost se obrača sedaj proti Kavkazu, kjer napoveduje Rusija ofenzivo proti Turčiji. Carski ukaz to vsaj zaukazuje. Kavkaz obsega pokrajine med Crnim morjem in Kaspiškim jezerom od nižine reke Manič do turško-perzijske mefe, obsega 484.900 kma in ima 9 milijonov prebivalcev. Vrhovi dele Kavkaz na evropski in azijski del. Najvišja gora v Kavkazu je gora Elhrus 5631 m, ob južni meji proti Perziji gora Ararat 5211 m. Od gorskih prelazov preko Kavkaza so najvažnejši 3500 m visoki prelaz Maruk, 2900 m visoki prelaz Nahar, Krestovajski prelaz, prelaz Darjal 2100 m. Velike važnosti so železnice, tostran Kavkaza od Rostova v Vladikavkaz s stransko železnico Novorossijsk ob Črnem morju. Druga zelo važna proga je iz Vladikavkaza preko Petrovska ob Kaspiškem jezeru v Baku. Na južni strani gre železnica iz Batuma v Poti, Tiflis, Elisabetpol, Aljat in proga iz Tif lisa v Aleksandropol ter v Kars in Frivan. izprazniti neko dominirajočo pozicijo. V Argonskem lesu je nemški napad dobro napredoval. Francozi so imeli velike izgube in so tudi včeraj zopet pustili nad 150 vjetnikov v nemških rokah. Nemško poročilo o bojih na zapadu in na vzhodu. Boji na desnem krilu so imeli tudi včeraj pod vplivom neugodnega vremena le malo uspeha. Pomikajoč se s težavo naprej so Nemci vjeli par sto Francozov in Angležev ter vplenili dve strojni puški. V Argonskem lesu se jim je posrečilo razbiti neko francosko oporišče in je zavzeti v naskoku. Poročilo Francozov, da so spravili pri Coin-courtu, južno od Maršala, neki nemški oddelek v nered, je izmišljeno. Francozi so marveč imeli tam znatne izgube, Nemci pa niso izgubili niti enega moža. Na vzhodu še trajajo boji na vzhodnopruski i meji in v ruski Poljski. Odločitve še ni. Na Francoskem ni bojev. Veliki glavni stan dne 17. novembra dopoldne. Tudi včeraj je na zapadnem bojišču vladal v splošnem mir. Južno od Verduna in severovzhodno od Cirevja so Francozi brezuspešno napadali. Operacije na vzhodnem bojišču so nadalje ugodno napredovale. Natančnejših poročil še ni. Ljuti boji za Reims. Od petka vlada v Champagni živahna delavnost. Topovi obstreljejujo zopet Reims in oko- j lico. Nemške linije obdajejo mesto v polukrogu. Sovražnik ima zasedene razne utrdbe ter je v zadnjih 48 urah ljuto napadal najvažnejče točke; najjačje pritiska pri tem v smeri na Berryau—Bač m Thiel. Nemška artilerija je očividno dobila znatna ojačenja. Najtežji oblegovalni topovi pa so se 1 z višin zopet odstranili. Nemški jarki so se za dober kos pomaknili naprej. Ponočni napadi se vršijo neprenehoma. Danes zjutraj so razstrelili klavnice. Nemci so na zapadu osvojili Chatillon. Veliki glavni stan dne 18. novembra dopoldne. Boji v zapadni Flandriji se nadaljujejo. Položaj je v bistvu neizpremenjen. V" Argonskem lesu so Nemci napadajoč uspešno prodirali. Francoske napade južno od Verduna so odbili. Napad proti nemškim četam, ki so jih pri St. Mihielu pomanknili na zapadno obrežje reke Mas, se je po prvotnem uspehu popolnoma ponesrečil. Nemški napad jugovzhodno od Cirevja je napotil Francoze, da so zapustili del svojih pozicij. Nemške čete so v naskoku zavzele Chatillon. Nemško-angleška vojna. Nov angleški vojni kredit. Razen že dovoljenih 150 milijonov funtov šterlingov bo zahtevala vlada še 225 milijonov kredita. Največji del te svote se porabi za kritje tekočih vojnih stroškov od konca marca 1015., 3 milijoni so določeni kot predujem za Belgijo, i 800.000 funtov šterlingov dobi Srbija; posebno j posojilo dobe angleške kolonije in večje svote angleške občine v podporne svrhe. Nova milijonska angleška armada. Angleški parlament je sprejel predlogo, ki upravičuje vlado, da nabere nov milijon vojakov za angleško armado. — Parlament je odobril tudi kredit 225 milijonov funtov šterlingov za vojne izdatke. V debati je izjavil min. predsednik Asijuith, da znašajo tekoči vojni izdatki evropejskih držav dnevno 8(X).(XX) do 1 milijona funtov šterlingov. j Zaenkrat ni pričakovati zmanjšanja teh ogromnih izdatkov. Poraz angleškega brodovja pri Middelkeiijiui Nemški poljski artileriji se je posrečilo, pri Middelkerquu, storiti sedem ladij brodovja admirala Hooda za boj nesposobnih. Ena ladja se je kmalu nato poiopila. Dne 24. oktobra so bile neka križarka in dve j torpedovke poškodovani', nakar so te ladje hitro izginile. Dne 25. oktobra ji; priplulo mnogo angle- i ških ladij ter obsule nemške obrežne baterije s toča težkih granat. Našteli so kakih KKK) strelov, i ki so zadeli deloma v bližini nemških bateri|. niso jim pa napravili posebne škode. Nasprotno so bile i zopet tri angleške ladje „Falkon", „Brillaut" in < „Rinaldo* jioškodovane tako, da so bile nerabne I za nadaljni boj. Izgubile so tudi mnogo častnikov ! in mož. Dne 20. oktobra storjeni j>oi/.kus, razbiti j nemško baterije, se je popolnoma ponesu nI. Iz velike daljave so začele ladje streljati, morale so j se pa zopet umakniti. Neka nemška granata je zadela kotel in stroje toij>odnega rtišilca, ki se je 1 kakor je bilo opaziti z obali, kmalu nato potopil, j ()d takrat se angleške ladje niso več upale blizu i do obali. Njih ogenj je bil brezuspešen, tako da je mogla nemška artilerija nadaljevati svoje operacije j proti sovražni fronti pri Nieuportu. Nemško-ruska vojna. Nemške zmage pri Lipnu in Wloclawku. Na zapadnem bojišču ste 15. t. m. obe stranki kazali vsled vladajočega viharja in vsled snežnih žametov le malo aktivnosti. V Flandriji so nemški napadi počasi napredovali. V Argonskem lesu pa so izvojevali nekaj večjih uspehov. — Boji na vzhodu še trajajo. 15. t. m. so nemške v vzhodnji Prusiji se boreče čete odbile sovražnika v okolici j južno od Stalluponena. Nemške čete, ki operirajo j v zapadni Prusiji, so se uspešno ustavile ofenzivi i ruskih čet pri Soldavi in so vrgle v zmagovitem l boju pri Lipnu ruske kolone, ki so prodirale ob i desnem bregu Visle, nazaj na Plock. V teh bojih j so Nemci do 15. t. m. vjeli 5000sovražnikov in vplenili 10 strojnih pušk. V bojih, ki so se nekaj dni sem vršili kot nadaljevanje uspeha pri Wloclawku, je | padla odločitev. Več ruskih armadnih zborov, ki SO nastopili proti Nemcem, so potisnili preko Kut- i na. Kolikor se je sedaj dognalo, so izgubili Rusi ! 53.000 mož na vjetnikih, najmanj 70 strojnih pušk in doslej še negotovo število topov. Vjet varšavski gubernator s štabom. Varšavski gubernator, baron Korff, se je odpeljal v spremstvu svojega adjutanta v privatnem avtomobilu iz Varšave proti Kutnu, ne da bi vedel, da so Nemci medtem Kutno v ljutem boju že zavzeli. Pri Tamovvu je naletel avtomobil naenkrat na prve čete nemške konjenice. Poskusil j je uiti, toda dragonci so ga dohiteli in obkolili. Gubernator se je brez odpora udal v svojo usodo. Bitka pri Lodzu. — Poražena ruska konjenica pri Pillkallenu. Na Poljskem so se v okolici severno od Lodza razvili novi, sedaj še neodločeni boji. Jugo- S vzhodno od Soldave so Nemci prisilili sovražnika, j da se je umaknil na Mlavo. Na najskrajnejšem j severnem krilu so dne 16. in 17. novembra porazili močno rusko konjenico in jo vrgli preko Pillkal-lena. Turška proti tripelententi. Turško poročilo o bojih proti Rusom in Angležem. Iz glavnega vojnega stana se poroča; Turške j čete so zasedle Kutur v perzijskem Aserbeidžanu. Mesto je bilo dosedaj zasedeno od Rusov, ki so i poraženi zbežali. Med turškimi četami, ki jih preganjajo, in njihovimi zadnjimi četami so se vršili v sredo neznatni boji. * j Boji okoli Koravuhdija so bili jako ljuti. Turške čete so se izkazale izredno hrabre. ; Neki turški polk se je zagnal trikrat v naskoku na višino kote 1905. Major in več častnikov prvega bataljona je padlo. Konečno so vdrle čete j z nepresežno hrabrostjo, katera je slavni zgodovini osmanske armade v čast, v napadene jiozicije. I Od sovražnikov, ki so branili višino ni ostal niti eden nepoškodovan. Turški plen je bogat, zlasti j so se polastili mnogo materijala za prirejanje utrdb. Ljuto so Turki napatili Angleže, ki so se bili 1 izkrcali pri Fau ob obali Bassorah. Angleži so imeli (>() mrtvih. l/.lamska sveta vojna. V Carigradu so politična društva priredila velik demonstrativni shod, ki se ga je udeležila tisočglava množica. Po opoldanski molitvi se je v mošeji 1'atime z velike lece prečitala v posebni poslanici šejha il islam „fetva", s katero se proglaša sveta vojna. Množica se je napotila nato na trg pred vojnim ministrstvom, kjer so nastopili j razni govorniki in kjer so se opravile molitve za zmagi) turške armade in mornarice. Od tu je mno- i žica odšla pred visoko porto (ministrstvo zunanjih del), da manifestira, da je ves narod enodušno z i vlado pripravljen za vsi' žrtve. Opoldne je sultan j Mehnied v stari palači Seraila sprejel deputacijo, i poslano i velikega shoda. Baju/.id v ruskih rokah. Kakor poročajo berlinski listi, se nahaja po zatrdilih ruskega generalnega štaba cela bajezidska | kotlina v ruskih rokah.(Bajazid je mesto v »uiško-armenskein vilajetu Frzenim ter leži na trgovski cesti s Tnipenziiiila v Tabris. Cela kotlina se na haja v višini 1860 m nad morjem.) Turški napad na Fau Poročilo glavnega stana pravi; Včeraj smo napadli Angleže v Fau. Imeli so mnogo mrtvih, katerih število se ceni na l(KK). Angleži zasedli utrdbe Sejli -Said. Angleška adimralitcta poroča. Indijske ćete podpirane od križarke „Duke of Fkliuhourglr, so zavzele utrdbe Sejh—Said ob vhodu v Rdeče morje v ožini Bab el Mandeb. Zajele so mnogo sovražnikov ter vplenile <> topov in veliko mno- i žino municije. Poročila s turških bojišč. V Egiptu in Kavkazu. Na vseh bojiščih nadaljujejo turške borbe z uspehom. Gete, ki operirajo na Egiptski meji, so osvojile kraj Kalat ul Nahl, 120 kilometrov oddaljen od meje in so tam razobesile turško zastavo. Čete, ki so pri Lazistanu stopile na rusko ozemlje, so po srditem boju porazile Ruse in zadele sovražniku velike izgube. Vjeli so 100 Rusov in vplenili 2 gorska topa. V boju pri Koprikolju so vzele turške čete poraženim Rusom tudi 5 strojnih pušk. V Črnem morju. Turško brodovje, ki je bilo odplulo, da poišče rusko brodovje v Črnem morju, je zadelo na višini Sebastopola na dve oklopnici in 5 križark ter jih zapledlo v boj. Sovražno brodovje se je umaknilo v smeri na Sebastopol, zasledovano od turških vojnih ladij. Izid boja se bo pozneje naznanil. Cesarsko otomansko brodovje je napadlo rusko brodovje, ki se je bilo osmelilo, obstreljevati Trapezunt, predSabastopolom. V boju ki se je razvil je bila neka ruska oklopnica resno poškodovana. Ostalo rusko brodovje je v gosti megli zbežalo v smeri na Sebastopol. Turško brodovje zasleduje rusko brodovje. ■ * * Provizoričen predsednik v Mehiki. Po semkaj došlih poročilih, je bil Gufierrez pred skupščino v Agoas Calientes zaprisežen za provizoričnega predsednika v M«hiki. — Skupščina je nato proglasila generala Carranzo za upornika. Ecuaquor in Venezuela. „Mornig Post" poroča iz VVashingtona: Angleški veleposlanik je pri državnem departementu ugovarjal proti kršenju nevtralnosti s strani Ecua-dorja in Venezuele. Brodovje admirala grofa Speeja je dobilo iz obeh držav brezžična poročila o gibanju ladij admirala Gradeča. Nemci so porabili otoke Galopagos kot bazo, da preskrbe svoje ladje s premogom in živili. Poluradno se priznava da angleške pritožbe spravljajo državni departement nekoliko v zadrego. Za Zedinjene države je težavno, nastopiti s silo proti kaki južnoameriški državi. Vojno stanje med Turčijo in Japonsko. Iz Carigrada poročajo: Japonski veleposlanik je zahteval včeraj svoje akreditivne listine ter je zapustil Carigrad. Smatra se, da bo Japonska tudi formalno proglasila, da se nahaja s Turčijo v vojnem stanju. Papež za mir. Papež je iz.da! enn'kh'ko na katoliške škofe" celega sveta, v kateri podaja sliko sedanje vojne ter zaklinja vladarje in narode, naj končajo mo-rilni boj. Papeža žalosti tudi vojna duhov, ki izvira iz pomanjkanja ljubezni do bližnjega. Plevel modernizma se mora izruvati, modernega duha je treba iztrebiti. Papež priporoča molitve za mir. Vstaja v južni Afriki. Vstaja ne obsega samo države Oranje, marveč se je tudi že raztegnila v južni Transvaal. V soboto je bilo videti med Philippstovnom in Coles-bergom močne burske oddelke. Do večjih bojev doslej še ni prišlo, ker se poveljnik De VVet očividno trudi se izogibati bojem in vladne čete utruditi. Kako resno presojajo v Gapetownu položaj izhaja i/, tega, da časopisje ne računa z možnostjo zbrati vse čete na jugu Kaplandije, da branijo okolico Capetovvna tako dolgo, da pridejo ojačenja. Boji v južni Af-iki. „Reuterjev urad" poroča: Vladne čete pod poveljstvom polkovnika Ceillersa so se dne 15. novembra zapletle v boj / vstaškimi četami pod poveljstvom Beversa, ki štejejo baje I5< w Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Zobotehnik, kateri je v vseh tudi najfinejših zobotehmčriih delih poučen je vstopil včeraj pri dr. Globočniku in bo slavnemu občinstvu od sedaj naprej vedno na razpolago. SINGER ^mm^ SINGER šivalni stroji so ne- J šivalne stroje dobite prekosljivi 'l samo v naših v trajnosti \ in vsestranski KJ55y§siIl prodajalnah z uporabi. t „S" izveskom. 8 T w SIMI Co.. delniš ka družba šivalnih strojev Kranj, Glavni trg št. 119. Zobozdrauiiiški in zobotehniCni atelje j dr. Edv. Globocnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju l vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjntraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago. A* / trgovina Ferde Saiovic v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča za jesensko sezijo svojo bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilnati robci najnovejših uzorcev. 3 52—44 9—45 m se kupi pri tvrdk RUDOLF RUS v Kranju (poleg lekarne) Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Strogo solidnalin poštena postrežba. mm H H •1 H H H 4 ■i HI -I •i Suhe gobe in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje M. Ml um Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. Češko J budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. Tiskarna „Sava" v Kranju u priporoča za vsa tiskarska dela. —i Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po Sprejema vloge vsak delavnik . . , „ .,.„, r . ... v . • Denarnega prometa do konca leta 1!)1'2 . in jih obrestuje po vlog....... rezervnega zaklada 700 milijonov kron, 42 mil. 500 tisoC K, 1 mil. 330 tisoč K. brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. AVL brez odbitka. k— l.ast in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornaga urednika m£mrI adgoTorai uradnik; Ciril Mre. Tisk tiskarne „Sava v „Kranjn-